POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 IZOLA - ISOLA v/, ' ’ WELCOME TO THE SHOW (Mef) Komedija d'arte se je začela. V prvem delu sta si osrednji vlogi razdelila državni zbor in Ustavno sodišče s svojimi odločitvami o referendumu za spremembo volilnega zakona, zdaj pa se je že razgrnila zavesa za nadaljevanje, ki obeta še veliko zapletov, presenečenj, joka in smeha. Na državni ravni bo to seveda nadvse profesionalna predstava profesionalnega gledališča, na lokalni ravni pa se bomo morali zadovoljiti z amaterskimi igralci amaterskega gledališča pod vodstvom mentorja, ki ga v tem predvolilnem boju ne bi bilo modro imenovati, saj bo ob koncu verjetno dobil katero od zasluženih nagrad. Da ne boste imeli ob spremljanju veseloigre prevelikih težav bo kar prav, da vam na kratko ponovimo vsebino in predstavimo glavne junake. V Izoli bomo najverjetneje izbirali med naslednjimi (doslej znanimi) kandidati za poslance v državnem zboru (po abecednem splošna banka koper vrstem redu): Sandi Frantar (SKD), Mario Gasparini (LDS), Janez Jug (Slovenski Forum-ZZP), Breda Pečan (ZLSD), Sergio Toncetič (DeSUS) in Bojan Zadel (SDS). Gre za dva dosedanja poslanca v državnem zboru (Jug, Pečanova), za župana Izole (Gasparini), dva občinska svetnika (Frantar, Zadel) in enega "novinca" (Toncetič). V tem mandatu je imela Izola dva poslanca, v naslednjem pa se lahko zgodi marsikaj. Za zaplet namreč lahko poskrbi občinstvo oziroma volivci. Če nas bo na voliščih malo, potem obstaja možnost, da bodo izvoljeni nekateri "tradicionalni", če nas bo veliko se lahko zgodi, da ne bo izvoljen nihče, saj bo izvolitev odvisna od tega, koliko odstotkov glasov bo imel kateri od kandidatov in manj od tega, koliko bo teh glasov. RAKO “ 1 BREZPLAČNO PARKIRATI ? 1 Našim cenjenim strankam* se ob odhodu parkirnina vrača za dobo 2 ur. i Zato pustite svoj avto na ( urejenih in varovanih parkiriščih., FOTOOPTIKA RIO Izola l . Umik 9-12/17-20 sobota 9-12 . Izola, Ljubljanska 24, Tol.: 066 61 403 Posebej zanimive pa so alternative, ki se ponujajo morebitnim izolskim volivcem, saj so nekatere predvolivne povezave prav "izolanske". Najbolj presenetljiva je povezava med novonastalim Slovenskim forumom in Zvezo za Primorsko, saj na državni ravni kaj takega še niso dosegli, ZZP pa ima koalicijsko pogodbo z Združeno listo, ki ima svojega kandidata in tako se dogaja, da koalicijski partner dejansko podpira kandidata druge stranke. Da bi bila zmešnjava še večja ima LDS, iz katere se je razvil Forum, svojega kandidata, ki pravzaprav še najmanj tvega, saj v primeru neuspeha ostane župan, če pa bo izvoljen mu bo šlo še na lepše. In če vemo, kdo je čigav v občinskem svetu, potem je bolj ali manj jasno, da je alternativ kaj malo, da so, tako kot se za komedijo te vrste spodobi, skoraj vsi dobri fantje in dekleta iz iste klape, majhne intrigice, ki si jih počenjajo pa imajo za cilj le to, da se občinstvo zabava in da bodo glumači imeli tudi jutri kaj za pod zob. PTT's NOT DEAD je Vaša rubrika spoštovani bralci, v njej objavljamo vaša pisma, odgovore, mnenja, reakcije in še kaj v zvezi z dogajanjem v vaši hiši, krajevni skupnosti, občini, državi in na svetu. Še najprej pa tiste, ki so v zvezi z zapisi v mandraču. Upoštevajte omejitev: 40 vrstic Rokopisov ne vračamo, prispevkov v tej rubriki ne honoriramo. KOGA BOMO POKOPALI ? IZOLO! V Izolii 21 .stoletja (!) se dogajajo prav neverjetne reči in to na prehodu v tisočletje informatike, elektronike in ne vem še kakšne -ike, oziroma s preprosto besedo povedano v obdobje znanja, ustvarjalnosti in kreativnosti, kar seveda zahteva temu ustrezne kadre. To ne pomeni zgolj gole tehnokrate, temveč osebe, ki s svojo osebnostjo, ne glede na strankarsko pripadnost, lahko ponudijo tej družbi, mislim predvsem mestu Izoli, tudi nekaj humanosti, razumevanja do ljudi in njihovih materialnih in predvsem duhovnih potreb. Duhovne potrebe (kultura-umetnost, izobraževanje, vzgoja, šport ipd.) so osnova razvoja človeške vrste in po teh vrlinah se je človek v svojem razvoju ( po Darwinu) pričel razlikovati od ostalih živalskih vrst. Torej, resnično sposobni in ustvarjalni ljudje bi morali odrejati in voditi strategijo razvoja našega mesta in to z enim samim ciljem - Izola na katero bomo vsi Izolam ponosni. Kaj počnejo danes kadri, ki to mesto upravljajo (izjeme so izvzete)? Prav neverjetno, kako se vztrajno iz leta v leto, pomaga gojiti mačehovski odnos do našega mesta, tako na nivoju obalnih mest kot tudi državnem. Ta mačehovski odnos je rezultat kadrovanj povprečnosti in ignorance (neznanja) na vseh vitalnih področjih našega mesta. Gorje, če se med vodilnimi kadri izpostavlja nekdo z zahtevami in idejami, ki izstopajo iz kriterijev povprečnosti. Takšna oseba bo kaj hitro izločena, ali proglašena za nesposobno. Te iste osebe pa se kaj hitro uveljavijo kot sposobni gospodarstveniki, kulturni ali športni delavci v sosednjih mestih. Človek dobi vtis, da je v Izoli koncentracija samih povprečnežev in nesposobnežev. Ali je temu res tako? Mislim, da ni! Kajti preveč znancev imam za katere lahko trdim, da bi s svojimi sposobnostmi lahko zagotovili temu mestu lepšo prihodnost. So pa na žalost večinoma (tudi jaz) odsotni v današnjih političnih igrah vseh mogočih strank. Krivdo za tako stanje imajo predvsem politične stranke, ki v družbene dejavnosti kadrujejo svoje ljudi neglede na njihovo strokovno in splošno kulturno usposobljenost. Govorim predvsem o družbenih dejavnostih v občini, ker se je kadrovanje v gospodarstvu, po političnih spremembah, na srečo osamosvojilo. Sedaj bom poskusal biti nekoliko konkretnejši. V kolikor, kot občani Izole, sledite zapisom Mandrača v zadnjih letih, ali bolje v letošnjem letu, bote opazili, da se stalno porajajo nove in nove afere in zdrahe. Vsem pa je skupna polarizacija: na eni strani NESTROKOVNOST, NEZNANJE in na drugi strani STROKOVNOST, ZNANJE. Na žalost počutja precejšnjega dela prebivalcev tega mesta, je slednje kot poraženec (strokovnost) prisiljeno na umik. Ta umik pa velikokrat pomeni tudi odhod iz Izole. Škoda! Kaj v zadnjem času potrjuje moje trditve: sjsva MORJE 93.4 MH 1.VASC0 ROSSI-CLI ANGELI 2. R.E.M. - E-B0W THE LETTER 3. SHANK ROCK - ŽELIM DA Sl TU 4. LIGABUE- QUELLA CHE NON SEI 5. PEARL - WHO YOU ARE 6. FUGEES - READY OR NOT 7. AVTOMOBILI - KAM Sl NAMENJENA 8. ERIC CLAPTON - CHANGE THE WORLD 9. THE CRANBERRIES - WHEN YOU’RE GONE 10. HALO-ANITA NI NIKOLI 11. O.M.D. - WALKINC ON THE MILKY WAY 12. TOM PETTY - WALLS 13. FREAK POWER-CANY0U FEEL IT Za lestvico Srečnih IT lahko glasujete : po faxu: 61-009 vsak dan po telefonu: 65-366 vsako nedeljo od 18h do 19h po poiiti: Radio Morje, p.p. 96. 6310 Izola, E-mailu: Rad i o. M orj c(5>abc nct. s i w 1 .OBČINA. Prometni režim in njegova (ne)ureditev na strokovnih podlagah, je bil že nekajkrat zavrnjen kot neuspešen. Pač glede na interes posameznih strank in kraj bivanja posameznega odbornika. Tudi zadnja varianta ali katerakoli nova, ne bo zaživela, če se prekrški ne bodo sankcionirali. Nekateri občani trdijo, da so kazni nepravilnega parkiranja previsoke, jaz pa trdim, da so nične! Kajti, če ni prekrška tudi kazni ni. Kdor želi nižje kazni, pa že zavestno razmišlja o tem, da jih bo za majhen denar lahko, kdaj pa kdaj kršil, kar smo, roko na srce, počeli skoraj vsi Izolani. Odločite se končno, kaj hočete ? KAOS ALI RED ! Urejanje prometa je tudi eden od vzrokov vse večjega mrtvila v Ljubljanski in Koprski ulici. Trgovine se zapirajo in v njihovih prostorih se odpirajo pisarne, kar je v nasprotju s strategijo razvoja turizma in temu ustreznega oživljanja starega mestnega jedra. Ali sploh obstaja kakšna strategija razvoja mesta in njegovih dejavnosti? Drugo tako področje, kjer se daje prednost strankarskim interesom in ne stroki, je sprejemanje občinskeqa proračuna. 2.KULTURA Toliko kot je za promocijo tega mesta in za beg iz mačehovskega objema v zadnjih nekaj letih naredila skupina (v glavnem deklet) pri ZKO, niso naredile vse občinske garniture skupaj v zadnjih desetletjih. Na nobenem področju družbenih dejavnosti ni uspelo tega mesta postaviti ob bok in preseči nivo sosednjih mest v taki meri kot v kulturi (predvsem duhovni). Sedaj pa se ti pojavi nek Goljat (občina), ki skuša z gorjačo zmečkati Davida (kulturo) in mu reči: TEBE NE POTREBUJEMO. Ta misel se mi je pojavila ob branju članka "Ne bomo pokopali zdravega”. Vedite gospodje, da vi s suhoparnim citiranjem zakonodaje drvite k ukinjanju ene najbolj bogatih in kvalitetno razvejanih kulturnih dejavnosti v občini. Po duhu se človek razlikuje od živali. Očitno ste na to pozabili. Ta dejavnost se mora razvijati in širiti in občinski proračun naj to upošteva. Zakaj g. Žlogar postavlja šport kot nasprotnika kulturi. Tudi šport je telesna "kultura". Vendar naj vas opozorim, da ne morete vzgojiti dobrega in vrhunskega športnika brez predhodne pridobitve ali privzgojitve splošne kulture. Negativno je razmišljanje, da moramo ukiniti financiranje ene dejavnosti zato, da bi imela druga več denarja (zato, ker je nekomu ta dejavnost ljubša). 