Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/16. uri popoludne.
Štev.
IT.
V Ljubljani, v potek 22. januvarija 1886.
Letnils: XIV.
Deželni zbor kranjski.
(XVIII. večerna seja, 21. januvarija.)
Deželni glavar grof Tli ur n ob '/A uro prične nadaljevanje seje. Poslanec Dežman naznanja, da se on in tovariši njegovi ne bodo več vtikali v obravnavo, ker so že v splošnji obravnavi svoje stališče zadostno zaznamovali. Pri § 1 občinskega reda nasvetuje poslanec Hren, da naj se imenuje organ, ki ima pravico določevati posamezne okraje mesta Ljubljanskega. Ta organ je občina sama; da ne bo toraj kdo mislil, da ima to oblast vlada, uasvetuje, da naj se zadnji odstavek § 1. glasi:
„Te okraje je po sklepu občinskega sveta natanko omejiti, ter jih ako treba zarad ložjega oskrbovanja občinskih stvari razdeliti v podokraje."
Pri glasovanji se sprejme § 1 z dostavkom poslanca Hrena. Dalje se sprejmo §§ 2 do 40 brez premembe po nasvetu odsekovem.
V § 41 predlaga poslanec Stegnar, da naj se v nemškem tekstu namesto „Schullehrer" reče samo „Lehrer", ker je to v soglasju s slovenskim tekstom. § 41 se sprejme s to premembo.
Potem se sprejmo brez obravnave §§ 42 do 62.
Pri § 67 nasvetuje poslanec Grasselli, da naj se v nemškem tekstu izbriše beseda „krainischen". §§ 63 do 67 se sprejmo z nasvetovano premembo v § 67.
Ravno tako se brez ugovora sprejmo §§ 68 do 78 in 70 do 87. Potem se šo popravi nekaj gra-matikalnih pomot in jezikoslovnih izrazov v posameznih paragrafih.
Pri § 1 nasvetoval je poslanec Klun, da naj imajo poleg duhovnih pastirjev volilno pravico tudi v ljudskih javnih šolah nameščeni katehetje, da naj se toraj ta točka glasi: ,.a) člani knezo-škofijskega stolnega kapitelja in v dušnem pastirstvu ali na javnih ljudskih šolah nameščeni duhovniki vseh konfesij." § 1 se s tim dostavkom sprejme.
Med obravnavo naslednjih paragrafov zbor ni bil sklepčen, ker je nekaj poslancev manjkalo in se je gospodarski odsek o neki zadevi razgovarjal; treba je bilo toraj poslance skupaj klicati. G. Dežman je edini izmed nasprotnikov doslej sedel v zbornici, vidivši pa, da brez njega zbor ni sklepčen, je odšel. Med tem so prišli v dvorano udje gospodarskega odseka, in deželni glavar je prosil poslance, naj ' ostanejo v dvorani. §§ 2 do 10 so se potem sprejeli ravno tako §§11 do 24.
Pri § 25 nasvetuje poslanec Stegnar, da naj se izpuste v 5. odstavku besede, „da ne sme biti izvoljena", ker se mu zde odveč, vendar so sprejme ta § nespremenjen, ravno tako §§ 26 do 28, in 29 do 33. Konečno se še popravi par tiskovnih pomot ter uvodni zakon. Tretje branje se odloži za jutri, sprejme se pa še drugi predlog odseka, ki deželnemu odboru naroča, da naj zadobi najvišje potrjenje temu zakonu.
Po dovršeni obravnavi te točke izreka župan Grasselli deželnemu zboru zahvalo, da je sprejel to postavo in vstregel dolgo gojeni želji in potrebi. Prosil je zbor, da pa tudi zahvalo izreče g. deželnemu predsedniku za njegovo sodelovanje in trud, ki ga jo pri sostavi te postave imel. (Vsestransko pritrjevanje in dobro-klici 1) Izmed manjšine ni bilo v zbornici nobenega poslanca, in so še-le prišli, ko jo začel dr. P oklu kar poročati o peticiji Kranjskega obrtneca društva slede, obrtnega delo-
vanja v prisilni delavnici. Poročilo bomo natisnili pozneje po stenografičnem zapisniku. Konečno poročevalec v imenu gospodarskega odseka predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja kranjskega obrtnega društva za vrejenje dela v prisilni delavnici odstopi se deželnemu odboru z naročilom, da zasliši veljavne prizadete onih obrt-nijskih krogov Ljubljanskih, ki tožijo zoper konkurenco prisilne delavnice, in potem ono vkrene, oziroma v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru stavi predloge, da se prošnja obrtnikov usliši v kolikor bi bila vtemeljena in ne v nasprotji z namenom in načeli vzdrževanja prisilne delavnice."
Poslanec Suklje podpira v daljšem govoru peticijo obrtnega društva rekši, da njegova kritika ni obrnjena proti vodstvu prisilni delavnice, ki je vseskozi kos svoji nalogi, da tudi ve, da obrtno delo ni po vsem na škodo Ljubljanskim obrtnikom, da so se pa obrtna dela v prisilni delavnici v zadnjem letu pomnožila skoraj za polovico velik del na škodo tem obrtnikom. Dežela je sicer veliko dobila, pa obrtniki ne morejo konkurirati s podjetjem v posilnih delavnicah, ker imajo veliko veče stroške, kakor taki zavodi. To je eden vzrokov, da obrtnijski stan propada čedalje bolj tudi pri nas, kar govornik dokazuje z raznimi številkami. V zboljšanje obrtnega stanu bi se dalo morda doseči, da naj delajo v prisilni delavnici samo za domače deželne zavode, ne pa za privatne osebe. Tkalstvo se lahko razširi, ker tega obrta pri nas ni, ravno tako kartonaža in izdelovanje igrač. Bolj pa kakor do sedaj naj se rabijo kaznenci za poljedelska dela, kakor bodo na primer na Koroškem kaznenci vravnavali hudournike. Potrebovali bomo tudi mi delavcev pri izdelovanji cest, vravna-vanji voda itd. Konečno obžaluje, da gospodarski odsek ni zaslišal tudi koga iz obrtnega stanu, dasiravno je bila peticija izročena že pred mesecem dni. Osupnilo ga je iz poročila, da nekteri čevljarji v Krakovem in Trnovem tako ceno delajo kakor v prisilni delavnici, to ravno je slabo znamenje za našo obrt, (Dobro-dobro na galeriji med poslušalci I) On toraj priporoča, da naj deželni odbor temeljito pretresa, kako bi se moglo pomagati našim obrtnikom.
Poročevalec dr. Poklukar v konečni besedi omenja, da se primernejšega za zdaj ne more na-svetovati, da pa je gotovo vsem pri srcu pomagati obrtnemu stanu. Odsekov nasvet se potem sprejme.
