PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 47 (13.278)
Trst, sobota, 25. februarja 1989
Na Kosovo prispela predsednik ZKJ Šuvar in predsednik ZK Srbije Miloševič
Šuvar se je v rudniku Trepča pogovoril s stavkajočimi rudarji
Pogovor med rudarji in predsednikom ZKJ ni obrodil sadov - Ostra izjava društva pisateljev Kosova - Jalova Miloševičeva izvajanja
PRIŠTINA — Nekaj pred enajsto dopoldne sta dr. Stipe Šuvar, predsednik predsedstva CK ZKJ in Slobodan Miloševič, predsednik predsedstva CK ZK Srbije pripotovala v Prištino. Takoj sta se sešla s političnim aktivom pokrajine, ki jo te dni pretresajo stavke in ultimativne zahteve, ki so vsebinsko pravzaprav odsev zavračanja sprememb srbske ustave in kadrovskih sprememb na Kosovu.
V teku dneva se je Stipe Šuvar spustil do osmega horizonta rudnika Trepča v globino kakih 600 metrov, kjer se je pogovoril z rudarji, mnogi od teh so bili vidno izčrpani, saj je zadnja že šesta noč, ki jo preživijo pod zemljo. Šuvarjev pogovor z rudarji pa ni obrodil nobenih sadov, saj slednji vztrajajo pri svoji zahtevi po odstopu vrste kosovskih in srbskih funkcionarjev. Edini rezultat je bil ta, da so dali nov rok za svoje zahteve in sicer do 9. ure danes zjuraj.
Včerajšnji dan se je začel z vestmi, da so se zahteve 1300 rudarjev, ki so že od ponedeljka v Trepčinem rudniku v Starem trgu, zožile na odstop predsednika pokrajinskega partijskega vodstva Rahmana Morine. Hkrati se ja zvedelo, da so od 150 rudarjev, kolikor jih je zahtevalo zdravniško pomoč, 16 rudarjev obdržali na bolnišničnem zdravljenju. Študentje so še naprej izražali podporo rudarjem v športni dvorani 25. maj, v mnogih kolektivih pa niso delali. V taki atmosferi je potekal pogovor kosovskega partijskega vodstva s Šuvarjem in Miloševičem.
Rahman Morina je ocenil stanje v pokrajini in dejal, da je zaradi stavk delo v mnogih kolektivih skoraj paralizirano, ni predavanj na fakultetah, pouka na srednjih šolah. Mednacionalni odnosi so porušeni, vse pa je preračunano NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tajnik KD začel srečanja s strankami večine
Forlani in Craxi za utrditev sodelovanja
RIM — Novoizvoljeni tajnik KD Arnaldo Forlani se je sestal s tajnikom socialistične stranke Craxijem. Forlani se bo v prihodnjih dneh sestal s tajniki vseh strank večine, včeraj pa je potrdil, da se bo srečal tudi s komunistom Occhettom.
Po srečanju je Forlani izjavil, da je bilo prisrčno, saj ga s Craxijem veže tudi osebno prijateljstvo. Predvsem pa sta naredila obračun vseh tistih problemov, ki bi jih bilo treba čimprej rešiti. »S socialistično stranko nas čaka še dolgo sodelovanje, zato je bolje, da najprej odpravimo ovire,« je dejal Forlani in pozitivno ocenil dosedanje skupno delo med KD in PSI, ki se je, kot je omenil, obrestovalo predvsem z volilnimi rezultati. Govorila pa sta tudi o komaj zaključenem kongresu KD in Forlani se je večkrat strinjal s Craxijem, da postajajo ta vsedržavna preverjanja strank že kar spektakularna in prej ustvarijo pogoje za barvito izmenjavo mnenj med raznimi strankinimi komponentami kot pa za poglobljeno razpravo. Prav glede kongresa pa ima tudi Craxi precejšnje težave; vsedržavni kongres PSI bi namreč moral biti od 3. do 7. maja, vendar ne v Riminiju, kot je bilo napovedano. Socialisti so zato v škripcih, saj ne najdejo primernega kraja, v Riminiju pa so menda naleteli na organizacijske težave. Forlani in Craxi sta na srečanju govorila tudi o državnem proračunu in o novih predlogih, ki sproti nastajajo v KD za rešitev finančne krize. Tudi Craxi je o srečanju s Forlanijem dejal, da je prineslo nekaj razjasnitev glede nadaljnjega sodelovanja med obema strankama, vendar kaj več ni hotel izdati. »Če ne drugega, sva vsaj predelala seznam vseh tistih problemov tako političnega kot splošnejšega značaja, ki se jih bo treba čimprej rešiti,« je povzel Craxi. Na vprašanje, kaj se bo s Forlanijem spremenilo v odnosih KD-PSI, pa je Craxi ponovil, da večjih sprememb ne bo, čeprav vedno obstajajo možnosti objektivnih konfliktov, katerih pa zaenkrat ni na vidiku.
Ob robu svečanega obreda še veliko sestankov med prisotnimi državniki
V izpraznjenem Tokiu pogreb japonskega cesarja Hirohita
^Idno izčrpani rudarji v rudniku Trepča
(Telefoto AP)
TOKIO i— Hladen dež je pospremil bivšega japonskega cesarja Hirohita do groba. Dva meseca po njegovi smrti so cesarja pokopali v mavzoleju Ma-saši, pogrebne slovesnosti pa so trajale več kot trinajst ur. Pokojnemu cesarju, zadnjemu, ki se je lahko ponašal z naslovom božjega potomca, so se v zgodnjih jutranjih urah poklonili najbližji družinski člani, cesar Akihito in cesarica Mičiko. Dve uri kasneje je pogrebni sprevod krenil iz cesarjeve palače, spremljalo pa ga je streljanje dvanajstih topov. Pogrebne svečanosti so sledile šintoističnemu ritualu. Krsto so prekrili z belim in rumenim blagom, ki sta simbola žalovanja, nato pa so se Hirohitovim posmrtnim ostankom poklonili zastopniki 163 držav ter predstavniki številnih svetovnih organizacij.
Ob slavnostnem pogrebu pa se je mesto Tokio razdvojilo in zgovorno pokazalo, da je japonska kultura še nehomogena. V popolnoma spraznjenem mestu, kjer ni bilo odprtih trgovin, z zaprtimi uradi in ob popolnem
zaprtju gledališč in kinodvoran, je približno 25.000 ljudi molče spremljalo pogrebni sprevod, ki ga je sestavljalo tudi 61 črnih limuzin z motociklističnim spremstvom. Policija in posebni varnostni odredi so skrbeli za red na ulicah mestnega središča, v bolj oddaljenih krajih pa so se na ulicah zbrali študentje, ki se niso hoteli sprijazniti s parolo »o pokojniku vse naj lepše«. V imenu Hirohitove vloge v tragičnih trenutkih druge svetovne vojne so se študentje spopadli s policijo, nekateri pa so izvedli celo atentat na pogrebni sprevod. Eksplozija bombe na mostu na avtocesti Čuo pa je povzročila le veliko hrupa.
Pogreb cesarja Hirohita pa ni bil le mondeno-državna priložnost, ki so se je morale udeležiti vladne delegacije vsega sveta. Prisotni državni voditelji so izkoristili potovanje v Tokio za vrsto obrobnih vrhov. Med mnogimi, ki so se vrstili včeraj, je bilo tudi srečanje med italijanskim predsednikom Cossigo in Georgeom Bushem, ki je v Tokio prispel z ženo Barbaro.
Cossiga in Bush sta se pogovarjala približno pol ure. Izmenjala sta si mnenja glede osnovnih vprašanj svetovne politike, s posebnim ozirom na območje Sredozemlja, ameriški predsednik pa je italijanskemu sogovorniku prikazal stanje v ZDA. Predsednik Cossiga je nato formalno povabil Busha na uradni obisk v Italijo. Ameriški predsednik, ki bo iz Tokia odpotoval na krajši obik na Kitajsko, je neuradno pristal na Cossigovo vabilo.
Predsednik Cossiga se je včeraj sestal tudi s španskim kraljem Juanom Carlosom. Osrednja tema njunega razgovora je bila Evropa 1992, ko bodo padle še zadnje gospodarske pregrade med državami dvanajsterice, beseda pa je tekla tudi o potovanju italijanskega predsednika po Afriki. Med včerajšnjimi dvostranskimi sestanki naj zabeležimo še zasedanje s predsednikom Bangladeša, ki mu bo Italija odprla poseben kredit v vrednosti 25 milijonov dolarjev za popravila na cestem omrežju, ki je bilo izredno poškodovano po zadnjih poplavah.
Italijani in Madžari pri Stanovniku in Šinigoju
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Predsednik SRS Janez Stanov-in predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj sta ^ceraj priredila tradicionalni sprejem in razgovor s Predstavniki italijanske in madžarske narodnosti, ki tvita v Sloveniji. Razgovor se je razvnel okrog ne-aterih osnovnih vprašanj obeh narodnosti.
, Predstavniki Italijanov so izrekli vso podporo alpskim rudarjem, ki so že nekaj dni v rudniku, ker ,e bore za svoje pravice. Predsednik Stanovnik jim o tak°j pritrdil in izrazil vso podporo Slovenije, saj ~re za vprašanja človekovih pravic, ki veljajo po-,SOfl in ki so prav sedaj še tako pomembna za vso Ju3oslavijo.
Uv Predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj je v Vo°du obravnaval slovensko in jugoslovansko usta-dejal, da bo pri spremembah potrebno samo v6]. rko prečistiti besedilo, osnovna načela pa so lavna. Predvsem drugačen pa je odnos Socialis-Vs 116 republike Slovenije do poskusa vsiljevanja po-Zak*11 nesPreiemljivih stališč s predlogom zveznega °na o rabi manjšinskih jezikov in o zastavah
manjšin. Na te zakone Slovenija ne bo nikoli pristala. Šinigoj je še obravnaval nekatera konkretna manjšinska vprašanja glede šolstva, sredstev obveščanja in še zlasti materialne osnove. Slovenija se dobro zaveda, da manjšine potrebujejo več sredstev, kot je predvideno v proračunu za take potrebe in bo tudi ukrepala vedno v skladu s stališči in zahtevami manjšinskih skupnosti. Govoril je o uporabi znanosti za reševanje odprtih problemov, o vlogi manjšin pri mednarodnem sodelovanju in o skupnosti Alpe-Ad-ria.
Najprej so spregovorili predstavniki madžarske skupnosti, ki so se zahvalili za skrb večinskega naroda in ugotovili, da je pri njih varnostno-nacionalni položaj odličen, kar pa ni rezultat stvari, ki nastanejo same po sebi, temveč dolgoletnega vztrajnega prizadevanja.
Tudi predstavniki italijanske manjšinske skupnosti v Sloveniji so se zahvalili za načelna stališča slovenskih oblasti in slovenske družbe, ki so občutljive za ta vprašanja in na jugoslovanski ravni odločno branijo že dosežene pravice. Zavzeli so se za večje vključevanje italijanske skupnosti v odnose med
SR Slovenije in deželo Furlanijo-Julijsko krajino in v procese Alpe-Adria, kjer so lahko nacionalne skupnosti koristen subjekt in ne samo objekt raziskav in razprav. Odločno so zavrnili poskus popisa prebivalstva po starem vzorcu.
Zanimiv je bil poseg predstavnika skupine '88 Franca Jurija, ki je dejal, da bi morali od znanstve-no-strokovnih obvestil prestopiti k proučevanju položaja v Istri, ki lahko postane vzor in posebno središče zbliževanja za širše področje. Z istim pristopom se je treba boriti proti naraščanju nacionalizma zlasti v Trstu. Zato mora še posebej italijanska manjšinska skupnost razviti čim širši razgovor z vsemi strankami in z vsemi gibanji v Italiji.
Obsežna in poglobljena razprava med predstavniki narodnosti in slovenskim državnim in političnim vodstvom je izzvenela kot resen napor, da bi na najbolj ustrezen način v splošno korist rešili vsa odprta vprašanja, pri čemer se je upošteval v prvi vrsti interes narodnostnih skupnosti, kar je v splošnem interesu in ne samo logična dolžnost večinskega naroda. Te misli je še posebej poudaril predsednik slovenske republike Janez Stanovnik, ki je zanimivo srečanje tudi zaključil.
Dež se bo še okrepil
RIM — Dolina nizkega pritiska se nad Genovskim zalivom še poglablja, tako da lahko v prihodnjih 48 urah pričakujemo nove in še izrazitejše padavine. Že včeraj je deževalo nad vso severno Italijo, tako da so v Genovi odpravili dosedanje redukcije pri dobavi pitne vode, v Alpah pa je nad 1.000 - 1.500 metrov nadmorske višine snežilo. Povsod so pihali močni vetrovi iz južnega kvadranta, tako da se je temperatura povsod zvišala nad mesečno povprečje. V prihodnjih urah pa bi moral pihati močan zahodnik. Ob prehodu fronte preko Tirenskega morja lahko v nedeljo pri nas pričakujemo ciklonalno burjo in občuten padec temperature. Jugoslovanski hidrometeorološki zavod napoveduje za nedeljo sneg vse do nižin. Iz Milana pa poročajo, da je bil včerajšnji dež izredno kisel.
Prosto gibanje za državljane ES, večja kontrola za tujce
V Evropski skupnosti se dogovarjajo o skupnem uvajanju vstopnih vizumov za tuje državljane
BRUSELJ — V komisiji Evropske skupnosti so se ta teden odločili vztrajati pri vladah članic, da do poletja sprejmejo skupna stališča glede opredelitve pojmov ekstradicije in političnega zatočišča. Hkrati pa naj bi se dogovorile tudi, od katerih dežel zunaj ES bodo v Evropi 92 zahtevali vstopne vizume. Glede na to, da je na čelu akcije novi komisar ES zahodni Nemec Martin Bangemann - kar za uspeh prizadevanj ni nepomembno, saj sodi Bangemann med komisarje, ki mu že na začetku mandata pripisujejo poseben vpliv - je pričakovati, da bodo tudi Jugoslovani že pred poletjem imeli odgovor na vprašanje, ali bodo v prihodnje potrebovali vstopne vizume za vseh dvanajst članic zahodnoevropske integracije.
Zadeva ni niti hipotetična, niti 'nemogoča. Obiskovalci iz Jugoslavije potrebujejo vstopne vizume že za Francijo in Grčijo, tik pred uvedbo vizumov za Jugoslovane pa je tudi ZRN.
Ves postopek je šele v zgodnji fazi in nihče v skupnosti noče tvegati trditve, da se bo med temi državami znašla tudi Jugoslavija. A razmerje sil pri odločanju in naj novejši dogodki v ZRN kažejo, da to še zdaleč ni nemogoče.
