DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anasts*io 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto V. - Štev. 1 Trst - Gorica 5. januarja 1951 Izhaja vsak petek Občinske volitve Ako ne bodo nastopili nepredvideni dogodki, bomo imeli na Tržaškem letošnje poletje nove občinska volitve. Medtem ko bomo v Trstu in okolici volili znova vse občinske odbore, bodo na Goriškem volili samo v nekaterih manjših občinah. Goriškim mestnim svetovalcem in tistim, ki so bili izvoljeni oktobra l. 1948 izteče namreč štiriletni rok šele oktobra 1952. Volitve bodo v Italiji že po novem zakonu, ki je v razpravi pred rimskima zbornicama. In ker je v navadi, da nam vsaka izprememba v Italiji prinese izpremembo tudi na Tržaškem, ne bo škodilo, ako podamo dve glavni značilnosti, ki ju bo uzakonil nov italijanski zakon. To je toliko bolj potrebno, ker smo izvedeli, da je pri Zavezniški vojaški upravi že na delu komisi ju strokovnjakov, ki naj bi izdelala tudi za občinske volitve na našem Svobodnem ozemlju nekaj novih določil. K sodelovanju pri tem delu ni pritegnjen noben Slovenec, in baje tudi noben Italijan. Zato obstoja velika nevarnost, da bo to velevažno vprašanje rešeno brez primernega upoštevanja naše kri-jevne politične stvarnosti ali pa, da se bo izpremenilo v enotno raztegnitev novega italijanskega zakonu o občinskih volitvah tudi na Svobodno tržaško ozemlje. V danem primeru bi bilo oboje enako škodljivo. Katera so torej osnovna določila, ki jih bo uveljavil novi italijanski zakon o občinskih volitvah? Občine do deset tisoč prebivalcev bodo še nadalje ohranile večinsko pravilo, to se pravi, da lista, ki dobi največ glasov, dobi 4/5 (štiri petine) vseh izvoljivih svetovalcev. O-stala 1/5 (petina) svetovalcev pri-tiče pa ostalim manjšinskim listam sorazmerno po dobljenih glasovih. Po novem zakonu pa bodo vse občine z nad deset tisoč prebivalci ravnale tako-le: 2j3 (dve tretjim) svetovalcev dobi lista, ki dobi pri volitvah največ glasov. Ostalo tretjino (1/3) svetovalcev si razdelijo , manj.{inske,t.Kliste ■ sorazmgrno po dobljenih glasovih. Druga novost, ki jo bo uvedel nov zakon, so tako imenovane povezane liste. Liste, katerih predstavniki bodo izjavili v določenem roku pred volitvami, da jih povezujejo bodo tvorile celoto zase. Če bo taka celota dobila, večino glasov, potem bo celoti kot taki pripadlo toliko občinskih sedežev, kolikor jih je predvidenih za večinsko listo. Ako bo celota kot taka ostala v manjšini, potem bo celoti pripadlo zopet toliko občinskih odbornikov kolikor ji pritiče po sorazmerju dobljenih glasov od števila, ki je rezervirano za manjšino. Med posamezne liste celote pa se nato p> razdele sedeži v občinskem svetu v sorazmerju glasov, ki jih je dobila posamezna lista. Vsakdo bo torej glasoval za listo svoje stranke in na tej listi bo tudi lahko daj.il preferenčne glasove posameznim kandidatom te stranke, toda pri o-snovni porazdelitvi mandatov v občinskih svetih bodo sodelovale povezane liste kot celota in šele od celote bodo nato po proporcionel-nem sistemu mandati razdeljeni na posamezne liste ali stranke, kjer bodo zopet imeli prednost tisti kandidati, ki so dobili največ preferenčnih glasov. Kakor vidimo, sistem ni slab, posebno ako se da občinski manjšini dostojno (vsaj 1/3, ne pa 1/5 mest v občinskem svetu!) in vplivno predstavništvo. Nov način namreč jamči v občinskih odborih stalno in sigurno večino ter s tem tudi možnost resnega dela. Toda vse to velja tam, kjer so volivci narodnostno homogeni, kjer se omejitev politične manjšine ne more izpre-meniti v zapostavljanje narodnostne manjšine! Kjer ni tega pogoja, je uveljavljanje večinskega načela zelo nevarno in pogostoma tudi nedemokratično. Slednji primer, ki sili odgovorne k dvojni opreznosti, da ne bi mordaj z željo po ustvarjanju sigurne občinske večine uzakonili tlačenja narodnostne manjšine, imamo na Tržaškem. To dejstvo so upoštevali tudi sestavljalci italijanske mirovne pogodbe. Clen 26. Stalnega statuta Svobodnega tržaškega ozemlja namreč določa, da morajo biti krajevni vladni organi sestavljeni vo proporcionelnem, ne pa po kakšnem drugem sistemu! In ker mora tudi Zavezniška vojaška uprava kot začasni upravitelj našega Svobodnega ozemlja postopati, v kolikor je to le mogoče, po določilih in v duhu Stalnega statuta, zato mora paziti, da ne bo pozabila teh načel zaščite manjšine, ki so v mirovni pogodbi predvidena in uzakonjena. Do danes je namreč tržaški mestni svet, v pomanjkanju kakega finančni dogouor med StO-jem in Italijo -L.-J L Trst lalnkio živi samostojno gospodarsko življenje Dne 22. decembra 1950 so sklenili v Rimu finančni dogovor med STO-jem in Italijo glede tržaškega preračuna za prvo polletje 1951. ZVU je pri pogajanjih zastopal šef finančnega in gospodarskega •>d-delka M. Haroldson v spremstvu področnega predsednika G. Palu-tana in zastopnikov tržaških industrijskih krogov Cosulicha in No-vellija. Naš novi polletni državni preračun temelji na čl. 3 dogovora z dne 9. marca 1948 in čl. 1 valutnega dogovora z istega dne ter na čl. 11 mirovnega sporazuma o začasni upravi STO-ja, po katerem je Italija začasno dolžna skrbeti za finančne in gospodarske vire našega ozemlja. • • * Po mirovni pogodbi določeni neposredni prispevek italijanske vlade ne znaša torej za prvo polletje novega preračunskega leta niti tri milijarde dir! Naš preračun bi pa mogel biti uravnovešen, ko bi ss na primer odrekli za to polletje gradnji ladij, za katere sploh še ni znano, da-li ostanejo naša last ali pa jih dobi zopet kakšna italijanska paroplovna družba. Vedeti maramo, da je doslej dobila vse ladje, ki so bile zgrajene v Trstu z ERP-ECA posojili v višini 4 milijard lir in ki so izdatno bremenile naš preračun, italijanska paroplovna družba »I-talia« iz Genove. Nismo zaman že večkrat opozarjali, da se italijanski gospodarski in industrijski krogi poslužujejo tržaških ERP-ECA sredstev v korist italijanskega ne pa tržaškega gospodarskega dviga! * • * ilzgleda pa. da se s takimi zaključki ne morejo ali ne smejo zadovoljiti nekateri časnikarji, ki so neprimerno izzivali sefa finančnega in gospodarskega oddelka ZVU M. Haroldsona, ki je dne 29. de-, cembra 1950 pojasnjeval tržaškim časnikarjem pomembnost našega novega preračuna in posamezne točke v poštev prihajajočega finančnega dogovora med STO-jem in Italijo. Tiskovni konferenci sta prisostvovala tudi šef ERP-ECA odposlanstva v Trstu minister Gallo-way in ravnatelj zavezniškega obveščevalnega urada AIS-PIO Mr. Lyall, ki sta imela priliko enkrat več ugotoviti, na kakšnih zgrešenih predpostavkah sloni vsa italijanska izumetničena bajka o tržaški neživljenjskosti. Nekateri prisotni italijanski časnikarji so hoteli namreč naravnost izsiliti od M. Haroldsona izjavo, da Trst brez Italije ne more živeti! Zaman je M. Haroldson poudarjal, da ni prav nič važno ugotavljanje, da-li je Trst gospodarsko odvisen ali neodvisen od Italije; važno je le vedeti, da ima Trst na razpolago za prvo polovico svojega letošnjega preračunskega poslovanja 12,729.293.000 lir in da bo primanjkljaj 2,949.577.855 krila italijanska vlada na podlagi točnih dogovorov. Na to so isti časnikarji odgovarjali, da ne znaša tržaški primanjkljaj pičlih treh milijard lir, kakor izhaja iz optimističnih izjav M.. Haroldsona in iz površno izdelanega preračunskega pregleda Z. V.U., pač pa sedem milijard, ki jih Italija velikodušno daje Trstu na razpolago. Očitali so celo z navzkrižnimi vpadi Lunder-Polla M. Haroldsonu, da kot mačka pleše o-koli vrele kaše tržaške gospodarske odvisnosti odnosno neodvisnosti in da prihaja s tem celo v protislovje s samim generalom Ai-reyem... Potrpežljivo je M. Haroldson pribijal, da glede ugotavljanja trža- drugega, čeprav samo posvetovalnega političnega organa, najvišje svobodno izvoljeno telo na ozemlju, ki je pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave. Kot takemu mu nujno pripada velik eminentno političen pomen. Slovensko in hrvatsko prebivalstvo področja »A« Svobodnega tržaškega ozemlja zaradi tega nikakor ne bi moglo sprejeti ali soglašati s tako morebitno novo ureditvijo porazdelitve sedežev v tržaškem občinskem svetu, ki naj bi Slovencem in Hrvatom poleg vseh drugih, že obstoječih, zapostavljanj odvzela še možnost na pravico sorazmernega zastopstva v tem najvidnejšem predstavniškem telesu našega tukajšnjega javnega življenja. Upamo in želimo, da bi sestavljalci nove Uredbe o občinskih volitvah v angloameriškem pasu Svobodnega tržaškega ozemlja upoštevali te naše misli in nasvete. * * * Tržaški proračun 1. I. - 30. VI. 1951 A) IZDATKI 1) Redni izdatki 2) 'Dejanski izredni izdatki 3) Izredni izdatki posebnega značaja 4) Gradnja ladij 5) Promet kapitalov 7,840.885.685 3,091.905.170 419.500.000 2,646.600.000 1,680.000.000 Skupaj 15,678.870.855 B) DOHODKI 1) Davek na proizvodnjo mineralnih olj 2) Državna trošarina na kavo 3) Druge obmejne davščine 4) Davek na poslovni promet 5) Tobačni monopol 6) Dohodninski davek 7) Razni dohodki 4.000.000.000 1.100.000.000 1.173.340.000 2,100.000.000 1,600.000.000 500.000.000 2.255.953.000 Skupaj 12,729.293.000 C) Neposredni prispevek italijanske vlade 2,949.577.855 15,678.870.855 ških potreb ne gre za ugotavljanje tržaške gospodarske odvisnosti ali neodvisnosti, s čimer zares ne more prihajati v protislovje z gospodarskimi ugotovitvami generala Aireya. Ce pa že ne odnehajo z zatrjevanjem odnosno z izsiljevanjem izjave o tržaški gospodarski odvisnosti ali neodvisnosti od Italije, naj vedo, da dobi Italija vse dolarje ameriške armade v Trstu, to je 12 milijonov dolarjev, zaradi česar ni bistveno prikrajšana, če daje Trstu na razpolago 4 milijone dolarjev za tržaške trgovinske potrebe; prav tako nima smisla vpraševati, kaj bi Trst počel brez italijanske dolarske in lirske pomoči, ker bi se samo od sebe vsililo slično vprašanje, kaj bi Italija počela brez a-meriške dolarske pomoči! Pri vsem tem — je dejal M. Haroldson — gre za razglabljanja brez‘vsakega haska za tržaško gospodarstvo. 