3.SPORT Bojim se, da je vzrok zadnjim negativnim dogodkom v VK "ARGO"ravno tako spopad dveh že omenjenih antagonizmov in to na račun vzgoje mladih kot tudi vrhunskih tekmovalcev. Vojko Vojvoda Kdor laže - ta krade Če država laže, je okraden državljan, ko občina laže, krade občina. O teh resnicah so govorile mnoge literature in posamezniki, kot je bil Kristus ali Marx ali King Luter. V vsakem pogledu je to že stara zgodba, ki je ni potrebno več pripovedovati, razen otrokom, ki odraščajo v ta "lepi svet". Zeleni Izole in skupina občanov so konec julija letos zahtevali od Ministrstva za okolje in prostor, da pove, s kakšnim pravnomočnim dokumentom izvaja Marinvest pripravljalna dela za centralni objekt v marini v Izoli. Zanteva je tudi bila, aa naj se ta dokument objavi. Ministrstvo je na to zahtevo dolgo molčalo, potem pa je le moralo nekaj napraviti (verjetno zato, ker sem trikrat z vso silo pritiskal na Delo, da so mi objavili to vprašanje ministrstvu). In kaj je ministrstvo odgovorilo ? Ponovilo je staro laž. Kaže, da to Ministrstvo ni nikomur odgovorno, ne Vladi, katere sestavni del je, ne državljanom, po katerih hrbtih je zlezlo do oblasti, ki jo sedaj zlorablja. Namreč Ministrstvo za okolje kar naprej zatrjuje, kot delajo to otroci z omejeno inteligenco, da so izdali dokument za gradnjo, ki je pravnomočen, le da z napačno napisano številko datuma, kar pa da je bilo takoj popravljeno. (Zanima me, da za kakšno ceno se takšni popravki delajo. Koliko zaslužka navrže takšna dejavnost ?) Res je samo eno v zvezi s tem dokumentom, za kar ve Ministrstvo za okolje, za kar ve Vlada RS, za kar ve Občina Izola in za kar ve Marinvest: gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela za Amforo, kot imenujejo centralni objekt marine, je bilo izdano 7.2.95 na osnovi lokacijskega dovoljenja, ki ga je Vrhovno sodišče RS razveljavilo dne 7.12.94. Torej, ob izdaji tega gradbenega dovoljenja ni obstojalo pravnomočno lokacijsko dovoljenje. Zato je gradbeno neveljavno in pripravljalna dela, ki se vršijo že 9 mesecev in ki pomenijo nedopusten poseg v prostor, so črna gradnja. Za to laž, ki pomeni prikrito obliko družbene kraje (sicer laž ne bi bila potrebna!), bi moralo, kot domine pasti nekaj političnih osebkov od Ljubljane do Izole. Toda, ker smo ustvarili takšno državo, v kateri je resnica kaznovana in laž nagrajena, državo v kateri oblastniki lahko mirno lažejo brez strahu pred kaznijo in s to lažjo prekrivajo krajo, ti stojijo trdno v svojih političnih berglah. Frane Goljevšček 18. seja Občinskega sveta PR^^\ČUNJ^^P^^^A^rA^DA|? Na sinočnji seji (ko smo zaključili redakcijo je seja še trajala) so občinski svetniki sprejemali občinski proračun za leto 7 996 in ga po daljšem obravnavanju različnih amandmajev tudi sprejeli s 14-timi glasovi ZA in sedmimi vzdržanimi. Za proračun so glasovali svetniki ZLSD, LDS, ZZP, DeSUS in Italijanske skupnosti. Sprejeli so predlagani predlog z dodatnimi amandmaji o katerih so odločali neposredno pred sprejemom proračuna. Sprejeti so bili amandmaji, ki jih je predlagal Ivan Paliska in s katerimi je svet, na račun različnih postavk, povečal sredstva za razvoj drobnega gospodarstva. Sprejet je bil tudi amandma Marina Domia s katerim so na račun nekaterih postavk za komunalne storitve povečali dotacije na področju športa za 3 milijone tolarjev. Občinski svet je zavrnil amandmaje Sandija Frantaja s katerima je predlagal realnejšo konstrukcijo proračuna, saj le ta vključuje prihodke, ki še niso ustvarjeni, zato je predlagal tudi varčevanje pri drugih postavkah V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali soglasje k pogodbi o vlaganju v izgradnjo visokošolskega kompleksa Korotan in po razpravi sodeč soglasja ne bodo odobrili, obravnavali pa so še: - Letno poročilo o delu koncesionarja - Stavbenika - Predlog stanovanjskega programa občine Izola - Predlog odloka o komunalnih taksah - ter celo vrsto odlokov v zvezi z dimnikarsko dejavnostjo. O poteku seje bomo poročali (na žalost, zaradi neugodnega datuma seje) šele čez teden dni. OBČINA IZOLA Sončno nabrežje 8 IZOLA Datum: 30.09.1996 Na podlagi 8.člena Zakona o volilni kampaniji (Ur. list št. . 62/94) Občina Izola objavlja: POGOJE ZA UPORABO PLAKATNIH MEST ZA VOLILNO KAMPANIJO 1. Občina Izola ponuja političnim strankam za volitve 1996 brezplačna plakatna mesta na štirih lokacijah in sicer na vsaki lokaciji, za vsako stranko eno plakatno mesto dimenzije A 0 format, to je 1,2 m2. 2. Brezplačna plakatna mesta so na naslednjih lokacijah: A. Drevored 7. maja - v parku Pietra Coppa nasproti lekarne. B. Križišče jagodje -zelenica pred križiščem iz smeri Simonov zaliv. C. Livade - na koncu Partizanske ulice ob Prešernovi cesti. D. Korte - pri domu KS Korte. 3. Politične stranke morajo poslati vloge za plakatiranje najkasneje do torka, 8. oktobra 1996, na naslov JP "Komunala" Izola, Verdijeva 1, Izola. 4. JP "Komunala" Izola bo na podlagi prispelih vlog opravila javno žrebanje za določitev vrstnega reda političnih strank na plakatnih površinah. Žrebanje bo v sredo, 9.10.1996 ob 12.uri v sejni sobi občine Izola. 5. Plakatiranje na plakatnih mestih bo mogoče od lO.oktobra do vključno 10.novembra. 6. Po sklepu župana stalna in vsa dodatna plakatna mesta trži jP "Komunala" Izola. OBČINA IZOLA SLOVENSKI KRSCANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR IZOLA predstavlja se vam naš občinski svetnik Aleksander Frantar, član Slovenskih Krščanskih Demokratov se je rodil leta 1963 v Kopru kot drugi otrok Vinka Frantarja in njegove soproge, pokojne Jožice. Po končani osnovni šoli v Izoli je šolanje nadaljeval v Ljubljani: najprej na Tehnični srednji šoli, nato na fakulteti za kemijsko tehnologijo slovenske univerze. Kot absolvent je dve leti poučeval kemijo na Srednji Gostinski in Turistični šoli v Izoli. V tem času je pričel s samostojno dejavnostjo na kulturnem področju. Po letu 1990 se je preusmeril na področje turizma. S svojo dejavnostjo - izposojanjem jaht in jadrnic - je naše mesto Izola predstavil turistom iz vseh evropskih dežel, ki se zaradi prijaznega sprejema in prijateljske topline, ki jo doživijo v ribiški Izoli, radi vračajo k nam. V želji, da bi pomagal oživeti utrip gospodarstva in turizma v Izoli, je leta 1994 kandidi- * ral na občinskih volitvah in je bil izvoljen v občinski svet na listi Slovenskih krščanskih demokratov Izola. \ / Pogovor o proračunu BO OBČINA POSLALA DRŽAVO PRED USTAVNO SODIŠČE? Igor Franca je predsednik odbora za finance pri izolskem Občinskem svetu in tako, vsaj formalno, eden ključnih ljudi, ki so sedelovali pri pripravi predloga občinskega proračuna za leto 1996. Pogovor na to temo je, zaradi neusklajenosti med sejami OS in izhajanjem Mandrača, nastal pred sejo občinskega sveta, tako da še ni bilo jasno, ali bo takšen predlog proračuna tudi sprejet ali ne. - Kakšen je predlog proračuna, je napet ali popustljiv? - Predlog ni idealen, ne zagotavlja pokrivanja vseh potreb v občini, je pa kompromis med sanacijo proračuna, potrebami in investicijami, ki jih imamo v občini. - Za koliko je treba občinski proračuna zares sanirati? - Lani smo zabeležili blizu 11 milijonov minusa, letos pa bi to radi spravili na približno 80 milijonov tolarjev. Del bomo dobili s prodajo premoženja, saj smo imeli v zadnjem obdobju veliko dragih investicij. - Prav investicije so verjetno najbolj obremenile proračun? - Ja, to je v tem minusu, ki se vleče že dve leti, proračun pa posebej bremeni še nesoglasje o financiranju med državo in občino. Z nastankom novih lokalnih skupnosti država ni priznala vseh stroškov, ki so s tem dejansko nastali. - V teku je investicija v italijansko osnovno šolo, ki bi lahko bila dodatno hudo breme za občino, saj država menda ne izpolnjuje svojih obljub. - S strani države ni pravega odziva in najverjetneje bomo sprožili ustavni spor zaradi financiranja italijanske skupnosti, saj ustava govori o tem, da država financira italijansko skupnost, tako pri investicijah v šolstvo kot pri financiranju njene zagotovljene porabe. - Ali to lahko pomeni, da se gradnja ustavi? - Mi se bomo trudili, da se bo gradnja nadaljevala, hkrati pa bomo vodili vse postopke, da bi čimprej prišli do denarja. - Pomemben vir proračuna je prodaja nekaterih objektov v občinski lasti. - Realna možnost je, da bi letos prodali stavbo kjer je nastanjena Uprava za obrambo Koper - izpostava Izola, saj smo že v zaključnih pogovorih z ministrstvom za obrambo, ki naj bi kupilo stavbo. Za staro poslopje italijanske osnovne šole pa se pogovarjamo z ministrstvom za pravosodje, vendar bo kaj bolj jasnega šele naslednje leto. Gre za projekt po katerem naj bi se sodišče preselilo iz Pirana v Izolo. - Koliko bo denarja za zagotovljeno porabo? - Če izvzamem šolstvo, kjer je občina del stroškov prevzela nase bi morali drugi porabniki dobiti realno toliko kot lani. - Iz vrst italijanske skupnosti je bilo slišati, da bi po predlogu dobili manj denarja kot ga za njihovo delovanje daje občini država. - Država zagotavlja nekaj več kot 18 milijonov za delovanje italijanske skupnosti, res pa je, da je prišlo do nesporazuma pri sofinanciranju obnove nekih prostorov v Besenghijevi palači, tako da so sredstva zmanjšana za del, ki je šel za obnovo. - Hude polemike so bile na relaciji kultura - šport. - Pri ustanavljanju zavoda za šport je bilo s strani določenih oseb zagotavljano, da se poraba ne bo povečala ampak celo racionalizirala, v osnutku pa je bila povečana pri osebnih dohodkih in zagonskih stroških. Ker smo na odboru menili, da se to letos ne bo zgodilo smo ostali pri lanskih sredstvih, treba pa je vedeti, da bi lani šport moral dobiti 19 milijonov, dobil pa je nekaj nad 23 milijonov. Problem pa je pri Zvezi kulturnih organizacij kjer se obetajo spremembe, vendar še ni koncepta kaj se bo na tem področju naredilo. UPOKOJENCI SPET HITIJO NA IZLETE Društvo upokojencev Izola, bo v mesecu oktobru in novembru organiziralo dva izleta in počitnikovanje in sicer: 16.10.1996 - izlet v Goriška brda, 16.11.1996 - martinovanje v Orehovcu. Od 21. do 28.10. 1996 enotedensko počitnikovanje v Dolenjskih toplicah z organiziranim prevozom. Interesenti za izleta oz. počitnikovanje naj se zglasijo v društvu upokojencev, Plenčičeva 3 ob uradnih urah, kjer se bodo vpisali in prejeli še dodatne informacije. mm. 15» KRKA ZDRAVILIŠČA do.o. ZDRAVILIŠČE STRUNJAN Dne 10.10.96 bo v samoplačniški ambulanti Zdravilišča Strunjan ordiniral predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani - Prof.Dr. Srečko Herman. Za naročanje in informacije pokličite 066/ 47 - 420. Nov urnik samoplačniških ambulant in fizioterapije v Zdravilišču Strunjan: od ponedeljka do petka: 7.00 -19.00 sobota: 7.00 - 14.00. DOBRODOŠLI - Za funkcioniranje občinske uprave ni težav? - Mislim, da ne. - Kako pa je s prihodki proračuna. So v skladu s pričakovanji? - V glavnem da, izpad imamo le pri prodaji premoženja, kar naj bi se uredilo do konca leta. - Kateri od virov je najbolj zanesljiv? - Najbolj zanesljivi sta dohodnina in finančna izravnava, ki jo zagotavlja država. - Kaj pa turistična taksa? - Ta je v okviru pričakovanj, problem pa je v izterjavi te takse pri zasebnih sobodajalcih in posameznih hotelirjih, ki imajo finančne težave, mi pa nimamo vzvodov za hitro izterjavo, saj mora tisti, ki recimo ne plača milijon tolarjev, plačati 5.000 tolarjev kazni, saj se taksa ne obravnava kot davek in se tudi ne obračunavajo zamudne obresti. - Predlog je sicer nastal kot strankarski kompromis pri katerem so bili posebej nepopustljivi krščanski demokrati s svojimi zahtevami za sofinanciranje obnove sakralnih objektov. Kako ste rešili ta zaplet? - Trenutno vodimo investicijo v cerkev Marije Alietske, ker je tudi kulturni objekt, podobno bo tudi z drugimi, vendar je treba vedeti, da smo v občini v zadnjih letih imeli nekaj hudih investicij in da denarja za vse enostavno ni. Morali se bomo dogovoriti o nekakšnem vrstnem redu. - Kaj pa vračilo kredita za poopravilo ceste do Kort? - To smo predvideli pri stanovanjskem programu, off record - Ko bo ta pogovor objavljen bo že znana usoda proračuna. Kakšne so tvoje napovedi? - Težko bi napovedoval, saj je zadnje dni slišati, da bodo nekateri svetniki Združene liste želeli dobiti