Gre v resnici za dvosmerni proces, skupnost skuša odpraviti meje med svojimi članicami, kar naj bi bil eden glavnih ciljev "nove združene Evrope".
Vendar bo zato, kot je bilo pričakovati, čeprav se v Bruslju otepajo, da bi to tudi javno priznali - okrepila nadzor na zunanjih mejah. Ne gre seveda le za večjo varnost prebivalcev v 12 članicah in za boj proti terorizmu oziroma kriminalu, ki bi v skupnost utegnil vdreti od drugod, temveč tudi za boj proti nezakonitemu priseljevanju, kot je včeraj na tiskovni konferenci jasno povedal Martin Bangemann.
Celo več, ena izmed začetnih zamisli, ki še ni dobila domovinske pravice v vseh članicah, je, da bodo carinske uslužbence iz različnih članic enako usposabljali, tako da bodo enako strogi - v skupnosti uporabljajo pri tem izraz "učinkoviti" - povsod, kjer meji skupnost na druge države.
Za zdaj obstaja v skupnosti, tako trdi Bangemann, soglasje glede splošnih načel, po katerih se bodo lotili odprave meja med članicami, vendar se politično ali kako drugače občutljivih vprašanj, ki zadevajo ekstradicijo in azilante v deželah članicah še niso zares lotili. Sem sodi, denimo, vprašanje, katera od članic naj bi v primeru, ko bi jih bilo vmešanih več, izvajala postopek za odobritev političnega zatočišča. Daleč od soglasja je tudi vprašanje, koliko nadzora bodo obdržali tudi na mejah med članicami. Kajti, medtem ko jih je večina za razširitev tako
imenovanega Schengenskega sporazuma, ki so ga dežele Beneluksa, Francija in ZRN podpisale 1985. leta - dogovor se nanaša na postopno ukinitev obmejne kontrole do leta 1990 - se druge, kot denimo Velika Britanija, ogrevajo zato, da bi nekaj nadzora ob prestopu meja vseeno ostalo.
Časovni okvir akcije, ki jo je evropska komisija zastavila ta teden, sega do konca leta 1992. Že do junijskega sestanka voditeljev ES v Madridu pa naj bi posebna skupina strokovnjakov izdelala posebno poročilo, v katerem naj bi bila jasneje opredeljena pravica do zatočišča, primeri, v katerih se bo začel proces ekstradicije in dežele, za katere bodo v skupnosti zahtevali vstopne vizume. Jugoslovani bodo torej do konca junija (voditelji se bodo sešli v Madridu 26. in 27.) imeli odgovor na vprašanje, ali so med tistimi, za katere bi skupnost utegnila uvesti vizume, o čemer bo končno besedo dvanajsterica izrekla pozneje. Najprej pa bo treba med drugim rešiti tudi kompleksna pravna vprašanja, kot so, denimo, razširitev pristojnosti nekaterih institucij ES za omenjena področja, pravni okvir, v katerem bi skupna pravila utegnila imeti drugačno razlago ("gentle-menski sporazumi", meddržavne pogodbe itn.) in podobno.
MIRJAM AČIMOV-OBLAK
Lončar bo v ZRN govoril o vi/umih
BONN — Zahodnonemška vlada po besedah tiskovnega predstavnika Fri-edhelma Osta pričakuje jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve Budimirja Lončarja, da bi skupaj proučili ukrepe za zatiranje zlorabe pravice azila v tej državi.
Ost je na vprašanje dopisnika Tanjuga ali so odločitev o vizumih že sprejeli ali namerava vlada še proučiti jugoslovanske predloge, da bi se ukrepu izognila, odgovoril, da je vodja urada zveznega kanclerja VVolfgang Scaeuble pripravljen sprejeti jugoslovanskega voditelja diplomacije. Ost ni povedal natančnejšega datuma srečanja, predvideno pa je, da se bodo z Lončarjem pogovarjali tudi funkcionarji zunanjega in notranjega ministrstva.
Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Michael Andreas Butz pa je sporočil, da bo njegov šef Friede-rich Zimmermann prihodnjo sredo obiskal Dunaj, da bi z avstrijskim kolegom Franzom Loeschnnakom proučil bonsko namero uvedbe vizumov. Istega dne mora vlada v Bonnu proučiti Zimmermannov predlog za ta ukrep. Iz povedanega je očitno, da je notranji minister prepričan, da bodo njegovo zahtevo sprejeli, (dd)
Ženskar in alkoholik? Za ministra pa ne bo!
NEW YORK — Z enajstimi glasovi proti devetim je odbor za oborožene sile ameriškega senata pod predsedstvom senatorja Sama Nunna zavrnil Bushovega izbranca, teksaškega senatorja Johna Tovverja, za mesto obrambnega ministra ZDA. O tem bo prihodnji teden razpravljal celotni senat.
Razprava in glasovanje v senatnem odboru sta potekala v znamenju izrazitega strankarskega razhajanja, tako da sta bili o Bushovem izbrancu To-werju ves čas ponujani dve resnici: republikanska in demokratska. Republikanski senatorji so dokazovali, da John Tower nikakor nima težav z alkoholom, da ni ženskar, in da tudi ni izdajal zaupnih podatkov, ko je za dobre honorarje dajal nasvete raznim podjetjem, ki se ukvarjajo z dobavami ameriškim oboroženim silam. Vse to -alkoholizem, ženskarstvo in sporno mešetarjenje z denarjem in zaupnimi informacijami - so namreč obtožbe, ki se na računa senatorja Towerja vlečejo že kaka dva meseca, vse odkar je Bush dal vedeti, da je to njegov izbranec za vodenje Pentagona.
Senatorji so glede na svoje strankarske barve poskušali dokazati, kakšna osebnost da je senator John Tov/er. Je bil res alkoholik ali pa trezen in preudaren politik in najboljši poznavalec ameriške obrambne strate-
gije? Je imel res pijansko afero z neko rusko balerino ali ne? Se je prodajal podjetništvu in zlorabljal svoj položaj? Sodeč po najnovejših rezultatih preiskav, ki jih je opravil FBI (»Le zakaj FBI,« se je vprašal eden izmed senatorjev, »ko pa je senator 24 let sedel skupaj z nami v senatorskih klopeh in smo ga vsi poznali, hvalili?«), je senator Tower v sedemdesetih letih menda res imel nekaj težav s pijačo, o čem drugem pa preiskava ne govori določneje. A kljub temu so se (demokratski) senatorji odločili, da se bodo ravnali po starem reklu, da je tam, kjer je dim, tudi ogenj - in so glasovali proti Towerjevi nominaciji. Zanimivo je, da se je proti Towerju obrnil prav ta senatni odbor, ki mu je nekoč predsedoval Tower sam. Sedanji predsednik odbora, demokratski senator Sam Nunn iz Georgije, je med razpravo napovedal, da bo glasoval proti temu, da bi bil Tower obrambni minister. Po njegovem mnenju mora obrambni minister dajati zgled podrejenim, in v ameriški vojski vladajo zelo ostra pravila glede pijančevanja. In kot velja predpis za narednika ali poročnika v kaki izmed raketnih enot, je dejal senator Nunn, tako mora še toliko bolj veljati za človeka, ki je takoj za predsednikom ZDA v verigi vrhovnega poveljevanja.
Kaj če bi SZ vdrla v Jugoslavijo...
BONN — Pripadniki Nato so včeraj začeli s tajno vajo Wintex - Cimex 89, katere središče je v Zahodni Nemčiji, temelji pa na predpostavki padca Mi-haila Gorbačova in intervenciji sovjetske armade zaradi nemirov v Jugoslaviji. V dvotedenski vaji sodelujejo štabi in poveljstva pa tudi civilna uprava od vlad do občin na ozemlju, ki se razteza od ZDA do Turčije.
Zahodnonemške pokrajine s socialdemokratsko vlado pa so v največji meri zavrnile udeležbo v tej vaji, ki od leta 1971 poteka vsaki dve leti. Številne politične skupine so napovedale protestne akcije. Poslanec socialdemokratske opozicije v Bundestagu Hort Jungmann je sporočil, da scenarij vaje predvideva poslabšanje gospodarskega položaja v državah Varšavskega sporazuma, nadaljevanje vojne v Zalivu in ponovno naftno krizo, pa tudi politično krizo in nemire v Jugoslaviji, ki bi povzročili intervencijo Rdeče armade in prisilili Zahod k mobilizaciji.
Poslanec zelenih Alfred Mechter-sheimer je izjavil, da načrt vaje predvideva tudi "protirevolucijo", strmoglav] enj e sovjetskega voditelja Gorbačova. Te zamisli je imenoval »skrivne želje Nato in zahodnonemške vlade, da bi propadla sedanja sovjetska politika«.
Boeing 747 »izgubil« potnike med poletom
HONOLULU — V srhljivi letalski nesreči je včeraj izgubilo življenje osem do deset potnikov, 12 oseb pa je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo na boeingu 747 ameriške družbe United Airlines, ki je letel na progi San Fran-cisco-Sydney. Malo po vzletu iz Honoluluja na Havajskih otokih je na letalu eksplodiral eden od štirih motorjev. Pilot je prosil kontrolni stolp, naj mu dovoli zasilni povratek, med poletom pa je eksplodiral še drugi motor na desnem krilu. Med pristajanjem so strukture letala popustile prav pri krilu, kjer je v trupu zazijala osem metrov visoka in nekajmetrov široka odprtina. Razlika v pritisku je »odgrizla« štiri vrste prvorazrednih sedežev. Nekateri potniki si niso mogli pomagati, drugi pa so se krčevito držali med sabo in tako srečno prestali pristajalne manevre, čeprav jim je zrak odtrgal uhane z mečicami vred. Preiskovalci menijo, da je nesrečo zakrivila dotrajanost letalskih struktur.
Zamenjali sovjetsko zastavo z estonsko
MOSKVA — V Tallinnu, glavnem mestu Estonske SSR, so danes prvič praznovali svoj novi in nekdanji državni praznik, dan neodvisnosti. Ob tej priložnosti so z vsemi slovestnos-tmi sneli rdečo sovjetsko republiško zastavo z okroglega stolpa (že s srednjega veka imenujejo to naj višjo točko starega mesta "visoki Herman") ter tja izobesili modro-črno-belo trobojnico, ki je okoli dvajset let (1920 do 1940) simbolizirala neodvisnost estonske republike. Na slovesnosti so poleg prvega sekretarja CK KP Estonije Vaina Valasa govorili tudi drugi predstavniki javnega življenja o estonskem boju za državno neodvisnost in suverenost.
Na ta dan leta 1918 je deželni svet, ki je deloval po prvi ruski revoluciji 1905, razglasil neodvisnost Estonije od (sovjetske) Rusije, ko se je poprej na volitvah pokazalo, da so boljševiki zbrali le okoli tretjino glasov in s tem izgubili demokratično tekmo za ponovno vključitev Estoncev v Sovjetsko Rusijo. Meščanske stranke so nanreč zagovarjale državno samostojnost, podobno pač, kot so to zahtevali in storili tudi Finci, Latvijci in Litovci, ki so se vsi sklicevali na Leninovo načelo samoodločbe narodov ter šli na pot državne samostojnosti.
V svojem razglasu ob dnevu neodvisnosti so CK KPE, vrhovni sovjet in ministrski svet Estonske SSR med drugim poudarili, da so boljševiki po oktobrski revoluciji zmotno podcenjevali narodno zavest ter razglašali načelo samoodločbe le za delavski razred, medtem ko so se Estonci kot narod z veliko večino izrekli za svojo prvo državo v zgodovini.
Ker pa je Lenin kmalu po tem izrecno priznal neodvisnost in suverenost republike Estonije, se zdaj tudi KPE sklicuje nanj, ko zahteva suverenost znotraj ZSSR.
• Šuvar v rudniku
NADALJEVANJE S 1. STRANI na paraliziran]e dela institucij sistema. Po Miloševičevem mnenju je treba problem Kosova rešiti čimprej, kar je v interesu pravice in razvoja vseh, ki živijo v pokrajini. Vprašal se je, kaj zavira rešitev tega problema. Kot je dejal, je dolgoletno delovanje albanskega nacionalizma pripeljalo do takega fizičnega, političnega in kulturnega nasilja nad Srbi in Črnogorci v pokrajini, kakršnega danes v Evropi ni. Glede ustavnih sprememb v Srbiji je Slobodan Miloševič pojasnil, da je bila Srbija edina republika v Jugoslaviji, ki pravzaprav sploh ni bila republika. Tako imenovana ožja Srbija, kot je dejal, ni bila preprosto nič - ne administrativno ne pravno ne politično. Strah pred ustavnimi spremembami, ki ne krnijo avtonomije pokrajin, temelji predvsem na nevednosti.
Za globlji in dolgoročen preobrat v politiki na Kosovu, ki bi dajal rezultate, je potreben precej širši politični aktiv ZK in vseh socialističnih organiziranih sil, je dejal Stipe Šuvar.
V	tem aktivu bi moralo biti vseh 100.000 kosovskih komunistov in vsi socialistično opredeljeni ljudje, ki niso člani ZK, neglede na nacionalno pripadnost. Šuvar je tudi opozoril, da ne morejo ne posamenziki ne politična vodstva spremeniti stanja, če se niso uveljavila in potrdila in če jih v pokrajini ne priznajo pripadniki vseh narodov in narodnosti.
Po pogovru je Slobodan Miloševič s sodelavci odšel na sestanek z akcijsko konferenco ZK v Elektrogospodarstvo Kosova v Obilic, Stipe Šuvar pa se je je najprej pogovoril z vodilnimi rudnika Trepče v Starem trgu, nato pa se je spustil v rudnik k rudarjem.
Pisatelji albanske narodnosti iz društva pisateljev Kosova so včeraj oporekli legitimnost ustavnim spremembam v Srbiji in zahtevali odstope Rahmana Morine, Alija Šukrije in Husamedina Azemija. V sporočilu omenjajo »osemletni politično klerikalni križarski pohod proti Kosovu in navajajo, da gre za osem let laži in obrekovanja, verbalnega terorja o kontrarevoluciji, albanskem nacionalizmu in separatizmu«.