Dr. Poklukar dalje poroča o vravnavi Trebižkega potoka pri Radečah ter v imenu finančnega odseka predlaga načrt naslednjega zakona: Z a k o n
z dne .... o zgradbi in popravi potoka Trebiža pri Radečah. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
§ 1. Zagradba in poprava potoka Trebiža pri Radečah se pod pridržkom, da državni izboljševalni zaklad v smislu § 6. št. 1. državnega zakona z dne 30. junija 1884 (drž. zak. št. 116.) pripomore s petdesetimi odstotki na 16.000 gld. proračunjene potrebščine, toraj s prispevkom 8000 gld. razglasi za podjetje, ki je zvršiti iz deželnih novcev, za ktero se ne bodo pobirali doneski drugih vdeležencev. Vendar se ob jednem razumeva, da v kolikor so bode pri zgradbi in popravi tega potoka potrebovala skupna lastnina vdeležencev, morajo taisto vdeležonci v ta namen brez povračila dati na razpolaganje. § 2. Natančnejša določila o tem, kako je zvršiti
podjetje, o času in vodstvu gradnje o nakazu v izplačilo prispevkov iz izboljševalnega zaklada in iz deželnih novcev in ob vplivanju vlade na tek podjetja so pridržana posebnemu dogovoru, kterega vlada sklene z deželnim odborom.
§ 3. Ako bi stroški zagradbenih in popravnih dol ne dosegli na 16.000 gld. proračunjenega zneska, tedaj je državnega izboljševalnega zaklada, kakor tudi deželne prispevke, primerno nastopivši prihranitvi, jednakomerno omejiti, oziroma kažoči se že vplačani prebitek povrniti.
§ 4. Za vzdrževanje vse zagradbene in popravne stavbe je po zvršeni gradnji iz posestnikov tistih posestev in naprav, ktere varuje stavba, po upravnem poti osnovati vodno zadrugo ter vravnati prispevno dolžnost zadružnikov po § 42 deželnega zakona z dne 15. maja 1872 (dež. zak. št. 16.).
§ 5. Mojemu poljedelskemu ministru je naročeno, zvršiti ta zakon.
Deželnemu odboru se pa naroča, da naj temu zakonu pridobi Najvišje potrjenje. Zakon in predlog gospodarskega odseka se sprejmeta brez spremembe.
Dr. Papež zatem poroča o preložitvi ceste med Mokronogom in Dolenjem Lak-nečem ter predlaga:
„1. Slavni deželni zbor reši naj prošnjo okrajnega cestnega odbora tako, da se mu za izvršitev leta 1886, 1887 in 1888 odločenih popravkov na cestni progi med Mokronogom in Laknecem dovoli v teh letih primerna podpora.
2.	Deželni odbor se pooblasti za ona dela, ki so za 1. 1886 odločena, oziroma v zvršitev namenjena, na podlagi vspeha na lici mesta zvršujočega pregledanja omenjenega načrta ter po poizvedbi stanja tamošnjega okrajnega cestnega zaklada iz kredita za cestne stavbe omenjenemu okrajnemu cestnemu odboru naukazati v izplačevanje podpore do 1500 gld. po napredku dotičnili stavbnih del.
3.	Deželnemu odboru se naroča, da prihodnjemu deželnemu zboru poroča, kakošen vspeh da je imelo pregledanje omenjenega načrta in da stavi nasvete o visokosti podpor, ki naj bi se dovolile okrajnemu cestnemu odboru 1. 1887 in 1888."
Vsi ti predlogi se sprejmo brez ugovora.
Zadnja točka dnevnega reda bilo jo poročilo o „hipotetnih dolgovih", pri kterem je besedo poprijel dr. Vošnjak in omenjal čedalje večega zadolženja naših kmečkih prebivalcev, s kterim delovanje naše hranilnice ni v nobeni primeri. Iz poročila je razvidno, da ima hranilnica tudi denar iz druzih dežel, kar njeno razpolaganje z denarji le otežuje. To se mu ne zdi primerno in bi bilo morda bolje, ko bi prejemala samo domače denarje. S premoženjem svojim bi lahko znižala obresti zadolženim zemljiščem. Tudi meni, da bi bila hranilnica lahko vstregla želji deželnega odbora, da zemljiščem posojenih denarjev ne bode tirjala nazaj, ampak vrnitev dobivala po amortizaciji. Štajarska hranilnica ima enaka pravila, pa je vendar to storila. Treba bi bilo toraj za hranilnico namesto re-gulativa posebnega zakona. Tudi v tem se ne strinja, da naj se hranilnici že naproj izreka zahvala. Kadar bo obljubo svojo spolnila, bo to rad storil; sicer pa nima nič zoper nasvete odsekove.
V konečni besedi poročevalec Gutmanns-thal omenja hranilnic na Štajarskem, kjer je 46 okrajnih in ena glavna hranilnica v Gradcu. Izmed vknjiženih dolgov imajo te hranilnice pri posest-
nikih četrtinjo, t. j. okoli 64 milijonov gld., potem nasvetuje v sprejem sledeče nasvete:
„1. Glede na vzroke, ki jih omenja dež. odbor, deželni zbor za zdaj ne bode vstanovil deželne hipo-tekne banke, pač pa naroča deželnemu odboru, da naj vedno pred očmi ima obrestne razmere v deželi in pri glavnih kreditnih zavodih v našem cesarstvu, in da naj, ako se pokaže potreba, zboru stavi okoliščinam potrebne predloge.
2.	Deželni zbor jemlje radostno na znanje zagotovilo kranjske hranilnice, da hoče svojo posebno pozornost obračati na znižanje obresti pri vknjiženih posojilih, in zlasti gledati tudi posojila, ki presegajo znesek 300 gld., dajati po 4%, in pričakuje, da se bode zlasti poslednja jako človekoljubna in sploh koristna naredba prej ko mogoče izvršila.
3.	Deželnemu odboru se naroča, da naj hranilnici sporočivši pod drugo točko navedenega sklepa izreka željo, da naj amortiziranje dolgov še nadalje pretresa in prevdarja, kako bi se kranjskim posestnikom dala prilika, da bi ob enem z obresti polagoma poplačali tudi dolg in si ohranili obstanek.
4.	Deželnemu odboru se naroča, da naj ima še dalje v razvidnosti dolgove kranjskih zemljišč, da naj si prizadeva dosedanje izvedbe popolniti in popraviti, in da naj vseh teh poizvedb prihodnjemu deželnemu zboru v letnem poročilu naznani."
Dr. Vošnjak poročevalcu ugovarja, da se ravno iz njegovih pojasnil vidi, kako malo se je pod prejšnjo liberalno vlado zgodilo za Kranjsko. Na Štajarskem imajo 47 hranilnic, pri nas pa vlada okrajnih hranilnic ni hotela dovoljevati in je odbila dotično prošnjo Kranjcev in Postojnčanov, samo da se je kranjski hranilnici ohranil monopol. Samo Kočevarji so bili tako srečni, da so dobili dovoljenje vstanoviti svojo hranilnico. Razvidno je tudi, da je na Štajarskem četrti del vknjiženega dolgi pri hranilnicah, pri nas pa komaj dvanajsti naloge ne del, kar zopet spričuje, da kranjska hranilnica svoje izvršuje zadostno.
Pri glasovanji se sprejmo gori omenji predlogi.