več denarja za šport. Če bo to strankarska usmeritev nam predlog lahko pade. zapisal Mef ZA NAS IN NAŠE OTROKE GRE Akcija, ki sta jo 17.9.1996 izpeljala Referat za zdravstveno vzgojo ZD IZOLA in RK IZOLA v središču mesta je bila zelo odmevna, zbralo se je veliko ljudi. Anketirali smo 180 ljudi in sicer 102 ženski in 78 moških. Med ženskami je bilo 37 kadilk, od tega jih je bilo 24 starih med 14 in 21 let, 13 pa med 30 in 62 let, med moškimi pa 45 in sicer 29 starih med 17 in 25 let ter 16 v starosti med 30 in 65 let. Iz ankete je razvidno, da je več kadilcev mladih, najmlajša kadilka je bila stara 14 let. Kadilci pa se vseeno strinjajo s sprejemom Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki predvideva popolno prepoved reklamiranja in sponzoriranja športnih in kulturnih prireditev, prepoveduje reklamiranje tobačnih znamk na netobačnih izdelkih (obleke, dežniki, osebni predmeti)in kajenje v javnih prostorih in na delovnem mestu. Prepoveduje tudi prodajo tobačnih izdelkov mladoletnikom in obvezuje proizvajalce, da na škatlice natisnejo opozorilo o zdravstveni tveganosti kajenja in o vsebnosti katrana in nikotina ter jih primoral v omejevanje vsebnosti škodljivih sestavin v cigaretah. Zaradi kajenja so mnogi otroci in mladostniki prikrajšani za zdravo življenje, bodisi, ker kadijo sami ali pa kadijo njihovi starši. Razmislite, če ste tudi vi med njimi in storite kaj za svojega otroka, če že ne želite to storiti zase. (VO) P.S. Med pripravo Mandrača smo izvedeli, da je državni zbor sprejel zakon o prepovedi kajenja v javnih prostorih TEDEN STAREJŠIH OBČANOV Društvo upokojencev v Izoli vseskozi aktivno deluje, tako na športnem kot kulturnem področju, kjer dosega lepe uspehe tako v občini, regiji in državnem merilu. Na šesti redni seji izvršnega odbora so obravnavali dokaj obširen dnevni red in ugotovili, da delo v društvu poteka tekoče, vse naloge se rešujejo sproti, delo je porazdeljeno tako, da vsak član izvršnega odbora odgovarja za določeno področje. Na seji je bilo največ govora o organizaciji "TEDNA STAREjŠIH OBČANOV", ki bo potekal v času od 14. do 19. oktobra 1996 po naslednjem programu: Ponedeljek, 14.10. Ob 10.uri svečana seja izvršnega odbora Društva upokojencev Izola in pripravljalnega odbora z vabljenimi gosti. Komisija za sosedsko pomoč pri Društvu upokojencev Izola bo pričela z obiski pri bolnih in nepokretnih po domovih in bolnicah in obiski občanov starejših od 80 let, kar bo trajalo ves teden. Torek, 15.10. Ob 10.uri obisk delegacije Društva upokojencev v domu upokojencev na Markovcu v Kopru. Ob 16.uri pa obisk stanovalcev upokojencev iz Izole v domu upokojencev v Izoli. Sreda, 16.10 Ob 7.uri odhod na organiziran izlet za člane v Goriška Brda na vinsko pokušino in v Tolmin na zabavno popoldne. Četrtek, 17.10. Ob 10.uri srečanje športnikov društev upokojencev iz Kopra, Pirana in Izole v balinanju in šahu. Ob 14.uri v restavraciji Stavbenik podelitev priznanj sodelujočim ekipam in družabno srečanje. Petek, 18.10. Ob 18.uri so vabljeni vsi upokojenci in drugi občani na ogled komedije "Malomeščanska svatba", v izvedbi KUD Domovina iz Ospa. Sobota, 19.10. Ob 16.uri bomo na zaključni prireditvi v Kulturnem domu proslavili peto obletnico samostojnosti Slovenije in 10 letnico delovanja ženskega pevskega zbora pri Društvu upokojencev v Izoli. Na izrednem občnem zboru bomo sprejeli nova "Pravila društva" in podelili priznanja zaslužnim elanom Društva upokojencev. Predvidoma ob 18.uri bo družabno srečanje v Rivieri Izola. Vse občane vabimo, da aktivno sodelujejo pri programu "Tedna starejših občanov" in prispevajo k popestritvi programov - prireditev. Na izrednem občnem zboru 19.10.1996 bomo razpravljali o osnutku predloga novih pravil DU Izola, saj so dosedanja pravila iz leta 1977 zastarela . Vse upokojence in občane obveščamo, da čistopis osnutka Pravil društva upokojencev lahko dobite na vpogled za obravnavo na sedežu društva v Plenčičevi ulici 3 Izola ob uradnih urah, ali pa pri članih izvršnega odbora Društva upokojencev Izola. Za morebitne strokovne pripombe vam bomo hvaležni. O naši dejavnosti bi lahko še pisali, pa še kdaj drugič. Obiščite nas na sedežu društva in se osebno seznanite z našim delom, oziroma se nam pridružite. Za DU Franc Šolar ZBIRANJE PODPISOV ZA MINISTRSTVO Skupina občanov, ki jo zastopa arh. Tihomir Stepanov nadaljuje z zbiranjem podpisov pod zahtevo ministrstvu za okolje in prostor, naj vendarle javnosti pokaže odločbo s katero je uzakonil gradnjo centralnega objekta izolske marine. Podpise zbirajo v Kraški ulici št. 6 in Nazorjeva 13 v Izoli. MALI OGLASI - Oddajte certifikat ! Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik, multipraktic... Tel.: 062-836 904. - Kupim NJIVO v bližini Izole. Informacije opoldne na tel. 62 - 809 odi 5.30 do 19.00 Urbanistična delavnica IZOLA JE STARA GOSPA, LEPO GRAJENA A SLABO NALIŠPANA V nedeljo se je zaključila petdnevna urbanistična delavnica na temo Območje tranzicije - dileme in strategije v Izoli, ki so jo skupaj pripravili Ministrstvo za okolje in prostor, fakulteta za arhitekturo in občina Izola. Slednja se je namreč prijavila na razpis ministrstva in tako gostila skupino strokovnjakov iz različnih področij, ki so imeli zelo preprosto a nič kaj lahko nalogo: Oceniti in predvideti osnovne urbanistične značilnosti Izole in pripraviti nekatera temeljna izhodišča za bodoči planski dokument. Delavnica je bila predvsem strokovno srečanje, čeprav je veliko pridobila prav s sodelovanjem nekaterih predstavnikov javnega in gospodarskega življenja občine. Izdelke, videnja, razmišljanja in predloge v bodo udeleženci predstavili na razstavi in pogovoru, ki naj bi se zgodil 25. oktobra v galeriji Insula, v začetku novembra pa bo podobna predstavitev še v Ljubljani. Pogovoru o delavnici se je odzvala dipl. inž. arh. jana Cojanovič -Purger iz izolske Uprave za planiranje, ki je bila ob mag. Lučki Ažman - Momirski s fakultete za arhitekturo, glavna odgovorna za izpeljavo delavnice. - Kakšna je, po mnenju udeležencev, generalna slika Izole? - Strinjali so se, da ta splošna slika Izole že obstaja, da je treba le nekateri stvari izluščiti in poudariti. Sreča Izole, v primerjavi s Koprom, Piranom in Portorožem je, da je v tem vzorcu mesta še veliko praznih površin in površin, kot je, recimo, industrijska cona, kjer lahko mesto svoje funkcije in programe še lahko dopolni. Prejeli smo VSE RESNICE O ZKO V zadnji številki "Mandrača" sem prebral zapis o pogovorih v Izoli v zvezi s spremembami, ki se nam obetajo na področju ljubiteljske kulture. Nekoliko presenečen ugotavljam, da je od številnih možnosti, ki se ponujajo z reorganizacijo, v članku navedena samo ena. Ne vem zakaj je izbrana ravno tista, ki je najmanj ugodna za sedaj zaposlene delavke in prepričan sem, pogubna za zavidanja vreden nivo kulturne ponudbe v Izoli. Glede na to, da smo tudi v pogovoru z gospodom županom preverjali več variant, predvsem v povezavi s turizmom, kar bi bilo prav gotovo v prid bogatenja kulturnega življenja v vaši občini, vas prosim, da o tem obvestite tudi uredništvo vašega časopisa. Tajnik ZKOS Vojko Stopar OBVESTILO Srednja gostinska in turistična šola obvešča,da bo sprevod ob Gostinskem krstu v četrtek lO.oktobra potekal od SGTŠ po ulici Prekomorskih brigad, po neimenovani ulici, po Sončnem nabrežju do Velikega trga in nazaj. Zaradi povorke bo od 19.00 do 19.30 na omenjenih ulicah zaprt promet za vsa vozila. Hvala za razumevanje. ZAHVALA 16. septembra smo v prostocarinski prodajalni Emona Obala v Izoli opazili, da nam je neznani obiskovalec odnesel vakumski izvijač. Štiri dni kasneje smo pogrešano blago ponovno dobili v trgovino. Prinesel ga je Simo Maslič, policist iz Izole, ki je med hišno preiskavo v stanovanju v Izoli, odkril pogrešani izvijač. Gospodu Masliču se iskreno zahvaljujemo. Kolektiv prostocarinske prodajalne - S kakšne razdalje so ocenjevali Izolo? - Z vseh razdalj. Začeli so s karto 1:25.000, kar pomeni, da so imeli celo Izolo na A4 formatu papirja, potem smo imeli karto 1:5.000, kar je urbanistično merilo, do kart 1:500, kjer je, recimo že viden RT Korbat v posameznih detaljih. Da bi si Izolo res dobro ogledali smo jih dvakrat poslali na ogled z morja in k bolnici, na aared ter na Belveder, da so jo opazovali še s te strani. Ugotovitev vseh je, da je Izola ena fajn gospa z lepo postavo, le da se grdo oblači in ne pazi na šminko. - Niste se lotili posameznih stavb ali objektov? - Ne, saj je sama delavnica imela najprej za cilj obravnavanje stika arheološkega območja in naravne dediščine ob obalnem pasu, potem pa so ugotovili, da bi, glede na velikost Izole in probleme v Vzhodnem zalivu, generalno obravnavali kar celo obalo. Tako je bilo generalno ugotovljeno, da ima Izola izredne kvalitete, ki pa so jih začeli v določenih območjih ogrožati preveliki infrastrukturni objekti, kar se posebej nanaša na industrijsko cono in tiste velike tovarniške hale, ki so, verjetno tudi z gospodarskega vidika, vprašljive. - Za katere objekte gre? - Gre za te velike strukture kot je naprimer Mehano, velike hale v industrijski coni, velike delavnice v Delamarisu in Ladjedelnici. To so strukture, ki jih bo treba nekako maskirati ali razdeliti. Profesor Janez Koželj, ki je tudi za državo delal raziskavo o degradiranih območjih, je povedal, da je degradiranih območij v Izoli za četrtino vseh površin. Ob tem se je trudil dopovedati, da je degradirano območje pravzaprav območje, ki ni kvalitetno ampak ima prav zato možnost, da postane bolj kvalitetno in da so to pravzaprav površine s katerimi razpolagamo. Tako je bilo po vsej Sloveniji, kjer so kot degradirana območja ocenjena različna zapušče ali polzapuščena industrijska območja, ki jih ima Izola precej, potem so to opuščeni kamnolomi, kot je pri nas kanolom v Livadah in podobno. To so površine s katerimi lahko naredimo veliko za boljše funkcioniranje celega mesta. - Sodelovali so domačini pa tudi strokovnjaki, ki so bili morda prvič v Izoli. - No ja, prvič ni bil v Izoli nihče, saj smo ugotovili, da je prof. dr. Sanja Jurkovič leta 1975 sodelovala na prvem natečaju za obalno cesto Koper - Izola, kjer je njihova skupina dobila tretjo nagrado, kasneje pa jih je profesor z zagrebške fakultete pripeljal na Belveder, jim pokazal Izolo in dal vedeti, da tukaj res začenja Istra. Zanimivo pa je, kako so imeli tisti od blizu in oni od daleč dokaj identične poglede, saj so Izolo videli kot nekakšno posodo, ki je z eno polovico obrnjena proti morju, druga polovica pa je ta àavrinski amfiteater, ki je še nepozidan za razliko od Kopra in Portoroža, ki sta to svojo "steno" že pozidala. Zanimivo je bilo