'Nekateri časnikarji le niso ‘odnehali in so postavili končno M. Haroldsonu še dve konkretni vprašanji: a) Ali more Trst živeti brez neposrednega italijanskega preračunskega prispevka pičlih treh milijard lir? ■b) Ali more Trst živeti gospodarsko samostojno življenje? M. Haroldson je na prvo vprašanje odgovoril, da je navedeni prispevek potreben, če hoče Trst, na primer, med drugim tudi graditi ladje z državnimi prispevki; na drugo vprašanje je načelno odgovoril, da more živeti vsaka -država gospodarsko neodvisno življenje, vprašanje je samo kako! Tako more tudi Trst živeti brez teh izrednih podpor, postavlja se pa pri tem vprašanje preračunskih, posebno upravnih stroškov. IS tem pojasnilom se mi popoln*.*-ma strinjamo, saj smo se neštetokrat postavili na isto stališče, ko smo poudarjali, da je ves naš sedanji tržaški upravni ustroj še vedno isti, kakršen je deloval pred vojno za potrebe od sedanjega A področja STO-ja mnogo večje tako imenovane Julijske krajine in med vojno celo za prostrana zasedena jugoslovanska področja, zaradi česar bi bilo pač treba marsikaj u-kreniti, da spravimo v ravnovesje posebno naše preračunske personalne izdatke in tako .uredimo naše življenje v skladu z dejanskimi tržaškimi potrebami. Delavci v komunističnem redu Komunisti stalno govore o velikem blagostanju in popolni svobodi, ki jo bodo prinesli delavcem sveta. Kako izgleda taka »delavska svoboda« v Jugoslaviji, Češkoslovaški, na Poljskem, v Rusiji itd. smo si že ponovno ogledali. Tudi Vzhodna Nemčija, kjer imajo Sovjeti ves interes, da si resnično pridobe naklonjenost tamkajšnjih Nemcev, ne tvori nobene izjeme. Hitler, ki je rabil močno vojno produkcijo, je že leta 1935 uvedel sistem delavskih knjižic in obvezno registracijo, kršeč s tem osnovno pravico državljana do svobodnega gibanja in proste izbire dela. Sledil je »Odlok za 'Zagotovitev potrebne delovne sile za važna državna dela«, ki je popolnoma zasužnjil industrijskega delavca, katerega so lahko prisilili, da na podlagi zakona dela v tistih krajih in razmerah, ki so jih imele državne oblasti za potrebne. Te fašistične zakone (podobno je bilo tudi v Italiji) so tedaj grajali vsi pristaši svobode in posebno komunisti. Toda kakšne so današnje razmere v Nemčiji pod sovjetskim režimom? Izpremenila so se le imena, politična gesla in simboli stranke, medtem ko je ostal delavčev položaj dejansko neizpremenjen pod strahovlado novih delovnih zakonov, ki so jih vsilili Sovjeti. Nov delovni zakon, sprejet 1. maja, je uzakonil sicer pravico do dela vsakemu možkemu in ženski, ki sta za delo fizično sposobna. Toda iz naslednjih paragrafov delovnega zakona izhaja, da je ta »pravica do dela« prav za prav »dolžnost državljana do dela«, a kar največ velja, »da dela pod tistimi pogoji, ki bo- Hova hitajsba ofenziva Na novega leta dan so začeli Kitajci s severnimi Korejci z novo silovito ofenzivo proti oboroženim silam OZN. Glavni sunek združenih kitajskih in korejskih komunistov je usmerjen proti južnokorejski prestolnici Seulu. Singman Rejeva vlada je že zapustila prestolnico in se preselila v Fusan. Komunistični pritisk je občuten tudi na skrajnem vzhodnem delu fronte, zaradi česar se sile OZN umikajo vzdolž cele 226 km dolge bojne črte. Komunisti ne gledajo na žrtve pri svojih napadih, zato so že v prvem zaletu prebili fronto kar na štirih mestih in se na 13 km približali prestolnici Seulu. Politični odbor OZN preučuje možnost napovedi političnih in gospodarskih represalij proti LR Kitajski kot napadalki, ki je s prekoračenjem 38. vzporednika kršila veljavne mednarodne sporazume. ^ ' do državi kot delodajalki vseh državljanov najbolj všeč«. Smo torej tare, kjer smo bili pod Hitlerjem: delaj to, kar ti ukaže država! Ali je prav ali ne, ali so delovni pogoji ugodni ali krivični, to ne spada v delavčevo presojo. Delavec se mora zadovoljiti s tem, kar mu država odredi, ubogati in molčati! Delavski sindikati so bili sicer pod sovjetsko zasedbo obnovljeni, toda iz juridičnega in praktičnega stališča ne predstavljajo nič drugega kot priganjaške državne or gane, ne pa svobodna združenja, ki naj bi se borila v popolni politični neodvisnosti za dobrobit svojih organiziranih članov. S takimi sindikati in zakonom si seveda delavec nikakor ne more priboriti primerne plače: par čevljev iz usnja stane toliko, kolikor znaša plača dveh do treh tednov, medtem ko znaša v Zahodni Nemčiji par čevljev boljše kakovosti manj kakor pa znaša tedenska delavska plača. Tako mezde, kakor delovne razmere so v komunistični Nemčiji urejene po uradnih odred-baj in delavci nimajo najmanjše možnosti, da bi izpremenili te u-krepe. Kljub novemu delovnemu zakonu se nemoteno nadaljuje z izvaja- njem prisilnega dela. Prisilno de- lo je v posebno veliki uporahi pri nabiranju moških in ženskih delovnih sil za nezdravo delo v uranovih rudnikih. Toda najvažnejši predpisi novega zakonika za delo, ki so ga uvedli v Vzhodni Nemčiji so bržkone vsebovani v členih 3. in 4., ki razpravljajo le o potrebah neumornega priganjanja k večji proizvodnji, ne da bi se pri tem najmanj ozirali na delavske mezde. V resnici ni potrebno dosti besed za tolmačenje pomena in praktične vrednosti teh »delovnih norm«. Kakor v Sovjetski zvezi, tako je tudi v Vzhodni Nemčiji visoka mera produktivnega dela »aktivistov« a-li »stahanovcev« (ki jo v- splošnem dosežejo v izredno ugodnem in posebej prirejenem položaju!) določena kot temeljna norma; kdor je potem ne doseže, je kaznovan s prisilnim, brezplačnim delom ali pa z znatnim znižanjem svoje osnovne plače! Kakšna je nato usoda starejših delavcev, družinskih očetov, to si lahko predstavljamo. Ali je potem čudno, da je delavstvo zasovražilo komunizem povsod tam, kjer ga je imelo priliko okusiti? 'IJesel b ozic ameriška pomoč Jugoslaviji Ameriška predstavniška zbornica je pred dnevi odobrila kompromisni zakonski načrt o podelitvi nujne gospodarske pomoči Jugoslaviji v znesku 38 milijonov dolarjev, ki jo bodo nakazali iz neporabljenih fondov Uprave za gospodarsko sodelovanje. Novi kompromisni zakonski načrt je nato odobril še senat in dne 29. decembra 1. 1. ga je podpisal predsednik Truman. Novi zakonski načrt dopolnjuje pomoč v znesku 31 milijonov dolarjev, ki so jo Združene države že odobrile Jugoslaviji za kritje najnujnejših potreb, enako pa tudi pomoč v znesku 12 milijonov dolarjev, ki jo je posredno oskrbela U-prava za gospodarsko sodelovanje v obliki moke iz Nemčije in Italije. Amerika je torej odločno priskočila na pomoč težko prizadetim narodom Jugoslavije ter je določila v ta namen ustanovo, ki je po zadnji vojni -tako uspešno napovedala vojno pomanjkanju in gospodarski stiski v Evropi, to je Upravi za gospodarsko sodelovanje — Marshallovemu načrtu. Ta uprava je medtem že odposlala v Jugoslavijo 7 svojih evropskih strokovnjakov, d-> bodo dajali nasvete za razdeljevanje žita in moke, kar bo jugoslovansko prebivalstvo dobivalo po znižanih cenah in na živilske nakaznice. Pomoč, ki jo je tako velikodušno in kljub močnim glasovom proti dala Amerika, je pomoč jugoslovanskemu prebivalstvu. Ameriška predstavniška zbornica in senat sta ravno zaradi tega čutila potrebo, da ob razpravljanju in odobritvi zakonskega načrta to še posebej podčrtata. 'Izrecno sta izjavila, da te pomoči nihče ne sme tolmačiti, kot da bi Združene države odobravale omejitve političnih in verskih svoboščin v Jugoslaviji. Z odobritvijo pomoči ni odobrena notranja politika jugoslovanske vlade. Poročilo senatnega zunanjepoltičnega odbora dobesedno navaja, da je sedanja jugoslovanska vlada »sprejela mnogo načinov, ki jih svobodni narodi po ostalem svetu ne odobravajo«. Pomoč pa vendarle utegne pomagati Jugoslaviji, da ostane neodvisna od Sovjetske zveze, ki bo vsekakor napravila vse, da bi pospešila razsulo Jugoslavije. Čeprav je dopuščeno torej tudi politično tolmačenje pomoči, pa o-staja v prvi vrsti jasno eno: pomoč je namenjena predvsem težko prizadetemu jugoslovanskemu prebivalstvu. Narod — narodu! V tem je bistvo nesebičnega dejanja Združenih držav in poleg tvarne pomoči tudi moralno zagotovilo, ki ga prebivalstvo Jugoslavije — tako menimo — ne bo pozabilo. h ralo m pravoslavne, veroizpovedi / Q£ristos se rodi / . .. ..Hlllilllli. .. •'IMIIH' " •‘••Umili "••Hiti .