V	nuji, je rečeno v sporočilu, da ne bodo več prenašali tiranije in trpeli šovinističnega korobača in udarcev izdajalcev, če bo potreba, se bo v barikado spremenila vsaka hiša, naselje, tovarna, vsako drevo, vsak košček zemlje. Ne bo sile, ki bi lahko nasprotovala narodu, ki brani svojo eksistenco in ponos. Na koncu sporočila so zapisali: »Storili bomo vse, da Kosovo ne bo ne Ševerna Irska ne Baskija ne Južna Afrika.«
Na včerajšnjem zasedanju zbora združenega dela kosovske skupščine so delegati Riža Luka, Nebih Zarichi, Ramadan Batichi in Enife Lješani zahtevali, naj odstopijo Rahman Morina, Ali Šukrija, Husamedin Azemi in Slobodan Miloševič. Takim zahtevam sta nasprotovala delegata Mile Banuš in Živorad Cukič, ki sta opozorila na jasna stališča CK ZKJ, CK ZK Srbije in RK ZK Kosova, (dd)
V Sloveniji izražajo solidarnost rudarjem
LJUBLJANA — Protest proti najnovejšim dogodkom na Kosovu so izrazili v številnih slovenskih delovnih kolektivih. Tako so recimo delavci Zavoda SRS za družbeno planiranje sporočili, da obsojajo dvojna merila, ki jih uporabljajo pri ocenjevanju nezadovoljstva ljudi ter cinično nezainteresiranost pristojnih pri reševanju življenjskih problemov delavcev. Podobno so menili tudi delavci v Centru za socialno delo v Šiški, ki podpirajo izjavo Jožeta Smoleta in ugotavljajo, da je Kosovo skupni jugoslovanski problem.
Nad usodo Kosova so zaskrbljeni tudi v številnih družbenopolitičnih organizacijah. Tako aktivisti SZDL Slovenije - predsedniki medobčinskih svetov SZDL ter predstavniki RK SZDL Slovenije z zaskrbljenostjo spremljajo dogodke na Kosovu, še posebej odločnost kosovskih rudarjev, da na tragičen način izkazujejo svojo ne-omajnost. Obsojajo pomanjkanje spoštovanja ru-darjev-delavcev in pomanjkanje odnosa do delavskega razreda, zato še bolj obsojajo izjavo
Predsedstvo Slovenije o dogodkih na Kosovu
LJUBLJANA — Predsedstvo SR Slovenije je v zvezi z dogodki na Kosovu včeraj poslalo telegram predsedstvoma SR Srbije in SAP Kosovo. V njem je izrazilo veliko zaskrbljenost prebivalcev Slovenije ob gladovni stavki rudarjev v Trepči in razvoju dogodkov, ki zaostrujejo mednacionalne odnose in poglabljajo politično krizo v pokrajini in celotni državi. Po mnenju predsedstva SR Slovenije so odnosi na Kosovu tako zelo zaostreni, da bi počasnost in neustrezen pristop k razreševanju razmer lahko pripeljala do težkih posledic za Kosovo in za Jugoslavijo. Zato je predlagalo predsedstvoma SR Srbije in SR Kosova, da v neposrednem dialogu s stavkajočimi rudarji in drugimi stavkajočimi delavci, ki jim je potrebno prisluhniti z vso politično in človeško odgovornostjo, preprečita nadaljnje zaostrovanje razmer. Nadaljevanje protesta rudarjev se lahko tragično konča.
Miroslava Šoleviča, ki predvideva revolucijo v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem ter v Sloveniji. Menijo, da je takšno govoričenje neumestno in nevarno ter ruši temelje avnojske Jugoslavije.
Prepočasno in nedgovorno ter nehumano reševanje razmer na Kosovu obsoja tudi Zveza sindikatov Slovenije. Neuresničevanje zahtev delavcev ter nepripravljenost do pogovorov z njimi sta že načela njihov gmotni in socialni položaj, rudarjem pa že zdravje in življenje. Za Zvezo sindikatov je takšno podaljševanje agonije in ogrožanja življenj delavcev nesprejemljivo in so solidarni z rudarji ter ostro protestirajo proti neodgovornemu in človeško nesprejemljivemu ravnanju državnih in političnih organov.
Zveza sindikatov Slovenije zahteva od vodstva Zveze sindikatov Jugoslavije, da gredo njeni predstavniki takoj med delavce na Kosovu, da zahtevajo reševanje razmer in pri tem sodelujejo tudi s svojimi predlogi rešitev, da zahtevajo od vodstva državnih in partijskih organov in še posebej pa od predsednikov predsedstev CK ZKJ in CK ZK Srbije, naj se odzoveta in v ustvarjalnem dialogu dosežeta mir. Zveza sindikatov Slovenije tudi zahteva, da vodstvo Zveze sindikatov Jugoslavije takoj začne izvajati program za reševanje razmer na Kosovu, ki ga je sprejel svet ZSJ.
Tudi republiška konferenca ZSMS je zaskrbljena nad položajem na Kosovu in poziva posameznike ter organizacije, da prek računa 50101-678-47163 z oznako "za Kosovo" pomagajo rudarjem in družinam. Na Kosovo sta tudi odpotovala Stanko Šalamun in Dejan Verčič, člana predsedstva republiške konference ZSMS.
Svojo pomoč je rudarjem ponudil tudi Rdeči križ Slovenije. Davi je že odpeljal poseben kamion s hrano za pomoč stavkajočim.
Rudarji rudarsko-energetskega kombinata Edvard Kardelj iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Laškega, Senovega in Kanižarice, iz rudnika lignita Velenje in zaposleni v rudniku živega srebra v Idriji so včeraj v posebnih izjavah izrazih zaskrbljenost za svoje stanovske kolege iz kombinata Trepča in ogorčenje zaradi prepočasnega reagiranja državnih in političnih organov.
Na mejnih prehodih zaradi bele stavke carinikov
Na italijanski strani velike težave Terminali obremenjeni do skrajnosti
SEŽANA, VIDEM — Bela stavka italijanskih carinikov, ki traja že od ponedeljka, v tovornem prometu na slovenski strani za zdaj še ni povzročila bistvenih težav, četudi so tovorni terminali na mejnih prehodih z Italijo obremenjeni do skrajnih meja.
Kot je povedal šef sežanske železniške postaje Djuro Babič, Italijani niso včeraj iz Sežane prevzeli petih tovornih vlakov, včeraj dopoldne pa še nadaljnjih štirih. Zaradi tega se je na postaji včeraj kopičilo že približno 200 tovornih vagonov, kar je skoraj 150 odstotkov več kot običajno. Ker železniški dispečerji očitno zadržujejo vagone z živino v notranjosti, v Sežani za zdaj še niso imeli težav z odprem-ljanjem živih pošiljk. Kljub temu so se pripravili tudi za primer, če bi se začeli na postaji kopičiti vagoni z živino. Djuro Babič ugotavlja, da je največja težava v tem, da tudi italijanski železničarji ne vedo, kdaj bodo lahko prevzeli naslednjo kompozicijo, in je močno zmanjšan pretok tovornih vlakov.
Podobne so razmere tudi na sežanskem cestnem terminalu, okrog katerega se je že nakopičilo približno 400 tovornjakov. Po besedah pomočnika upravnika sežanske carinarnice Jožeta tipanja sproti spravijo preko meje toliko vozil, da Sežani za zdaj še ne grozi prometni infarkt. Z italijanskimi kolegi so se tudi dogovorili, da imajo tovornjaki z živino in pokvarljivim blagom prednost, tako da tudi po izjavi načelnika sežanskih inšpekcijskih služb na njihovem območju zaradi zastojev na meji še ni bilo poginov živine. Na kamionski cesti med terminaloma na Fernetičih je čakalo včeraj na slovenski strani povprečno po 50 to-
Tudi uradna Avstrija razpravlja o uvedbi vizumov
CELOVEC-DUNAJ — Zdaj je razprava o uvedbi vizuma za jugoslovanske državljane, ki hočejo v Zvezno republiko Nemčijo, zajela tudi že uradno Avstrijo. Doslej so bili le naj ožji krogi avstrijskega notranjega ministrstva obveščeni, da skušajo vsaj hekateri predstavniki zahodno-hemške vlade vključiti v to nepojmljivo zadevo tudi avstrijske oblasti, v četrtek zvečer pa je o tem prvič govoril javno tudi avstrijski notranji minister Los-chnak. V razgovoru z avstrijsko televizijo Loschnak ni potrdil *amo, da so zahodni Nemci skupil pridobiti Avstrijo, naj bi tudi sama uvedla vizume za jugoslovanske državljane, temveč je celo dodal, da Avstrija sama zase sicer ne misli uvesti takega ukrepa, da pa je vsekakor pripravljena, da bo vse Jugoslovanke državljane, ki bodo prišli na ^Vstrijsko-jugoslovansko mejo z imenom, da bi nadaljevali pot ŽRN, zaustavila in jim prigo-^rjala k povratku v domovino.
. Loschnak se je sicer izgovarjat- da je to le njegovo osebno JJjUenje, ne pa drža avstrijske ‘Ude, ter da bo moral izreči jas-JJ° besedo tudi še avstrijski zu-Uhji minister Mock, kljub temu {ju je Loschnakov odgovor izzval Ud0 nezadovoljstvo med av-^trtjskim prebivalstvom. Kritični t ystrijci namreč ostro obsojajo uko izjavo notranjega ministra, sal jo je mogoče videti le v zvezi v. Pripravami Avstrije, da bi se Aljučila v Evropsko skupnost, s pa odstopila tudi od svojih t acel večne nevtralnosti. Prav v ,*u smislu bi pomenilo tako po-^“Panje v zadevi "viz" tudi kr-(j eY uli vsaj hudo oviro za dose-.uuje bilateralne odnose med Ua Stril° *n Jugoslavijo. Nikakor jane 9re verjeti, da Avstri-s, °ziroma njena vlada, dejan-k 0 koče ogrožati tudi še te sti-' ki so bili doslej dobri.
ANDREJ MOHAR
Tovornjaki čakajo v dolgih vrstah
vornjakov, medtem ko v Kompasovi restavraciji posedajo vozniki, ki že od ponedeljka čakajo na italijanski strani. Od tam po dogovoru dnevno vsak špediter lahko odpremi le po tri vozila.
Drugače pa je na mejnih prehodih v Furlaniji-Julijski krajini, kjer bela stavka carinikov povzroča nemalo težav. V Tablju je tako že nekaj -dni ustavljenih preko 200 tovornjakov, ki potrpežljivo čakajo, da bi cariniki opravili svoje delo. Na mejnem prehodu Kokovo nad Trbižem pa postaja stanje iz dneva v dan bolj dramatično.
(Foto Križmančič)
Na italijanski strani so včeraj našteli okrog tristo tovornjakov, na avstrijski pa skoraj še enkrat toliko, ki v dolgih kolonah tja do Beljaka čakajo, da bi končno prišli na vrsto. Dosedanji znaki ne kažejo, da bi se stvari v zvezi s statusom carinikov, ki že leta zahtevajo celovito reformo tega sektorja, v kratkem rešile, zaradi česar bo podobnih težav na mejnih prehodih še veliko. Napovedujejo, da se bo stanje danes še poslabšalo, višek paralize na mejnih prehodih pa bi morali doseči v ponedeljek, ko je napovedana popolna ohromitev carinskih operacij v vseh carinarnicah v državi.	J. O.
60 primerov malarije v zadnjih treh letih v naši deželi
VIDEM — Tudi v Furlaniji-Julij-ski krajini so vesti o primerih obolelosti za malarijo, zaradi katere so v številnih italijanskih deželah (predvsem v Lombardiji) zabeležili več smrtnih primerov, močno odjeknile. Bolezen, za katero so po uradnih podatkih umrle štiri osebe (po neuradnih pa preko petdeset!) so si ljudje nalezli med bivanjem v Keniji, kjer že dalj časa divja ta huda bolezen.
Nemalo je namreč prebivalcev iz naše dežele, ki so se v bližnji preteklosti iz raznovrstnih razlogov mudili v tej srednjeairiški deželi, zaradi česar tudi njihova velika zaskrbljenost. Uradi videmske zdravstvene enote so pod pravim pritiskom s prošnjami po raznih analizah. Tudi telefoni stalno brnijo z zahtevami po podrobnih pojasnilih.
Koliko pa je število prebivalcev Furlanije-Julijske krajine, ki so oboleli za malarijo?
Deželno ravnateljstvo za zdravstvo je sporočilo, da so v zadnjih treh letih zabeležili 60 primerov malarije, med katerimi ni bilo nobenega smrtnega. Leta 1986 so jih zabeležili 18, leto pozneje 19, lani pa 23. Vsi oboleli so si malarijo nalezli v »rizičnih« državah.
V teku letošnjega leta so v naši deželi doslej zabeležili le en primer malarije, ki jo je bolnik prebolel brez posledic.
Predvolilno ozračje se vse bolj ogreva
Ali bo Koroška vekomaj provinca?
CELOVEC — Provincializem že dolgo ne velja za poklon. In če potlej postavijo na dnevni red debatnega večera še vprašanje, ali je res Koroški usojeno biti na vekomaj provinca, je salon hotela Moser-Verdino v Celovcu kaj kmalu poln radovednih in angažiranih ljudi.
Tako so torej o tej kočljivi temi pred dnevi razpravljali vplivni predstavniki treh v deželnem parlamentu zastopanih strank, socialistične (SPOE), ljudske (OEVP) in svobodnjaške (FPOE), kandidata liste Drugačna Koroška Hans Haider in Marjan Sturm in predstavnik »združenih zelenih«. Če bi bila zraven še predstavnika komunistov in sedme liste, strankarsko neopredeljenih, bi bila (pred)volilna politična paleta Koroške popolna.
Prireditelj je bil Club tre popoli kot spodbujevalec sodelovanja treh dežel, treh jezikov, treh kultur, ki mu predseduje boroveljski notar Artur Rossbacher. Za uvod so predložili nekaj uvodnih misli, ki so koroškemu provincializmu, zabubljenosti vase in sumničavosti do narodne in siceršnje sosedske drugačnosti močno nenaklonjene. Recimo: »Ce gremo stvarem do dna, se vsiljuje vtis, da so Korošci samo izkoriščevalci razvoja, na katerega so komaj kaj vplivali. Koroška se v zadnjih letih ni otresla svoje provincialnosti in je premalo izkoristila svojo naravno lego.« Pa še: »Kar zadeva koroško narodno vprašanje, se nemško govoreča večina strinja, da je slovenska manjšina po številu nepomembna, da so do nje izpolnili vse zakonske obveznosti in da lahko samo Korošci presodijo, koliko pravic naj bi dodelili manjšini.« Ob tem je kot nazoren primer naveden volilni zakon, na podlagi katerega Slovenci nikoli ne bi mogli dobiti svojega poslanca, ker je »slovenski volilni potencial razdeljen na štiri volilne okraje s pretežno nemško govorečo večino.«
Pa tudi: »Mnogi Korošci se nagibajo k zanikovanju lastne zgodovine.« Slovanski in slovenski vplivi so očitni v krajevnih in osebnih imenih, a praviloma hote prezrti, zamolčani. In tako nastopajo Trattnigi, Gradischnigi pa Ouantschnigi, imajo reke Mallnitz, Gailitz in Gortschitz, plezajo na Kos-chuto in Dobratsch...