Poslanec Murnik stavi na to sledeči samo-stalni predlog, ki ga bode jutri vtemeljeval:
„Razmišljajoč, da se po načelih umne tarifne politike, kakor tudi v soglasji z nazori državnega zbora in za trgovino.in obrt merodajnih korporacij cesarstva skupni prevažni stroški po železnicah z jednačimi razpošiljatvinimi pogoji za bližnejšo postajo ne smejo višje odmeriti, nego za bolj oddaljeno postajo; razmišljajoč, da bi se izime smele le dopuščati v prometu z inozemljem, odnosno s primorskimi pristanišči, pa ne na škodo gospodarstvu tuzemstva in razmišljajoč dalje, da tarifna politika na Kranjskem vozečih železnic, toliko c. kr. državne, kolikor c. kr. priv. južne železnice, mnogo in pre-silno nasprotuje tacim pravičnim načelom; razmišljajoč, da so se za Kranjsko na ta način v prometu z najvažnejšim blagom napravile take tarife, da so vsi prirodni, proizvodni in prodajavni pogoji zgolj slepivni, in s kterimi se najobčutnejše škoduje poljedelstvu in gozdarstvu, kakor tudi trgovini in obrti dežele; razmišljajoč, da so bile vsled na Kranjsko se ne ozirajoče tarifne politike uničene že mnoge obrti in mnoge trgovinske zveze in da se je v resnici bati, da bodo v zadnjem času drugim deželam dovoljene tarifne olajšave žagarsko obrt in trgovino z lesom na Kranjskem vničile, — se stavi predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča: Naj sporoči visoki vladi na znanje ta s čini dokazani in za deželo toliko nevarni položaj. Posebno naj ji tudi pojasni v novejšem času, sporazumno s prizadetimi železnicami, storjene naredbe glede tarif za prevažanje lesa, ki so po svojih posledicah najpogubniše, nujno jo proseč, naj bi oprostila Kranjsko deželo težkih neprilik in škod, ki jih mora trpeti vsled neopravičene tarifne politike železniškem prometu, in naj bi naši deželi ne kratila onih koristi, ktere vživajo druge kronovine."
Deželni glavar potem napove dnevni red jutranje seje, ki se bo pričela ob 1/210. uri dopoludne in ob 7*9. uro zvečer sklene sejo.
(XIX. seja, 22. januvarija.)
Dasi je bila seja napovedana za poludesetih, sošlo se je vendar šele ob 1/ill. uro toliko poslancev, da je mogel g. deželni glavar pričeti zborovanje. Najprej je poslanec Murnik vtemeljeval svoj včeraj izročeni predlog in s številkami dokazoval neugodne železnične tarife. Obširneje prinesemo ta govor pozneje.
Konečno predlaga, da naji »«• apegova res«ftieija. takoj vzame v pcefcres, kar zbornica sprejme.
Za njim govori poslanec Faber in tudi s; številkami omenja, da je voiaja za kub. mete lesa od Kojčevja do Trsta 2% krajcarja dražji, kakor pa iz Galicije do Trsta (iujte, čujtel).
Dalje govori še Šuklj e o železničar politiki in zlasti povdarja, da ne bo aadostovalo Rudiolfovo železnico potegniti do Trsta, ampak da jo bo treba zvezati tudi z južno-izhodnimi železnicami na Hrvatskem in v Bosni doli do Soluua. Z zvezo s Trstom bi pač pridobil Trst, Ljubljana pa bi bila na stran potisnjena in bi zgubila, kar nihče izmed nas ne želi. Od poslanca Murni k a nasvetovana resolucija se potem sprejme enoglasno.
Poročilo deželnega odbora, da je občini I h a n s k i dovolil razdelitev pašnikov, vzame se na znanje in se posledobno dotični odlok deželnega odbora odobri.
Glede vravnavanja Krke deželni zbor po nasvetu gospodarskega odseka pritrdi predlogu poslanca Šukljeta, ki ga je bil stavil v eni prejšnjih sej.
Ravno tako se je sprejel predlog barona S c h w e-gelna glede obravnav o letnem poročilu.
Poročilo deželnega odbora o raznih lani sklenjenih postavah se vzame na znanje.
Prošnja podobčine Jeseniške za podporo vsled škode, ki jo je ljudem napravila povodenj, se izroči deželnemu odboru, da preišče škodo in privoli primerno podporo iz deželnega zaklada, potem pa prošnjo s priporočilom izroči deželni vladi, da morda tudi ona dovoli kako podporo.
Vsled prošnje cestnega odboravKranjski gori se mu odpiše od lani dovoljene predplače znesek 2500 gld. Ostalih 6000 gld. pa bode imel vrniti v desetih letnih obrokih po 600 gld.; ob enem pa se ta prošnja izroči slavni vladi s toplim priporočilom, da naj tudi ona lani hudo poškodovanemu okraju podeli kolikor mogoče zdatno podporo, da mu bode mogoče dolg 6000 gld. plačati in ostati brez dolga.
Prošnja Št. Rupertske občine glede prepovedi prostih ženitev se ne more več pretresati, ker je ta predmet deželni zbor obravnaval že v eni prejšnjih sej, glede vravnave „Mirne" pa se izroči deželnemu odboru, da jo uvažuje in v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru stavi nasvete, ki se mu bodo zdeli primerni.
Na vrsto pride poročilo o združenji nekterih parcel Šiškenske občine in njih združenja z mestom Ljubljanskim. Govoril je prvi dr. Bleivveis in dokazoval, da bi bila ta ločitev Šiški na škodo, da bi zgubila mnogo dohodkov , da sicer pripozna potrebo vrediti policijo, toda to naj se zgodi potom porazumljenja med obema občinama, zato predlaga, da naj se postava še ne sklene, ampak izroči v daljno obravnavo deželnemu odboru, ki naj v prihodnjem zasedanji o nji poroča ter to postavo vnovič predloži deželnemu zboru.
Ta predlog podpira poslanec g. Klun in izreka pomislike, je li deželni zbor kompetenten sklepati tako postavo ali ne. Pomisliki, ki jih je imel zbor glede ločitve Orlov od občine Dobrunjske, se mu vrivajo tudi pri tem vprašanji, in dozdeva se mu, da bi bilo treba v ta namen državnega zakona. Tudi ni prav silo delati občini Šišenski, zato priporoča prosto porazumljenje kakor ga namerava Bleivveisov predlog. Poročilo sicer pravi, da je tako pogajanje prepozno, ker je reč pred deželnim zborom, toda za prijateljsko porazumljenje ni nikdar prepozno, zlasti zdaj ne, ko zbor še ni spregovoril. Pri pogajanji je dober mešetar veliko vreden, toraj se bo morda tudi deželnemu odboru posrečilo tako porazumljenje med Ljubljansko in Šišensko občino dognati.
Za postavo sta govorila poslanec Grasselli in poročevalec dr. Moše, potem je bilo glasovanje o predlogu Bleivveisovem, ki je bil pa zavržen ter je bila sprejeta sledeča postava: Zakon
z dne.........., s katerim se spremene
meje občine Spodnja Šiška v političnem okraju Ljubljanske okolice in mesta Ljubljanskega.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Člen I. Parcele št. 502, 503/1, 503/2 504, 505, 506, 507, 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 515, 516, 517, 518, 519, 520, 521, 522, 523, 524, 525, 526, 527, 528, 529, 530, 531, 532, 533, 534/1, 534/2, 535/1, 535/2, 536/8, 536/9, 537, 538, 539, 540, 541, 542, 543, 544, 545, 546, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554, 555, 497, 498, 499, 500, 501, 536/1, 536/2, 536/3, 536/4, 536/5, 536/6, 536/7,
493, 494, 495, 496, 547, 68©v 681, 682, 716, 717, 718/1, 718/2, 718/3, 719, m, katere leže v selski in davčni občini Spodnja Šiška okraja Ljubljanske okolice, se izločijo iz selske občine SpodnješiSenske in pripišejo davčni občipi ^.kapucinsko predmestje" mesta Ljubljanskega.