predavanje prof. Marušiča iz Fakultete za krajinsko arhitekturo, ki je ugotovil, da so tukaj àavrini še najbliže prišli do morja in ohranili to svojo zeleno fasado, čeprav je s temi terasami zelo viden vpliv človeka na krajino. Zanimivi pa so še ti hudourniki, ki dajejo videz nekakšnega žarkastega stekanja v nekdanji otok, ki je kljub posegom še vedno zelo vidno v prostoru. - Ste se pogovarjali tudi o zakonodaji s tega področja? - Seveda je bilo govora tudi o tem in posebej o usmeritvah pri pripravi zakonodaje, ki gredo v smer, da ne bi delali več tako natančnih zazidalnih načrtov in se potem v času razprave na mrtvo kregali o posameznih objektih ampak da bi šlo bolj za konsenz o tem, kaj si v tem mestu želimo, katere naj bodo glavne poti, kako naj bodo območja med sabo razdeljena in podobno. Tako se nam ne bi več dogajalo, da bi gradili spalna ali čisto industrijska naselja ampak bi bila to območja v katerih je mogoče normalno živeti. Znotraj tega pa bi se seveda sproti dogovarjali kako bomo kaj gradili. Mi imamo trenutno zakonodajo iz leta 1984 in njena prva napaka je bila, da je predvidevala, da bomo imeli v šestih mesecih izdelane vse katastrske podlage na katerih se planira in riše, saj smo že takrat uporabljali karte, ki so imele več kot 20 let. Za območje Izole tako nimamo vrisane niti deteljice pri Rudi, ki je stara že več kot 10 let. Izdelava teh kart je sicer naloga države, vendar je danes tako, da njihovo izdelavo zaračunamo prvemu investitorju, ki pride na to območje. Ta zakonodaja pa ima še drugi problem in sicer ta, da je prirejena za posege na površine, ki so kompletno prazne in nepozidane tako da imajo tisti ki načrtujejo in tisti, ki posegajo v prostor, težave, ker se pri tem zapleta pri različnih stvareh, od infrastrukture do različnih sanacij. To se, naprimer, dogaja pri posegih v stara mestna jedra. - 5te razmišljali bolj o gradnjah ali bolj o urejanju prostora? - Predvsem smo razmišljali o urejanju, o regulaciji, o doseganju nekakšnih konsenzov vseh sodelujočih, tako da bi presegli situacije, ko kdo prostor do konca brani, drugi pa ga enako močno želi urejati in pozidati ter da bi dosegli točke, kjer smo si vsi enotni glede možnosti in smeri posega v nek prostor ter se šele kasneje dogovorili o posameznih rešitvah. - Precej ste govorili o komunikacijah. - Seveda, saj smo vsi menili, da se je treba dogovoriti o prometnicah oziroma glavnih komunikacijah, tako da bi irr vsak gost, ki bi izstopal iz Prešernove ceste ali obvoznice takoj vedel po kateri poti mora v staro mesto in katera pot vodi k morju. To so včasih znali delati, saj recimo v starem mestu pogledaš navzgor, vidiš zvonik in ti je jasno, kam moraš. Pri novih naseljih pa je to težje doseči. Te potrebe se zavedajo vsi, od turističnih podjetij do Delamarisa ali Marinvesta. - Predstavniki gospodarstva so kar številno sodelovali na tej delavnici. - Veseli smo, da so prišli in morda je bil to prvi korak te vrste sodelovanja, zdaj pa bi se bilo lepo dogovoriti, da bi obstajalo nekakšno telo, nekakšen organ, ki bi občasno razpravljal o tej problematiki. Prav dogovarjanje in usklajevanje interesov je šibka točka našega planiranja. - Kaj je maksimalni cilj, ki ga v operativnem smislu lahko doseže ta delavnica? - Ta delavnica mora vsaj pomagati k izdelavi elementov prostorskega dela družbenega plana, ki obsega generalna izhodišča glede zasnove mesta. - Kdaj bomo imeli spet kakšen družbeni plan? - Sedanji srednjeročni plan bi moral prenehati veljati leta 1990, vendar je bil takrat podaljšan dokler ne bo sprejeta nova zakonodaja, tako da smo doslej porabili že eno celo srednjeročno plansko obdobje, tako da smo doslej probleme bolj ali manj parcialno reševali. Dodaten problem je, da izdelava takšnega plana stane od 15 do 20 milijonov, nove občine, Izolska ni izjema, pa tega denarja trenutno nimajo. Naše ugotovitve in predlogi naj bi bili programska zasnova družbenega plana, ki se ga seveda sprejema na občinskem svetu. Za konkretnejše rešitve pa je recimo zanimiv Rt Korbat (območje rimljanske vile pri San Simonu) za katerega je pripravljenih nekaj možnosti ureditve in predstavitve te kulturno zgodovinske in urbanistično zanimive najdbe. DRŽAVNI TRENERJI V naslednjih Mandračih vam bomo predstavili tri športne trenerje, ki so uspeli na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport ter bili izbrani in finačno podprti s strani ministrstva. Naj jih omenimo še enkrat: to so Duška Čuk, Igor Božeglav in Fabio Lovrečič. V tej številki vam predstavljamo nogometno šolo in trenerja Fabia Lovrečiča. Izoli ste dobro znan. Petnajst let ste branili barve izolskega nogometnega kluba v vseh selekcijah. Po študiju na Fakulteti za šport ste bili štiri leta zaposlen kot inštruktor pri Nogometni zvezi Slovenije, kasneje ste bili trener kadetske reprezentance Slovenije. Kako ste se vrnili v Izolo ? Letos spomladi sem se prijavil na razpis Ministrstva za šolstvo in šport o športnih šolah nacionalnega pomena. Gre za eksperimentalni program ministrstva, za področje nogometa pa so finančno pomoč dodelili samo štirim klubom, oziroma trenerjem, v Izoli, v klubu Creina, v Ježici in v Publikumu Celje. Kot sem že povedal gre za eksperimentalni program, ki traja štiri leta. Šola je namenjena najmlajšim kategorijam; to se pravi cicibanom od 8. do 10. leta starosti, mlajšim dečkom od 10. do 12. leta, ter starejšim dečkim od 12. do 14. leta starosti. Smotri in cilji nogometne šole ? Prvenstveno so cilji nogometne šole usposabljanje vrhunskih športnikov, v tem primeru nogometašev. Z ministrstvom imam štiriletno pogodbo, v tem času pa bom moral na ministrstvo oddajati obvezna redna poročila. Seveda bomo imeli tudi različna posvetovanja oziroma tečaje, na katerih bodo določili kriterje, določili bodo rez-lutate, ki se jih bo zahtevalo, določili bodo kakšne vrhunske športnike zahtevajo. Ne vem, na primer, pri veslanju se točno ve, kdo je vrhunski veslač, v Sloveniji mislim. Pri nogometu pa se to ne ve več. Koga lahko označimo za vrhunskega nogometaša ? Zadnje čase se precej govori o vrhunskih športnikih. Kaj pa se bo zgodilo s tistimi "malo manj vrhunskimi" ? Kako boste reševali ta problem, oziroma koga sprejmete v šolo ? Tako je; načelno naj bi res bil cilj šole vrhunski nogometaš, vendar mi vpišemo vsakogar, ki želi igrati nogomet. Nikogar ne izpustimo, nikogar pa tudi ne zalovimo. Eden od smotrov šole je tudi skrb za zdravo psihološko in moralno rast otrok. Za uspeh si moramo včasih šteti že dejstvo, da otroka iztržemo ulici, ga navadimo na športno okolje, na red, na nove prijatelje. Pri tem seveda morajo sodelovati tudi starši, pa šola. Brez tega sodelovanja tudi nam ne bo kaj dosti uspevalo. Glede vrhunskosti pa tole. Pri otrocih prej ali slej pride do selekcije, pač na dan pridejo tisti bolj talentirani, ki lahko ostanejo, ali žal obupajo. Tisti, ki jim nogomet malo manj leži pa ponavadi odidejo sami. Poudarjam pa še enkrat, mi ne bomo nikoli nobenega zalovili. Fabio Lovrečič, nogometni trener Otroka je treba razvijati celostno ! Kaj pa s tistimi, ki imajo vedenjske težave, oziroma so težje prilagodljivi in včasih motijo pedagoški proces ? Poskušamo potrpeti, se z otrokom pogovoriti. Ne sprejmamo hitrih odločitev. V takih primerih se bomo povezali še s psihologi, z nekaterimi šolami smo se že, z ostali se še bomo. Otroka poskušamo obravnavati in razvijati celostno, ne samo nogometno. Kako je s sredstvi, jih je dovolj ? Za sredstva je zadolžen upravni odbor Mladinskega nogometnega kluba. Za poročje sta določena dva člana, ki naj bi v klub prinesla čimveč denarja. Nekaj denarja dobimo iz proračuna, pomemben vir sredstev pa je vpisninina oziroma članarina, ki se jo plačuje enkrat mesečno. Sicer pa kaj več o ne vem, to bi morali vprašati koga finančnih sredstvih drugega. Jaz sem samo trener, ki ga plačuje ministrstvo, drugi stroški pa so skrb MNK Izola. Imate kakšen poseben program po katerem delate ? Kakšnega posebnega programa nimamo. Držimo se nekako programa Nogometne zveze. No, vsak trener si nato izdela še svoj program, nogometni trenerji pa se pri tem precej opiramo na skripte, ki jih dobimo na fakulteti za šport. To so predvsem zapisi dr. Elsnerja, dr. Verdenika, mag. Pocrnjiča. To so vsi nogometni strokovnjaki in po njihovih znanstvenih delih delamo tudi mi. Kakšni so nadaljni načrti ? Nadaljni načrti so jasni; dobro delo tudi v prihodnosti. Cilj oziroma želja je, da bi v Izolo pritegnili čimveč strokovnjakov za mladinske selekcije, druga želja pa je, da bi v dveh, treh letih dali Sloveniji vsaj enega reprezentanta. Za začetek v kadetski ali mladinski selekciji. S tako zastavljenim delom, mislim da nam bo to tudi uspelo. PLANINSKI POHOD NA NANOS ZTKD OBČINE IZOLA Organizira planinski pohod na Nanos. Pohod bo v nedeljo 6. oktobra . Odhod izpred lipe ob 7.30. Stroški udeležbe: 600 SIT po osebi. Prijave še danes (četrtek) od 16.00 do 18.00 na Kraški 1. IZLET BO, ČE BO PRIJAVLJENIH VSAJ 30 UDELEŽENCEV. OTROCI DO 12 LET SAMO V SPREMSTVU STARŠEV. Za šport in rekreacijo dobite na enem mestu vse, od superg do... ŠPORTNA OBLAČILA IN OBUTEV, ŠPORTNI REKVIZITI (torbe, žoge...) d.o°- KOPER, Tržnica, tel. 25-888 IZOLA, Sončno nabrežje, tel. 65-646 PORTOROŽ, Obala 16a, tel. 75-598 Odprto ob delavnikih non-stop, v Portorožu tudi ob nedeljah in praznikih ! ROKOMET Delmar : AFP Dobova 23:20 (16:8) Izolani so vendarle zaigrali ¥ sproščeno, domiselno, 4 borbeno, sploh tako kot naj bi ^ T rokometna igra izgledala. Prvi polčas Delmarja bi lahko prišel v priročnike rokometa. Plod take igre pa je bilo vodstvo, za katerega gledalci kar niso mogli verjeti, da je resnično (1112). Izvrstna igra v obrambi, odličen Valenčič ter odličen napad z izvrstnim Mičovičem na čelu so značilnosti Delmarjeve igre v prvem polčasu. Nasprotnik je na začetku mogoče res Izolane nekoliko podcenjevcal, potem pa bil dobesedno šokiran in šele v drugem polčžasu so gostje "prišli k sebi" ter dobro zaigrali. Pričeli so loviti zaostanek in z nekaj več spretnosti in sreče bi lahko zaostanek celo nadoknatili, saj igra Izolanov ni bila več tako učinkovita kot v prvem polčasu. Delmar pa je vendarle imel dovolj rezerve iz prvega polčasa in zmaga je zasluženo ostala doma. Ženske Mlinotest Izola 28:20 (13:7) Izolanke so žal tudi tokrat izgubile, čeprav bi glede na pristop do igre ter bojevitost zaslužile točko. No, Ajdovke so bile le močnejše. Izolanke so s pomlajeno postavo še enkrat dokazale, da lahko zrasejo v zrelo in čvrsto ekipo, le zdržati bo treba in se uvrstiti na osmo mesto. Varovanke trenerja Cuka so se vseskozi dobro borile, najuspešnejša pa je bila Ciganovičeva, ki je bila tudi najboljša strelka tekme. Zadela je kar dvanajstkrat. Pohvaliti je treba tudi mlado vratarko Smitranovo, ki je branilo zelo dobro, za nameček pa je obrnila še dva strela s črte sedmih metrov. V soboto Izolanke gostujejo pri ekipi Polja, ekipa pa je za prvo zamago že pokazala dovolj zrelosti. Sodo izolske igralke končno vknjižile prvi dve točki ? ODBOJKA Simonov zaliv Izola : Fužinar 3:0 (-7,-7,-12) Izolani so pred prazno dvorano, zbralo se je le kakih 100 gledalcev, povsem razočarali. Izguba obeh Ukrajincev ter Čuturiča je očitno več veljala kot veljajo novi okrepitvi. Fužinarji, ki so jih Izolani vsaj doma redno premagovali, so z odbojkarji Simonovega Zaliva dobesedno pometli. Prva niza so oba skoraj brez opravega odpora dobili na 7. V tretjem nizu je že kazalo, da bodo Izolani zbrali dovolj moči za preobrat, toda prav na koncu niza pri 12. točki jim je zmanjkalo moči. Fužinarjj so dobili tri točke zapored in zmagali v slabi uri in pol. Kot kaze je preskok iz 1 ,B v 1 .A ligo zelo velik, Izolani pa očitno niso imeli sreče v pripravljalnem obdobju, saj se drugače ne da razložiti neuigranosti ekipe. Blok jim m in ni uspevat v napadu pa so se preveč zanašali na Popoviča, ki pa kot kaže ni v pravi formi. Izolani bi se morali malo več opreti na sveže moči, saj, resda še zelo mladi, Gasparini ostal v polju popolnoma neizkoriščen, čeprav bi s svojo višino lahko marsikdaj ogrozil koroški blok. SPET BODO VESLALI ............ Po tednu dni bojkota so se v ponedeljek zbraji veslači, ki jih trenirata mlada trenerja Iztok Butinar in Igor Božeglav. Skupaj s starši so predsedniku kluba Tul Zorku povedali, da ne odstopajo od svojih zahtev ter da bodo s sredo pričeli redno trenirati pod MENOLA ZMAGALA vodstvom obeh prej omenjenih trenerjev. Vodstvo se menda še vedno ne strinja z zahtevami, zato o končnem razpletu v veslaškem klubu Argo Galeb ne moremo še govoriti. NAMIZNI TENIS članice V soboto so se pričela tudi namizni teniška ligaška prvenstva. V Izoli tekmujejo tako člani kot članice, seveaa pa so najštevilneje zastopane in tudi najuspešnejše mlajše selekcije. Članice Arrigonija so v soboto odigarle prvo tekmo v drugi slovenski namizno teniški ligi. Slaba ekipa Jesenic jim ni bila dorasel nasprotnik, Izolanke so zmagale kar s 7:0. Popoldan so imele igralke Arrigonija še en dvoboj z ekipo iz Križ, ki je tudi bila absolutni favorit. Toda Izolanke so zaigrale izvrstno in dobesedno pometle z nasprotnikom. Rezultat 7:0. Izredno spodbudno je dejstvo, da sta ob Rahotinovi odlično zaigrali Javševčeva in Umerjeva, kar daje ekipi povsem drugačno moč in vrednost in obeta boljšo ligaško sezono od lanske, člani Moška ekipa, ki tekmuje v 3. namiznoteniški ligi, ni bila tako uspešna. Najprej so člani izgubili proti drugi ekipi ljubljanske Olimpije, nato pa so jih tesno premagali še člani iz Križ. Barve Arrigonija so branili, Hrvatin, Ludvik ter mladi Jerman, pionirji V nedeljo je v telovadnici v Arrigoniju potekal prvi regijski turnir za pionirje in pionirke posamezno, na katerem je nastopilo 40 tekmovalcev in tekmovalk iz šestih primorskih klubov. Največ uspeha so imeli mladi domači tekmovalci. Rezultati: pionirke 1. Tina Nemarnik 2. Erika Jauševac 3. Jana Ludvikv(vse Arrigoni) pionirji 1. Iztok Jerman (Arr.) 2. Martin Čučič (Šampionka) 3. Tarik Trgo (Arr.) NOGOMET Brda : Avtoplus 3:2 (1:0) Kortežani naaaljujejo z dobrimi igrami, ki pa točk ne prinašajo ravno dosti. Tudi proti Brdom Kortežani niso igrali podrejene vloge izenačenje je vseskozi viselo v zraku, do njega pa ni prišlo. Kortežani so tekmo izgubili v prvem polčasu, ko je bila igra nezanimiva in povprečna. V drugem polčasu so bili najmanj enakovreden nasprotnik, Brda so pač dala gol več. "Izolske lige" Primorska mladinska liga Izola ; Renče 11:0 MNZ Koper - kadeti Jadran D : MNK Izola 3:1 Korte : Koper 8:1 MNZ Koper - starejši dečki MNK Izola : Jadran D - preloženo MNZ Koper - mlajši dečki Branik A : MNK Izola 1:3 MEDNARODNA ZMAGA Na petem tradiconalnem tekmovanju v trnkarjenju za Trfej Umaga so med člani ekipno slavili ribiči izolske Menole v postavi Grgurovič Zvone, Bembič Savo in Medvecf Martin. Uspeh pa so dopolnile še članice v postavi Mattias Kristina in Pucihar Vesna, ki sta osvojili tretje mesto. Med kadeti je izvrstno posamično tretje mesto osvojil Grgurovič Blaž. V lepem vremenu so trnkarili s palico z obale. Tae - Kwon Do BARADA SPET EVROPSKI PRVAK PRAVILA PREDVOLILNIH OBJAV v tedniku MANDRAČ V skladu z Zakonom o Volitvah je uredništvo Mandrača sprejelo naslednja pravila objav in oglaševanja v predvolilnem času. 1. Uredništvo bo v skladu s svojo uredniško politiko opravilo pogovor z vsemi kandidati za DZ, ki bodo nastopali v občini Izola. 2. Uredništvo bo uvedlo posebno redno rubriko v kateri bo omogočalo brezplačne objave političnih strank in grupacij glede aktivnosti v predvolilnem času. Vsaka, na volitvah sodelujoča politična grupacija ima pravico.do ene brezplačne objave v dolžini 40 besed na posamezno številko Mandrača. 3. Uredništvo bo objavljalo plačane objave, sporočila in predstavitve kandidatov na vseh straneh časopisa razen na prvi strani. Prednost pri izbiri strani bodo imeli naročniki, ki bodo prej oddali objavo ali o tem predhodno sklenili pogodbo z uredništvom. 4. Uredništvo se bo v času predvolilnega boja ravnalo po svoji nadstrankarski uredniški politiki in ne bo objavljalo komentarjev ali mnenj članov uredništva glede predvolilnega ravnanja udeležencev predvolilnega boja. 5. Uredništvo bo objavljalo samo tista pisma bralcev, ki ne bodo izražala podpore ali kritike posameznih kandidatov ampak bodo obravnavala teme, ki niso v neposredni povezavi s predvolilnim bojem. Izola, 1. 10. 1996 PLAKATIRANJE PRIHAJA Glede na izkušnje iz leta 1994 je JP Komunala Izola pripravila predlog možnosti oglaševanja in plakatiranja pred novembrskimi volitvami. Gre za možnosti zakupa plakatnih mest, plakatiranje, postavitev lastnih oglaševalskih tabel in podobno. Komunala je pripravila 40 plakatnih mest na petih področjih mesta Izola in sicer tako, da bo na vsakem področju lahko zastopano od 8 do 10strank, vsaka s po enim plakatnim mestom. Vsaka stranka lahko zakupi po eno plakatno mesto na vsaki lokaciji za dob največ enega meseca. Če vsa plakatna mesta ne bodo zakupljena do določenega roka jih bodo lahko dokupili drugi naročniki. Prvo plakatiranje (z nalepko za boj proti mamilom) bo opravila Komunala, vsa naslednja pa stranke same, seveda z obvezno nalepko. Cena zakupnega mesta za 7 dni je 8.000 SIT. Komunala bo opravljala tudi plakatiranje na standardnih plakatnih mestih. Naročnik lahko najame plakatno mesto za 7 dni z možnostjo podaljšanja. Cena tega plakatiranja (z nalepko) je 307 SIT za plakat. Stranke bodo imele tudi možnost postavitve posebnih reklamnih panojev na Drevoredu 1. maja, na Sončnem nabrežju in še nekaterih drugih lokacijah. Dnevna pristojbina za vsak m2 javnega prostora je 350 SIT. Za vsa plakatiranja vzdolž ali preko cestišč je pristojno Cestno podjetje Koper. Za postavljanje vzdolž regionalnih in krajevnih cest je pristojna Komunala Izola. Posebej opozarjamo na dvojezičnost, kar bo občinska inšpekcija posebej nadzorovala. Naročniki bodo orali naročilo plačati vnaprej oziroma ga ustrezno zavarovati. /■ > u NEWS Računovodske Storitve • ŠOLSKE POTREBŠČINE • PAPIRNICA • FOTOKOPIRANJE • PISANJE DIPLOMSKIH IN SEMINARSKIH NALOG MOROVA 25/D 6310 IZOLA, SIMONOV ZALIV TEL/FAX 63-213 Tekmovalec FIL Ko Šport kluba iz Izole, Tomaž Barada je na evropskem na Dunaju naslov evropskega prvaka in tako ponovno potrdil, da v kategoriji Light contacta sodi v sam svetovni vrh. Nasploh so bili slovenski tekmovalci v Tae Kwon Do-ju zelo uspešni, saj so osvojili kar sedem medalj, v reprezentanci pa so dobro nastopili tudi člani izolskega kluba borilnih veščin. Tako je Jurman v light contactu (kategorija do 91 kg) osvojil peto mesto, Majda Trebše je bila v svoji kategoriji šesta, Jan Čreslovnik pa osmi. Skupno so slovenski tekmovalci zasedli četrto mesto za Angleži, Avstrijci in Rusi. Na evropskem prvenstvu je sodeloval tudi predsednik kluba Darko Filiput, ki je sodil in hkrati opravil izpit za najvišjo mednarodno sodniško licenco. Pogovor z njim bomo objavili naslednjič. Sicer pa smo iz Kluba borilnih veščin dobili sporočilo, da od 15. septembra dalje nudijo novim članom teden dni brezplačnega treninga. V klub so doslej že vpisali več kot 60 novih članov. Skupnost Italijanov Izola vabi na 9. Mednarodno sečanje pevskih zborov, ki bo v soboto 5. oktobra ob 20.30 v cerkvi sv. Mavra. Sodelovali bodo naslednji zbori: Mešani pevski zbor A. Capello iz Begliana, ženski pevski zbor L. Perosi iz Bagnarola in Mešani zbor Haliaetum iz Izole. TEČAJ KITARE ZA VELIKE IN MALE ? tečaj vodi znani kitarist STANE BAKAN |f KOMUNALA SPO m ir. rnr^mm^i. „...__ IHUti tl . _!♦ ^ ♦ ' * I* I ♦ Obveščamo vse občane, da bomo tudi to jesen organizirali akcijo "OČISTIMO SVOJE OKOLJE - JESEN 96", vendar v skrčeni obliki. Obseg akcije bo izveden v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih bo odobril Občinski svet Občine Izola. Program in potek akcije bo objavljen v naslednjem izvodu lokalnega glasila MANDRAČ, prav tako Vas bomo sproti obveščali po lokalni radijski postaji RADIO MORJE. Prosimo Vas, da sledite tem obvestilom ter izkoristite priložnost za oddajo vseh odsluženih nepotrebnih stvari in stare šare. jp Komunala Izola " "d 'S- "/ Pri pranju in dezinficiranju posod za smeti in odpadke (smetnjaki, kontejnerčki in zabojniki), ki se je moralo v poletni sezoni izvajati tudi večkrat, je pri nekaterih strankah prišlo do neodobravanja oziroma odbijanja plačila tega enkratnega letnega prispevka. Zato obveščamo vse občane, da se bo izvršilo ponovno pranje -dezinficiranje kontejnerjev in posod na tistih mestih, kjer so stranke ta prispevek poravnale. Pranje bomo izvajali v OKTOBRU mesecu 1996. ]P KOMUNALA Izola SO VAM SUNILI MOPED ALI KOLO? Policijska postaja Izola je v letošnjem letu našla s pomočjo občanov na območju občine Izola več koles in koles z motorjem, katerih lastniki niso znani. Vsa koles in kolesa z motorjem so bila pripeljana v hrambo na Policijsko postajo Izola, kjer bodo do predaje na Upravno enoto Izola. V zvezi s tem Policijska postaja Izola naproša in poziva vse lastnike, ki pogrešajo kolesa in kolesa z motorjem, da se do 15.10.1996 oglasijo na Policijski postaji, kjer si ogledajo najdena kolesa in kolesa z motorjem ter, da le te prevzamejo ob ustreznem dokazilu o lastništvu predmeta. Po navedenem roku bomo vozila predali na Upravno enoto Izola. Komandir PP, Maks Turščak - inšpektor NAJDENA KOLESA Z MOTORJEM: Cagiva št. mot. DCM52317 - UM, brez ohišja. Tomos avtomatik, št. 849809, siv. Tomos APN, št. 231524, moder. Tomos APN, št. nerazpoznavna številka, moder. Tomos avtomatik, št. 8527, moder. Tomos avtomatik, št. 514952, moder, (TOP ITALIA RADIO). Tomos avtomatik, št. 861645, siv. Tomos avtomatik, št. 225798, rjav. Tomos avtomatik, št. 654916, vijoličaste barve. Tomos APN, št. 242062, rdeč. Tomos avtomatik, št. 199366, vijoličaste barve. Tomos APN 6, št. 032659. Tomos avtomatik, št 624067, moder. Tomos APN 6, št. 353599, roza barve. Tomos avtomatik, št. 524828, moder, + čelada. Tomos avtomatik, št. 314901, vijoličaste barve. Tomos avtomatik, št. 524228, rdeč BT 50, št. mot. 383611, črn. Tomos avtomatik, št. 621309 Tomos avtomatik, št. 258859, rjav. Tomos avtomatik, št. 621349, rumen. NAJDENA KOLESA: 1. Gorsko kolo rdeče barve z blatniki, delno poškodovano. 