Zakaj tako? »Iz nemškonacionalnega zornega kota je zgodovinski razvoj iz Koroške napravil mejaško deželo, v kateri je treba po možnosti nasproti notranjim in zunanjim sovražnikom doseči kolikor se le da popolno nacionalno homogenost.«
Prvi kandidat Drugačne Koroške, beljaški gimnazijski profesor Hans Haider je povedal lastno izkušnjo, kako so starši otroka prijavili k dvojezičnemu pouku, pa je otrok zaradi tega doživel toliko neprijetnosti, da ni hotel več v šolo. In kako se je nekdo pisal s »č« na koncu, pa je naposled moral svoj priimek premenjati tako, da je bil na koncu »tsch«. In kakšen halo je bil, ko so v Beljaku izobesili dvojezični lepak, in kakšne mora poslušati, ker so šli v volilno koalicijo s Slovenci.
Prvi slovenski kandidat Drugačne Koroške Marjan Sturm je obdolžil politično elito in medije na Koroškem, da ustvarjajo protimanjšinsko in protiintelektualno vprašanje, kar se je pokazalo zlasti ob napadih na celovško univerzo in nekatere njene profesorje. Na Koroškem je nemški nacionalizem v vsej Avstriji najmočnejši. Še naprej negujejo »prastrah« pred premikanjem meja. Manjka odprtosti, ev-ropskosti, nasprotovanja nacionalizmu in neonacizmu. Najzgovornejši primer tega je ločevalni šolski model. Brambovske organizacije pa slej ko prej izkoriščajo koroški plebiscit za podpihovanje nenehnih sporov med narodoma v deželi.
Predstavniki v deželnem zboru zastopanih strank so bili drugačnega mnenja. Tako je za predsednika parlamenta Josefa Schantla (SPOE) delež Koroške v skupnosti Alpe-Jadran dokaz, da Koroška ni provincialna, da dejavno prispeva k demokratičnemu federalizmu v Avstriji. Predsednik Leo Uster (OEVP) pa je dokazoval, kaj so vse dobrega storili za koroške Slovence. Še je bilo govornikov in različnih mnenj o resnični in domnevni provincialnosti, pa tudi nemalo pozivov k strpnosti, medsebojnemu razumevanju, vse kajpak v predvolilnem ozračju.
JOŽE ŠIRCELJ
Satanska
doslednost
Politična spretnost je tudi v tem, da znaš zagovarjati dve nasprotujoči si stališči o enem in istem vprašanju. Pri tem pa moraš ohraniti vsaj določeno časovno zaporedje, da ljudje pozabijo, ali pa razpravljati o stvareh, ki jih večina ne pozna, drugače tvegaš, da se osmešiš.
Omenjenega pravila pa se očitno ne drži deželni svetovalec MSI Sergio Giacomelli. Kot poroča deželna agencijska vest, se je včeraj misov-ski prvak izrekel proti preštevanju manjšin. Vnet pristaš preštevanja je spremenil svoje načelno stališče v interpelaciji, ki jo je naslovil deželnemu odboru. V njej opozarja deželno vlado, da je dnevnik La Voce del Popolo objavil vest, da so na sestanku piranske občinske komisije za vprašanja italijanske narodne skupnosti razpravljali tudi o preštevanju. Skratka, jugoslovanska vlada naj bi se zavzemala za načelo, da je treba pravice podrejati številu prebivalstva.
Giacomelli se nad tem zgraža in sprašuje Biasuttija, kaj storiti. Čeprav smo tudi mi proti preštevanju pa je težko razumeti človeka, ki se je do včeraj bal, da bi Slovencem v Italiji dali pravice brez preštevanja. Mož očitno zaradi manjšin ne spi. Kjer bi rad, da bi preštevali, se boji, da tega ne bodo storili, kjer pa preštevanja noče, se boji, da bi šteli. Hudo je, če se že pri načelnih vprašanjih tako zatakne.
Zato, da bi Giacomelli ne ostal sam, pa je poskrbel deželni svetovalec Liste za Trst Gianfranco Gambassini. Tudi on se je obrnil do predsednika deželnega odbora Biasuttija in obtožil glasilo videmske škofije Vita Cattolica, da ruši deželno enotnost. Gambassini se nanaša na članek, v katerem list dokazuje, da namenja deželna televizijska mreža RAI veliko pozornosti Trstu, malo pa Furlaniji. Ni da bi se mi spuščali v polemiko, nenavadno pa je, da se listarski prvak zavzema za deželno enotnost. Do včeraj je namreč zagovarjal tezo, da tržaška in videmska fara nimata nič skupnega in da je najbolje, če ne bi bili pod isto streho, danes pa vneto brani deželno enotnost. Zanimivo je, da v svoji vnemi obtožuje glasilo videmske nadškofije, da se ravna kot Homeini proti pisatelju Satanskih stihov. Gambassini je res pravi satan!
ACE MERMOLJA
Kulturni praznik v Dekanih
DEKANI V nedeljo je Kulturno društvo Jadran iz Dekanov pripravilo zanimiv kulturni večer, s katerim so tudi v tem kraju počastili slovenski kulturni praznik. Obiskovalcem, ki so se v velikem številu zbrali v mali dvorani kulturnega doma, je uvodno razmišljanje o Slovencih, njihovi kulturi v preteklosti in v sedanjem trenutku predstavil pisatelj Marjan Tomšič. Z njim so se Dekančani že srečali, saj jim je kar nekajkrat predstavil svoja dela. V nadaljevanju programa je nastopil domači dekliški pevski zbor pod vodstvom Milice Gregorič, kot gost pa se je predstavil ženski1 pevski zbor Prosvetnega društva iz Skednja, ki ga vodi Boža Hrvatič. Kulturni večer sta zaključila Zoran Morato in Darinka Ferluga z recitacijo Prešernove Elegije svojim rojakom in Kocjančičeve pesmi iz zbirke Brumbole. Po programu so kulturniki iz Dekanov pripravili sproščeno družabno srečanje, (nu)
V Kopru bodo danes odprli najsodobnejši prodajni center Lesnine v Jugoslaviji
KOPER — Tu bodo danes dopoldan slovesno odprli nov Lesninin prodajni center, slavnostni govornik na otvoritvi pa bo predsednik skupščine SRS Miran Potrč. Pred otvoritvijo so v izjemno lepo urejeni stavbi s 6000 kvadratnimi metri površine, od tega je 3.300 kv. metrov razstav-no-prodajnega prostora, pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili programe tozda Notranja trgovina ter Lesnine nasploh. Prodajni center je stal 11 milijard dinarjev, v njem pa bo ponujen program nad 100 jugoslovanskih proizvajalcev pohištva, razen tega pa bo 30 odstotkov ponudbe tvoril t.i. dopolnilni program, saj bo tod mogoče dobiti tudi posteljno perilo, vgradne in samostojne aparate za gospodinjstvo, posebno mesto bo imel t.i. hob-by oddelek, kjer bo moč dobiti materiale, ki jih sicer v redni prodaji zelo poredko dobimo itn. V trgovini bo imela svoje prostore tudi enota Jugobanke, urejen pa bo tudi otroški kotiček, kjer bodo najmlajši lah-
Predsednik skupščine SRS M. Potrč
ko počakali na starše, ki se bodo odpravili po nakupih. Pri Lesnini pravijo, da je to trenutno njihov drugi največji, nedvomno pa najsodobnejši prodajni center v Jugoslaviji, arhitekturno pa je tako rešen, da nameravajo projektanta Stanteta Valiča s koprskega Invest-biroja predlagati za Borbino nagrado za vidne dosežke na področju arhitekture. Zanimivo je tudi, kar so pokazale raziskave njihovega marketinga, da je potrošniško zaledje zelo veliko, ozirajo pa se tudi prek meje, kamor naj bi -podobno kot v centru, ki ga imajo v Hočah pri Mariboru - prodajali blago brez davka, torej za kupce iz Italije z zanimivim popustom. Koper bo kot potrošniško središče z novo trgovino nedvomno precej pridobil, saj potrošniki ne bodo prišli po nakupih le v sodoben salon, pač pa tudi drugam. Še to: center so dokončali v pičlih osmih mesecih, kar je tudi svojstven rekord.
DUŠAN GRČA
Vse težje posledice bele stavke italijanskih carinikov
Pri Fernetičih čaka na obeh straneh meje več kot 1.000 tovornjakov na carinjenje
te
Gornji sliki dovolj zgovorno pričata o položaju na obmejnem prehodu pri Fernetičih: zgoraj nepregledne vrste ustavljenih tovornjakov, spodaj skupina čakajočih šoferjev (nekateri so tu že peti dan) pred osrednjim poslopjem avtoterminala	(foto Križmančič)
Kot drugod po državi tudi ha Tržaškem cariniki včeraj že peti dan zapored niso opravljali nadurnega dela in posledice te njihove bele stavke so bile občutne. Na vseh carinarnicah so nastali hudi zastoji, stanje pa se bo še poslabšalo, saj se bo bela stavka nadaljevala tudi danes, v ponedeljek pa se bodo cariniki povsem vzdržali dela. Preden se bo stanje potem normaliziralo, bo moralo poteči vsaj teden dni, že zdaj pa so na obzorju carinikov nove sindikalne akcije. Napovedali so, da nadurnega dela ne bodo opravljali v tednu od 6. do 12. marca in da se bodo 13. in 14. marca povsem vzdržali dela, razen če med tem ne bo prišlo do sporazuma s finančnim ministrom oziroma z vlado.
Na vseh tržaških carinarnicah so včeraj čakale dolge vrste tovornjakov. Tržačanom so gotovo najbolj bile na očeh desetine težkih vozil, ki so se nabrale na Trajanovem nabrežju v središču mesta. Toda na carinjenje je čakalo več kot sto kamionistov na Pesku in skoraj toliko jih je bilo ustavljenih tudi pri Rabujezu. Seveda pa so posledice bele stavke italijanskih carinikov najbolj vidne na mejnem prehodu pri Fernetičih, kjer teče glavnina cestnega blagovnega prometa med Italijo in Jugoslavijo, pa tudi dobršen del tovrstnega prometa med Evropsko skupnostjo in jugovzhodno Evropo.
V lanskem letu je povprečno prešlo italijansko-jugoslovansko mejo pri Fernetičih več kot 400 tovornjakov dnevno. Računajo, da jih bo letos povprečno več kot 500. (Kot zanimivost naj omenimo, da so letošnjega januarja v primerjavi z lanskim zabeležili izreden porast, in sicer kar 53-odstoten.) Odkar se je pretekli ponedeljek pričela bela stavka carinikov, se je promet upočasnil za več kot polovico, tako da se je na jugoslovanski strani nabralo več kot 200 kamionov, na italijanski pa jih bo vsak čas 1.000. Kot so nam povedali na upravi sežanske carinarnice, je ob ugotavljanju posledic bele stavke treba upoštevati tudi, da del prometa za Italijo na Razdrtem preusmerjajo proti Novi Gorici in proti Pesku oziroma Škofijam, kjer so vrste manjše.
Čakalna doba na italijanski strani je za kamioniste pri Fernetičih zelo različna, odvisna od vrste prevoza in od vrste tovora. Na direkciji carinarnice so nam povedali, da tovornjaki, ki prevažajo živino ali meso, potujejo praktično brez zastojev do Proseka, kjer opravijo carinski pregled. Podobno velja tudi za druge hudo kvarljive tovore. Drugače je že s tranzitnimi prevozi (ki niso podvrženi carinskim pregledom na meji), saj se je njihov ritem upočasnil za približno 50 odstotkov. Najhujše zastoje pa občutijo navadni izvozi in uvozi, katerih ritem je približno 80-odstotno manjši od normalnega. Med temi niso redki tisti, ki na carinjenje čakajo od ponedeljka.
Stanje je torej težko, kot uvodoma rečeno, pa se bo do torka še poslabšalo. O njem je včeraj med drugimi razpravljal pokrajinski odbor za javni red in varnost, ki ga je sklical prefekt De Felice. Sklenil je, da bo storil vse, kar mu je mogoče, da bi omilil težave prizadetih kategorij, če se bo izkazalo za potrebno, pa bo segel tudi po učinkovitejših sredstvih.
Ob koncu naj poudarimo, da je stanje na italijanskih carinarnicah tudi v »normalnih« časih kritično. Tako npr. kamionisti na Fernetičih lahko carinijo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure in od 16. do 20. ure ter ob sobotah dopoldne, kar je odločno premalo tudi po direktivah Evropske skupnosti. Že na jugoslovanski strani je obratovalni čas carinarnice večji, saj deluje vsak dan od 7. do 21. ure. Poleg tega velja poudariti, da italijanski cariniki opravljalo popoldansko delo praviloma v nadurah. Prav v vsem tem pa je treba iskati razloge za njihovo sindikalno akcijo. Carinki zahtevajo, naj parlament čimprej odobri reformo njihovega sektorja, da bo v skladu z direktivami ES, poleg tega pa tudi, naj jim priznajo funkcije, ki jih dejansko opravljajo.
Spominska svečanost na griču Sv. Justa
Curiel - svetel vzgled borca za mir in svobodo
24. februarja 1945, skoraj na pragu svobode, je pod rafalom fašistične brzostrelke padel smrtno zadet na trgu Ba-racca v Milanu Eugenio Curiel, komunist, vodja Mladinske fronte, eden glavnih urednikov glasila Unita v ilegali, dosledni borec proti fašizmu, ki ga je italijanska vlada leta 1949 odlikovala z zlato medaljo v spomin na prispevek, ki ga je kot mlad antifašist, intelektualec, znanstvenik, dal v boju za svobodo svojega naroda in za pravičen mir v svetu.
Spominska svečanost, ki je bila včeraj pred obeležjem v spominskem parku pri Sv. Justu, se je začela s polaganjem vencev in cvetja pred ploščo, udeležili pa so se je številni predstavniki vojaških in civilnih oblasti ter borčevskih organizacij in političnih strank iz vse dežele.
Pred spominsko ploščo so o Eugeniu Curielu spregovorili predsednik in tajnik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Calabria in Košuta, deželni tajnik KPI Viezzi in na koncu še Tomaž Ban v imenu mladih tržaških komunistov. V svojih posegih so govorniki orisali lik Curiela kot antifašista in komunista, predvsem pa kot voditelja mladih, ki jih je pozval na odločen boj proti nacifašizmu. Če še danes hodimo po poti boja proti fašizmu, proti nazadnjaškim silam v svetu, če se borimo za mir, demokracijo, za enakopravnost vseh narodov, so dejali govorniki, je to tudi zasluga Curiela, ki se ni ustrašil niti smrti, ko je šlo za obrambo idealov svobode, demokracije, človeškega dostojanstva.