«ll||||***" Predsednik Renner umrl Za božič je umrl na Dunaju o-semdesetletni predsednik avstrijske republike Karel Renner, ki je zavzemal isti najvišji državni položaj tudi i» koncu prve svetovne vojne. .Renner je bil socialist. Po prvi svetovni vojni se je zavzemal za priključitev Avstrije k Nemčiji, zaradi česar je-prišel v spor s krščansko ljudsko stranko in njenim voditeljem Dolfussom. Pod Hitlerjevim režimom je bil Renner kot odločen demokrat dalj časa interniran. Amnestija g Jugoslaviji Za novo leto je bilo v Jugoslaviji amnestiranih 11.327 političnih in. navadnih kaznjencev. Od pomilostitve so izključene o-sebe v poboljševalnicah in politični kaznjenci, obsojeni zaradi ko-minformističnega delovanja. Tisk za železnim zastopam Češkoslovaška agencija sporoča, da je predsednik Gotwald podpisal zakon, s katerim se prepoveduje privatnim osebam ali družbam izdajanje časopisov in revij. Tako izgleda v praksi komunistična svoboda, ki jo komunisti goreče zagovarjajo, dokler jim je potrebna za njihovo rovarjenje, ki jo pa neusmiljeno pogazijo, čim se povzpnejo na oblast. Češkoslovaški komunisti uničujejo še zadnje sledove demokracije v deželi, ki je prej slovela po svojih svobodoljubnih ustanovah širom vsega sveta. Podobne žrtve, kakor Cehi in Slovaki, doprinašajo dnevno vsi osta- li narodi, ki žive na drugi strani železnega zastora. lioso posojilo Jugoslaviji Po posojilu treh milijonov funtov šterlingov, ki ga bo Jugoslavija porabila za nakup hrane, je britanska vlada ponudila jugoslovanski vladi novo posojilo v znesku dveh milijonov funtov šterlingov za nakup hrane. To je sporočil podtajnik v zunanjem ministrstvu Davies jugoslovanskemu veleposlaniku v Londonu. Anglija napoveduje tudi, da ,bo poslala v Jugoslavijo močno stalno gospodarsko delegacijo in nekakšnega »gospodarskega poslanika«;. Izgleda, da ji gredo kupčije z Jugoslavijo dobro v klasje! Eisenkower v Evropi Poveljnik Atlantske obrambe general Eisenhower pride v soboto, 6. t. m., v Evropo, kjer bo obiskal vse države članice Atlantske zveze in Zahodno Nemčijo. Moskva in trije veliki Moskva je brez prevelikega odlašanja odgovorila na noto, ki so ji jo pred prazniki poslale tri zahodne velesile in v kateri so iznesle svoje protipredloge za nov sestanek zunanjih ministrov štirih velesil, ki naj bi poizkusili rešiti sedanja sporna vprašanja in ustaliti mir na svetu. Odgovor, ki so ga sedaj prejele sicer ne zapira vrat za pogajanja, pač pa kaže, da je glavni namen Sovjetske zveze preprečiti nemško oborožitev in prav nič drugega. Ker pa žele zahodni zavezniki reševati vsa, ne pa samo nemško vprašanje, preučujejo sedaj, kaj naj Moskvi odgovore. Ni£ pogajanj s komunisti Voditelji britanskih sindikatov so odločno odklonili predlog za stik s sovjetskimi sindikati glede začetka konference o miru. Glavni tajnik kongresa sindikatov Vincent Tewison je izjavil: »Nihče ne želi miru bolj kot kongres britanskih sindikatov, nihče pa tudi ne ve bolj, da bi taki razgovori s sovjetskimi sindikati bili brez vsake koristi.« Iz petletke šestletka Desli s Tržaškega Tovariš minister Boris Kidrič j« na zasedanju jugoslovanske skupščine predlagal, naj se podaljša sedanji rok za izvedbo petletnega gospodarskega načrta še za eno leto. Tako bomo iz petletke dobili šestletko. Tovariš minister je pripomnil, da je prisiljen zahtevati to podaljšanje zaradi težkoč, na katere je naletelo izvajanje gospodarskega načrta po prelomu s kominformom in po letošnji katastrofalni suši. Kljub tem pripombam pa imamo nehote vtis, da stoje za predlogom še drugi razlogi, ki jih pa ni primerno naštevati pred trpečim narodom. Diktature imajo namreč to slabo lastnost, da nikdar ne smejo niti ne morejo priznati svojih polomij! Zato je Kidrič o teh drugih razlogih previdno molčal. Vsekakor pa bo podaljšanje petletke v šestletko izzvalo pri tistih, ki so doslej gledali uspehe gospodarskega načrta samo po propagandnih številkah, precejšnje začu- Zadnja seja mestnega sveta leta 1950 je bila zanimiva, ker se je pokazalo, kako že posamezne stranke v mestnem svetu delajo propagando za sebe pri prihodnjih volitvah. Občinski svet je bil že v eni prejšnjih sej soglasno naložil županu, da naj stori vse potrebno pri zaveznikih, da ne odtegnejo podpore za občinski vzorni kmetiji pri Orehu in pri Domju in s tem prisilijo občino, da odpusti 350 delavcev, ki so na teh zemljiščih delali. Zavezniška uprava je vztrajala pri tem, da ne da več nikake podpore za ti dve kmetiji in tako je imelo biti 350 delavcev odpuščenih s koncem decembra. Občinski svetnik dr. Mo-■relli (MSI) je zopet spravil zadevo V ospredje in je očital komunistom, da so oni Izakrivili, da se pri zaveznikih ni uspelo. To je povzročilo dolgo debato, poimensko glasovanje, prerekanje, delno nesoglasje v samih vrstah demokristjanov. Pri interpelacijah je občinski svetnik dr. Josip Agneletto govoril o oddaji stanovanj v novih hišan v Sv. Križu. Naglasil je, da so bile ■te hiše zidane zato, da se olajša stanovanjska beda v Sv. Križu, kjer mnogo domačinov stanuje v nezdravih, preobljudenih prostorih. Zato je opozoril, da morajo biti ta stanovanja nakazana Križanom in ne kakim tujcem. Občinski odbornik Dulci je odgovoril, da je bilo vloženih 'za ta stanovanja 60 prošenj, ki jim ne bo mogoče vsem u-goditi in je izjavil, da poklicana komisija upošteva predvsem prošnje Križanov. Dr. Agneletto je dalje sporočil Pa naj se nikar kdo preveč ne ustraši! Ne gre za pravo reakcijo, čeprav je tudi tiste še preveč med tržaškimi komunisti, ampak za negodovanje babičevcev nad ukrepi in politiko njihovih sedanjih voditeljev. Partija postaja vedno bolj nezadovoljna in nesigurna. In v marsičem imajo člani prav. Na eni strani redukcije osebja, odvzemanje kruha družinskim očetom, na drugi pa avtomobili, luksuzna stanovanja itd. To ne gre skupaj! Centralni komitet je nekako izgubil pravi stik s terenom. V foteljih se kaj lahko pozabi na proletarijat! Masovne organizacije, ki so svojčas bile tako močne, so danes le še senca svoje nekdanje »slave«. Nekdo je upravičeno pripomnil: in še ta senca je oslovska! Obrača se s soncem in ne z oslom! Vse priganjanje partijskih funkcionarjev je zaman. Ljudje so siti komunizma, posebno pa takega, ki je oblečen v ovčjo kožo in okrašen s pavjim perjem. Seveda v partiji ne gre brez sumničenj in sumničenja so nemogoča brez preiskave. Govori se, da je bilo nekaj takih nepotrebnih, in ce- denje: doslej smo namreč vedno čitali, kako so vse tovarne gospj-darski načrt presegale, kako so ga vestno izpolnjevale cele panoge. Zaostanki so znašali kvečjemu po par odstotkov. Naenkrat pa pride sam odgovorni minister in ugotovi, da je za uresničenje načrta potrebno še eno lato, s čimer je z drugimi oesedami priznal, da znaša povprečni zaostanek letnih 20 odst. ali eno petino! Gospodarstvo je stvar dejstev in za njegovo vodstvo niso dovolj samo udarna gesla, pa naj bodo še tako učinkovito izmišljena. Kaj je doseženo, nam pa zopet dokazujejo samo dejstva, ne pa izmišljene statistike. Da ne bodo dejstva prisilila odgovornega ministra za jugoslovanski gospodarski načrt v bodočnosti do morda še težjih in neprijetnejših priznanj, kakor pa je podaljšanje petletke v šestletko? Kaj bo dejal narod, ki prenaša vse to eksperimentiranje? željo prebivalcev s Kolonje, i/. Vernielisa in iz zgornje ulice Com-merciale, da se čim preje podaljša avtobusna linija »O« do cerkvice na Kolonji. Občinski odbornik inž. Bonetti je odgovoril, da je Acegat že pretresala to zadevo in da je piičakovati, da se proga podaljša v dveh mesecih. Živahna debata se je vnela tudi pri glasovanju o izstopu inž. Zma-jevicha iz Upravne komisije Acegat. Občinski odbor je predlagal, da se njegova odpoved vzame na znanje, ni pa hotel navesti razlogov, zaradi katerih je inž. Zmajevich odstopil. To je imelo za posledico, da so pri glasovanju o odstopu in imenovanju inž. Milanija na mesto in?. Zmajevicha obč. svetovalci manjšine (komunisti, Fronte indipenden-za, Blocco Triestino, Slovenska narodna lista in komunistična Ljudska fronta) zapustili dvorano. V njih odsotnosti je bil sprejet predlog večine. Prihodnja seja bo 9. januarja. Podaljšanje poljedelskih zakupnih pogodb 'Ukaiz ZVU štev. 218 podaljšuje ustne in pismene zakupne pogodbe neposrednih zakupnikov kakor tudi •zakupnikov s polovinskimi in sličnimi zakupnimi pogodbami za celo poljedelsko leto 1950-1951. Ker se višina zakupnine določa po ceni pšenice, odreja ukaz štev. 218 ceno 4375 lir za stot. lo zelo nervoznih preiskav, v zvezi z našimi članki. Kadrovska komisija je posebno prizadeta, ker ne more in ne more nič pogruntati. Zato so se vrgli na zadevo tudi člani Centralnega komiteta. Pa tudi njim topot ni bila sreča mila. Pa kako naj bi jim bila? Ni bilo dvigati takega prahu! Saj pišemo samo to, kar čivkajo že tržaški vrabci na strehah in kar se govori ob veselih ali težkih uricah za vsakim gostilniškim omizjem. Ob priliki te »preiskave« je znana tovarišica izjavila, da ni ona nikdar nosila ničesar na uho ljudem, ki niso »njeni«. Priznala je sicer, da z nekaterimi »svojimi« ni preveč zadovoljna, toda notranje partijske zadeve hoče rešiti v partiji sami in ne preko »belčkov«. Zal nam je torej, da smo nehote posegli v notranje partijske zadeve in motili naravni tok stvari, ki zna biti zelo zabaven, posebno če si bodo »tovariši« res odkrito povedali vse, kar jim leži na srcu, kar govore po skritih kotičkih, ker smatrajo, da »progresivna demokracija« ne bi trpela odkritih besed za odborniško mizo ali pa na sestankih! „Prvoborci“ niti na papirju Pod naslovom »Prvoborci na papirju« se je »DELO« v svoji številki je z dne 23. decembra l. I. spod-taknilo ob naš uvodnik »Slovenskim kominformistom«, ki smo ga objavili 15. decembra. Kot izgleda so jih pa naši očitki zelo zbodli, saj se v svoji številki z dne 30. decembra zopet zaletavajo v ta naš uvodnik. Resnica bode! Na pi^azne članke je težko odgovarjati. Razen gostobesednosti ni v odgovorih. »Dela« namreč prav no-oene vsebine, čeprav smo jim nekaj naših očitkov kar po točkah našteli! Ce bi nam ljubi kominformistič-ni zaščitniki slovenstva lahko spod-bili, kar smo jim povedali, ali