Stroške tega prepisovanj plača mestna občina Ljubljanska.
Člen II. Zvršiti ta zakon naroča se ministroma notranjih reei in financ.
Deželni glavar potem eb poludveh sejo pretrga in nadaljevanje njeno napove za tretjo ura popoludne.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. januvarija. Notranje dežele.
Državni zbor pričel se bode zopet 28. t. m. Časnikarji in politikarji se nadjajo, da bode letošnje zasedanje jedno najbolj viharnih, kar se jih sploh misliti zamorejo. „Scbiirfere Tonart" in »nemški klub" nameravata sedaj po novem letu vse druge strune napeti, posebno v kedar se bodo čez budget za leto 1886 spravili, če bo res kaj posebnega, še ne vemo, kajti jedna tistih strun, ki je najbolj ne-vglašeno pela, in ki je noben mojster ni bil vstani z večino v soglasje spraviti, počila je v Praškem deželnem zboru. Knotza mislimo, ki se je ondi politično vdušil. Vsled tega imel bo v državnem zboru le še veljavo zvezane strune, ki pa ni nikdar več taka, kakor cela. Opozicija ima že pripravljene cele baterije najtežjih topov, ktere bo napeljala v generalni in specijalni razpravi budgetni na vlado in večino. Naročniki, veselite se. Dunajčani pravijo, da bo „Hetz". Imeli bodete dovolj zanimivega berila iz državnega zbora, če bodete pa tudi od vsega boja kaj dobička imeli, morate pa še počakati. Ne-potrpežljivemu pa že danes lahko rečemo, „da kjer je veliko biti, ondi je malo vžiti". Taka bo menda tudi z državno-zborno bitko.
Doba deželnih zborov bliža se svojemu koncu. Češki deželni zbor sklenil je svoje zasedanje 20. t. m.; gališki bode se pa sklenil ali danes ali pa jutri. Romanczukov predlog o napravi rusinskih šol po Galiciji obravnaval se je 19. t. m. Debata se je jako skrajšala, ker jim tudi časa primanjkuje in so se je vdeležili razun obeh poročevalcev le štirje govorniki. Liberalni lisci, ii la „N. Fr. Pr." vzeli so pa oba deželna zbora, češkega kakor gališkega, na rešeto. Ko jim je zrnje skozi preredko vitre ušlo, našli so med plevami, da so oboji, Čehi namreč in Poljaki, grozni separatisti, ki češko, oziroma poljaško samostojno kraljevino veliko višje cenijo, kakor pa skupno Avstrijo. Vso svojo godlo pa „N. Fr. Pr." zabeli z velikim in mastnim ocvirkom, da se pravo državno domoljubje avstrijsko nikdar ne more nahajati pri ljudeh, ki so navezani na domačo grudo te ali one pokrajine, temveč le ondi, kjer je čut za skupne državne interese. Na podlagi tega bi morali v Avstriji najboljši domoljubje ravno nemški radikalci in židje biti, kar pa vsak ve, da ni res, ni bilo, ni in nikdar ne bo! Nemški radikalec in žid bi bila dobra Avstrijca, kaj še! Prvega vleče Prusija na-se, druzega pa ■— zlato tele.
V češkem deželnem zboru so bile ta teden hude debate o nasvetu Plenerjevem : češko deželo razkosati na dva dela. — Nemški liberalci niso štedili ne očitanj, niti psovk; eden govornikov je žugal čehom s kaznimi, kakor so jih pretrpeli po bitvi na Beli gori (1619), drugi (Knotz) je rekel, da se nemški mladini studi nad „českim jezikom" in se hoče le teh jezikov učiti, s kterimi si kaj na omiki pridobi, zopet drugi je žugal s Prusi, nekdo pa je slovesno zatrjeval, da je c. kr. namestnik baron Kraus kriv vsemu temu. Napadali so vse stanove: plemstvo, duhovščino, uradništvo, in to vse v imenu nemške omike. — Deželni zbor je zavrgel Plenerjev nasvet, a sprejel je nasvet Fačekov, ki tirja popolnoma enakopravnost, in je nekako migljaj do visoke vlade, da naj stori kar je prav in kar zahteva pravičnost. — Vlada bode storila to svoje, saj je načelno za enakopravnost, a silno mršavo je za Avstrijo, da jo lastni sinovi tako v slabo ime spravljajo pred inozemstvom. Sv takimi kričači si Nemci ne bodo mnogo pomagali. Češka dežela je že mnogo potrpela zarad narodnih fanatikov, a tudi sedaj hočejo tam vod nastaviti, da bi Avstrijo iz nje težišča vzdignili.
Vitanje države.
Papeževa enciklikado škofov na Pruskem, kteri je glavna vsebina žalostni položaj katoliške cerkve na Nemškem, obrodila bo menda tak sad, kakor ga ni še kmalo kaka encikhka imela. Veliko bo k temu tudi pripomogla modra misel, da so jeden poseben iztis tiste enciklike, kakor smo to memogredč enkrat že povedali, poslali železnemu Bismarku. Sv. oče se ondi najpoprej katoliškim škofom in vernim lepo zahvaljuje za neomahljivo vdanost in zvestobo, ktero so tudi v tako viharnih časih ohranili stolu sv. Petra; ob enem pa, da pri vsem tem niso zanemarjali svojih dolžnosti do domovine in vladarja, ktere so najlepše kazali v ne-
omahljivi ljubezni do obeh. Veliko je bilo trpljenje pod pritiskom majevih postav, sv. cerkev ga je zmagovito prenašala in konečno vendar-le tudi tukaj sijajno dokazala, da je zidana na trdno skalo božjih obljub. Večkrat si je prizadeval med tem sv. stol, da bi se razveljavile majevske postave, ki so sveto cerkev tako hudo zatirale in vernikom toliko brit-kosti napravljale. Tudi v bodočnosti ne bode opustil nobenega pripomočka, da priskoči stiskanim katolikom na pomoč. Najhujša je krivica, ktera se sveti cerkvi godi s tem, da se ji ne dopušča vzgoja duhovščine, ktera je le tedaj kos svojemu svetemu poklicu, kedar je izgojena v duhu sv. cerkve. Da država to zabranjuje, sama sebi škoduje, kajti v cerkvenem duhu izgojena duhovščina bila bi ji naj-krepkeja pomoč pri vduševanji prevratnega anarhist-skega duha v nemški državi. Sv. oče se nadja, da bo tudi ondi kmalo bolje.
Iz Laškega se novice množe, da pojde naš cesar letošnjo spomlad kralja Humberta obiskat. Shod se bo napravil v kraljevem gradu Racconigi na Pijemonteškem, kjer se delajo že priprave zanj. Še celo železnico bodo napravili od grada pa do že-lezuične proge.