2. Gorsko kolo rumene barve. 3. Klasično kolo sive Darve s sivim sedežem. 4. Manjše rdeče kolo brez sedeža. 5. Klasično žensko kolo, modro - belo, rjav sedež. 6. Gorsko kòlo, oranžno - črne barve, črn sedež napis TOP GUN. JI ŠIVILJSTVO IN POPRAVILO OBLAČIL Ljubica ‘MapJreda Šivaii)o vse vratc oblačil, tudi za njočijcjac postave, opravljanje vsakovrstna popravila ii) splob ziporcipo vse kar potrebuje iglo, sukaijce, blago in druge šiviljske pripomočke. INaša delavnica je v Trinhovl ulici it. 8 (pod palačo flesengbi). odprla pa je vsak dan od 9 - 11 in od 17 - 19 V ter oh sobotah od 9 - 12 ure. /4 Žsv________________________________________________ ZA ČETRTINO MANI NEZAPOSLENIH? (KB)Po podatkih koprske Območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo v mesecu avgustu v naši občini registriranih 828 brezposelnih, kar je skoraj četrtino manj glede na december 1995. Po besedah direktorice OE Koper Mire Kočevar Furlan pa je to zmanjšanje predvsem posledica večjega obsega sezonskega zaposlovanja za določen cas, , značilnega za poletno obdobje. Ob koncu sezone se bodo tako ti delavci večinoma ponovno registrirali kot brezposelni, pridružili pa se jim bodo tudi mladi, ki so končati šolanje. Iz omenjenih razlogov je tako do konca letošnjega leta moč pričakovati ponovno rast brezposelnosti. Število zaposlitev za določen čas pa se tudi na splošno veča, saj je takšnih že 60 do 70 % vseh potreb po delavcih, pri čemer tudi naša občina ni izjema. Sicer pa je bilo v letošnjem letu v Izoli prijavljenih 1317 potreb po delavcih, pokritih pa jih je bilo 1000. Od skupnega števila brezposelnih v avgustu je bilo polovica žensk, 111 je bilo iskalcev prve zaposlitve, 232 pa jih je bilo mlajših od 26 let. Denarno nadomestilo je prejemalo 169 oseb, kar je 15,8 % več kot decembra lani. V Izoli je letos vključeno v različne programe zaposlovanja, ki jih izvaja zavod okoli 80 brezposelnih. Trideset jih je bilo vključenih v programe priprave na zaposlitev, ki zajemajo oblike usposabljanja in izpopolnjevanja z delom, tečaji, seminarji in pridobivanjem strokovne izobrazbe, trinajst v program sofinanciranja pripravništva, v program samozaposlovanja pa nad trideset oseb od katerih se jih je deset že zaposlilo. Subvencijo za samozaposlitev je prejelo 6 ljudi. V program javnih del je bilo v letošnjem letu doslej vključenih 9 ljudi. Največ jih je bilo na Centru za socialno delo, kjer je predvidenih skupno 14 delovnih mest v treh različnih projektih. Zaenkrat je zasedenih le 11 mest, vendar na Centru pričakujejo, da bodo v kratkem uspeli zapolniti vsa predvidena delovna mesta. Preko projekta javnih del pa je nekaj brezposelnih našlo začasno zaposlitev tudi na izolskem Rdečem križu in v spomladanskem času na Komunali. Po gornjih podatkih sodeč je v Izoli okoli desetina brezposelnih vključenih v programe zaposlovanja. V skoraj vseh ostalih območjih, ki jih pokrivajo uradi za delo, ki sodijo pod okrilje koprske območne enote, je ta odstotek višji. V Postojnski dosega celo 29 odstotkov, v Ilirski Bistrici pa 21 odstotkov. V Piranu je to razmerje približno enako kot v Izoli, v Kopru in Sežani pa le za odstotek ali dva višje. Podatki se seveda nanašajo na obdobje od januarja do avgusta, tako da ni izključeno, da se bo to razmerje do konca leta izboljšalo. Na splošno pa lahko ugotovimo, da so si ti odstotki močno podobni na obmejnem področju, medtem ko so v krajih, ki so od italijanske meje bolj oddaljeni znatno višji. Gre to pripisati marljivosti tamkajšnjih Uradov za delo? Večjemu interesu brezposelnih ? Morda cemu drugemu ? Ni skrivnost, da marsikomu kar ugaja prejemanje denarnega nadomestila, ki je resda borno, vseeno pa zagotavlja reden dohodek in socialno varnost ob obilici prostega časa. Pred dobrim letom uvedene spremembe v zvezi z statusom brezposelne osebe so naravnane tako, aa spodbujajo lastno angažiranost brezposelnih pri iskanju zaposlitve. Naj zveni kot oguljena fraza, a dejstvo je, da je bilo potrebno tudi ob letošnji trgatvi delovno silo spet uvažati in na avtobusih, ki zjutraj odpeljejo v Trst pa se še vedno gnetejo ne le starejše ženske temveč tudi mlajši ljudje in na mejnih prehodih v jutranjih urah še vedno nastajajo kolone. Po svoje paradoksalno pa je, da je za državo kar ugodno, če delajo tudi brezposelni, saj po eni strani tako sami poskrbijo za izboljšanje svojega socialnega stanja, po drugi pa na ta račun tudi država prihrani kak tolar, kajti vsi ti programi zaposlovanja seveda niso zastonj. Vseeno pa bi se bilo dobro vprašati, kaj bo iz takšnega "varčevanja" dolgoročno nastalo. 139 MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 Predsednik časopisnega sveta: Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 70 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 ŽR: 51430 -603 -32431 Tisk: Birografika BORI, Izola ./.v, POBUDA O RAZŠIRITVI PODRUŽNIČNE ŠOLE KORTE V POPOLNO OSEMLETKO odprto pismo sekretarju za družlcene dejavnosg in izolski občinski upravi Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. 2.1996, sem na seji izolskega občinskega sveta vložila pobudo za ponovno uvedbo popolne osemletke v Korte in svojo pobudo dokaj obširno tudi utemeljila. Naj povzamem utemeljitve: 1. Število otrok je bilo (po podatkih, ki jih je od ustreznih državnih organov na zahtevo nekaterih staršev dobila KS Korte - edino te podatke pa smo tedaj imeli na voljo) dovolj veliko za osemletko -enorazreanico. Obetajo se še številne nove gradnje na Šaredu, Maliji in v Kortah, zlasti po sprejemu ureditvenega načrta za podeželje, torej tudi naselitev mladih družin z otroki. Število šoloobveznih otrok se bo zato predvidoma povečevalo. 2. Pritisk na Osnovno šolo Vojke Šmuc v Izoli oz. na OŠ Livade, torej tudi prostorska stiska, bi se z uvedbo popolne osemletke v Kortah zmanjšal. Podeželje bi se skladneje razvijalo oz. sploh razvijalo. Ljudje bi svoje potrebe temeljiteje zadovoljevali kar v kraju samem - kar se zdaj ne dogaja. 3. Enako veliki in s Kortami primerljivi kraji v Slovenski Istri imajo popolne osemletke. Popolno osemletko imajo vasi Šmarje (264 učencev), Marezige (138vučencev), Dekani (260 učencev), Slovensko Gračišče (126 učencev), Škofije (238 učencev), Prade (400 učencev), Sečovlje (202 učenca), Hrvatini (332 in 178 na podružnični šoli). Podatki veljajo za lansko šolsko leto. 4. Znano je, da se z zagotovitvijo osnovnega šolanja v domačem kraju ustavi izseljevanje podeželskega prebivalstva, upočasni deagrarizacija podeželja ter poveča možnost za obstanek avtohtone vaške slovenske istrske kulture v najširšem smislu, ki se z urbanizacijo vaških predelov izredno hitro in trajno izgublja, a je neprecenljive vrednosti za to področje in za Slovenijo. Vse to je v skladu z dolgoročnim razpršenim razvojem Slovenije in v skladu s kulturno politiko RS Slovenije. Tudi za našo občino bi moralo biti v ospredju tako ravnanje: nuditi krajanu osnovne službe v lastnem kraju, torej tudi osnovno šolstvo in s tem posredno razvijati podeželje. 5. Nujno je treba opredeliti šolski okoliš kortežanske šole, obenem pa šolarjem omogočiti lažji in organiziran prevoz do šole, saj je nepojmljivo, da mora npr. mamica s Šareda otroka obvezno pripeljati in odpeljati v malo šolo in iz nje, pri čemer ima na voljo kriminalne javne avtobusne zveze ali pa obvezno lastno prevozno sredstvo, ker gre za večkilometrske razdalje in zato izgubi dobršen del svojega prostega časa. Ni čudno, da starši svoje otroke raje vozijo najprej v jasli (ki jih na podeželju ni!), v vrtec in v šolo kar s sabo - proti mestu. Z rešitvijo tega problema (ki ne bi zahteval večjih finančnih virov, ampak le bolj strokoven in človeški pristop k problemu) bi otroci v manjši meri uhajali na tri mestne izolske šole in na lucijsko, kamor jih starši vozijo predvsem zaradi slabih prometnih povezav med vasmi izolskega podeželja. KAV/IRNA in SLflSČIČflRNfl IZOLA «AVÀRN/' * :»*■* Trgovski center Simonov zaliv vsak dan od 7.00 do 24.00 ! ‘0®LdUlJ P® in raznovrstne sladice iz lastne slaščičarske delavnice vseh okusov in oblik za vsakršno priložnost že za 1800 SIT/kg. Naročite danes, prevzamete pa že naslednji dan ! Cii <0.-. 6. Popolno šolo so Korte imele. Letos mineva 177 let, odkar je bila v Kortan ustanovljena osnovna šola s slovenskim učnim jezikom, je najstarejša osnovnia šola v Slovenski Istri! Neprekinjeno je delovala vse do danes. V šolskem letu 1955156 se je predmetna stopnje osemletke preselila v Izolo. Do šolskega leta 1963lfi4 je še bila samostojna petrazrednica, nato je izgubila svojo samostojnost in postala podružnična šola Osnovne šole Vojke Šmuc v Izoli. 7. Leta 1976 je bila zgrajena nova šolska stavba (mimogrede: v vseh dvajsetih letih stavba ni bila niti enkrat v celoti prepleskana - zidne tapete so še od odprtja; letošnjega septembra ob dvajsetletnici ni bilo nobene slovesnosti, kar jasno kaže, koliko vodstvo izolske osnovne šole pozna in ceni problematiko svoje podružnice) in stavba vaškecja vrtca z dvema oddelkoma, sanitarijami in nekaj manjšimi prostori. Sola je postala celodnevna. Danes so v šoli štin oddelki. Zgradba ob štirih učilnicah za razredni pouk premore še manjšo zbornico in tri majhne kabinete, sanitarije, šolsko kuhinjo in večnamenski prostor, ki ga ob slabem vremenu uporabljajo tudi za pouk telesne vzgoje. Telovadnice šola ne premore, kraji na izolskem podeželju pa niti enega pokritega prostora, primernega za šport in vadbo. Z drugačno razporeditvijo prostorov vrtca in sole bi lahko mimogrede potekal pouk v bodočih dveh triletjih! In to brez večjih vlaganj! 