bi bili gostobesedni! Tako so pa kratki in jedrnati: vsi njihovi nasprotniki so ameriški hlapci in basta! Toda tak način časopisne polemike dokazuje kvečjemu, da imamo popolnc-ma prav. Z dejstvi na dan, tovariši, ne s praznimi psovkami! To bi bilo toliko bolj potrebno, ker so tržaški kominjormisti letos delili med svoje člane kot svoj stenski koledar za leto 1951 kar koledar italijanske komunistične partije z italijanskimi trobojnicami, slikami italijanskih komunističnin voditeljev itd., s čimer so prav zi prav zopet pokazali, »kam pes taco moli«. Po lastnem kominformi-stičnem priznanju se mi borimo za slovenske pravice vsaj na papirju in s papirjem, oni pa še s papirjem ne! Seja glavnega odbora SDZ Člane glavnega odbora SDZ za STO obveščamo, da bo prihodnja redna seja odbora v nedeljo 14. t. m. ob 9.30 uri dopoldne v prostorih Zveze v ulici Machiavelli 22-11. ERP gospodinjski koledar Naše gospodinje so z velikim presenečenjem izvedele, da ne bodo prejele po pošti ali po običajni raz-deljevalni poti, ki je odlično koristilo razdelitvi ERP Kmetijskega priročnika, najavljenih ERP gospodinjskih koledarjev, ker bodo te razdeljevali, seveda po svoji uvidevnosti, tukajšnji peki. Vprašamo se zato tudi mi, od kdaj so postali tukajšnji peki tiskovni agenti ERP-a in AlS-a? Smatramo za slabo domislico, da bi peki odločali, katera gospodinja bo prejela slovenski in katera italijanski ERP koledar! Kaj bodo s koledarji napravili italijanski peki, si lahko mislimo! Poleg tega je treba vedeti, da mnogo naših gospodinj s tržaške okolice in s podeželja ne kupuje kruha pri pekih, ker si ga same pečejo doma! Ali naj ostane;o te gospodinje brez koledarja? Zakaj imamo torej tržaški Slovenci svoje demokratične politične, dobrodelne in prosvetne organizacije?! Imenovanje komisarja za konzorcij ribičev Z upravnim ukazom ZVU štv. 69 je ,bil imenovan dr. Girolamo Man-zutto za komisarja konzorcija ribičev tržaškega področja pod nadzorstvom urada ZVU za poljedelstvo in ribolov. Sedanji upravni in nadzorstveni odbor omenjenega konzorcija morata takoj prenehati s svojimi funkcijami in izročiti upravo komisarju. Še o vojnih in vojaških škodah Pišejo nam: Zelo smo hvaležni za dopis, ki je izšel v vašem časopisu glede vojne in vojaške odškodnine in tudi gosp. dr. Agnelettu naj gre naše priznanje, da je iznesel zadevo pred občinskim svetom. Dovolite, naj tudi jaz podpisani nekoliko dodam k vsem tem poročilom. Glede vojne škode: govori se mnogo, da se dobi nekaj na račun premičninskih poškodb, toda mi na kmetijah na žalost nismo še deležni teh dobrot. Tu pa tam prihaja eden ali drugi od finance poizvedovat in izpraševat, v koliko je utemeljena prošnja, ali potem, kdo jih vidi več? In mi lahko čakamo na obljube... Toda kot kmetje nismo utrpeli samo škode na premične stvari, temveč ogromna škoda je bila povzročena tudi na polju in na hišah. Z znojem svojega obraza smo porušili bunkerje, izravnali jarke, popravili svoja polja, za silo pokrili svoje hiše in jih zakrpali, ali o teh škodah ni ne sluha ne duha. Kaj nimamo mi pravico dobiti tudi nekaj za take škode, posebno za hiše, kjer smo imeli še posebne izdatke? Glede vojaških poškodb pa naj omenim sledeče: ne odgovarja popolnoma resnici, da ležijo prošnje po več mesecev nerešene, temveč res je, da ležijo razne prošnje že po dve ali tri leta brez rešitve. Ko smo vlagali po več prošenj naenkrat, je prišla čez nekoliko časa komisija, nekoliko pregledovala, izplačala samo enemu ali dvema, in drugi čakamo še vedno na rešitev. Pr.i teh komisijah so se največ repenčili civilisti, ki so bili ali zemljemerci ali tolmači, saj ne vemo, kaj so bili, in le-ti so nastopali kot da hočemo izmozgavat dotične u-rade. Res je, da so bile nekatere prošnje pretirane, posebno, če so bile vložene od kakšnega pooblaščenega »ragionerja«, ali temu je bil več kriv dotični »ragioner« kot kmet, ker je hotel več zaslužiti. Naj bo kakor koli, skrajni čas bi bil, da bi se enkrat rešile vse prošnje in v bodoče bomo bolj previdni pri vlaganju prošenj, toda nastopali bomo tudi bolj energično. Prizadeti kmet Zatiranje borovega prelca Urad za kmetijstvo in ribolov Zavezniške vojaške uprave opozarja, da je po določilih zakonov z dne 20. maja 1926 in 12. februarja 1938 zatiranje borovega prelca obvezno in da ga morajo vsi lastniki borovcev zatirati na lastne stroške. Odstranjevanje in uničevanje gnezd se začne 15. decembra in mora hiti končano pred 15. februarjem 1951. Po 16. februarju 1951 bodo vsi kršitelji kaznovani po določilih zakona in za odstranjevanje gnezd bo lahko uradno preskrbel gozdarski oddelek policije za Julijsko krajino na stroške lastnika. Gozdarski oddelek policije 'za Julijsko krajino v ulici Monte Grap-pa št. 3/1., telefon 3643, bo dal prizadetim vsa obvestila, ki so potrebna. Sv. Križ pri Trstu Stanovanjska kriza v naši vasi se je spet te dneve pokazala v pra- vi luči, in sicer iz oddajo stanovanj v novih dograjenih hišah. Cas je, da se naši vaščani potegujejo pri tržaški občlini za razne nujne potrebe, kakor za stanovanjske hiše, za novo šolsko poslopje, ker sedanje ne zadostujejo, itd. Vodovodni re-'zervar je tako nizek, da ne dobi niti pol vasi vode, tako da so nekateri oddaljeni od pipe od 600 do 700 m; vas, katera ima okoli 400 številk, ima samo 3 pipe! Samotor-ca, ki ima 14-16 številk, ima tudi 3 pipe. Vidite, kako skrbi naša občina za nas? 'Nam je treba še eno napajališče za živino, razširjenje in popravlje-nje poti, kanalizacija po vasi itd. Vse to so naši gospodje občinski odborniki in župan pred par leti obljubljali, ali nič naredili! Naš gosp. župnik, trgovec Tence Dom:-nik in Košuta Ivan so toliko časa pritiskali, da so prisilili župana in podžupana, da sta prišla v Križ ir, uvidela, da je vse predlagam res potrebno. Tedaj so govorili, da bodo sezidali tri stanovanjske hiše po 12 stanovanj vsako, in to samo za domačine, Križane, dokončali so pa tri hiše s po štiri stanovanji; torej skupno le 12 stanovanj namesto predvidenih 36! Prošenj za stanovanja v novih hišah je bilo 54 za 12 stanovanj. Stanovanja so obljubljena tudi trem tujcem, kateri niso iz Sv. Križa, čeprav se je govorilo tudi v občinskem svetu, da bodo nova stanovanja samo za domačine. Podžupan inž. Visentin se je na interpelacijo glede tega pobahal, da je občina v Sv. Križu dosti napravila, mi pa pravimo, da smo tudi mi davkoplačevalci, in če imamo dolžnosti, zahtevamo tudi pravice; saj vidite, da nam dajo samo drobtinice, ki padajo z občinske mize in še teh drobtinic ne bi dali, da se niso tako jedrnato potegovali zgoraj omenjeni domačini in naš sv&tnik dr. J. Agneletto. Zato se moramo združiti vsi Križani in složno zahtevati, da nam sezidajo še druge stanovanjske hiše in nam dajo vse ostalo, kair še potrebujemo. predplačila za uradni list ZVU za prvo polletje 1951 Oddelek za pravne zadeve Zavezniške vojaške uprave, v palači za javna dela, soba štev. 10, pritličje, sprejema predplačila za Uradni list ZVU, in sicer za prvo polletje 195]. Preglejte volivne imenike Pozivamo vse volivce, naj od 1. do 15. januarja pregledajo volivne imenike, ki so vsem na vpogled na anagrafskem uradu v ul. Diaz 23-111. Pritožbe zaradi morebitnih izpustitev iz imenikov je treba vložiti do 15. januarja pri Področni voliv-ni komisiji v sodni palači v ulici Coroneo. Področni predsednik Pa!u-tan italijanski prefekt Italijanska vlada je imenovala dr. Gina Palutana, našega področnega predsednika za italijanskega prefekta, prav za prav ga je uvrstila v službeni seznam italijanskih prefektov. Ali bo ZVU na to imenovanje odgovorila s pojasnilom o svojem stališču do tega samovoljnega italijanskega ukrepa? Od kod bo dobival g. Palutan odslej navodila za svoje delovanje, od ZVU ali od italijanskega notranjega ministrstva? Ali ni vse to v o-čitnem nasprotstvu z mirovno pogodbo in s tržaškim statutom? Prezgodnja smrt 22. decembra preteklega leta je preminul v 53. letu starosti v Mon-taldo pri Anconi gospod Jakob Kalc. Pred 53 leti se je rodil na Proseku pri Trstu. Pokojni Jakob Kalc je bil med onimi Slovenci, ki so se zatekli pred preganjanjem fašistov v Jugoslavijo. S svojo pridnostjo in sposobnostjo si je ustvaril v Ljubljani poznano stavbno podjetje. Po prihodu italijanskih okupatorjev v S'ovenijo je ibil Jakob Kalc odpeljan z drugimi desettisoči Slovencev v internacijo v južno Italijo, od koder ga je vojna vihra pripeljala v Egipt. Jakobu Kalcu se ni izpolnila želja, da bi se povrnil v svojo ožjo domovino, ker mu je kal bolezni, dobljene v internaciji, izglodala življenje. Bratu na Proseku in ženi ier hčerki pokojnega izrekamo naše sožalje. Smrtna kosa V Sv. Križu pri Trstu je odšla po večno plačilo 72-letna Marija Košuta roj. Tence, sestra tukajšnjega zavednega trgovca g. Dominika Ten-ceja. Pokojnica je bila vzorna zakonska mati, ki je bila svojemu možu zvesta družica in veliki družini res prisrčna mama. Bila je verna, poštena in dobra slovenska mati, ki je vzgojila svoje otroke v narodnem krščanskem duhu. Pridna je bila kot čebelica, saj je bilo celo njeno življenje' en sam delaven dan. Preminula je po kratki in mučni holezni. Kako je bila med sosedi in sofarani priljubljena, je dokazala velikanska udeležba, ki jo je spremljala na njeni zadnji poti na novega leta dan popoldne. Cerkveni pevci so ji zapeli v slovo doma, v cerkvi in na pokopališču. U-žaloščenemu soprogu, sinovom, zlasti našemu prijatelju Martinu v daljni Venezueli, ki je svojo mater toplo ljubil, in pa hčerki naše prisrčno sožalje, Cečkovi mami pa večni mir in pokoj! Pregled vprežnih vozil Ukaz ZVU štev. 222 pooblašča občinske uprave anglo-ameriškega področja, da na svojem ozemlju odredijo izredni pregled vprežnih vozil. Izvzetno od predpisa člena 45 pravilnika o cestah in cestnem prometu, ki ga potrjuje kraljevi odlok št. 1740 z dne 8. decembra 1933, smejo občinske uprave za vsako pregledno vozilo, toda le za ta izredni pregled, pobirati pristojbino 20 lir. Vpis v Zboornic za T. 1. K. Razglas ZVU štv. 66 pojasnjuje, da objava ukaza štv. 188 iz letošnjega leta, ki zadeva obrtniško delo, . ne izključuje obrtnikov od določil zakona štv. 2011 iz 1. 