Turkom se je strašno pod nos pokadilo, da so jim velesile enako Srbom, Bolgarom in Grkom nasvetovale orožje odložiti. Said paša je dejal, ga bomo že, toda še le kedar se bo nam ljubilo, kajti mi nismo otroci, da bi z nami delali, kakor se vam ljubi s Srbi, Grki in Bolgari postopati. Kiamil paša je tudi obljubil orožje odložiti, toda še le, kedar ga bodo omenjene tri države poprej že odložile. Sploh je jako malo nade, da bi se oboroženi Balkan prvega poziva velesil zbal, temveč bode treba še druzega in tretjega in morda tudi še kake brce od te ali one strani. Dva taka soseda sta se že ponudila , ki bodeta vsak od ene strani nevbog-ljive pritlikavce za ušesa prijela, Avstrija stegnila se bo namreč preko Save in Donove v Srbijo, Angleška preko Helenskega morja na Grško in Nemčija pa nekaj obeta, kakor da bi tudi rada pomagala, če bo treba. Taki moči se pa Balkan vendar ne bo upiral!
Na Francoskem jelo jih je skrbeti vprašanje ločitve cerkve od države, kterov hočejo po vsi sili dognati, samo da ne vedo kako. Ce tudi je francoska država silno brezverna, morda med liberalno-brezvernimi najbolj brezverna (izvzemši nekdanjo belgiško), vendar dotični rovarji, kteri žele poslednje verske korenine narodu iz srca porovati, dobro čutijo, da bode to težavno delo, ker so verske korenine vendar le med narodom pregloboko vraščeue, da bi se dale kakim vladnim odlokom iz vernih src iztrgati. To je prav tako, kakor drevo v gozdu. Blisk in vihar ga razkoljeta, ali gospodar ga sam poseka; od vse površne in navidezne lepote od drevesa ni že zdavnej več videti, kdor bi pa hotel štor njegov izkopati in vsak sled zatreti, kjer je nekdaj drevo stalo, bi se moral pa pač dobro vpreti, in še bi vsega ne opravil, kajti korenine so globoko! Preden se bo na Francoskem v tem oziru kaj določilo, pričela se bo razprava po vsej deželi in ta razprava bo silno nevarna? Se jim li bode vse gladko in brez krvi obneslo! Še mnogo drugih okoliščin je na Francoskem za revolucijo že tako zrelih, da bode versko vprašanje to le še pospeševalo ter jo znabiti celo priklicalo.
Izvirni dopisi.
S Štajarskega, 21. jauuvarja. (Štajarski liberalno-nemški listi) proti Slovencem vedno bolj strune napenjajo in vedno brezobzirniše pišejo. »Deutsche Wacht" v Celju in „Tagespost" v Gradcu ste v tem obziru že dovolj poznani. „Marburger Zeitung" je sicer tudi imela vedno dobro voljo, ali moči ji je do zdaj manjkalo, zato je dala le včasih Slovencem kakšno neslano brco, sicer pa precej nedolžne čenčarije priobčevala, za ktere se je malokdo brigal. Zdaj pa je tudi ona dobila primerno moč, da bo zamogla v enakem duhu pisati, kakor njeni zgoraj imenovani tovaršici.
V predzadnji številki od 15. januvarja je namreč »Mariborčanka" naznanila, da se ji je posrečilo, pridobiti kot sodelovca za politične članke nekega dr A. H ar p f-a, ki je svoje dni bil vrednik Celjske „Vahtarce", in bode toraj gotovo vedel v njenem duhu tudi »Mariborčanko" vredovati.
Zadnji dve številki nas v tem potrjujete; kajti brezobzirni, surovi slog, nespodobni priimki možem nasprotnega, političnega mišljenja pridjani, smešno hvalisanje nemških kričačev in nepotrebno žaljenje slovenskih prebivalcev štajarskih so si tako enaki v »Mariborčanki" iu »Vahtarci", da ne bi mogel vedeti, kdor ne bi naslova pogledal, ali čita »Mar-burgerco" ali »Vahtarco".
Slovence zdaj dosledno oba ta lista imenujeta vedno „windische", in ta beseda njima je take priljubljena postala, da jo na nekterih staneh lahko v vsaki drugi vrsti najdeš.
v
Čudno so to obnašanje teh nemških listov
vjema z vednim zatrjevanjem, da je samo pri njih omika, znanost in pamet doma, kajti po naših skromnih mislih je prvo znamenje prave omike olikano obnašanje, mi pa nikakor ne moremo verjeti, da bi obnašanje teh listov mogel kdo imenovati olikano.
Mi mislimo, da s tem Slovencem ne le ne bodo nič škodovali, ampak jim morebiti nehote še koristili, kajti pametni ljudje, ki so še zdaj v njihovem taboru, bodo sprevideli, da tako ne gre se obnašati ter bodo se od njih ločili, za druge pa nam itak ni nič mar.
Podučevati take ljudi je zastonj; prepirati se njimi v naših listih pa bi bilo nespametno, in jim še morebiti ljubo, zato nam nič druzega ne ostaja, nego moško vse to prezirati ter svoje narodne dolžnosti toliko vestniše spolnovati, kdor in kolikor kteri zamore. To bode tem listom najobčutljivejši poduk in odgovor od narodne strani.
Naše slovstvo.
Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1885.
VI. Sv. brata Ciril In Metod, slovanska apostola.
Spisal Matija Majar Z i 1 j s ki.
To je slavnostna knjiga, ki jo je izdala družba sv. Mohora v čast svetima blagovestnikoma Cirilu in Metodu ob tisočletnici Metodove smrti.
S to knjigo je družba svojo nalogo dobro spol-nila. Tvarina je razdeljena v devet poglavij z dvema dokiadama, s »pastirskim listom" vladike Jakoba iu s »krščansko besedo za bratovščino sv. Cirila in Metoda". Po notranji sostavi se deli v dva glavna oddelka: v popis življenja svetih bratov in o njih če-ščenji, naglašujoč Leona XIII. okrožnico, s kojo zapoveduje vsemu katoliškemu svetu častenje sv. Cirila in Metoda. Pisatelj podaja tu natančen obris vsega življenja svetih bratov. Vse je dobro premišljeno in tako umljivo sostavljeno, da bi skoraj bolje ne moglo biti. Preden pripoveduje o njih življenji, pove nekoliko o slovanskem narodu v obče. Ta sostavek vzbudi v bralcu hrepenenje poznati ona moža, s kojima je prišla vsem Slovanom nova, srečnejša doba z lučjo svete vere v njihovem jeziku. Pisatelj razlaga, zakaj so preganjali sv. Metoda. Vzroki so bili: novoizumljene črke in slovanski jezik pri službi božji, desetina in pripadna pravica. Zavrača krivo misel, da bi naši pradedi bili toliko spreobrnjeni od nemških duhovnikov, temveč od Oglejske stolnice. Izvrstno razpravlja, kako se je godilo slovanski službi božji po rimsko - katoliškem obredu v slovanskih deželah, in na zadnje govori e sedanji slovanski službi božji po rimsko-katoliškem obredu, ki je zadnji čas nekoliko propala, pa se zopet vzdiguje. Za tem pripoveduje zgodovino pravoslavja na Balkanu. Izbrane misli so nasveti, kako naj Slovani častimo sv. Cirila in Metoda. Dobro došel je kratek dodatek učenim Slovanom. Vzajemna ljubezen do vseh Slovanov diha iz tega sostavka. V IX. oddelku podaja še primer o cirilici. Boljše bi bilo, ko bi bil podal vso (staro-slovensko) ali pa popolno srbsko gradjansko cirilico. Poleg tega rabi več besed, kterih ljudstvo ne bo umelo, kot so: zibnuti, svitežiti, časoslov itd.; ne-kterim je dodan navaden pomen, sicer je beseda iz borna in lahka.