"Njegovi nauki, je dejal Tomaž Ban, so nam danes potrebni tako kot nekoč. Njegovi napotki, njegove ideje, nas spremljajo tudi sedaj, na pragu leta 2000. Tudi danes ostaja Curiel idejni vodja naših bojev, idejni vodja mladih, ki se čutijo ogrožene, odmaknjene, ki so nemočni pred tolikšnimi zli naše civilizacije, kot so to mamila, agresivnost, emargi-nacija itd." (N. L.)
Na sliki (foto Križmančič) svečanost pri Sv. Justu.
Obisk škofa Bellomija pri pokrajinski upravi
Tržaški škof Lorenzo Bellomi je včeraj obiskal predsednika pokrajinske uprave Crozzolija, kateremu je orisal pomen in cilje ljudskega misijona. Škof, ki ga je spremljala skupina misijonarjev, je med drugim poudaril, da pomeni misijon, ki je terjal štiri leta priprav, izkazovanje ljubezni do mesta in njegove pokrajine. Predsednik Crozzoli pa je škofov obisk označil kot " zgodovinskega" iz več razlogov: med drugim zaradi tega, ker je tržaški škof zadnjič bil gost pokrajinske ustave pred sedmimi leti.
Na volitvah na Univerzi tudi slovenski kandidati
Danes bodo na rektoratu Tržaške univerze izobesili kandidatne liste z imeni študentov, ki bodo kandidirali na bližnjih volitvah za obnovitev univerzitetnih upravnih teles. Na volitvah, ki bodo 14. in 15. marca, bodo študentje izvolili svoje predstavnike v svete fakultet in posameznih diplomskih tečajev ter v najpomembnejša upravna telesa, kot so upravni odbor Univerze, upravni odbor Univerzitetne podporne ustanove, upravni odbor Univerzitetne knjižnice in upravni odbor univerzitetne športne organizacije CUS.
Na volitvah se bo predstavilo skupno 68 list. Tako visoko število list ne sme nikogar presenetiti,
saj skoraj na vsaki fakulteti predstavijo vsaj dve listi kandidatov (večinoma gre za katoliško in levičarsko usmerjeno listo), ki se bosta potegovali za vstop v upravni odbor fakultete ali diplomskih tečajev. Skoraj vsaka fakulteta pa ima svojo "tehnično" listo, ki se ukvarja zgolj s problemi dotične fakultete ali diplomskega tečaja. Za mesta v najpomembnejših upravnih telesih pa se bodo potegovale samo štiri liste: katoliško usmerjena lista »za svobodno in pluralistično univerzo«, levičarska lista, desničarska lista univerzitetnikov FUAN in reformistična levica.
Število vseh kandidatov bo uradno znano šele danes, že včeraj pa smo izvedeli, da se bodo na vo-
litvah predstavili štirje slovenski študentje. Vsi štirje bodo kandidirali na levičarski listi, oziroma na listah posameznih fakultet, ki so povezane z levičarsko listo. Tomaž Ban se bo predstavil na volitvah v upravni odbor Univerze in v upravni odbor pravne fakultete. Nosilec levičarske liste na pravni fakulteti pa je Tanja Svetina, medtem ko Katja Turk kandidira v upravni odbor športne organizacije CUS.
V kandidatni listi filozofske fakultete (ki je povezana z levičarsko listo) pa je tudi slovenska študentka iz Gorice Nadja Rebec, ki kandidira za vstop v svet fakultete.
Naša kulturna društva zvesta Prešernovemu izročilu
Po naših vaseh in kulturnih društvih je v teh dneh na sporedu vrsta proslav ob Dnevu slovenske kulture. Že sinoči je bila v gledališču Verdi v Miljah proslava, ki jo je priredilo Društvo Slovencev miljske občine v sodelovanju s krajevno šolo in vrtcem. Poleg otrok iz vrtca ter učencev in dijakov so nastopili gojenci krajevne glasbene šole GM ter zbor Jadran. Gost miljskih kulturnih delavcev je bil dekliški zbor iz Križa, ki ga vodi Bogdan Kralj. Amaterski oder Jaka Stoka s Proseka-Kontovela prireja drevi ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku Prešernovo proslavo, na kateri bo dramska skupina KD Kraški Dom uprizorila lepljenko Vaški vrtiljak, ki jo je režiral Drago Gorup. Večer bo popestril domači ženski pevski zbor. Danes ob 20.30 bo proslava tudi v Prebenegu z nastopom pesnikov Marija Čuka in Borisa Pangerca ter dekliškega zbora iz Križa.
Jutri pa bodo Prešernove proslave med drugim na Opčinah, v Mačkoljah in v Devinu. V openskem Prosvetnem domu bo ob 17. uri na programu prireditev "To pevčevo srce", s katero bo SKD Tabor tudi počastilo 120-letni-co ustanovitve openske čitalnice. Nastopili bodo recitatorji, koledniki, glasbeniki in pevci in pevke domačih zborov. Jutrišnjo predstavo si je zamislila Olga Lupine. V Mačkoljah bo jutri ob 18. uri Prešernova proslava z nastopom pesnika Aceta Mermolje in mešanega pevskega zbora Maestral iz Kopra. Dan slovenske kulture bodo počastili jutri tudi v Devinu in sicer v osnovni šoli Josip Jurčič. Ob 17. uri bo nastopila šentjakobska dramska skupina, ki bo uprizorila Linhartovo igro "Ta veseli dan ali Matiček se ženi" v režiji Dine Slame. Slavnostna govornica bo prof. Marinka Terčon.
w-*-^	: , i ; Hi
MURN
di KOZOROG LUIGIA
gradbeni materiali
DOBAVA IN POLAGANJE CEMENTNIH SAMOLEPLJIVIH PLOŠČ VSEH VRST IN BARV
BREZPLAČNI PREDRAČUNI
Devinščina 2/A (Prosek) - ZGONIK Tel. (040) 225783
V Boljuncu srečanje z društvom iz Žirovnice
Dan slovenske kulture je za nas Slovence praznik. Kakor lastovka, ki se po nezmotljivem nagonu vrača iz toplih dežel v domače gnezdo, tako se tudi mi ob tem dnevu vračamo k svojemu izvoru, k svoji kulturi, k Prešernu. Rasti v Prešernovem duhu pomeni kulturno živeti in napredovati.
Kulturno društvo »France Prešeren« iz Boljunca se je prav ob tem prazniku spomnilo na Prešernove ideje prijateljstva, na njegovo ljubezen do sočloveka. Tako, na dan slovenske kulture, ki bo jutri v gledališču »France Prešeren« v Boljuncu, se bo boljunsko društvo srečalo z istoimenskim društvom iz Žirovnice.
Delavsko-prosvetno društvo Svoboda »France Prešeren« deluje na celotnem področju krajevne skupnosti Breznica -Žirovnica, torej je v to društvo vključenih kar deset vasi. V teh krajih, ob sotočju Save in Završnice in pod Stolom, najvišjim vrhom Karavank, sta bila doma prav France Prešeren in pa Matija Čop, Prešernov mentor in predvsem njegov največji prijatelj. V teh vaseh deluje društvo že trideset let, vendar kulturna dejavnost na tem področju šteje že preko petdeset let. Društvo ima kar razgibano dejavnost, v kateri izstopata mešani pevski zbor in oktet, ki se nam bosta predstavila jutri v Boljuncu. Poleg tega obstaja v društvu tudi mladinska plesno-dramska skupina, ki nas bo verjetno v bodoče obiskala.
Oktet je lani proslavljal 25-letnico svojega delovanja, vodi pa ga Marjan Hune. Oktet je že gostoval v Kanalski dolini, v Zahodni Nemčiji, v Belgiji, na Poljskem in Češkoslovaškem in pa po vsej Sloveniji. Mešani pevski zbor pod vodstvom Slavka Mežka pa obstaja pet let. Šteje okoli 30 članov. Vse goste bo z melodično pesmijo pozdravil tambu-raški ansambel boljunskega kulturnega društva »France Prešeren«.
Kulturno društvo »France Prešeren« iz Boljunca je ponosno na svoje ime, ponosno je na človeka, katerega beseda je ostala živa do danes in zato tudi v Prešernovem duhu vabi vse, da se nedeljske prireditve udeležijo.
NADJA ŠVARA
Plesni studio LAI gost KD Rdeča zvezda
Letošnji prezgodnji februarski pust je prisilil naša kulturna društva in organizacije, da so premaknila za nekaj tednov praznovanja ob dnevu slovenske kulture. Tako je bilo prejšnjo nedeljo osrednje praznovanje, ki ga je v Kulturnem domu priredila Zveza slovenskih kulturnih društev, danes in jutri pa se bodo zvrstile številne prireditve vaških kulturnih društev in skupin. Čeprav bi bilo priporočljivo, da se končno zmenimo za koordinacijo naših kulturnih prireditev, se ne bodo te zelo križale, saj gre predvsem za prireditve, ki so namenjene domači publiki. Nekoliko drugače pa bo zgledala Prešernova proslava Kulturnega društva Rdeča zvezda, ki bo letos počastila slovenski kulturni praznik z baletno predstavo. V športnem centru v Zgoniku bo namreč jutri, ob 17. uri, nastopil Plesni studio LAI iz Izole s predstavo "Amerika". V približno enournem programu si bomo lahko ogledali več točk, ki govorijo o sedanjosti in preteklosti "nove celine", od skupinske točke, ki nas spominja na črnske pobiralce bombaža, do solo točke, ki nas popelje v mit Charleya Chaplina.
Plesni studio LAI deluje že peto leto pod umetniškim vodstvom koreografinje Lilijane Šantič. V tem razmeroma kratkem obdobju je skupina dosegla že nekaj zavidljivih uspehov. Nastopali so na Plesnih dnevih 85, 86 in 87, kar je tudi največji uspeh, ki ga lahko doseže ljubiteljska skupina v Sloveniji. Leta 1987 je tudi uspešno zastopala Slovenijo na Zveznem srečanju ljubiteljskih skupin "Abraševiči" v Valjevu. Skupino, ki šteje približno petnajst plesalcev od lb. do 25. leta starosti, uvrščamo med najbolj kvalitetne ljubiteljske plesne skupine v Sloveniji in Jugoslaviji sploh, zato jo priporočamo vsem ljubiteljem izraznega plesa.
Kulturno društvo Rdeča zvezda nadaljuje torej svojo hvalevredno izbiro, da ponudi svojemu občinstvu kvalitetne predstave in to tudi ob dnevu slovenske kulture.
Od včeraj pokrajinski kongres tržaške KPI
Komunisti podpirajo alternativo in ponujajo roko PSI in zelenim
Tudi družba Monteshell spoštuje dogovore
Iz Rima pozitivne vesti za škedenjsko železarno
Tržaški komunisti ponujajo roko socialistom in zelenim, ker so mnenja, da bo s temi silami mogoče ustvariti alternativo ne samo sedanjim političnim koalicijam, ampak tudi škodljivi miselnosti, ki je doslej preprečila, da bi Trst zaživel kot sodobno italijansko mesto, odprto do sosedov in do Evrope. Alternativa gotovo ni za vogalom, prav nasprotno. Predstavlja pa cilj, ki ga bo mogoče doseči s potrpežljivim delom, dan za dnem, korak za korakom na poti, ki je vsekakor posuta z ovirami in vsakovrstnimi pastmi. Tajnik Nico Costa, ki je včeraj odprl 11. kongres tukajšnjih komunistov, je glede tega zmerno optimist in ponuja delegatom v razpravo poročilo, ki je posebno v drugem delu, kjer teče beseda o krajevnih "vozlih", precej stimulativno in v marsičem tudi provokativno. Za tiste komuniste, ki ne znajo premostiti črnobelih ocen tržaške stvarnosti ter tudi za ostale stranke in družbene komponente, ki so prepričane, da je tržaška KPI, kljub prenovi, ostala še vedno na okopih stare politike.
Costa, ki bo potrjen za tajnika, je podčrtal, da obstaja velik razkorak med mestom, ki gleda naprej in se zaveda svoje vloge na državnem in mednarodnem prizorišču, ter med njegovimi upravnimi in političnimi predstavništvi. Trst je s svojo večjezično in pluralistično specifiko vir bogastva, v mestni stvarnosti pa si utirajo pot pojavi, ki ustvarjajo med ljudmi nezadovoljstvo in nezaupanje v spremembe pri upravljanju mesta in pokrajine. Od tod tudi jasen poziv socialistom, »ki ne morejo še dalje, kot moderna stranka, zahtevati preporod modernih, po drugi strani pa javno razglašati, da je treba Listo za Trst spet vključiti v uprave«. Občinski in pokrajinski odbor po mnenju voditelja KPI ne odgovarjata realnim interesom občanov, komuniste pa je razočaral predvsem tržaški župan Richetti, ki je vendarle vzbudil tudi v njih marsikatero pričakovanje.
Tajnik se je obširno ukvarjal tudi s slovensko problematiko. Na novo nacionalistično kampanjo bodo morali komunisti odgovoriti ne samo z običajno obsodbo reakcionarnega značaja te gonje, ampak s širokopotezno politično pobudo, ki bo dokazala, da je tako postopanje škodljivo za vso tukajšnjo skupnost. »KPI si bo podobno kot doslej prizadevala za odobritev zaščitnega zakona, brez privilegijev in prisile za nikogar, kot sodobnega normativa, ki bo jamčil Slovencem pravice za obrambo narodne, jezikovne in kulturne identitete. Trst ni Bočen, kjer prevladuje logika ločenih skupnosti, kot skušajo dokazati nekatere konservativne sile. To ni stališče KPI, ki je bila vedno prepričana, da je manjšina neločljivi dejavnik tržaške in deželne stvarnosti«. Nacionalistična gonja predstavlja temno senco za Trst, doga-
janja na tem področju pa vendarle niso vsa negativna. Costa je pri tem omenil spodbudno zadržanje tržaške Cerkve in nedavno anketo tednika Es-presso, ki dokazuje, da so v mestu tudi zdrave sile, ki hočejo premostiti predsodke in ubrati pot dialoga in novega sodelovanja med Italijani in Slovenci. Boj za globalno zaščito je tesno povezan s to vsakdanjo borbo. Costa je pri tem izrazil tudi podporo prizadevanj im italijanske skupnosti v Jugoslaviji-
Sekretar KPI je govoril tudi o položaju v Miljah in v Devinu-Nabrežini. V miljskem občinskem svetu so klavrno propadli vsi poskusi za predčasni razpust skupščine, kljub polemikam pa so tamkajšnji komunisti pripravljeni na dialog in na sodelovanje z vsemi demokratičnimi strankami. Devinsko-nabrežinski občinski odbor pa se je po mnenju Coste glede Sesljanskega zaliva popolnoma odpovedal vlogi javnega nadzornika in se popolnoma prilagodil težnjam in zahtevam lastnikov Zaliva, »kar bo znalo imeti hude posledice za uravnovešen razvoj tega področja«. Okoliške občinske uprave, kjer je KPI v večini, pa so igrale po-
membno vlogo na področju sožitja in ustvarjalne enakopravnosti med obema skupnostima. Komunisti so bili med prvimi, ki so zagovarjali razvoj znanstvenih struktur. To zagovarjajo tudi danes, napadajo pa tiste, ki mislijo, da se lahko znanost razvija brez konsenza prebivalstva, kot menijo tisti, ki predstavljajo 'bazovsko rešitev" kot prejudicialo za lokacijo sinhrotro-na na Tržaškem.