1934. Vse osebe, ki se želijo posvetiti obrtniškemu delu, se morajo vpisati pri zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo, kakor določa postopek za ta vpis. Od srede do srede_ 27. DECEMBRA: ZDA so imenovale Slantona Griffisa za svojega poslanika v Spariji. — V teku je izpraznitev južnokorejske prestolnice Seula. -* Truman pripravlja posebno spomenico, s katero bo predlagal kongresu odobritev novih davščin v ko.ist državne oborožitve. — V jrancuskem parlamentu se je začela ostrd razprava o vladnem oborožitvenem načrtu. — Pogajanja med Indonezijo in Holandsko glede Nove Gvineje so se razbila. — Po tajnem sporazumu med Turčijo in Izraelom bosta obe državi v primeru vojne začasno zasedli Sirijo. 28. DECEMBRA: Maršal Tito je na^vil povečanje izdatkov v o-brambne namene, ooenem pa ponovno pozval sosedne kominfor-movske države na prijateljsko sodelovanje. — Bivši vodja ameriške napredne stranke Wallace predlaga gospodarsko pomoč Kitajski. Francoski izvoz v ZDA se je podvojil. — Protestantski krogi Vzhodne Nemčije se potegujejo za pogajanja za enotno Nemčijo. Truman je ostro nastopil proti izo-lacionističnim pojavom. — V Turčiji so ustanovili novo ministrstvo za priseljence. — Tudi Grčija in Norveška sta obnovili diplomatske stike s Španijo. — V češki KP je baje prišlo do razkola zaradi različnega gledanja na Kominform in Tita. 29. DECEMBRA: Tudi Foster Dul-les, ameriški republikanski izvedenec za zunanje zadeve, napada nevarne izolacionistične pojave. — Izgleda, da skušajo Kitajci obkoliti južnokorejsko prestolnico Seul. Jugoslavija najavlja ukinitev vojnega stanja z Nemčijo. — Jugoslovanski zunanji minister Kardelj je na zaključnem zasedanju Ljudske skupščine izjavil, da se bo Jugoslavija dosledno borila proti vsaki napadalni vojni, proti politiki delitve sveta na vplivna področja, proti vmešavanju v notranje Zadeve drugih držav in proti spreminjanju naprednih osvobodilnih gibanj v politično orodje ene ali druge velike sile. 30. DECEMBRA: Jugoslavija je plačala Angliji en obrok na račun odškodnine za podržavljeno angleško imetje v Jugoslaviji. — Opažene so temeljite kitajske priprave za napad na južnokorejsko prestolnico Seul. — Indokitajski uporniki so povečali svoje delovanje proti francoskim četam. — Mac Arthur je v novoletni poslanici japonskemu narodu izjavil, da se bo morala Japonska zopet oborožiti, če se bo za to pokazala potreba, kajti določba nove japonske ustave, ki odklanja vojno kot sredstvo japonske demokratične politike, ne odgovarja več današnji stvarnosti. — Anglija je imenovala odpravnika poslov v LR Kitajski. 31. DECEMBRA: Umrl je predsednik avstrijske republike socialist Karel Renner v osemdesetem letu starosti. — V Jugoslaviji je bi- lo ob priliki novega leta amnesti-ranih 11.327 zapornikov; od amnestije so izključene osebe v pobolj-ševalnicah in kominjormisti. Francoska vlada je dobila zaupnico pri glasovanju o oborožitvenem načrtu; ob tej priliki je vladni predsednik Pleven izjavil, da Francija ne nosi nobene odgovornosti za usodno politično ločitev na evropski celini. — Italijanski vladni predsednik je v svoji novoletni poslanici poudaril, da je Italija pripravljena na vsako žrtev v korist miru. — Na Koreji so v teku siloviti letalski boji, ki napovedujejo skorajšnjo komunistično ofenzivo. 1. JANUARJA: Začela se je silovita kitajska ofenziva na Koreji. — Cangkajšek zahteva splošno mobilizacijo na Formozi za dokončni obračun z Mao Tse Tungom. -- Vse indonezijske stranke so za odpoved svečane ustavne pogodbe s Holandsko, ker ta noče urediti vprašanja Nove Gvineje. — Sovjetska zveza je odgovorila na predlog treh zahodnih sil g'erle celotnih mirovnih pogajanj; Sov jed baje predlagajo predhodni sestanek namestnikov zunanjih ministrov. — ZDA se zavzemajo za sklenitev ločenih mirovnih pogodb Z Japonsko. — Papež Pij XII. je govoril ob priliki novega leta pred zbranim diplomatskim zborom pri Vatikanu in izjavil, da si svet želi miru brez krivic. 2. JANUARJA: Kitajci močno pritiskajo na vsej korejski bojni črti. — Zaradi pomanjkanja premoga bodo morali verjetno zapreti v Angliji več tovarn, kar bi za pol milijona povečalo število brezposelnih delavcev. — Indonezija se bavi z mislijo, da odpove ustavno zvezo z Holandsko. — Nota, s katero pristaja SZ na razgovore štirih zunanjih ministrov, omenja samo e-no točko dnevnega reda, in sicer razpravljanje o nemškem vprašanju, na kar pa ZDA ne bi pristale. — Trgovina med ZDA in Kitajsko je prekinjena. — De Gasperi namerava sprejeti v vlado tudi liberalce SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu vabi našo javnost na Slovanski ples ki bo v četrtek dne 11. januarja 1951 od 21h dalje v RDEČI DVORANI HOTELA EXCELSIOR na obali Grumula Vstop le proti vabilu, ki ga predhodno dobite na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-TI , telef. 62-75, pri posameznih odbornikih in v tiskarni »ADRIA«, ulica S. Anastasio 1-c, telef. 30-39. ZAHVALA Družina Košuta iz Sv. Križa pri Trstu 19 se najlepše zahvaljuje vsem za obilno udeležbo pri spremstvu na zadnji poti predrage žene, nepozabne matere, drage sestre, stare matere in tete Košuta Marije stare 72 let. Obenem se zahvaljuje čč.gg. župnikom iz Sv. Križa, Nabrežine in Zgonika ter pevskemu zboru iz Sv. Križa za žalostinke doma, v cerkvi in na grobu. Sv. Križ - Trst - Caracas, 1. 1. 1951. ŽALUJOČI OSTALI Seja tržaškega mestnega sveta Reakcija v Babičevi komunistični partiji Kaznilnice niso sredstvo manjšinjske politike Slika, ki jo priobčujemo nam prikazuje državno kaznilnico na otoku Elba, ki jo je rimsko pravosodno ministrstvo določilo meseca avgusta 1950 dr. Avgustu Sfiligoju iz Gorice, da prestane še sedemnajst let in pol kazni od tridesetih, ki mu jih je bilo naložilo fašistično posebno sodišče »za obrambo države« dne 14. decembra 1941. To je slika najtežjih zaporov Italije in tu notri spravljajo kaznjence za tako imenovane težke zločine, po večini morilce, obsojene na dosmrtno ječo. Trpko pri srcu je gotovo občutil dr. Sfiligoj in milo pogledal na napis, ki je stal na1 vratih, ki so ga sprejele v hišo neizmernega in nepopisnega trpljenja: »Dosmrtna ječa — Rigorozni oddelek« (»Ergastolo — Sezione di rigore«!. Kdor ni preizkusil fašističnih zaporov, ne more razumeti pravega | pomena tega napisa. Kdor je že prestal osem let težkega zapora (»re-clusione«), kot se je pripetilo prav dr. Sfiligoju, zastrmi nad temi besedami, kri mu zastane v žilah in vzbudi se mu v srcu neizmerno veliko sočutje do vseh naših bratov, ki so trpeli po raznih zaporih posejanih od vrha do konca Italije. Brezpravno bitje v območju neizprosnega, trdega zakona, ki ravna s kaznovanim človekom huje kot z živaljo, ker mu ne prizna ničesar drugega kot samo fizično življenje, obdano s trnjem, ki seže globoko v živo telo in ga razjeda dan za dnem, uro za uro, minuto za minuto. V temni, kamniti celici meri kratke korake, pet do največ šest, naš človek, Slovenec, kriv globoke ljubezni do svojega narodnega življenja in do vsega .svojega naroda! Kriv hrepenenja po svobodi in napredku, po soncu in uživanju v veselju. In po svobodnem delu, da bi zaslužil kruh zase in za svojo družino: očeta in mater, brate in sestre, ženo in otročiče. Pa da bi lahko živel v svoji celici nemoten! Kaj še, oči stražnikov so vedno uprte vanj! Ce je kaznjenec trenutno dobro razpoložen, prevzet od prijetnega sna, od privida prostega svobodnega življenja v objemu svojega naroda in v valu ljubezni svoje družine, že tako ali tako poskrbi stražnik, največkrat z robato neopravičeno o-pazko, da ga spravi iz ravnovesja v trpko mrzlo zavest, da je kaznjenec, brezpravno bitje, ki mora Kazen čutiti v duši in v živem telesu. Poleg vsega pa še nezadostna hrana! In v vojnem času strah zaradi zračnih bombnih napadov, in lakota, strašna lakota... Dr. Sfiligoj je gotovo z vso svojo očetovsko ljubeznijo vzkliknil, ko je v tretje stopil v kaznilnico: »Da bi moja otroka nikdar tega ne doživela. Ta kelih jima Bog prizanesi!