Vsa knjiga je izraz pobožnosti in goreče ljubezni do naroda, kteremu podaja popis življenja prvih njegovih svetnikov. Vsak stan dobi v njej kaj za-se. Posebno vrednost knjigi dajejo lepe podobe.
Bralci bodo iz srca hvaležni gosp. pisatelju in družbi sv. Mohora za to knjigo.
S tem končamo poročilo o letošnjih knjigah slavne naše družbe. Iz vsega povzamemo, da knjige v obče vgajajo našim potrebam. Odboru bi priporočali kot važno nalogo družbe sv. Mohora skrbeti za boljši in kolikor mogoče enotni jezik. Sloven skemu pisateljstvu pa bi želeli, da bi se spominjalo tudi sem pa tja po svojih spisih družbe sv. Mohora, da bi se malo bolj pomislilo v duh, v zahteve, v prepričanje našega kmeta, da bi mu spisavalo dobrih, blažečih, v katoliškem duhu spisanih povesti in kratkočasnih, srcu se prilegajočih pesni. Družbi sami pa kličemo: Rasti v duhu Božjem, razcvitaj se v značaju narodnem in rodi sad za to in za bodoče življenje!
Trgovinska in obrtnijska zbornica.
(Daljo.)
Razmišljajoč vse take slučaje smatra najvda-nejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica splošno
zavarovauje delavcev in nižih uradnikov proti nezgodam, onemoglostim ter nezmožnostim za delo, tudi vsled visoke starosti, za jedino pravo preskrb-ljenje njihovega dobrega in za jedino poroštvo proti razširjevanju onih družbinih tokov, ki se delavcev vedno bolj polastujejo in ki prete kakor kuga, da jim zamorijo zdravo čut za spolnjevanje dolžnosti, pošteno prizadevanje in veselje za delo. Ako se d& razumnemu in poštenemu delavcu prilika , da preskrbuje sebi ali svoji družini nujne potrebščine za slučaj belezni, onemoglosti ali vsled ostarelosti pro-vzročene nezmožnosti za delo, zgodi se s tem vse, česar si le želeti more. čuti se s tem varnega pred beraško palico, povzdigne se mu nravno čustvo, v družbi se čisla kot nekaki boljši član in se mu mora sploh vzbuditi spoznanje, da more, spoštoviije delo, le na ta način spolnovati dolžnosti proti svoji družini, gospodarju in proti družbi.
Potrebna bremena zavarovanja za vse slučaje se dajo zmagovati le tedaj, ako je zavarovanje na najobsežniši podlagi osnovano, tedaj je nepogojno potrebno, da se osnuje državno zavarovanje in da se obvezno zavarujejo vsi delavci trgovine, obrti, rokodelstva in deloma gozdarstva in kmetijstva (in sicer onih kmetovanj, ki plačujejo čistega zemljiškega davka brez državnih doklad najmanje 100 goldinarjev).
Začasno bi bili izključeni delavci in nižji uradniki službujoči pri železnicah in pri plovstvenih društvih notranjih jezer, rek in prekopov, in sicer tako dolgo, dokler se ne sestavi natančna statistika, da bi se uvrstili v primerni razred nevarščine. Potem naj bi se vsprejeli v obvezno vesoljno državno zavarovanje zavarovanja dolžni tudi teh stanov.
Popolnoma izključeni bi pa bili:
a)	Kakor že § 4 v minuli sejni dobi vis. državnega zbora po vis. vladi predloženega načrta o zavarovanji proti nezgodam določuje, vsi državni, deželni in občinski služniki ali služniki javnih zaklad s stalno plačo in s pravico umirovnine, ako s tem njim zagotovljene dobrote niso manjše od onih, ki bi jih dajalo namerovano državno zavarovanje;
b)	vsi delavci na onih parnikih in jadrnicah, ki vzdržujejo mednarodno trgovino.
V ravno napominanem vladinem predlogu se omenja, da se je v sosedni nemški državi s prva mislilo osnovati državni zavarovalni urad, potem pa da se je to opustilo, češ, da bi se po osnovi in uradovanji državnega zavarovalnega urada opravila preneokretno in šablonsko reševala.
Najvdanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica pa misli, da bi bil najboljši državni zavarovalni urad, kteremu bi podpadali pokrajinski zavarovalni uradi, kajti da-si tudi ima ta marsikaj nedostatkov, je v vsakemu obziru vendar-le jedino prava ustanova državni zavarovalni urad kot središče po celi državi razpeljanega v pokrajinske zavarovalne urade razdeljenega zavarovalnega omrežja in so njegove koristi mnogo veče, nego nedo-statki.
Uprava, oskrbovana po vseh vdeleženili strankah, tudi ne more biti draga. Obče koristi je namreč, da se vdeležujejo uprave država, dežele, gospodarji in delavci, in da je posvetovalna vdeležitev gospodarjev in delavcev kot častno opravilo brezplačna.
Osnova takega splošnega po celi državi razšir-jajočega se zavarovanja, naj bi ne bila preveč zamotana, iu meni tedaj najvdanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica, da je neizbežno potrebno, naj bi se vršilo na sledeči način:
1.	Po določenih vrstah nevarščine,
2.	po postavkih zavarovalnine tem vrstam primernih,
3.	po mezdini ceni ali po vrstah zaslužkov.
Vsa določila v osnovo teh razvrstitev naj bi strokovnjaki po dosedanjih izkušnjah in po statističnih podatkih natanko razsodili. Nedostatki, ki bi se utegnili pojavljati iz uporabe takih določil, naj bi se s časoma s primernimi boljšimi napravami in premenami odpravili. Številni postavki teh treh številnih skupin, ki bi se poskusoma uporabljali, predlagajo se v naslednem osnovnem načrtu in bi se utegnili potrditi pravimi.
Glede izplačevanja odškodnine pripomni najvdanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica le še, da zahteva pravičnost in da neinanje nravno vpliva na delavca, ako bi se izplačevale odškodnine za onemoglost in starost v rastočih svotah, in sicer postopnih z zavarovalno dobo; kajti saj vendar ne
more biti vse jeduo, ali je bil delavec že zavarovan 5, 10, 20, 30, 40 ali celo 50 let, ko zadobi pravico, da zahteva odškodnine. Sicer so pa vsled postopnega izplačevanja tudi zavarovalni stroški nižji, nego ako bi se ustanovila takojšna odškodnina s 60°/o plačila. To je tudi velike važnosti, kajti zavarovalna ustanova more le tedaj na nameravan zdaten način vspešno delovati, ako so dolžnosti vzajmice prav razdeljene.
Domače novice.