8. Po zidavi novega montažnega objekta v Cedliah je matična izolska šola prodala razpadajočo staro vaško šolo z zemljiščem vred. Oboje je bilo vaška last. Danes je ta stavba obnovljena in je zasebna last, torej za kraj verjetno izgubljena, čeprav smo krajani že večkrat izrazili željo, da se vaško premoženje kraju vrne. 9. Otroci z izolskega podeželja (in njihovi starši) so v neenakopravnem položaju glede na sovrstnike v mestu: ne morejo obiskovati kulturnih ustanov in prireditev (v kraju se zato krčevito oklepamo dislociranega oddelka izolske glasbene šole kot edine kulturne ustanove, ki ob šoli tu deluje) ali to počno le stežka. Njihovi starši smo finančno in časovno neprimerno bolj obremenjeni, kot so izolski, saj te otroke kar naprej prevažamo in jih čakamo, če jim želimo nuditi še kaj več kot zn"1' ____ ! I________I_I _ — U —~ t -,,, L, _.U« in nrnruntlinn/\rt in Iti osnovno izobrazbo. Le dobra izobrazba in prosvetljenost je lahko temelj napredka neke skupnosti - to je vedel že Primot Trubar! 10. Za vsakršni razvoj kraja in za njegov razvoj je pomembno, da ima tako kulturno ustanovo, kot je šola, ki živi s krajem in za kraj. Z njo se namreč otroci in njihovi starši poistovetijo. Vanjo bi se radi vračali, če bi jim bolj na stežaj odprla vrata. Ti otroci bi tudi v bodoče lahko za kraj naredili več. Zdaj učencem predmetne stopnje in srednješolcem ostajata na voljo le župnišče ali - cesta. 11. Ob skorajšnjem prehodu na devetletno obvezno osnovno šolo se zastavlja vprašanje, kje se bo odvijal pouk in koliko razredov bo sploh podružnična šola še lahko ohranila. Več kot očitne so namreč težnje da se šole znebi ali pa da ji vsaj ne dovoli nikakršne samostojnosti. 12.Starši bi bili pripravljeni celo pristati na pouk v dveh izmenah (kar že več let predlagajo kot začasno rešitev), vendar v Kortah in ne v Izoli (še del prejšnjega šolskega leta so otroci obiskovali dvoizmenski pouk na Osnovni soh Vojke Šmuc!). O tem so že večkrat obvestili vodstvo te osnovne šole, posebej še, ker so praviloma v Izoli "vozače" oz. njihov razred "razbili", učence pa premešali oz. pripojili med druge, "izolske" otroke (izjema so zadnja tri ali štiri šolska leta; ko na izrecen pritisk in zahtevo staršev "kortežanskega" oddelka niso razbili). Tako so ti otroci ob prehodu z razredne na predmetno stopnjo, ki že sama po sebi povzroča strese, postavljeni v položaj nenehnih izjem, posebnežev, vozačev", če pa se niso v enem oddelku, so nebogljeni, saj s sošolci zaradi oddaljenosti ne morejo vzpostaviti pravih stikov, nanje pa se preprosto "pozabi", češ da jih je premalo v vsakem oddelku (ko je treba zanje ureaiti prevoz, da ne bi predolgo čakali, prirediti umik izvenšolskih dejavnosti ipd.). Ker je od moje pobude minilo že več mesecev, se ie stanje (glej točko 12!) nekoliko spremenilo, zlasti zato, ker letos poteka že četrto leto, ko otroci iz kortezanske šole niso razbiti na manjše skupine, kar je lep dosežek in nagrada vztrajnosti staršev, ki sona to opozarjali. Polemika v zvezi s šolo je v tem obdobju potekala predvsem v sredstvih javnega obveščanja, ne pa na sejah občinskega sveta, kamor najprej sodi! S prikrojenim prikazovanjem številčnih podatkov o "demografskih gibanjih" v izolski občini je g. Žlogar že večkrat vznemiril javnost (v Primorskih novicah in v Mandracu) z izjavami, ki so samo delno resnične. Mojo pobudo je februarja podprlo 21 izolskih občinskih svetnikov, dva sta se podpore vzdržala. Gospod Žlogar je tedaj izjavil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo pobuda realizirana, in to stoji črno na belem v zapisniku tiste seje občinskega sveta, zagotovil pa mi je tudi, in to v županovi prisotnosti, da me bo o njeni usodi redno obveščal (ali je s tem mislil svoje pogoste nastope v javnih medijih, ne vem, od "njegovih" pisnih pojasnil pa smo svetniki dpbili le mnenje ministrstva). Razen nekaterih tabel, na katere smo' svetniki imeli pripombe, da niso popolne in so narejene diletantsko, od občinske uprave nisem dobila izdelane strategije za izpeljavo pobude, ki jo je g. Žlogar kot občinski uradnik, torej izvrševalec sklepov (in pobud) Občinskega sveta dolžan priložiti v gradivo - po poslovniku občinskega sveta že za vsako naslednjo sejo. Točnih in popolnih podatkov o številu otrok v KS Korte danes in številu otrok 0 - 6 let ter številu vozačev, pa tudi o planiranem številu otrok glede na predvidene poseliive podeželja po srednjeročnem planu občine Izola, mi sekretar za družbene dejavnosti še do danes, 19. 9. 1996, ni posredoval, čeprav ga k temu zavezuje poslovnik občinskega sveta. Ker sekretar zaseda pomembno in dobro plačano mesto v občinski upravi, od njega pričakujem strokovnost in korektnost. Vem, da je, kot pravite, zelo zaseden s pripravo odlokov s področja športa ipd., vendar kot sekretar za družbene dejavnosti vendarle ne pokrivat samo tega področja. Od kod nekaterim jasnovidnost in izjave v medijih, kjer je predvideno zmanjšanje števila otrok samo na podeželju, (vemo pa, da se število zmanjšuje v celi občini) če krajani vemo, da je npr. vpis v prvi razred v Kortah letos večji od lanskega? Zakaj so tudi ta pomembna dejstva prikrita? Kje je tudi obljubljena strategijaza uresničitev pobude o osemletki v Kortah, za kar so bila v predlogu proračuna prea poletnimi počitnicami tudi predvidena sredstva? Se na nekuj bi opozorila izolsko javnost, predvsem pa upravo. Ljudje s podeželja nismo krivi, če prejšnje in sedanje občinske strukture za solo v Livadah in za šolo z italijanskim učnim jezikom v pogovorih in pogodbah z državo niso bile in niso sposobne izposlovati deleža, ki izolski občini pripada, zato pa ni denarja za našo šolo in še za kako prepotrebno investicijo - npr. zdravstveni dom! Ali ne premoremo sposobnih pravnikov, ki bi zastopali občinske interese? Ali smo mi krivi, da denarja ni, ker ne znamo potegniti deleža države v projekte, ki niso samo občinskega pomena? Ali mislite, da bomo v vaseh samo "dajali bogu in oblasti, kar je božjega in cesarjevega", kot svetujejo Hlapcu Jerneju, in molčali? Tudi mi, ki smo zaposleni izključno v mestu (saj na podeželju razen izredno redkih posameznikov - privatnikov ni delovnih mest) plačujemo davke in prispevke, ti pa se stekajo samo v mesto in v državo in si le stežka utrejo pot na podeželje. Ali od mesta res dobimo toliko, kolikor bi nam glede na obseg in potrebe področja tudi pripadalo? Vaščani si moramo vse zagotoviti s samoprispevki in s prostovoljnim delom. Ali v Izoli meščani tudi plačujejo in "udarniško delajo oz. hodijo na "rabuto", kot se pri nas reče, za namestitev uličnih svetilk, za telefonsko omrežje, za asfaltiranje vaških poti...? Vprašanje je retorično. Odgovor namreč poznam, sai sem v mestu živela. Ali si bomo morali tucn šolo narediti sami? Zaenkrat v dobri veri, da tudi podeželju namenite kos proračunske pogače, za šolo zbiramo podpise vseh, ki podpirajo pobudo. In teh je zares veliko! Zbrali smo že okrog 300 (tristo) podpisov. Pobudo so podprli ljudje vseh generacij, izolski župan, izolski poslanec v Državnem zboru, žal pa s podpisom okleva predsednik KS Korte - nanj čakamo, da si bo premislil. jelka Morato Vatovec P. S.: Dan pred začetkom novega šolskega leta je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber v Sori slovesno odprl šolo s štirimi oddelki za 53 otrok. Kortežansko šolo kljub temu, da nima (le zakaj?) določenega šolskega okoliša in je že iz Žlogarjevih (kvazi) tabel razvidno izredno veliko število vozačev na druge šole, letos v štirih razredih obiskuje več kot 53 otrok! Argumenti, da se odpirajo nove osnovne šole z najmanj dvema vzporednicama, s katerimi nekateri mahajo, torej le ne držijo! V Delu ie bil 13. 9. 1996 v članku Podružnična šola v Osilniški dolini (Pisma bralcev) zapisano mnenje državne sekretarke mag. Teje Valenčič o podružničnih šolah, ki se glasi tako: ’.. je v interesu ministrstva za šolstvo in šport, da se manjše podružnične šole ohranjajo, saj so v manjših, obmejnih ali demografsko ogroženih okoljih pomemben nosilec življenja kraja." Ali za izolsko zaledje te misli ne veljajo? mmm. MN-Matična PODARJENA FILMSKA PREDSTAVA ruujege Karantanija rum iz Ljuuijdne je uu leunu oiruKd Matični knjižnici Izola in nekaterim drugim knjižnicam v Sloveniji podarilo vstopnice za predpremierni ogled filma Flipper. Knjižnica je razdelila vstopnice petinštiridesetim najboljšim mladim bralcem knjižnice, ki imajo rr''*r'''rf Film o delfinu Flipperju si bodo lahko ogledali V I OKTOBRA 1996, OB 16. URI, V KINU ODEON V IZOLI. PREDSTAVITVENI VEČERI muti DUHOVNE univerze ^ Z VPISOM Izola, 10.10. ob 19.00 v prostorih Zveze kulturnih organizacij, Bazoviška 4 (Kulturni dom) Vstop na predstavitvene večere je prost. Prisrčno vabljeni. Informacije: Center za duhovno kulturo, Ljubljana, Ruska 13, tel.: 061/133-93-03 KULTURNI DOM IZOLA KULTURNI DOM IZOLA CASA 01 CULTURA ISOLA ŠOLA KREATIVNOSTI sezona 1996/97 ŠOLE GLEDALIŠKA ŠOLA- od 8 leta starosti dalje BALETNA ŠOLA- igralnica, pripravljalnica, 1. in 2.razred PLESNI STUDIO LAI od 5. leta starosti dalje GLASBENA IGRALNICA od 4. leta starosti dalje LIKOVNA ŠOLA za odrasle in otroke PLESNA ŠOLA - za odrasle,20 urni začetni in nadaljevalni ŠOLA KITARE TEČAJI TEČAJ KLAVIRJA na vašem domu, za otroke in odrasle TEČAJ SLIKANJA NA SVILO- 20 umi tečaj TEČAJ ZA MANEKENKE in fotomodele- 30.urni tečaj TEČAJI OBLIKOVANJA GLINE- hitri tečaj za vzgojiteljice in učitelje, tečaj za odrasle, tečaj za otroke TEČAJ IZDELOVANJA PUSTNIH MASK-15 urni LIKOVNI TEČAJI- risanje, slikanje, grafika... FOTO TEČAJ VZEMITE 51 ČAS in URESNIČITE SVOJE SANJE V NAŠI ŠOU KREATIVNOSTI! ( (5n) ^ BOUTÌOUE niflfl IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 61 225 • DOMAČA MODNA HIŠA BUNNY IN NINA Z ROKO V ROKI • OBLEKLI SMO KRALJICO SLOVENIJE, ZAKAJ NE BI TUDI VAS? • VTEM MESECU VAM NUDIM0100 UNIKATNIH SVILENIH BLUZ PO PROMOCIJSKI CENI 7.900,00 SIT ZA KOS • SVOJIM STRANKAM VRAČAMO PARKIRNINO DO DVEH UR KOLEDAR PRIREDITEV okLobeirSN» KULTURNI DOM IZOLA CASA Dl CULTURA ISOLA Naravno je, da človeku ne more biti prijetno pri srcu , če ti odkrito povem v obraz: Nepotreben si, nepotreben s svojim delom vred! Pojdite in se obesite vsi po vrsti v Latermanovem drevoredu: ljudstvo bo vedelo o vašem pravičnem koncu prav toliko, kolikor je vedelo o vašem delu in življenju. Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica KULTURNII DOMI KORTE! Kulturno društvo Korte in ZKO Izola vas v nedeljo, 13. oktobra vljudno vabita ob 17. uri na otvoritev razstave slik EX TEMPORE KORTE 96 . PRIREDITVE! KULTURNII DOMI HS1A prireditve za otroke - gledališče TEDEN OTROKA sobota, 26. oktobra Lutkovna skupina OŠ ob 16.00 ČRVIVA ZGODBA Se vam je kdaj zgodilo, da ste ugriznili v sočno, rdeče jabolko in dobili občutek, da vas nekdo opazuje? Preusmerili ste pogled in se znašli iz oči v oči z malim, živahnim črvičkom... Vstopnina: 400 Sit, člani Gledališke šole brezplačen ogled. prireditve za odrasle - gledališče petek, 11. oktobra ob 20.Q0 Bernard Slade OB LETU OSOREJ režija: Boris Kobal igrata Polona Vetrih, Ivo Ban komedija-Produkcija Cankarjev dom Dva, ki se slučajno srečata, postaneta en konec tedna v letu ljubimca skoraj tri desetletja.Na svojih srečanjih si, poleg tega, da se ljubita / v začetku veliko, kasneje vedno manj /pripovedujeta zgodbe iz svojega zakonskega življenja. Humor, odlični dialogi, zrela igra obeh, trenutno najboljših igralcev v slovenskem frostoru, je zapeljalo v gledališke hiše že 66.310 gledalcev, redstava je vedno razprodana in to ne brez razloga ! Vstopnina:1.300 Sit predprodaja, 1.500 Sit redna prodaja. Teden) starejši hi občanov/ petek, 18. oktobra'ob 18.00 Bertolt BRECHT MALOMEŠČANSKA SVATBA Priredbe, režija in scenografija: Sergej Verč Igrajo: Darja Krkoč, Danilo Vodopivec, Anica Vitez, Robert Prašnikar, Irena Cunja, Marija Premrov, Ivan Novak - komedija KUD Domovina Osp Poglavitna odlika "Malomeščanske svatbe" je predvsem duhovit dialog, smešna pa je seveda že sama izhodiščna situacija, ko doma narejeno in tik pred poročno pojedino izgotovljeno pohištvo ne zdrži niti do konca kosila in razpada dobesedno pod zadnjicami gostov.V "Malomeščanski svatbi", si je Brecht znova privoščil meščane, priljubljeni predmet svojega prezira, a tokrat s toliko sproščenega humorja, kot je kasnejebomaj še kdaj zmogel. Prost vstop. Zaželjeni prostovoljni prispevki. Glasbai nedelja, 20. oktobra ob 1 7.00 Kulturno društvo Korte vas vljudno vabi na koncert skupine DUMA. Koncert slovenskih epskih pesmi bo potekal v kortežanski cerkvi, nastopili pa bodo: Klarisa Jovanovič, Veno Dolenc in Božidar Ogorevc. NAPOVEDUJEMO) petek, 8. novembra ob 20.00 ŠTIRJE LETNI ČASI ena vesela poslanska komedija, ki jo je, - v dveh aktih- z lahkotnim zapletom in brutalno izpeljavo, pripravilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Že tečemo krog za ogrevanje, zato vas vabimo, da si že sedaj rezervirate poslansko mesto v Kulturnem domu. Vstopnina:predprodaja 1.200 Sit, redna prodaja 1.500 Sit. Kako do vstopnic? Predprodaja vstopnic bo potekala v Galeriji Alga, Kristanov trg, vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu - 62 776. Blagajna Kulturnega doma bo odprta uro pred predstavo. III., SLIKARSKI EK TEMPORE KORTE! 96 Kulturno društvo Korte in Zveza kulturnih organizacij Izola vabita na II. slikarski ex tempore, ki bo potekal v Kortah, 12. in 13. oktobra 1996. PRAVILNIK Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag bo v soboto, 12. oktobra 1996, med 9. in 11. uro v pevski sobi Kulturnega doma v Kortah (nad Izolo), Korte 44. Vsak udeleženec sme žigosati največ dve podlagi. Izbira tehnike je prosta, format podlage ne sme biti manjši od 50 cm x 50 cm in ne sme biti večji kot 150 cm x 150 cm. V nedeljo, 13. oktobra morajo avtorji ob 13. uri oddati eno dokončano delo ( v Kulturnem domu Korte). Dela morajo biti opremljena za razstavo (okvir ali letvice), na hrbtni strani vsakega dela mora biti označeno ime in priimek avtorja, naslov dela, datum in tehnika. Podeljenih bo več priložnostnih nagrad. Dela, ki bodo prišla v ožji izbor, bodo razstavljena v dvorani Kulturnega doma Korte. Otvoritev razstave in podelitev priložnostnih nagrad bo v nedeljo, 13. oktobra, ob 17. uri. Avtorji nagrajenih del, so dolžni odstopiti svoja dela organizatorju. Med 13.00 in 17.00 bo organizirano zaključno srečanje s kosilom za vse udeležence, ki bo na kmetiji KOTRLE na Gocanu . ŽIRIJA: Mara Kralj, Nevenka Gregorčič, Predstavnik Kulturnega durštva Korte TEME Jesen v Istri, Veduta, Prosta tema POKROVITELJ Župan občine Izola, gospod Mario GASPARINI SPONZORJI Atelje Judith Izola, FORMA Izola, Jestvina Koper, TECOM d.o.o. Izola Da boste vedno ob pravem času na pravem mestu, se naročite na ZKO jev mesečni KOLEDAR PRIREDITEV ! -o- m H Z < > Izola, Hrvatini od 9. - 13. oktobra Festival kulturnih skupin in posameznikov, članov Zveze društev za celebralno paralizo Slovenije se bo dogajal v (zolskem KD in v prostorih 5GTŠ. Sobota. 9. 10 ob 16.00 OTVORITEV FESTINVALA (KD) Od 18.00 do 20.30 DAN PLESA (5GT5) Nedelja, 10.10. od 16.00- 17.30 in od 18.30 do 20.30 DAN POEZIJE (SCTŠ) k»— .k/l„ U" VfNfZuEM 61 k FtToPiS . S.X.V ■aa la/ ogléd jexéizsta^ / v OBJEKTI - Aleša Gregla iÀA A A A.ÀA LÀ A ../.A Galerija ALGA Izola DRUŠTVO SLIKARJEV AMATERJEV TOLMINSKE 26.9.- 23.10.1996 Galerija je odprta vsak dan razen nedelje od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 GAlHčUA - GALLERIA I 1 2 3 4 5 6 7 8 N 11 12 R H 13 16 24 30 34 1 41 47 20 42 43 35 39 25 31 60 | 17 27 32 D 14 45 22 28 18 29 49 19 23 46 15 38 S SO T 11 51 T NAGRADNI KUPON ST. 2 Rešitve Iz Gojkarce: Ni kaj, naporna tale Gojkarca ! Sedaj vas, po prispelih odgovorih sodeč, že dosti, ki jim Gojkarca pomeni obvezno sprostitev ob kon cih tedna. Tudi zadnja v duhu trgatve in vina je naletela na ugoden odmev. Med nekaj deset pravilnimi odgovori je sreče izbrala tri reševalce. Prvo nagrado je podelila Lupincu iz Leninove, druga nagrada gre v ulico Bogomira Magajne k Normi Primožič, tretje nagrajena pa je Darja Kranjec iz Gregorčičeve. Nova križanka skriva 6 simbolov Izole - turističnih enot, naloga vam je verjetno že znana. Na kupon napišite vseh šest simbolov, zalepite ga na dopisnico, ki jo pošljite na Veliki trg 1, najkasneje do torka 8.10.1996. VODORAVNO 1. popoln, dovršen 9. učenec, osnovnošolec 1 3. turistična enota 14. človek v rani mladosti 16. sredozemska rastlina 17. francoski igralec Jacques 1 8. uradni spis, listina 20. olje, brez prve črke 21. turistična enota 23. Ivan Ozvaldič 24. moderna glasba 25. Beotijec Aonec 27. ameriški igralec Marvin 28. trivalentni kisik 30. slikar Šubic 31. neznani leteči predmet 32. Vladimir Kern 33. denar v portugalskih kolonijah 34. francoska pevka Silvie 36. Stubelj Elaa 37. športna panoga, tek 39. obrat Delamarisa, šarenica 40. eksplozivno telo 41. pesnik Elegij 44. razdobja 10 let 46. Lovrič Anton 47. teniški lopar 48. turistična enota 49. japonski denar 50. stroji 51. raztegljiv trak NAVPIČNO 1. starojudovski kralj 2. orehova potica polita s sladkorjem 3. ostrostrelec 4. del statev 5. kratico za italijansko liro 6. pacient v umobolnici 7. vpiši zadnji del besede koustos 8. Egidio Novel 9. bivši alpski smučar Janko 10. planinske ptice ujede 11. Lorene oroši 12. Luka v Izraelu 14. kraj pri Sežani 15. kraj na Pelješcu 1 7. turistična enota 19. ulična prodajna hišica 22. dnevno časopisje 24. turistična enota 25. dva ženska imena v enem 26. Nevio Paliska 29. Turistična enota (bivša) 33. znamka športne opreme 35. velika krvoločna zver 38. položaj v jogi 40. medena rosa 42. lepotec, če nisi grd, si... 43. ilustratorka Vogelnik 44. Davorin Adler 45. kilogram, pogovorno 46. zdravilo 48. Marc Ivo 49. Jurčič Igor ■ y/m Oblikujte si sami svojo finančno bodočnost Jutro na Šaredu Na Šaredu je prišlo 29.9. v jutranjih urah do prometne nesreče. Udeleženi: tri vozila. Soudeleženi: alkohol. Vzrok: nepravilno prehitevanje Posledice: materialna škoda, dva pri sodniku za prekrške, obilo nejevolje... Še rabijo denar Pozor, po Izoli še vedno krožijo tipi, ki krvavo rabijo denar. Tak tip ie prišel v stanovanje neke občanke, mimogrede; stanovanje je bilo odklenjeno, in ji iz torbice vzel nekaj denarja. Koliko, se ne ve, kam ga je dal, pa tudi ne. V minulem tednu so dečki večkrat intervenirali v medsosedskih sporih, pa tudi v marikateri družini ni vse gladko teklo. Odslej Imate možnost, da sami odločate tudi o svoji finančni varnosti. Z rentnim varčevanjem sl zagotovite lasten In zanesljiv vir dohodka. Rentno varčevanje prinaša dodatno pokojnino, štipendijo za šolanje otrok, pomoč pri finančnem osamosvajanju otrok, stalen vir dohodka za zaposlene v svobodnih poklicih in trdne temelje za uresničenje vaših želja In načrtov. Z rentnim varčevanjem je prihodnost vaia. splošna banka koper Ivančič Bruno iz Šareda ima v glavnem trte z refoškom in ko smo ga poklicali naravnost v klet je povedal, da je barva prava, kar da slutiti, da bo vino zares dobro. Seveda tudi zato, ker so pri njih v zadnjih dveh letih temeljito prenovili klet in se odločili za pravo vinogradništvo. Kupili so novo opremo, novo prešo, hladilno napravo in cisterne, tako da bo vino dozorevalo v optimalnih pogojih. Udeležil se je posvetov in predavanj v Marezigah, vendar kljub temu pogreša več strokovne pomoči, ki pa je v občini skoraj ni mogoče dobiti. Potrebovali pa bi jo, saj želijo razviti svojo blagovno znamko buteljčnega vina. Robert Korenika s Kort je prav tako obnovil klet, saj drugače enostavno ne gre. Ima v glavnem trte malvazije, ki so kar dobro rodile, posadil pa je tudi nekaj trt Chardoneja, ki pa še niso rodile. Tudi on se namerava resneje lotiti prodaje buteljčnih vin iz lastne kleti, vendar je tudi on za nekoliko previdnejšo pot, saj vsem manjka ustreznega znanja in strokovne pomoči. "Še po najosnovnejšo opremo za kletarjenje smo morali v Ajdovščino, ker je pri nas ni mogoče kupiti", je dejal in pristavil, da bo, po vretju sodeč, vino letos res zdravilo. Letošnja vinogradniška letina bo zagotovo zelo dobra in v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi celo nadpovprečna, tako po količinah kot po kvaliteti grozdja. Naravne ujme so se usmilile vinogradnikov v izolski občini in le zadnje deževje je nekoliko pokvarilo dobro voljo. Zato pa je zadnji sončni vikend zvabil v vinograde mlado in staro, traktorji z obloženimi prikolicami so ropotali v domače kleti in v Vina Koper, pogumnejši pa so črne grozde še pustili na trtah, da bodo dobili še nekaj sonca in sladkorja. Že v četrtek je na Obalo padel čuden nemir, oziroma bolje rečeno mir. Za šanki so špricerji tekli v zelo zmernih količinah, informacije so krožile samo do res zaupnih ušes, mnogi kriminalci so tega večera sploh ostali doma, pred televizijo, v iskanju kakih novih domislic. Tudi na strani dečkov je bilo čutiti napetost. V petek je bilo vse jasno; v črnih limuzinah se je na Obalo namreč pripeljal gospod minister s svojo ekipo. Dečki so po Kopru vestno usmerjali promet, tistih nepoštenih državljanov, pa se je lotila kugj podobna bolezen; zavlekli so se v kakšen kot in tam cel dan ždeli. Sele ko so se na osrednjem dnevniku zares prepričali, da se je minister s spremstvom odpeljal nazaj v barje, so si upali ven, na špricer, tudi na dva. Na Baredih ponovno krvolok Na Baredih so je po daljši odsotnosti spet pojavij krvolok. Pojavila sta se kar dva in družno z največjim veseljem sta si privoščila enajst kokosi. Da pa bi bila čreva še bolj kontenta, sta snedla se enega purana. Dečki so poiskali lastnika obeh Kokošim in puranom nevarnih psov in primer odstopili sodniku za prekrške. foto ORLANDO