« Ne gre za to, da obujamo spomm na trpljenje dr. Sfiligoja, da poveličujemo njegovo osebo in jo silimo v ospredje. O, saj tega on sam ne bi dovolil. Nikakor ne zagovarjamo samo njega! Pred nami stoji veliko število VSEH Slovencev, ki so žrtvovali vse, da bi le naš narod zadobil svoje pravice in tudi svobodno življenje. Zlasti oni se nam smilijo, ki niso imeli šol, da bi dobili uteho svojemu trpljenju v čitanju in učenju. Ti naši bratje, sinovi našega kmeta in delavca so še bolj trpeli, ker niso imeli niti zaposlitve pri delu, da bi jim laže mineval čas. Res, da niso niti oni zamudili prilike, in ker jim niso bile dovoljene slovenske knjige, so vzeli v roke kako italijansko. Toda tuja knjiga nosi tujo znanost, in trpljenje postane tem večje ne glede na duševni podvig vsakega človeškega bitja, ki se zaveda, da trpi za blagor svoje skupnosti. Zavedali pa so se prav vsi ti naši dragi bratje. Nam gre za to, da povemo odkrito besedo italijanski vladi in vsej javnosti ter izrečemo naš protest. Rimska vlada je namreč dolžna zaščititi iSlovence v Italiji z učinkovitim zakonom, da bodo lahko prosto razvili svoje kulturno in poli- ni in noče biti ali postati narod brezpravnih sužnjev. Dovolj jasno in glasno je pokazal v dobi dvajsetletnega upiranja pod fašističnim terorjem, da hoče živeti, ker je življenja zmožen. Da hoče spoštovanje svoje kulture, ker je kulturno zrel in močan! Res, da so beneški sodniki popravili krivico dr. Sfiligoju, a vedeti in zavedati se moramo vsi dejstva, da je moral dr. Sfiligoj zahtevali pregled fašistične obsodbe. Moral se je torej zagovarjati tako rekoč - ' v OTOK ELBA. - Zloglasna kaznilnica v Porto' Azzurro (nekoč Por-tolongone). Namesto oken so v stavbi tako imenov. »volčja usta« tično življenje v vsakem oziru, tudi v gospodarskem. Italijo vežeta do tega tako mirovna pogodba kakor tudi člen 6. njene ustave. In še posebej veže Italijo podpis konvencije za spoštovanje in dejansko u-veljavljanje človečanskih pravic. To konvencijo je ona podpisala v Rimu 4. novembra 1950. Naš narod uklenjen in prikovan v državne zapore na otoku Elbi. Saj je on bil 8. septembra 1950 izpuščen le na začasno prostost. Zato obtožujemo rimsko vlado, da je po svojih funt:-cuonarjih odgovorna za novo trpljenje našega naroda, ki ga je v tem primeru predstavljal dr. Sfiligoj. In nihče nas ne bo prepričal, da ni bilo mišljeno resno, da je treba zopet začeti z uklepanjem naših javnih delavcev v državne zapore, ker so nekaterim italijanskim funkcionarjem in šovinistom preveč na poti in v nadlego. Saj je pravosodno ministrstvo že v kratkih dnen določilo kaznilnico na Elbi za dr. Sfiligoja, torej eno najtežjih kaznilnic! Na drugi strani pa smo izvedeli tudi za nekatere okoliščine, ki so povzročile aretacijo dr. Sfiligoja. Tako vemo za zlagano poročilo o njegovem političnem prepričanju in delovanju. Dala ga je neka goriška komanda. Poročilo je v celoti namerno pristransko! Dr. Sfiligoj je pripadnik slovenske demokratske stranke in njegovo delovanje je strogo demokratično. Neresnična je torej tajna ovadba, da je pripadnik neke skrajne levičarske stranke in celo terorist. Takih umazanih metod so se posluževali fašistični funkcionarji! Iz-gleda pa da so za Slovence v Italiji še vedno »zaslužni« in »pridni« ter »vestni« prav tisti funkcionarji, ki izhajajo iz fašistične šole in iz fašističnega režima... Cas je že, da vlada v Rimu pokaže vsem takim svojim funkcionarjem edino pravo pot, ki so si jo zaslužili kot izvesti služabniki zloglasnega režima črnih srajc. Naš narod se je s primerom dr. Sfiligoja čutil splošno prizadetega in tudi globoko užaljenega, ker je razumel, da je zadeva splošnega pomena in ne samo osebnega. Želimo, da bi rimska vlada spoznala vse upravičene zahteve naše slovenske manjšine v Italiji in z zakonom zaščitila vse njene pravice, tako na Goriškem kakor tudi v videmski pokrajini. Naš narod v Italiji hoče živeti svobodno življenje in ga državni zapori prav nič ne strašijo, kakor ga niso strašili niti zapori pod fašizmom, niti morišča v Bazovici in na Opčinah leta 1931 in 1941, kakor ga niso strašila koncentracijska taborišča, kjer je za svoje pravice in za zlato svobodo dalo svoje življenje na tisoče slovenskih sinov. Od politike rimske vlade je odvisno, ali bo imela na mejah zadovoljne ali nezadovoljne državljane. Naše delo na polju v tem mesecu Na polju gnojimo in orjemo njive ter jih pripravljamo za setev. Kjer je potrebno, posipamo z n-pnom, ki je zelo važno za kisle zemlje. Rdeča kraška zemlja na splošno potrebuje apna, ki ima med drugim tudi to lastnost, da omogoča kaliju, ki je v zemlji, da se topi. Apno ugodno vpliva na razvoj rastlin, posebno stročnic. Trosimo ga najmanj 6 stotov na hektar. Zdaj, ko ni na polju drugega dela, popravljamo poti, čistimo jarke in gradimo, kjer je potrebno. Priden in vesten gospodar tudi tak mesec, kakor je januar, najde povsod dovolj dela, posebno na tako težavni zemlji, kakor je naša. Na travniku branamo in gnojimo zlasti z mešancem, rajši kakor s hlevskim gnojem samim. Ce nimamo tega, uporabljamo umetna gno-jila: superfosfat, toda ne sam, marveč mešanico, ki jo naredimo iz fi stotov superfosfata, 1 stota kalijeve soli ter 1.2 stota amonijevega sulfata na hektar. V vinogradu je ta mesec dela dovolj. Trte okopavamo, stare izkopavamo, kopljemo za nove nasade, obrezujemo, pripravljamo ter impregniramo kole in kar je še podobnega dela. Cim prej vse to opravimo, tem boljše bo za nas. Vinograd mora biti pognojen. Za to u-porabljamo hlevski gnoj, kateremu dodajamo umetna gnojila, zlasti superfosfat. V sadovnjaku kopljemo jame za nove nasade. Podkopavamo gnojila, ki se počasi razkrajajo, kakor na primer hlevski gnoj, superfosfat, kalcijev oianamid itd. Ce ni hudega mraza, obrezujemo jablane in hruške. Strgamo stara debla, da odstranimo skorjo, ki je polna jajčec raznih škodljivcev. Skorjo zažgemo, deblo pa namažemo z 10 do 20 odstotno brozgo železne galice in a-pna. Obrezujemo suhe veje, nagnite dele debel čistimo in namažemo s katranom. Breskve moramo brezpogojno poškropiti s 4 do 5 odstotno raztopino modre galice. V kleti pretakamo vino, če ga še nismo, toda samo ob lepem in suhem vremenu. Sode dolivamo. Klet zračimo, da se toplota v njej drži vedno takole okoli 7 stopinj Celzija. V hlevu moramo zlasti skrbeti za zdravje živine. Svež zrak je za to nujno potreben. Najprimernejša hlevska toplota za krave in prašiče, za teleta in pujske je 15 do 18 stopinj. Konjem, mlademu govedu in ovcam prija tudi malo nižja temperatura. Zapomnimo si, da v premrzlih hlevih živina porabi več krme za pridobivanje in ohranjanje telesne toplote. Privoščimo živini tudi dovolj svetlobe! CIGAN Oče je kupil prašiča, črnega kot sajasti peklenšček. Dolgo smo preudarjali, kakšno ime bi mu dali, dokler v zadovoljstvo vseh domačih ni obveljala moja. Sčetinar je dobil ime Cigan, ki se je strinjalo z njegovo temno dlako. Cigan je bil kot vse svinje, ki krulijo, če so lačne. Mogoče je krulil naš ciganček iz dolgočasja, žalujoč za materjo in za svojimi šče-tinastimi bratci? O, mater je Cigan prav gotovo pogrešal, saj je bil še dojenček! No, sčasoma je vzel Cigan življenje resno, da je pozabil na svojo mamico, ki ga je ob večerih u-spavala s svojim zadovoljnim grun-čanjem, in tudi igre, ki si jih je v prostornem svinjaku izmišljal s svojimi majhnimi soščetinarji, si je izbil iz lobanje. Zavedel se je, da ni ničesar drugega kot navadna svinja, ki mcyra živeti samo zato, da se debeli. In v naše veliko veselje se je Cigan prav pridno redil, da je postal zavaljen kot žoga. Izmed vseh domačih je Cigan mene najbolj vzljubil. Saj mu nisem zaman nastiljal svinjaka z dišečo slamo in ga pital za južino Z rumeno koruzo, ki sem mu jo natrosil za pol korita. Mati ga je hra- nila le s pomijami in krompirjem. In to si je Cigan gotovo zapomnil. Ali Cigan se je zavedel tudi mojega prijateljstva, kajti ni bilo dneva, da ga tudi privatno ne bi obiskal, bodisi da sem ga podražil skozi lino pri koritu ali pa vstopil pri zadnjih vratih naravnost v njegov stanovanjski prostor in se brez njegovega dovoljenja zleknil na čisto slamo, katero je Cigan kot kulturen mladenič pomazal samo v zadnjem kotu. Med takimi obiski je Cigan legel k meni in mi pripovedoval neštete reči, katerih žal, nisem razumel. Da pa so bila njegova predavanja vedno zanimiva, v to nisem dvomil, sicer se ob posebno svečanih trenutkih ne bi nenadoma dvignil in mi grunčal stoje. Moja naloga je bila, da sem ga pasel. Bolj iz prirojene lenobe kot iz zaupanja do njega sem ga prepuščal lastni usodi in se raje z ostalimi paglavci igral Indijance ali pa se šel z njimi ipiapac, misleč, Cigan je že toliko inteligenten, da ve, kje se sme pasti in kje ne. In Cigan je bil zares inteligenten dečko, sicer jo ne bi potegnil v zeljnik, kjer so se bohotile domišljave in kuštrave zeljnate glave. Ob takih prilikah je zapela materina šiba božja in stepla iz mojih hlač pi'ah, Cigana pa je za kazen zaprla v samoten svinjak. Med pašo se je Cigan strašno svinjsko obnašal: žrl je posušene kurje odpadke, se brez sramu drgnil ob drevesa in vogale ali pa se kalisal v gnojnici in si hladil svojo slanino. Če sem ga praskal po trebuhu, se je od samega zadovoljstva zvalil na hrbet, stegnil vse štiri daleč od sebe in zadovoljno grulil. Nekega dne je izginil kot da bi se v zemljo pogreznil. Preiskali smo hrib, prečesali bližnjo hrastovo goščo, kamcrr jo je često mahnil po želod,' in prevrnili polovico vasi, toda o Ciganu ni bilo ne duha ne sluha. Jaz sem pri Lončarju sicer videl neko svinjo, ki pa ni bila Cigan, ker je imela belo polt. Končno ga je iztaknil oče prav v osebi te belopolte svinje. Cigan se je namreč pri Lončarju, ki je gradil nove hleve, brez vsakega dovoljenja okopal v pogašenem apnu. Tako navihan je bil naš Cigan! Ali tudi on, kot vsi njegovi svinjski predhodniki, ni predolgo užival svojega svinjskega življenja. Za novo leto smo ga zaklali. F. Feri Biikvič KOLEDO - NOVO LJETO PRI TERSKIH SLOVENCIH No njemajo žakija tej .berači. No, majč rat saket ano dobar malin. (Nimajo vreče ti berači. Imajo le žep in dober želodec) No, njeso mjeli kada nenči se umiti, ko no žej pletč po vasi, (Niso imeli časa, niti da bi se umili, ko že krožijo po vasi) orjavi tej ti stari čedenci. Kak uma že kčkenco upneto (rjavi kakor stare verige. Kakšen ima verižico že pripeto) tan za pasan, tan fatočjo nje a spado. Dež li mraz Ji snjeh... (tam za pas, kakor injanterist svojo sabljo. Dež ali mraz ali sneg) no, se ne ustrašijo. (D’)nas, u, ne ustavi jedan. (ničesar se ne ustrašijo. Danes jih ne ustavi nihče.) Kud so za 'dni? A kan, no, hčdijo? A ne vesta? A ne vesta? (Kdo so ti? Kam vendar pojdejo? Ali ne veste? Ali ne veste?) So naši otroci! D’nas t’e Novo ljeto! No hodijo čkou u koledo (So naši otroci! Danes je Novo leto! Pač hodijo okoli za koledo) za te dušice. So čakali cjelo jesen za se najesti ljčšnike (za duše v vicah. So čakali vso jesen, da bi se najedli lešnikov) ano orjčhe. Zase jedra, ten dušicam koščice! (in orehov. Zase jedra, dušam (v vicah) pa lupine!) Le jih ta na v.ratah!.. »Nuna, somo paršli! Koledo, Novo ljeto!