(Volitev v Tržaški okolici.) V nedeljo, 24. januvarja, čaka Tržaške okoličane velika in preime-nitna dolžnost, ktero tirja od njih domovina. Volitve bodo imeli v mestni zbor, ki je ondi ob enem deželui zbor. Z velikim navdušenjem so hiteli okoličani lansko poletje na volilno bojišče, kjer so na podlagi svoje odločne narodnosti in politične zrelosti nasprotnikom pokazali, kaj moč slovanska vse veljii! Vsa Avstrija gledala je tedaj z občudovanjem na ta volilni okraj. Na noge bratje! Tudi sedaj kliče majka Slava, da ji pošljete može v mestni zastop, ki so vašega zaupanja vredni, ki so kristi-jani in zvesti državljani. Vsi, ki imate volilno pravico, morate priti na volišča, potem ste gotovi, da je zmaga vaša! Pazite dobro, komu bodete oddajali svoje glasove. Društvo »Edinost", ki za vas skrbi, priporoča vam te-le kandidate, kterim smete dati svoje glasove:
Za I. okraj (Skedenj, Sv. M. Magdalena gorenja in dolenja): Peter Peršič, c. kr. carinski uradnik v Trstu.
Za II. okraj (Rocol, Kadin, Lonjer): Ivan Marija Klun, sin pokojnega Antona, posestnik v Rocolu.
Za III. okraj (Sv. Ivan, Verdela, Kolonja, ŠkorkljaV. Štefan Nadlišek, posestnik in geo-meter v Sv. Ivanu.
Za IV. okraj (Rojan, Barkovlje, Greta): Filip Abram, c. kr. svetovalec višje sodnije v Trstu.
Za V. okraj (Občina, Trebič, Bane, Gropada, Padrič, Bazovica): Valentin Matej Živic, inženir v Trstu.
Za VI. okraj (Prosek, Kontovelj, Križ): Ivan Nabergoj, državni poslanec in posestnik v Proseku.
Pomislite dobro , dragi Slovenci, da kakor si bodete v nedeljo volili, take bodete potem imeli na prevažnem mestu zaztopnike, ki bodo za vas skrbeli. Ne pozabite, da gleda zopet cela slovanska Avstrija na vas, ki ste poklicani,, da strete s časoma glavo ostudni kači »irredenti", ktera Avstrijo in nas zalezuje. Na zložno delo toraj v nedeljo!
(Slovensko gledišče.) Pojutranjem, v nedeljo 24. t. m., bo v deželnem gledišču zopet slovenska predstava in sicer se bode predstavljala »Poži-galčeva hči", igrokaz s petjem v 5. dejanjih. Ker se je ta igra na večstransko željo odbrala in je zraven tega, da je izvirno slovanska, tudi ena najboljših našega repertorija, nadjati se je polne hiše.
(Sneg) še vedno gre, kakor bi ga še prav nič ne imeli. Dopoludne šel je debel in južen, popoludne se je pa sprevrgel v tistega finega in drobnega, kteri se v vsako špranjico vrine in se tako na gosta naleti, da kaj izdi, kamor pade. če pojde tako še dolgo dalje, se mora še ponoči na železnicah ves promet vstaviti.
(Cesarjev dar.) 200 goldinarjev dobili so v S pitali ču za poravnanje dolga, ki so ga napravili zarad popravljanja cerkve. Ravno toliko je dobila občina Velika za šolo.
(Krasna knjiga.) »Spomenik slovanske vzajemnosti" izišla je ravnokar z obilnimi podobami slovanskih pisateljev (slovenskih, čeških in hrvaških) ter njihovim životopisom iz peresa mladega pisatelja, g. Antona Trstenjaka, in se dobiva v »Katoliški Bukvami" po 1 gold. Po pošti 10 kr. več. Več o tem lepem delu spregovorimo jutri.
(Vcščakom glasbe) objavljamo, da je na Dunaji izišla posebna knjižica obsegajoča sklepe in protokole mednarodne konference, ktera se je bila ondi sošla, da določi splošen mednaroden ton v glasbi. Dobivala se bode drugi teden v »Katoliški Bukvami" v Ljubljani po 30 kr.
(Umrl je) na Brezovici g. L. Tel ban, pred-sinočnjem ; kakor smo že pisali, zadel ga je mrtvoud.
(Umrl je) na Savi ob južni železnici nekdanji posestnik Bleda g. Ruard, v 73. letu svoje starosti. Ranjki jo bil mož prav dobrega srca.
(Treskalni plin) vžgal se je v Trboveljskih jamah. Asistent Kietzer je hudo ožgan po rokah in po glavi in bo težko ozdravil, rudarja Starino, ki je bil ob času nesreče tudi v jami, pa pogrešajo. Ostal je prej ko ne ondi vbit. Lahko poškodovan je tudi tekalec Germar.
(Duliovske spremembe v Lavantinski škofiji.) Č. g. Fr. Zdolšek, kaplan na Planini gre začasno v pokoj; na njegovo mesto pride č. g. Fr. Korošec, dosedaj kaplan pri sv. Rupertu nad Laškim.
(Časnikarsko.) »Marburger Ztg." dobila je novega vrednika, kar nam tudi naš g. dopisnik od tam poroča, v osebi nekdanjega vrednika Celjske „Vahtarce" J. A. H ar p f-a. Zakaj da se je iz Celja v Maribor preselil, nam ni znano. Že takoj v prvi številki zagnal se je v »Slov. Gospodarja", češ, da bo kmalo po njem, ker list že pojema zbog pomanjkanja naročnikov. »SI. Gosp." mu na to jako krepko odgovarja, da bi si »Marb. Ztg." vse prste obliznila, ki bi vseh narečnikov toliko imela, kolikor je »SI. Gosp." letos samo novih dobil. Kar jih pa ima »Slov. Gosp." vkup , toliko jih »Marburger Ztg." ne našteje, če šteje svoje vkup iz desetih let.
(Nova nesramnost Tržaških neodrešencev) poroča se brzojavno iz Rima. Letos so se hoteli Tr-žačani prav posebno obnesti in so ob priliki obletnice Oberdankovega usmrtenja na grob laškega kralja Viktorja Emanuela položili venec. Laška državna vlada je imela več takta, kakor imajo Tržaški »irredentovci" avstrijskega domoljubja, in je venec, ki so ga izdajalci Avstrijo položili na grob moža, ki tudi ni bil prijazen Avstriji, odstraniti dala. Zarad tega je ^apovedana v državnem zboru Rimskem interpeljysijar> Ko bi pač Tržaška »irredenta" ta migljaj^iz Rima prav premislila, morala bi ji deska pasti »pred^bči in spregledala bi, da v Rimu ne marajo za nje in njihove veleizdajske poskuse, vsaj na videz ne; za kulise to seveda ne more nihče videti. Sveta dolžnost pa je sedaj, da se naša državna vlada pobriga in v Trstu druge strune napne. Pred vsem pa naj bi vplivni možje skrbeli, da se za Trst nesposobni visok gospod, ki je nedavno kot načelnik stranke »Associazione" tako propadel, da se njegova stranka ne bo nikdar več pobrala — zameni z drugim možem, najbolje s kakim vojaškim dostojanstvenikom. Zadosti je komedij, kar se jih je v Trstu že zgodilo.