Kongresu sledijo delegacije strank in nekaterih množičnih organizacij. Zastopstvo SKGZ vodi predsednik Klavdij Palčič. Zborovalce so sinoči pozdravili predstavnik Unije Italijanov za Istro in Reko Fusilli, predstavnik ZK Slovenije Kočevar in pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Harej. Skupščina se bo nadaljevala danes z razpravo, zaključila pa jutri pozno popoldne z odobritvijo kongresnih dokumentov, z izvolitvijo novega federalnega komiteja in treh delegatov, ki bodo zastopali tržaško KPI na strankinem vsedržavnem kongresu. Volitve bodo skoraj gotovo tajne, zato ne gre izključiti presenečenj.
S. T.
Na sliki (Foto Križmančič) tajnik Costa in predsedstvo kongresa.
Kljub temu da še ni jasno, kako bo z 20 milijardami lir, ki naj bi jih prispevala država za preustroj Skedenj -ske železarne, gredo dogovori za njeno novo lastništvo konkretno naprej. V Rimu so namreč včeraj predstavniki družb SPI in ILVA ter furlanskega pojetnika Pittinija podpisali pri notarju preliminarne akte za kupoprodajno pogodbo. Škedenjski obrat bo od družbe Finsider prešel k zasebni družbi, v kateri bo Pittini imel največji delež kapitala. Preko družb SPI in IIva bo sodelovala tudi dežela Fur-lanija-Julijska krajina.
Včerajšnji dogovor je le začetna faza prodajnega procesa, kajti nekatere klavzule, ki so vezane na zakon o preustroj u v železarstvu (gre za investicije v nove naprave, predčasne upokojitve, mobilnost, razne doklade itd.), mora še sprejeti parlament.
Tržaške sindikaliste dogodek ni posebno razburil, sodijo namreč, da je to prvi in nujni birokratski korak
Bencin z boni od včeraj dražji
Bencin po neobdavčeni ceni se je včeraj podražil. Po novem stane en liter super bencina (z boni) 564 lir, liter normalnega pa 514. Kot je znano, je vlada prav v četrtek na osnovi izračunov cen pretrolejskih izdelkov v državah Evropske skupnosti sklenila podražiti plinsko olje, medtem ko je glede bencina sklenila, da gre podražitev na račun davkov. V Trstu, kjer je bencin praktično neobdavčen, pa so podražitev izvedli, tako da je imel marsikateri tržaški avtomobilist včeraj neprijetno presenečenje, ko je moral plačati 14 lir več za vsak liter bencina.
Veliko zanimanje
V nabito polni "neoklasicistični" dvorani hotela Savoia Excelsior se je včeraj začel dvodnevni simpozij z naslovom Neoklasicizem v Trstu. Številno občinstvo, med katerim je bilo mogoče opaziti polno mladih obrazov, je najprej pozdravil župan Richetti, nato pa so strokovnjaki načeli razpravo o pomenu neoklasicizma, pojmovanega kot civilno vrednoto in kot kulturni pojav. Pri včerajšnji razpravi so sodelovali v glavnem italijanski strokovnjaki, ki so znani na vsedržavni ravni in ki so spregovorili o celotnem pojavu neoklasicizma ter o tem, kako napredujejo raziskave. Danes pa bodo nastopili skoraj izključno tržaški raziskovalci in strokovnjaki (predvidevajo 30 posegov), ki se bodo osredotočili predvsem na značilnosti tržaškega neoklasicizma in na pomen, ki ga je ta kulturna doba imela za razvoj Trsta.
za neoklasicizem
V okviru simpozija bo nocoj ob 20. uri v hotelu Excelsi-or Savoia koncert, na katerem bodo izvajali skladbe iz tega obdobja (Mozart, Schumann, Schubert in Prokofjev). Nastopila bosta flavtist Luka Graf in pianistka Silvia Urbanis.
Jutri pa prirejajo voden obisk po neoklasicističnem Trstu. Zbirališče je ob 9.45 pred hotelom Excelsior Savoia, udeleženci pa si bodo ogledali Trg Unita, Borzni trg, Ul. Roma, Rusi most in trge Verdi, Hortis in Papeža Janeza XXIII. Sprehod se bo zaključil ob 11.30 z obiskom razstave Tiepolovih risb v muzeju Sartorio. Značilnosti tržaške ne-oklasicistične arhitekture bosta orisali raziskovalki Lorenza Resciniti in Marzia Vidulli, ki sta uredili vodnik o neoklasicističnem Trstu.
k novemu lastništvu. »Temu procesu sledimo s pametjo v roki, saj je doživel že kopico zapletov in razpletov. Pozitivno je vsekakor, da gre kljub preplahu, ki je nastal okrog tistih 20 milijard lir (katerim se sicer Pittini ne bo zlahka odrekel), tako kompleksna zadeva normalno naprej. Dobro kaže tudi dejstvo, da so Pittinijevi tehniki že več tednov v obratu, kjer si ogledujejo strukture in naprave, očitno za dopolnjevanje načrta o pre-ustroju,« nam je povedal pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu, ki je še potrdil, da bo 28. februarja in 1. marca dvodnevno srečanje med sindikati in Pittinijevimi predstavniki o vprašanju nove delovne pogodbe.
Pozitivno kaže tudi za bivšo rafinerijo Aguilo oziroma obrat družbe Monteshell. Tržaški pokrajinski predstavniki CGIL-CISL-UIL so se včeraj sestali z vodstvom Monteshel-la, da bi preverili, kako Monteshell izpeljuje dogovor, podpisan 4. oktobra lani. Vodstvo je potrdilo obvezo, da zaposli v Trstu 150 delavcev, od katerih naj bi prvih petdeset redno zaposlili že s 1. marcem. Vodstvo se je nadalje tudi obvezalo, da se bo pri zaposlovanju držalo kriterijev, ki so jih nakazali sindikati. To je, da poleg profesionalnih profilov upošteva tudi število družinskih članov in delovno dobo delavcev. Sindikati so vsekakor izrazili nezadovoljstvo nad načinom, kako je družba sestavila sezname zaposlenih v obalnem skladišču.
Vodstvo Monteshella je sindikatom izročilo tudi načrt za začetek delovanja oddelkov za bitumne in utekočinjen plin. Na prvem naj bi do 1. maja zaposlili 20 uslužbencev, število osebja za drugega pa naj bi dokončno določili do konca maja. V zvezi s termo-električno centralo, kjer bo Monteshell morala zaposliti 35 uslužbencev, je vodstvo podjetja pojasnilo, da je načrt izdelan, še vedno pa čaka na odobritev Acega. Obvezalo se je tudi, da bo mesta upokojenih delavcev krilo z osebjem bivše rafinerije.
Predavanje ob 40-letnici italijanske ustave
V okviru cikla predavanj, ki ga Inštitut Gramsci prireja za profesorje višjih srednjih šol in dijakov, ki obiskujejo trienij višjih srednjih šol, bo v torek, 28. februarja, ob 17. uri v veliki dvorani liceja Petrarca predavanje z naslovom »Štirideset let republiške ustave«. Predavala bo profesorica ustavnega prava na tržaški univerzi Franca Dimora Morway.
V ZDA medtem poteka prizivni proces
Preiskave o »aferi« Moncini se v Trstu še nadaljujejo
Kmalu po vrnitvi Alessandra Monci-hija se je "afera", ki jo je povzročila hjegova aretacija v ZDA, navidezno Popolnoma polegla. Na tržaškem sodišču pa so preiskave o morebitni krivdi tržaškega podjetnika še v polhom teku. Preiskovalci skušajo ugoto-viti, ali je kršil tudi pravila italijanskega kazenskega zakonika. Če bi se Ukazalo, da je tudi v Italiji prodajal Pornografske kasete, bi ga lahko obsodili tudi v Trstu. Nabava pornograf-skega materiala za lastno uporabo je Parnreč v Italiji dovoljena, strogo pa je Prepovedano trgovanje z njim.
_ Namestnik državnega pravdnika PUviero Drigani in pretor Piervalerio ^ojnotti sta v teh dneh pregledala obilni pornografski material — videokasete, fotografije, revije in razne dru-9® posebne" pripomočke — ki so jih v9enti letečega oddelka zaplenili na /?°ncinijevem domu. Tržaški podjet-*k je imel v svojem stanovanju pravo ®'ogo raznovrstnega pornografskega hteriala. Videokaset (v nekaterih se javljajo tudi otroci) je okrog sedem-
2 Preiskovalca sta obenem prinesla iz Sr~«. kjer sta se srečala z ameriškimi r0 ,.iki, ki so se ukvarjali s "prime-k ‘h Moncini, magnetofonske posnet-^ vseh telefonskih pogovorov med essandrom Moncinijem in njegovim . srednikom, za katerega se je kasne-1-j.i^azalo, da je bil policijski agent.
,®ski podjetnik je takoj po vrnitvi v tel f° rzjavil, da je sam le nekajkrat Pa °n’ral v Združene države, agent ga 9a sploh ni hotel pustiti pri miru in tva ]e Poklical več kot šestdesetkrat. v0r rraku je posnet tudi srhljiv pogo-v katerem je menda Moncini za-
hteval, naj mu preskrbijo 9-letno dekletce za sadistično spolno izživljanje, ki bi se lahko zaključilo tudi s smrtjo male žrtve.
Pretor Reinotti in namestnik državnega pravdnika Drigani sta zahtevala prepis vseh telefonskih pogovorov. Vseh 160 natipkanih strani bo moral sedaj prevesti sodni prevajalec, saj so pogovori potekali v angleškem jeziku. Vzporedno s preiskavami tržaških sodnikov poteka v ZDA prizivna razprava, ki se bo zaključila verjetno marca ali aprila.
Avto padel v morje blizu Rusega mosta
Potapljači, gasilci, bolničarji Rdečega križa in agenti letečega oddelka so včeraj zvečer prihiteli na Rusi most, ker so prejeli obvestilo, da je avtomobil padel v morje. Reševalci so se najprej prepričali, ali v avtu ni bilo nikogar. Vsi so za nekaj minut s tesnobo pričakovali, da potapljača spet priplavata na površje. Ko so izvedeli, da je bilo vozilo prazno, so si oddahnili.
Z žerjavom so gasilci že kake pol ure po nezgodi potegnili avtomobil spet na suho. Golf je imel razbit vetrobran, drugače pa ni bil poškodovan. Policisti domnevajo, da je Ksenja Berdon, mlada lastnica avta, ki stanuje v dolinski občini, pozabila potegniti ročno zavoro, ko je parkirala ob morju. Zaradi nenadnega sunka vetra naj bi golf začel drseti proti kanalu, dokler mu ni zmanjkalo tal. Z močnim pljuskom je padel v morje in se začel počasi potapljati...
Četrti agent obsojen na eno leto in 4 mesece zapora
Umor avtonomista Pietra Greca: trije agenti dokončno oproščeni
Četrta sekcija kasacijskega sodišča v Rimu je predvčerajšnjim izrekla dokončno razsodbo v zvezi z umorom padovskega avtonomista Pietra Greca, ki je bil ustreljen 9. marca 1985 med policijsko akcijo v Ulici Giulia v Trstu. Kasacijsko sodišče je popolnoma oprostilo tako agenta politične policije Digos Giuseppa Guidija kot agenta tajne službe Sisde Nunzia Romana, agenta Digos Maurizia Bensa pa je zaradi kaznivega pretiravanja v zakonitem uporabljanju orožja priznalo za krivega in potrdilo obsodbo na 1 leto in 4 mesece pogojnega zapora, ki jo je izreklo tržaško prizivno porotno sodišče. Četrti obtoženec, agent Digosa Mario Passanisi, pa je že bil oproščen tako na prvi kot drugi procesni stopnji
Sodni zdravnik, ki je včeraj v Sežani opravil obdukcijo trupla 89-letnega Andreja Kralja iz Trebč, je ugotovil, da gre smrt upokojenca pripisati naravnim vzrokom. Umrl naj bi zaradi krvavenja v črevesju. Tako lahko vsaj sodimo po uradnih podatkih, ki so nam jih včeraj posredovali jugoslovanski preiskbvalci.
Kralj je bil torej po ugotovitvah sodnega zdravnika že zapisan smrti. Po vsej verjetnosti sploh ni vedel, da ima notranjo krvavitev. Večina bolnikov tega navadno ne opazi, šele ko je prepozno, se zavedo, da z njihovim zdravjem ni vse v redu.
in zato seveda ni vložil priziva na kasacijsko sodišče.
Tak je torej sodni epilog krvavega dogodka, ki je močno odjeknil v širši italijanski javnosti, saj je bilo težko sprejeti in opravičiti dejstvo, da so agenti tako rekoč na ulici ubili neoboroženega avtonomista. K pomislekom je prispevala tudi začetna, imenujmo jo "nerodnost" tržaške kvesture, ki je v opravičilo agentov zatrjevala, da je Greco imel pri sebi dežnik, kar naj bi policiste zavedlo v prepričanje, da je oborožen. Kot je pozneje pokazala preiskava, pa to sploh ni bilo res.