« (Glej jih tam na vratih!.. »Nuna, smo prišli! Koledo, Novo leto!) — »Ja, boščiči, ja... počakite no mar!« — »Pouno jih, veste, čomč (»Da, uboščki, da... počakajte malce!« — »Vse polno (jih prinesite), bomo) pouno pijeti!« — Nuna 'na šlžt uon na čašt, puobiči, intant no (veliko molili!« — Nuna je nato šla gor na kaščo, pobiči v tem času pa) čakajo ano se koskajo: »Mene več! Si ja uozou.« — »Ne: ti si žej (čakajo in se prepirajo: »Meni več: sem vas jaz privedel.« — »Ne, ti si že) mijeu! Ja njesi sinje nič mijeu!« — »Tiho, vi druži: če 'na da (prejel. Jaz nisem še doslej nič prejel!« — »Tiho vi drugi: če bo dala) jabuka, ne jih okusite: božac te, ko potipa (e)den! (jabolka, jih ne boste pokusili: revež, kdor se dotakne samo le enega!) Ce 'na da orjehe ali lješnike, ranžijajte se! »Ja si jih žej sit!« (Če bo dala orehe ali lešnike, le jih imejte! Jaz sem jih že sit!) »Bježi, bježi oucon; to se ne djela itako; usizem 'na ma dati: (Pojdi, pojdi, oven; se ne dela tako; vsem naj da:) dan tek po možu.« (vsakemu po nekaj!) »'Na (g)re, 'na (g)re, čujete, dou po ščalah?« — »Bježi ti; ja te parvi!« (»Ona gre, ona gre, slišite, dol po stopnicah?« — »Proč ti; jaz sem prvi!«) Nuna 'na ba napounila krilo; 'na a darži z dvemi rokami. 'Na noutre (Nuna je bila napolnila krilo; pa drži z dvema rokama. Je noter) zbrala orjehe, lješnike, jaboka ano burje. — »Nate, nje, puobiči!« (nabrala orehov, lešnikov, jabolk in burij (kostanjev). — »Vzemite, sedaj, pobiči!«) No, mar po možu; ano vidite: pijeti ano biti bruni!« Ma žej prej (Vsak po nekaj; in glejte, da boste molili in pridni!« Toda še prej,) (Konec na 4. strani) 15 Jiorttad Zelenko: &ri slovenski Pismo se je glasilo: »Moj ljubljeni sin! Srce se mi krči zate. Ne mi* ne noč, da bi se ne jokala in klicala po Tebi. Ali si še med živimi? Ali si še na svobodi? Jezus, kaj smo mi tu doživeli in kaj nas še najbrž čaka! Naš An* draž je bil tam pri Sv. Vidu v Halozah ujet in so ga Nemci z drugimi ujetniki vred pripeljali v mesto na dravski most. Most zdaj naši ujetniki poprav* ljajo. Sporočam Ti bridko novico, da so Brenčiče« vega Miha, ki je skupaj z našim Andražem bil vo* jak, tudi ujeli. Veš, na nesrečo še s puško. Revež jo je v zmedenosti pozabil pravočasno odvreči. Nemci so ga takoj peljali k drevesu, da ga ustrelijo. Miha se je jokal. Spotoma je segel v žep po rožni venec. Ko so ga ujetega postavili k drevesu, je celo pokleknil na tla z obema kolenoma, dvignil sklenjene roke z rožnim vencem med prsti ter Nemce s soh zami v očeh premilo prosil, naj se ga usmilijo, ker joka doma za njim devet negodnih, nedolžnih o« trok... Pa so ga satani hitlerjanski brez srca, Bog mi besedo odpusti!, kljub temu ustrelili... Kristus ne« beški, uboga dečica, uboga žena! Vroče solze mi kapljajo na papir, ko Ti to pišem. Kdo jim bo zdaj sirotam skrbel za vsakdanji kruhek? Bog se jih u* smili! Našega ujetega Andraža je Lunka zagledala med ujetniki na dravskem mostu. Veliko so jih Nemci pometali tudi na železniško progot da popravljajo železniški tir. Šimenkov Franc je že kakim 20 do« mačinom pomagal, da so odnesli pete. Si moreš mi« sliti, kako je bilo Lunki, ko je uzrla našega Andra« ža? Še živ, hvala večnemu Bogu, ali zajet, v nevar« nosti, da ga z drugimi vred odpeljejo kam naprej v Nemčijo na delo pod smrtni ogenj angleških letal in bomb... Lunka je zavekala... Kako naj reši An« draža? Pa ji pade v glavo srečna misel. Kar so jo noge nesle, je letela k Celottiju, novemu mestnemu županu. Celottiju smo, veš, dolga leta nosili mleko. Celotti, novi župan, bo morda pomagal! Pa ga ni bilo doma. Lunka je padla na kolena pred gospo in jo premilo prosila, naj pomaga, naj se je usmili za« radi majcenih otrok in mene stare, bolne, zgarane matere, naj reši našega ujetega Andraža tam na dravskem mostu. Toda ker jo je Lunka zaprosila po slovensko, se je gospa jezno zadra nad njo po nemško: »Stili! Ne maram! Ne blebeči mi v svoji grdi vindišarski govorici!« Ali Lunka se ni dala od« gnati. Jokala je in kristivala. Gospa pa se je hudo« vala zdaj po nemško, potem sčasoma po slovensko, zakaj Andraž ni rajši uskočil, kot da se je dal mo« bilizirati za jugoslovansko vojsko... Lunka pa se je jokala, branila Andraža, češ kam naj bi ušel, kam naj bi vzel s seboj njo, otroke, staro mater, dom... Pa čemu naj bi sploh bežah saj ni živi duši priza« dejal zlega. Samo svojo dolžnost je spolnil, kot jo povsod po svetu morajo možje do svoje domovine... Bog pomagaj, samo dolžnost! Ob Lunkinem joku se je v gospe nemčurki le toliko omečilo, da je po nemško napisala na neki listek nekaj besed in velela Lunki, naj to brž ponese na mestno vojaško povelj* stvo. Lunka je z listkom tekla, da se je vsa zasopla. Tisti listek je zalegel in že v dobri uri je Andraž bil doma. To smo se jokali, od samega veselja, da je dečica dobila domov očeta, Lunka moža in gospo* darja in jaz zeta, ki je pravi krščanski človek... Veš, Štefan, pa to našim sosedom ni bilo nič prav. Kar zeleni so bili od zavisti, da ima Andraž tako srečo, četudi se je premnogo drugih rešilo. Sa* mo mi, ki smo revni in sva z Lunko obe bolehni, naj bi bili tako nesrečni, da bi naš dom bil brez skrbne, delavne moške roke! Pa naj jim Bog od« pusti vsem, ki nas sovražijo! V naši vasi se jih je zdaj zelo dosti sprevrglo. V gornjem delu hočejo kar vsi biti, veš, čim bolj nemški. Šimenkovi na sre* di vasi so častna izjema! Zato jih pa imajo premnogi v želodcu, zlasti Čipor in Rahuk. Bojim se, da bodo Šimenkove preselili. Anica je vsa strta. Že nešteto* krat me je vprašala po Tebi, kje si, zakaj molčiš, ali si jo mar res pozabil... Vendar bi ji poslal vsaj en glas, da bi revica toliko ne trpela, kakor trpim zaradi Tebe tudi jaz, tvoja mati, ki sem Te rodila in mi srce krvavi zate...« Štefana je prav močno prizadelo. Zares, kaj se ni bolj potrudil, da bi dobil kak stik z domačimi, stik tudi z Anico! Čemu je bilo treba, da so se domači morali prvi oglasiti... Oj, da se je vsaj včeraj takoj •zganil! Zdaj bo z obiskom popravil, kar je prej za* nemaril... (Se nadaljuje) Pesti z flor iškega Izrazi hvaležnosti Adelaide, 2. nov. 1950. Velecenjeni g. doktor A. Sfiligoj! Iskreno sem čutil z Vami ob nezaslišani krivici, ki se je zgodila Vam osebno in celotni slovenski manjšini v Italiji. Vaša aretacija je globoko odjeknila med tukajšnjim slovenskim življem. Vsi smo bili polni solidarnosti in sočustvovanja z Vašo osebo. Kruto pa so se prevarali vsi tisti, ki so mislili, da bo Vaš trden značaj klonil pred nasiljem. Občudujem Vaš pogumni boj za slovenske pravice na Goriškem m želim, da bi tudi zadnja faza tega boja končala z zmago pravice nad krivico. Sprejmite, dragi gospod doktor, tudi ob tej priliki izraze odličnega spoštovanja. Vaš ŽIVO VEDLIN v imenu vseh Slovencev v Južni Avstraliji. Mendoza, 17. nov. 1950. Dragi doktor! Kot nas je spremljal obup ob Tvoji aretaciji, tako so nam te dni stopile solze veselja v oči, ko smo tukaj gori med te skale dobili vest o Tvoji rešitvi iz ječe. Psihološki problem je zelo globok in je zanimiv z edinstvenega problema manjšinskega prava sploh. Naš trpeči narod na Primorskem je obogatel za dragocen argument! Sprejmi te moje besede in iskrene čestitke! Vedno Tvoj udani Inž. Miran ENGELMAN Gradec, 5. nov. 1950. Spoštovani g. doktor! Sem demokrat z dušo in telesom! O Vaši stvari sem poučen preko »Demokracije«, ki jo vedno čitam. Ker sem tudi sam nekoč sedel v laških in nemških ječah, me stvar tem bolj zanima. Niti najmanj nisem začuden nad početjem rimske vlade, ker so mi razmere v vaši pokrajini že skozi nekaj let dokaj dobro znane... V upanju, da je krivica, ki se Vam je bila zgodila, dokončno odpravljena in da boste imeli v bodoče miru dovolj, da se boste še dalje z vso energijo posvetili družini in pa delu za naš trpeči slovenski narod, ostanem Vaš udani Juš HROVAT, študent medicine. Msgr. dr. Pavlica Pretekli teden je bil v goriški bolnišnici usmiljenih bratov operiran naš sivolasi petinsedemdesetletni mnsgr. dr. Andrej Pavlica. 