(Popravek.) V včerajšuem listu naj se na prvi strani v šesti vrsti od spodaj bere: na slovenskem »Koroškem", kajti Slomšek je bil ta čas referen-dar pri konzistoriju Lavantinske škofije v Št. Andražu (na Koroškem) in Rudmaš je bil deželni nadzornik na Koroškem.
Razne reci.
—	Katoliki pomagajte si sami, in Bog Vam bode pomagal! Na Češkem so sedaj staro-ka-tolikom vrata na stežaj odprta, nihče jih ne bode motil pri razširjanji njih veroizpovedanja (?) društvo v podpiranje verskih somišljenikov ni politiško, tako je razsodilo državno sodišče na Dunaj na pritožbo staro-katolikov v Warnsdorfu na češkem, kterim je politiška oblast društvo prepovedala, češ, da je politiško, a državno sodišče je izreklo, da se s tako prepovedjo krati pravica združevanja, veliko je namreč javnih zadev, ki nimajo nič opraviti s politiko, ako društvo obravnava take stvari, zarad tega še ne postane politiško. Podpiranje staro-katoliške cerkve še nima politiškega značaja. — Društvo tedaj, ki dela za odpad nemških katolikov kakor sploh govore, iz politiških vzrokov, — za razširjenje nemštva, ker duhovni nemške narodnosti nočejo biti nemški agitatorji — ima sedaj proste roke. Katolikom v teh krajih bode treba čuječnosti na vse strani, ker tukaj gre za njih časni in večni blagor; država pa bode skrbela za unanji red; a notranji mir po soseskah bode zginil — za dolgo časa. Razsodba ta pa je principijelno važna, hočemo si jo zapomuiti.
—	Korintska zemeljskega ožina se pre-kopuje. No, to ni nič novega, povedati le hočemo, kako se izvršuje. Kanal ima dolg biti 6-2 kilometrov. Na obeh koncih imajo biti mesta Isthmia na vzhodu in Posidonia na zahodu. Poprek ima kanal globok biti 8 metrov; a pri ustji 100, sicer 22 metrov širok, čez kanal bode le en sam most, za/železnico in za vozove, ki bode širok 80 metrov. Četrtina dela je izvršenega. Ker pa sedaj delo le počasi napreduje, hočejo pa v prihodnje z dvojno silo delati, tako, da mislijo kaual dovršiti I. 1890.
Tele« rami.
London, 22. jan. V gosposki zbornici so jo adresa jednoglasno sprejela. Med razpra-
vami je rekel Salisbury, da se Nemčija trdno drži pogodbe zarad Samovaških otokov. Vlada se nadja da so bo med Sultanom in bolgarskim knezom vse po mirnem potu rešilo. Kar Srbi in Grki zahtevajo, je v mednarodnem pravu nekaj čisto novega, nenavadnega in posebno grške zahteve Angležem niso prav nič všeč. Zato bo pa vlada vsako lahkomiš-ljeno kalenjo miru na Balkanu že v kali zatirala. Kar se tiči irske vlade, so v Londonu teh misli, da bi se vzdržala postavo dajalna zveza med Angleško in Irsko.
London, 21. jan. Angleška banka je obresti znižala na 3°/0.
Umrli ho:
18. jan. Franc Pavšner, užitninskega čuvaja sin, 12 dni, Mestni trg št. 3, božjast. — Friderik Spetzler, davkarski prak-tikant, 27 let, Kravja dolina št. 11, jetika.
V bolnišnici:
18.	jan. Tine Kočar, delavec, 21 let, jetika. — Simon Jamnik, izdelovalec glavnikov, 27 let, jetika. — Jakob Dolenec, dninar, 53 let, pljučnica.
19.	jan. Marija Kuhar, dninarica, 20 let, škarlatica.
T u j c i.
20. januvarija.
Pii Maliiu: Landgraf, Singer, Ifropp, Petrič, Beck, Damask', Kowesky, trgovci, z Dunaja. — Kari Winter, tajnik, iz Prage. — Adolf Fekete, trg. pot., iz Budapešte. — Vojteh Knezynski, zasebnik, iz Gradca. — Mih. Kroschl, trg. pot., iz Gradca. — Josip Mcllcr, irgovec, iz Trsta.
Pri Slonu: S. Engl, trgovec, z Dunaja. — F. Berkessel, profesor, iz Mokric.
Pri Bavarskem dvoril: Ullmann, vinski'trg., iz Oedenburga. — Serafin Albertini, konj. trg., iz Verone. — Janez Spacapan, konj. trg, iz Gorice.
Pri Južnem kolodvoru: Peter Nussio, zasebnik, iz Bassane. — Anton Valentin, zasebnik, s Krka. — Janez Do-linal, zasebnik, iz Pulja.
Vremensko sporočilo.
C ci Q	Čas	S t a n j o		Veter	Vre in e	.5 sL
opazovanja		zrakomera v min	toplomeru po Celziju			-M S S.M << C3 C
|7. u. zjut. 21. 3. u. pop. |9. u. zveč.		722-92 72444 725-80	— 11-2 — 7-2 —11-6	brezv. si. szh. si. szh.	megla oblačno megla	0-80 snega
Megla ležala jo celi dan. Ponoči je padlo nekaj snega. Srednja temperatura —9-8° C., za 7'8° C. pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 22. januvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	84	gl.	—	kr
Srebenia „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	84	",.	25	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	112	r	05	„
Papirna renta, davka prosta .	101	„	25	r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	Š70	„	—	„
Kreditne akcije............296	„40
London.......126	„	50
Srebro .....	—	„	—	„
Francoski napoleond. .	10	„	02	„
Ces. cekini ....	5	„	92	„
Nemške marke ...	62	„	—	„
Učenca ali praktikanta
takoj sprejmem v svojo prodajalnico z mešanim blagom; deček, ki je dovršil 14. leto in saj drugi gimnazijalni ali realni razred, mora biti dobro odgojen in s poštene hiše; zdrav, čvrst, brez kake telesno napako: Ponudbo naj so pismeno naravnost meni pošljejo!
Fr. Ks. Goli,
(2)	trgovec v Idriji.
Čudež oMnijeH
so najnovejše izvrstno urejene	(6)
ure na nihalo in bitje,
ki se ponoči svetijo in veljajo
le 3 g*old. 7i"5 lii*. imajo po dve uteži ter bijejo pol ure in ure.
Okvir jim jo prekrasen iz ponarejene orehovine, izdolben, kazališče prekrasno in napojono s o. kr. priv. svetilom, ki se ponoči sveti kakor in oso c, da ni potreba luči, kdor ravno želi na uro pogledati. Za dobro svitlobo sem porok, na kar se pismeno zavežem. Ravno takp jamčim, da bo dobro šla. Jaz sam sem izumil te ure in jih zarad tega tako poceni prodajam, ker jih imam šo več sto v zalogi pa — denarja potrebujem. Ure so poprej trikrat toliko veljajo. Vsaka ura ima napisano besedo »Patent". Razpošiljajo se proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovini v
tovarni blestečih ur na nihalo Wicn, III., Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9.1 J. H. RaMitovics.
TtJnin^Ali in AJ«AnA*n! tn«A<1ni|r T a q i n .T p r i n Aiiui«jn»vij itt vugv/ivim uvutub " »"»f v v * i v.