V treh procesih je najbolj presenetljiv razplet čakal podinšpektorja Digosa Guidija, ki je vodil policijsko akci-
Upokojencu bi bil lahko rešil življenje le zdravnik, seveda če bi Kralj odšel k njemu pravočasno. V torek, ko se je izgubil v gozdu, je bilo po mnenju sodnega zdravnika vsekakor že prepozno. Trenutno pa še ni znano, kdaj je upokojenec umrl in koliko časa je taval, preden ga je obšla slabost in je omahnil na tla. Pred smrtjo je Kralj prehodil nekaj več kot dva kilometra in je pomotoma zašel na drugo stran meje, kjer so ga miličniki našli v četrtek dopoldne. Njegovo truplo bodo po vsej verjetnosti pripeljali v Trst šele v ponedeljek.
jo. Prvostopenjsko sodišče ga je oprostilo, drugostopenjsko pa obsodilo na 1 leto in 4 mesece zapora zaradi nenamernega umora. V tretje je bil popolnoma oproščen. Agent Passanisi, ki je streljal na Greca v veži poslopja v Ul. Giulia, je kot rečeno bil oproščen že na prvem procesu zaradi amnestije, agent Romano, ki je ravno tako streljal na Greca v veži, pa je bil prvič obsojen na šest mesecev zapora, drugostopenjsko sodišče pa ga je oprostilo, češ da je streljal v samoobrambi. Agent Maurizio Bensa, ki je Greca ustrelil v hrbet, potem ko je ta že bil ranjen in je bežal po Ulici Giulia, pa je na vseh stopnjah bil obsojen zaradi obtožbe, da je pri sicer upravičeni uporabi orožja pretiraval. Prvostopenjsko sodišče ga je obsodilo na osem mesecev pogojnega zapora, prizivno pa na 1 leto in 4 mesece.
Na kasacijsko sodišče so vložili priziv tako Guidi, Romano (bolj iz tehničnih razlogov), Bensa, državno pravobranilstvo in glavni pravdnik tržaškega porotnega prizivnega sodišča Mellano, ki je zahteval, naj Romana in Benso sodišče obsodi na 14 let zapora zaradi namernega umora.
Ob 1. obletnici smrti naše drage
Ide Peric
se je iz srca spominjamo.
SVOJCI
Praprot, Nabrežina, Križ, 25. februarja 1989
Andrej Kralj naj bi umrl zaradi notranje krvavitve
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
LEPA VIDA
Režija: Meta Hočevar Danes, 25. t. m., ob 20. uri IZVEN ABONMAJA
Hermann Broch
POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
Izvaja Bogdana Bratuž
Jutri, 26. t. m., ob 17. uri, ABONENTI IMAJO POPUSTI
KD F. Venturini
priredi
GLAS IZ RIMSKIH MLINOV
Srečanje s sen. Stojanom Spetičem, edinim predstavnikom slovenske manjšine v italijanskem parlamentu
danes, 25. t. m., ob 20. uri v Centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
_________gledališča_____________
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče ponovi Cankarjevo LEPO VIDO danes, 25. t. m., ob 20. uri za IZVEN.
Jutri, 26. t. m., ob 17. uri v izvedbi Bogdane Bratuž: Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE.
VERDI
Jutri ob 16. uri (red G) ponovitev Rossinijevega SEVILJSKEGA BRIVCA. Dirigent Spiros Argiris. Režiser Beppe De Tommasi. Ponovitve bodo trajale do 11. marca.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) bo gledališče Porta Romana ponovilo NAJ A, delo in režija Angela Longonija. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve bodo na sporedu do 28. t. m.
Ob 18. uri bo v gledališču Rossetti okrogla miza o predstavi N A JA.
Teatro Slabile v sodelovanju s Tržaško pokrajino bo v torek, 28. t. m., in v sredo, 1. marca, predstavil Lindsay Kemp Company v delu SEN KRESNE NOČI, ki ga je priredil in izvedel L. Kemp.
4. in 5. marca pa bo na sporedu MO-MIX SHOVV s skupino Momix Dance Theatre. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes (s pričetkom ob 10.30) bo baletna skupina gledališča Verdi predstavila ciklus baletov za šole v gledališču Cristallo. Ponovitve do 28. t. m. Cena vstopnice je 2000 lir. Rezervacije sprejemajo pri blagajni gledališča Verdi.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Un pešce di nome VVanda, kom., VB 1988, r. C. Crichton; i. J. Clesse, J. Lee Curtis. EKCELSIOR I - 17.45, 22.00 Gorilla nel-la nebbia, pust., ZDA 1988, r. M. Ap-ted, i. Sigourney Weaver, Bryan Brovvn.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 22.00 Gi-ochi nell'acqua, krim., r. Peter Gree-naway, i. Bernard Hill, Juliet Steven-doy. □
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Ammazza-vampiri 2, r. T.L. Wallace; i. R. McDo-wall, W. Ragsdale, D NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Lei, io e lui, kom.; r. D. Dorrie; i. G. Dunne, E. Greene.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Chi ha incastrato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988, r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 'O re, r. Luigi Magni, i. Giancarlo Giannini, Ornella Muti. □
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Cocktail, r. R. Donaldson; i. T. Cruise, B. Brown. MIGNON - 16.30, 22.00 S.O.S. Fantasmi,
kom.	; r. R. Donner; i. B. Murray, K. Al-
len.
EDEN - 15.30, 22.10 Calde cugine ninfo-mani, pom., □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 II ris-torante alVangolo, srh., ZDA; r. J. Kong.
CAPITOL - 16.30, 22.00 L'orso, pust., r. Jean-Jacques Annaud; i. medvedek Vouk in medvedinja Kaar, Jack Walla-ce, Andrč Lacombe.
LUMIERE FICE - 16.00, 20.00 Uificiale e gentiluomo, 18.00, 22.00 Hamburger Hill.
ŠK Kras in KD Rdeča zvezda
vabita
PREŠERNOVO
PROSLAVO
ki bo jutri, 26. t. m., ob 17.30 v
Športnem centru v Zgoniku.
Nastopa plesna skupina LAI iz
Izole.
Vabljeni!
V Podlonjerju predavanja o vinarstvu
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union in skupina Gruppo Enogas-tronomico Triestino skupno organizirata ciklus predavanj iz vinarstva. Tečaj bo vodil priznani strokovnjak pokuševalec Marcello Pillon, ki bo na vsakem večeru posvetil nekaj časa tudi praktični degustaciji vin, na kateri bodo sodelovali tudi prisotni.
Predavanja bodo potekala v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masac-cio, 24) v dneh 6., 10., 13. in 14. marca. Začetek bo vsakič točno ob 19.30.
Zaradi omejenosti razpoložljivih mest organizatorji vabijo interesente, da se predhodno prijavijo na tečaj osebno ali po telefonu na naslov Scuo-la Popolare, Ul. Battisti 14/a, tel. 733-376 vsak delavnik od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
razna obvestila
Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina bo imela svoj redni kongres danes, 25. t. m., ob 20. uri v mali dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji!
KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 7., in četrtek, 9. marca, TEDENSKE PLAVALNE URE v bazenu v Strunjanu. Vpisovanja in informacije na sedežu KRUT, Ul. Cicerone 8/B, od 9. do 12. ure.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši -Prosvetni dom, Opčine v torek, 28. t. m., ob 20.30 bo OB LJUDSKEM MISIJONU srečanje z misijonarjem jezuitom.
izleti
Jutri, 26. t. m., ob 9.30 bo v prostorih TPPZ v Bazovici ORIENTACIJSKI SESTANEK .vseh udeležencev izleta "Po poteh prekomorskih brigad . Izletniki, ki še niso plačali stroškov, jih lahko poravnajo isti dan. Pridite zanesljivo!
Enotna komisija za vprašanja borcev, aktivistov in invalidov NOV v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost prireja v mesecu aprilu enotedensko bivanje v Makarski. Prijave in informacije na sedežu centra v Ul. Cicerone 8/B - tel. 360324 do 7. marca 1989.
KD F. Prešeren iz Boljunca
prireja ob
dnevu slovenske kulture
SREČANJE
z istoimenskim društvom iz Žirovnice jutri, 26. t. m., ob 17.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Spored:
-	oktet in MePZ društva F. Prešeren iz Žirovnice
-	slavnostni govor Mirjam Mikolj
-	tamburaški ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca.
Vabljeni!
KD J. Rapotec iz Prebenega
vabi
danes ob 20.30 na
KULTURNI VEČER
na katerem bodo sodelovali MARIJ ČUK, BORIS PANGERC in dekliški pevski zbor VESNA iz Križa pod vodstvom Bogdana Kralja.
Amaterski oder J. Štoka Prosek-Kontovel
priredi
DAN SLOVENSKE KULTURE
danes, 25. 2., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
Nastopata Dramska skupina KD Kraški dom z lepljenko VAŠKI VRTILJAK - režija Drago Gorup in ŽPZ PROSEK-KONTOVEL -vodi Miran Žitko.
Mladinski odbor SKGZ
Ciklus informativnih večerov »Slovenija v Jugoslaviji«
USTANAVLJAMO SLOVENSKO DEMOKRATIČNO ZVEZO
Javna debata z
Dimitrijem Ruplom.
V torek, 28. t. m„ ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani.
razne prireditve
Kriška sekcija VZPI-ANPI E. Antončič priredi danes, 25. t. m., ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Nastopil bo MPZ Vesna.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 vabi danes, 25. t. m„ na DISKUSIJSKI VEČER O PONIŽNOSTI. Osnovo za debato bo dal videoposnetek diskusije, ki jo je vodil sociolog Alberoni. Začetek ob 18.30. Vabljeni!
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom
jutri, 26. t. m., ob 17. uri TO PEVČEVO SRCE JE. Splet, besede, pesmi in glasba ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU in 120-LETNICI USTANOVITVE OPENSKE ČITALNICE. Spored oblikujejo: MPZ in ŽPZ Tabor pod vodstvom S. Grgiča, koledniki Kristina Kovačič, Sandra Filipovič, Igo Rižman; recitatorji Giuliana Sosič, Loris Tavčar, Ma-tejka Grgič, Sabina Citter, Matija in Jernej Dane v, Mitja Ozbič, Danijel Malalan, pri klavirju Katja Granier in Ivan Milič, flavta Martina Ozbič, harmonika Aleksander Ipavec, diapozitivi Stojan Sosič, zamisel OLGA LUPINC.
KUD Magnet priredi PLES POD VODO jutri, 26. t. m., ob 20. uri na Pomorski postaji v Trstu.
KD Primorsko - Mačkolje vabi na prireditev OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE jutri, 26. t. m., ob 18. uri v srenjsko hišo v Mačkoljah. Sodelujeta pesnik Ace Mermolja in MPZ Maestral iz Kopra.
Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo jutri, 26. t. m., ob 17. uri v osnovni šoli J. Jurčič v Devinu. Poleg zborov bo natopila Šentjakobska dramska skupina z veseloigro A. T. Linharta TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI v režiji prof. Dine Slama. Slavnostna govornica bo občinska odbornica za kulturo prof. Marinka Terčon.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu - Peterlinova dvorana - vabi v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 na pogovor o knjigi dr. Franceta Bučarja USODNE ODLOČITVE. Pri pogovoru bo sodeloval tudi avtor knjige.
Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci obvešča, da bo v ponedeljek, 27. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah PRAZNIK VČLANJEVANJA. Aljoša Žerjal bo predvajal svoje filme: Štanjel v NOB, Rižarna in Čile. Vabljeni člani in prijatelji. Sledi družabno srečanje.
Amaterski oder J. Štoka priredi KUL-TURNO-ZABAVNI VEČER v soboto, 4. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujejo člani KD F. Prešeren iz Boljunca.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina SOLISTI FILHARMONIJE IZ BERLINA.
Nedeljski koncerti. V mali dvorani gledališča Verdi bo jutri ob 11. uri nastopil ansambel INSIEME VOGALE.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 25. februarja 1989
INOSLAV
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 17.46 - Dolžina dneva 10.56 - Luna vzide ob 22.59 in zatone ob 8.18.
Jutri, NEDELJA, 26. februarja 1989
SODKA
PLIMOVANJE DANES: ob 05.44 najnižje -30 cm, ob 11.22 najvišje 17 cm, ob 17.03 najnižje -30 cm, ob 23.38 najvišje 42 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1005,4 mb. pada, veter 6 km na uro južni, vlaga 84-odstot-na, dežja je padlo 1 mm, nebo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI STA SE: Giulia Rimondini in Valentina Manin.
UMRLI SO: 83-letna Ortensia Leviz vd. Ieusig, 96-letna Ana Degan vd. Prelaz, 55-letni Antonio Ziber, 85-letni Giordano Vascotto, 56-letni Giuliano Tamaro, 87-letna Maria Maldini vd. Moro, 84-let-na Giorgina Valle vd. Štolfa, 64-letna Maria Benegiamo por. Corrado, 77-letna Irma Klaj vd. Arzon, 54-letni Guido Ros-so, 77-letna Rosa Campana, 74-letna Lu-cia Destradi vd. Gerin.
OKLICI: uradnik Fabio Facchettin in uradnica Alessandra Crocenzi, agent javne varnosti Serafino Antonio Santoro in agentka javne varnosti Daniela Perossa, mesar Fabio Battaglia in uradnica Fulvia Vascotto, arhitekt Davide Bordon in postaj enačelnik Maria Di Maria, kapetan dolge plovbe Franco di Lauro in gradbena izvedenka Karmen Zvelc, komercialni agent Marco Cescut in uradnica Daniela Stulle, točaj Viliam Bernes in kozmetičarka Daniela Cociani, geometer Mario Sbrizzi in uradnica Luigia Fragiacomo, slikar Iztok Zerial in prodajalka Cinzia Danieli, uradnik Roberto Leonardi in uradnica Michela D Errico, uradnik Gi-orgio Oveglia in socialna delavka Fiorel-la Sincovich, uradnik Sergio Benco in frizerka Marina Salich, upokojenec Libe-ro Fermo in gospodinja Ana Mihajlovič-Župič, šofer Claudio Doria in uradnica Graziella Mohorovich, prevoznik Giuliano Paludetto in trgovka Ivka Samardžič, strugar Maurizio Ursich in prodajalka Susanna Nibbio, picar Luciano Ignoto in frizerka Rita Delič, laboratorijski tehnik Sergio Ruzzier in trgovka Sandra Guar-nier, uradnik Robert Carl Bradley in uradnica Tiziana Rogantin, uradnik Paolo Girotto in uradnica Paola Mirabito, karabinjer Mauro Domini in usnjarka Daniela Ziraldo, sluga Giorgio Mattiussi in vzgojiteljica Claudia Bajič, kvalificirani delavec Pasguale Pasguadibisceglie in bolničarka Roberta Boschetti, univerzitetni študent Paolo Cau in krznarka Cinzia Bontempo, tehnik Alessandro Paoli in delavka Člara Stefani.
ZA VAŠO POROKO...
»FOTOGRAFIJA« EGON
Po želji tudi VIDEO
Oglasite se pravočasno Telefon 766-649 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. februarja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, E rta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, E rta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, L argo Sonnino 4, Trg Libertž 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ameriški dolar...... 1347,500	1335.—
Nemška marka........ 737,050	734,500
Francoski frank..... 216,270	214.—
Holandski florint ... 653,190	650.—
Belgijski frank.....	35,145	34,500
Funt šterling...... 2366,500	2345.—
Irski šterling .... 1966,200	1930.—
Danska krona........ 189,140	188.—
Grška drahma........	8,780	8,200
Kanadski dolar...... 1124,500	1100.—
razstave
V	galeriji Cartesius je do 3. marca na ogled razstava slikarja Carmela Nina TROVATA.