0-peracija se je dobro obnesla in dr. Pavlica že nestrpno čaka, da se bo zopet vrnil med svoje otroke v si-rotišče. Vsak goriški Slovenec gotovo pozna tega skromnega, a res velikega moža, ki je vse svoje življenje posvetil Bogu in narodu. On živi sedaj samo za svoje otroke -sirote in kljub visoki starosti je še vedno duša in srce goriškega siro-tišča, ki je zrastlo iz njegovih rok. V marcu t. 1. bo praznoval svojo biserno mašo. Ob tej priliki se ga moramo vsi Slovenci še posebno spomniti in mu vidno dokazati, da visoko cenimo njegovo skrito, veliko delo za naš narod. Novi izseljenci Te dni je zapustila naše mesto in odšla na pot v daljno Avstralijo družina Nemec iz Sovodenj in Simon Budin. Razen gospe Nemec so same mlajše moči — med njimi mladi živinozdravnik dr. Rihard — vsi polni življenja in nezlomljive volje do poštenega dela. Krajevne razmere so neugodna tla za njihovo delovanje in domačija tik onstran meje tudi ne nudi, vsaj trenutno, izgledov za plodno delo mladih rok. Zato so se odločili in dali slovo tej lepi, a za nas danes preskopi zemlji. Pravi narodni greh je, da mladi, sposobni inteligenti zapuščajo svoj dom, kjer jim je zaradi politične nestrpnosti in smrtne zagrizenosti titovskih opričnikov onemogočeno vsako zgolj poklicno udejstvovanje in celo golo življenje. Tudi za ta greh bodo krivci dajali odgovor! Osebne izkaznice Goriška občina sporoča: V smislu zakona javne varnosti veljajo osebne izkaznice 3 leta. Po preteku tega roka nima izkaznica več nobene veljave. Naj torej vsakdo pravočasno obnovi svojo izkaznico, da ne bo imel nepotrebnih sitnosti. Občinska klavnica v Gorici Občinska klavnica v Gorici javlja, da morajo vsi, ki bi si radi zagotovili gnoj v njenih prostorih za celo tekoče leto 1951, javiti najkasneje do 15. januarja svoje tozadevne ponudbe na občinski ekonomat v Gtorici. Prosti šolnine 'Tudi letos so vsi srednješolski begunci v smislu ministrske okrožnice z dne 1. 10. 1950 prosti vseh šolskih taks. Kmetijski strokovni tečaji Goriški strokovni tečaji, ki so se začeli v decembru tudi po slovenskih vaseh na Goriškem, se kljub protestom in neuspehu nadaljujejo v italijanščini. Vse kaže, da so tečaji namenjeni raznarodovanju, ne pa strokovni izobrazbi naših kmetov. Dvolastniki Dvolastniki morajo v teku tega meseca obnoviti svoje obmejne potne listine. V ta namen morajo s prošnjo predložiti tudi posestno polo, kakor vsa prejšnja leta, na obmejno ital. policijo. Za trgovce s Slovenijo Kdor hoče uvoziti kakršno koii blago iz 'Slovenije ali Jugoslavije v Italijo, si mora preskrbeti od pristojnih italijanskih oblastev tozadevno dovoljenje še preden je naročil blago oziroma dal ukaz, naj mu pošljejo naročeno blago. Koncert božičnih pesmi o Doberdobu V soboto 6. t. m., na praznik sv. Treh kraljev, ob 14.30 uri bodo CERKVENI KRAŠKI ZBORI zape- li v naši farni cerkvi več slovenskih božičnih pesmi. Ker gre za pravi koncert božičnih pesmi, vabimo, da se slovesnosti udeleži čim večje število vernikov. KOLEDO - NOVO LJETO PRI TERSKIH SLOVENCIH (Nadaljevanje s 3. strani) koj ke n'a ona finišala reči, so vsi 'dan bot no periščajo uon s krila. (ko je končala govoriti, vsi nenadoma grabijo iz krila.) Te več, te več... No jo stokajo tej ti praščiči, kar, no, dojejo (Ta več, oni več... In drezajo vanjo kakor mali pujski, kadar sesajo) svinjo. Usaki, no, gleda zbrati tuo ke levšo mu pari. Nuna intant (svinjo. Vsakdo gleda, da izbere to, kar se mu lepše zdi. Nuna se medtem) ’na se darži tarda za ne sp&sti na nazad. Na se smeje vesela. (se drži trdno, da ne pade nazaj. Ona se veselo smeje.) Kar so si use po(g) rabili, so jo pustili samo, s krilan praznim. (Potem ko so vse pograbili, so jo pustili samo, s praznim krilom.) Usaki u slidua dosti orjehe u zabrau. Na 'dan buoji micikan (Vsakdo si ogleduje, koliko orehov je nabral. Toda neki ubogi malček) u plače... U nje revou zebrati nenči dne e lješnika. (joče... Ni se mu posrečilo, da bi si vsaj en lešnik izbral.) Alor e nuna 'na a kliče bliže z roko ano mo reče: »Na še, ti, (Toda nuna ga pokliče z roko blizu in mu reče: »Na še ti,) puobič, na!« Ano 'na mo da tri jabuke, ke 'na je daržala skrite (pobič, na!« In mu da tri jabolka, ki jih je imela skrita) tou saketi od kotule. Itako so vsi veseli. »Le jih; no (g)redo (tamv žepu krilinem. In tako so vsi veseli. »Poglej jih, že gredo) kekoč...« — »Hej, Grigo, a si djau »grazie«?« — »E ti, kuo si djau?« (drobče (lešnike)...« — »Hej, Grigo, ali si rekel hvala?« — »In ti, kaj si rekel?«) »Noben, če njčsi djau, tebe o zakonu sme gospodar zaračunati novi povišek najemnine s 1. januarjem 1951 na znesku, ki ga je najemnik plačeval na dan 31. maja 1950. Pevma Frontaši titovskega kova so tu priredili .božičnico za otroke in jih primerno obdarovali. Med otroki pa so bili trije italijanske narodnosti in »dedek Mraz« jih je nagovoril v njihovem jeziku. Otroci so dar vzeli in se zahvalili z veselim: »Grazie«. »Giornale di Trieste« od 27. dec. zafrkava frontaše in natveza, da so se italijanski otroci zahvalili s tem, da so jim v brk zapeli italijansko patriotično pesem. »Giornale di Trieste« seveda ne govori resnice, in prav zaradi tega moramo zopet poudariti, da so frontaši v zmoti, ko še vedno upajo v oživitev frate-lančne politike. Italijani nikjetr ne nagovarjajo naših otrok v našem jeziku, zato ostanimo vsak pri svojem materinem jeziku! Sovodnje V Sovodnjah in bližnjih vaseh, ki spadajo pod Zagrajsko občim., je 1496 volivcev, od katerih je 700 moških, ostali pa ženske. Rupa Naš vaščan Cernic Karol se je pretekli teden ponesrečil s kolesom. Avto ga je v Gorici podrl na tla. Pri padcu si je zlomil nogo. Pripeljali so ga v mestno bolnico. Lokve pri Trnovem Na Lokvah gradijo letos prvo smučarsko skakalnico na Primorskem. Visoka bo kakih 30 metrov. Delo vodi inž. Bloudek. Nujna pomoč potrebnemu dekletu: G. Kravanja 200 lir G. Jožef S. 1.000 » Slovenski rodoljub v mestu Brescia 500 » Standrežci pri Gorici po g. Nanut Alojzu 800 » N. N. iz Gorice 500 » G. Černigoj 200 » Gospa K. T. iz Steverjana 1 kg hrušk. Sedmak Danica, Boršt L 2.000 Bavdaž Olga, Gorica » 200 Marc Ignac, Trst » 200 Tence Dominik, Sv. Križ » 1.000 Člani Slov. prosv., Trst » 1.200 Slov. antikomunist iz Ljubljane » 1.000 Darovalcem najlepša hvala! RODOLJUBI, POSNEMAJTE ! DAROVI za Slov. dobr. društvo v Trstu: Mesto venca na grob ljubljene matere gospe . Frančiške Antončič vdove Zetko daruje za Dobrodelno društvo družina Ciril Zetko 10.000. Družina Albert Zinz in Aleks Tonti 10.000 lir. V počastitev spomina prerano u-mrle sestre Marije Košuta, roj. Tence, daruje njen brat lir 2.000 za Dobrodelno društvo v Trstu. Radio Trst II Dnevne oddaje: 7.15 - 8.30, 11.30 - 14.30, 17.30 - 24.00. Ob nedeljah: 8.00 - 24.00. Poročila dnevno: 7.15 (izvzemši nedelj), 12.45, 14.00 (izvzemši nedelj), 19.45, 23.15. Dnevni pregled tiska: 14.15 (iz- vzemši nedelj). NEDELJA, 7. jan.: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Ponovitev Silvestrovega varieteja. — 18.30 Oddaja za najmlajša. 21.00 Z domače knjižne police. — 22.19 Schubert: Rozamunda. PONEDELJEK, 8. jan.: 13.00 Ravel: Klavirski koncert. — 18.15 Schubert: Simfonija št. 3. 19.00 Iz filmskega sveta. — 20.45 Gershwin: Rapsodija v modrem. •— 21.00 Richard Strauss: SALOME, opera v enem dejanju. TOREK, 9. jan.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Evropski variete. 21.00 Vzori mladini. — 22.00 Ce- sar Franck: Simfonija v d molu. SREDA, 10. jan.: 18.50 Dvorak: Slovanski plesi. — 19.00 Zdravniški vedež. 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. — 22.30 Večerne melodije. ČETRTEK, 11. jan.: 13.10 Slovenske narodne izvaja pevski duet, na harmoniko spremlja Mario Sancin. — 18.15 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za 'Slovence. — 21.00 Radijski oder, nato Lahka glasba. PETEK, 12. jan.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. 20.10 Vokalni koncert Renata Kodermaca. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. —• 22.35 Večerne melodije. SOBOTA, 13. jan.: 13.20 Šramel kvintet Veseli godci. — 19.00 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer. — 22.00 Vesela glasba za zaključek tedna. — 23.00 Plesna glasba. idgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: ■ »karna »ADRIA«, d. d. v TrJtu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9—12 in od 17—19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 25597 Mizarsko podjetje J Milivoj Pertot Barhoulje, ui. Bovedo !S - tel. 39-08 izdeluje: vsa stavbna deta -pohištva vseh vrst - tudi po načrtu -čolne Tržaško krznarstvo Pellicceria Triestina Vam nudi veliko izbiro navadnih in dragocenih krznenih plaščev, ovratnikov in kož. Izdeluje plašče po naročilu in popravlja stare solidno in točno Trst, Piazza S. Giovanni 4-III £ovci, pozor J KUNE BELICE - KUNE ZLATICE za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah OTI. yischec TRST, VIA P I E T A' 24 (Telefon 93,134) deske s m ret kooe, mačet snooe in trt dih I e s o o, trame in par• kete nudi najugodneje Mizarji I kmetovalci f podjetniki • TEL. 90441 CALEA TRST Viale Sonnino, 2 4 Kuharstvo NUDI NAJBOLJŠE VRSTE K^TNA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH OlAlSAVr PKI iMMMUl! Trst - ulica XXX Ottobre II - tel. 29-374 Delika loterija Ruggero Vsak, kdor kupi pri nas radio-aparat, harmoniko, šivalni stroj „VISNOVA“, radio-gramofon z omarico itd., prejme srečko VELIKE LOTERIJE RUGGERO Žrebani bodo sledeči dobitki: I) — 1 lahki motocikel „VESPA“ II) — 1 šivalni stroj znamke „VISNOVA“ luksuzno opremljen III) — 1 harmonika „SETTIMIO SOPRANI" z 80 basi IV) — 1 radio-aparat „GELOSO“ G. 117 V) — 1 štedilnik št. 3 VI) — 1 radio-aparat „PHONOLA“ P. A. 5519 Lahko kupite proti takojšnjemu plačilu ali pa na obročna odplačila po najugodnejših pogojih, in sicer: Na račun 1.000.- in mesečnimi obroki zm-Obiščite tvrdko RUGGERO ROSSOUI Corso Garibaldi 8 Pralno se odločite zo nakup, oglejte si bogato izbiro novih vzorcev HRZNHRSTUO H L H S K H TRST, UL. S. LAZZARO 13-1. - TEL. 56-58 lepa izbira krznenih plaščev, ovratnikov, srebrnih, platinastih ter drugih lisic Razne kole za okras plaSCeo - CEHE ZELO UGODI1E!