V	galeriji Tommaseo (Ul. Monte 2/1) je do 1. marca odprta razstava slikarke ROSENHOLZ.
SKD Tabor, Opčine - Prosvetni dom
Do 28. t. m. razstavlja JOŽE CESAR. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure.
_________mali oglasi
V BOHINJU oddam komfortno opremljeno počitniško hišico v poletnih mesecih. Informacije po telefonu na št. 003861/315625 ob večernih urah.
ODKUPIM REZERVACIJO za 1 osebo za križarjenje s TPPZ P. Tomažič z ladjo Slavija v mesecu marcu. Doplačam za prevoz z avtom. Tel. 211178.
PRODAM stanovanje, 130 kv. m, pri Sv. Justu. Tel. 362311 v večernih urah.
PRODAM golf GL 1300, letnik 1984, v dobrem stanju in po ugodni ceni. Tel. 0481/21767 ali 520898.
PRODAM manjšo hišo na Škofijah z nekaj zemlje. Tel. 003867/60619 v večernih urah.
IŠČEM zazidljivo zemljišče v dolinski občini, v Bazovici ali na Padričah. Tel. 280591 - zvečer.
IŠČEM majhno opremljeno stanovanje v najem v Trstu ali okolici s telefonom. Tel. 228538 ob urah obedov.
UPOKOJENKO, izobraženo, za trajnejšo družbo sprejme osamljena gospa iz vile ob začetku Ul. Rossetti. Tel. 572734.
GOSTILNO z dolgoletno tradicijo dajem v najem. Tel. 824685 ob uradnih urah.
OTROŠKO posteljico 130 cm x 61 cm podarim potrebni družini. Tel. 040/393624.
NUDIM lekcije iz matematike. Tel. 327281.
PROFESORICA matematike nudi lekcije. Tel. 0481/882339.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine in nemščine. Tel. 229234 od 13. do 15. ure.
SLOVENEC, 32 let, popolnoma zdrav in v dobri kondiciji, išče kakršnokoli delo. Pisati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Pošten".
OSMICA je odprta v Repniču - Zajčja farma.
OSMICO ima v Borštu Diko Žerjal.
OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Josip Berdon - Pulje pri Domju 123 (pod Logom).
__________prispevki__________________
V	spomin na dragega Borisa Čuka daruje družina 400.000 lir za Pihalni orkester Breg, 400.000 lir za ŠD Breg in 200.000 lir za MPZ V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob dragega Borisa Čuka darujejo družine Bevk M. in G. ter Terčon 150.000 lir za ŠD Breg, 150.00 lir za Pihalni orkester Breg in 50.000 lir za MPZ V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka daruje družina Škerjanc (Hrpelje) 20.000 lir za MPZ V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka daruje Pavla Sancin 100.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka daruje Sergij Sancin z družino 100.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka daruje družina Filstum 100.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka daruje gospa Tamaro 50.000 lir za Pihalni orekster Breg.
Ob 12. obletnici smrti Edija Briščka darujeta mama Marčela in oče Renato od Ferlugov 20.000 lir za šolo F. Bevk in
20.000	lir za šolo S. Kosovel.
Namesto cvetja na grob pok. Bernarda Novaka daruje Elvira Prašelj 15.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Zofija Bajec vd. Ambroset daruje
100.000	lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Zdravka Pregarca ob 19. obletnici smrti darujejo Pregarčevi
20.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Matildo Paulin-Gravner daruje Eda Vidau-Žerjal z družino 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na dragega moža in očeta Ivana daruje družina Guštin 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Dušana Starca darujeta Marino in Adriana 50.000 lir za ŠD Kon-tovel.
Irene Daneu daruje 50.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Angela Dolja-ka darujeta Nada in Pepi 50.000 lir za Vaško skupnost Praprot in 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	zahvalo za voščila darujeta Bianka Batič 10.000 lir in Olga Lakovič 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob plačilu članarine darujejo Silvestra Žagar 5.000 lir, Leopold Ažman 15.000 lir ter Olga in Aleksij Pertot 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Japonski jen ....... 10,651	10,300
Švicarski frank..... 864,310	860.—
Avstrijski šiling... 104,861	104.
Norveška krona...... 201,790	199.—'
Švedska krona....... 214,720	211-—
Portugalski eskudo .	8,943	8,400
Španska peseta ..... 11,748	11,200
Avstralski dolar.... 1112,500	1050.-—
Jugoslov. dinar .... —	0,1?
ECU.................. 1532,500	—
ALCIONE - 16.00, 22.10 Madame Sou-satzka, kom., VB; r. J. Schlesinger; i. S. McLaine, P. Ashcroft.
RADIO - 15.30, 21.30 La vicina di časa, pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ D
Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni?
Samo na RAZPRODAJI
v TRŽAŠKI KNJIGARNI OD 1. DO 31. MARCA.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencij«! Dom jo 831-131 Agencija Rojan 411-611
menjalnica
24. 2. 1989
TUJE VALUTE
FDCING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 45 leti: 27. 2. 1944 so Nemci kot odgovor na partizanski napad na železniški most Moščenice obkolili 16 vasi in odgnali 366 ljudi.
□	Pred 75 leti: 3. 3. 1914 so se na Visoki trgovski šoli Revoltella spopadli italijanski in slovenski višješolci v Trstu.
OSEBNOSTI:
□ 2. 3. 1944 je na Trgu Impero v Trstu padel študent Sergio Čermelj.
izletniške možnosti

II
Tedenski pregovor:
Kdor kupi kletko, hoče še ptiča.
(poljski)
gledališča___________________________
TREVISO
Palaverde
V petek, 3. 3., ob 21. uri: koncert Gina Paolija.
LJUBLJANA Opera SNG Ljubljana
V	torek, 28. 2., ob 19. uri: balet Pesmi ljubezni in smrti (Mahler-Šparenblek).
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI v nedeljo, 26. 2., ob 19. uri: Večer plesa in poezije - avtorski recital Saše Staparski.
V	SREDNJI DVORANI v ponedeljek, 27. 2., ob 19.30: Revizor (Nikolaj Gogolj), rež. Vito Taufer, gostuje Narodno kazalište Ivan Zajc z Reke.
V	VELIKI DVORANI v torek 7. 3., ob 18. uri: baletni večer Birgit Cullberg - Don Kihotove sanje in Bela košuta, Orkester in balet Opere SNG, dir. Uroš Lajovic (ponovitvi 8. in 11. 3. ob 19. uri).
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 25. 2., ob 19.30: Zid, jezero (Dušan Jovanovič), rež. Dušan Jovanovič (ponovitvi 28. 2. in 3. 3.).
V	sredo, 1. 3., ob 19.30: Ko so cvetele buče (Dragoslav Mihailovič), rež. Vinko Moderndorfer.
Mala drama
V	četrtek, 2. 3., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič (ponovitev 4. 3.).
MGL Ljubljana
Nocoj, 25. 2., ob 19.30: Gospa ministrica (Branislav Nušič), rež. Miran Hercog (ponovitve 1., 2. in 3. 3.).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 27. 2., ob 20.30: Tradimenti (Harold Pinter), rež. Furio Bordon, gostuje Stalno gledališče F-JK (ponovitev 28. 2.).
VIDEM
Gledališče Zanon
Nocoj, 25. 2., ob 21. uri: v okviru prireditev Contatto Shakespeare - Titus Andronicus (W. Shakespeare), rež. Dušan Jovanovič in King Richard the Tird (W. Shakespeare), rež. Ljubiša Ristič, nastopa National Theatre iz Subotice.
V	četrtek, 2. 3., ob 21. uri: v okviru prireditev Teatro Contatto -Naja (A. Longoni), rež. Angelo Longoni, nastopa gledališka skupina Teatro di Porta Romana (ponovitve 3., 4. in 5. 3.).
BENETKE Gledališče Goldoni
Nocoj, 25. 2., ob 20.30: Le 99 disgrazie di Pulcinella (Roberto De Simone), nastopa Ente Teatro Cronaca Sas (pon. 26. 2. ob 16. uri).
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	MALI DVORANI v ponedeljek, 27. 2., ob 1930: koncert dua Tinka Muradori - flavta in Pavla Uršič-Kunej - harfa (Telemann, Basacopol, Zecchi, Andriessen, Inghelbrecht, Ibert).
V	VELIKI DVORANI v torek, 28. 2., ob 19.30: orgelski večer Milka Bizjaka (Pacher, Anonimus, R. Lesjak, Valeri, Galvani, Ano-nimo Comasco, Galuppi, Stanley, Bizjak, Bach, Franck).
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 2. 3., ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, pianist Eugen Indjič, dir. Anton Kolar (Brahms, Saint-Saens; ponovitev 3. 3.).
GORICA
Auditorium
V	petek, 3. 3., ob 20.30: simfonični orkester Moldava, pianist Vincenzo Balzani, dir. Francesco Balzani (Brahms, Beethoven).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 2. 3., ob 20.30: koncert kvarteta Petersen (Haydn, Mozart, Beethoven).
VIDEM
Palamostre
V	ponedeljek, 27. 2., ob 21. uri: klavirski recital Andrea Rudija (Beethoven, Schumann, Prokofjev).
PADOVA Auditorium Pollini
V	ponedeljek, 27. 2., ob 21. uri: koncert Komornega orkestra Padove in Veneta, dir. in solist Pavel Kogan - violina (Mozart, Haydn, Schubert; ponovitev 28. 2.).
BENETKE
□	PALAČA FORTUNV: Archeofon - fonografi, gramofoni in radijski sprejemniki 1888-1934 (vsak dan 9-19, pon. zaprto, do 5. 3.).
VIDEM
□	AL LABORATORIO DUE (Ul. Giusti 2): grafike sodobnih umetnikov - De Chirica, Apollonia, Pizzinata, Scanavina, Santomasa in Celibertija (vsak dan 11-12.30 in 17.30-19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 8. 3.).
□	MUSEO DELLA CITTA' - TORRE DI SANTA MARIA (Ul. Zanon 24); II bisturi e il piccone - razstava o restavriranju in arheoloških odkopaninah na Videmskem (9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih zaprto, do 4. 6.).
GORICA Kulturni dom
V	sredo, 1. 3., ob 20.30: otvoritev, nato premiera celovečernega filma Kavarna Astoria (r. Jože Pogačnik).
V	četrtek, 2. 3., ob 15. uri: kratki filmi AGRFT - Domača naloga za učitelja A. K. (r. Igor Pediček), Mala Odiseja (r. Igor Pediček).
V	četrtek, 2. 3., ob 16. uri: Šola AGRFT se predstavlja - srečanje in razgovor s študenti ljubljanske akademije.
V	četrtek, 2. 3., ob 18. uri: tv film Soška fronta (r. Dorica Makuc).
V	četrtek, 2. 3., ob 20.30: koroški igrani film Tevžej (r. Marjan Sticker), nato mladinski film Maja in vesoljček (r. Jane Kavčič).
V	petek, 3. 3., ob 15. uri: film Ljudnica (r. Filip Robar-Dorin).
V	petek, 3. 3., ob 16. uri: kratka filma Bloški smučarji (r. Metod Badjura) in Triglavske strmine (r. Ferdo Delak).
V	petek, 3. 3., ob 17. uri: Založniške novosti na področju slovenskega filmvidea - predstavitev knjig, revij in videokaset, nato tv oddaja Slovenija (r. Andrej Mlakar).
V	petek, 3. 3., ob 18. uri: tv oddaja Povečava, nato tv film Nasmehi (r. Franci Slak).
V	petek, 3. 3., ob 20.30: prvi jugoslovanski glasbeno-dokumentar-ni film o skupini Laibach Zmaga pod soncem (r. Goran Gajič), nato celovečerni film Remington (r. Damjan Kozole).
V	soboto, 4. 3., ob 10. uri: okrogla miza - Slovenski scenaristi med izzivom sedanjosti in kritičnim pregledovanjem preteklosti.
V	soboto, 4. 3., ob 16. uri: dokumentarna filma - Montaža ekstaze o mitingu v Ljubljani, Stara mašina o mitingih po Jugoslaviji (r. Želimir Zinka).
V	soboto, 4. 3., ob 20.30: šest kratkih animiranih filmov Zdravka Barišiča, nato celovečerni film Odpadnik (r. Božo Šprajc).
V	nedeljo, 5. 3., ob 16. uri: film P. S. (r. Boštjan Hladnik, Marcel Buh in Andrej Stojan).
V	nedeljo, 5. 3., ob 18. uri: mladinski film Poletje v školjki 2 (r. Tugo Štiglic).
V	nedeljo, 5. 3., ob 20.30: celovečerni film Dom za obešanje (r. Emir Kusturica).
• 4. festival slovenskega filma, videa in televizije Film video monitor prireja Kinoatelje v sodelovanju z ZSKD in East-West film institutom ter slovenskimi producenti Viba-film, RTV Ljubljana in neodvisnimi produkcijami.
skoraj disko	11		illliilii
DORNBERK
Nocoj, 25. 2., ob 20.30: igra skupina Manhattan iz Pulja.
HUM
Nocoj, 25. 2., ob 20.30: igra skupina Atomsko sklonište iz Pulja.
BUKOVICA
V	nedeljo, 26. 2., ob 20.30: igra skupina Bazar iz Kopra.
KOBJEGLAVA
V	petek, 3. 3., ob 20.30: igra skupina Romeo iz Ljubljane.
ŠEMPAS
V	petek, 3. 3., ob 20.30: igra skupina Cafee Rock iz Zagreba.
SLOVENIJA in ISTRA
□	KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan ob 9., 10., 11., 13., 14. in 15. uri; ob nedeljah ob 14.30 je možen ogled predstave klasične šole jahanja. Urnik obiskov velja do konca marca. Podrobnejše informacije nudi Prodajna služba (tel. 067/73541 in 067/73781).
□	ŠKOCJANSKA JAMA: ogled vsak dan ob 10. uri. Obisk traja poldrugo uro. Aprila in maja bo več obiskov. Podobnejše informacije nudi Kompas-Sežana (tel. 067/72271).
□	POSTOJNSKA JAMA: ogled vsak dan ob 9.00 in 13.30, ob sobotah in nedeljah tudi ob 11.30 in 15. uri. Ogled traja poldrugo uro. Urnik velja do konca marca. (Informacije: tel. 067/23041)
□	POSTOJNSKI PREDJAMSKI GRAD je za obiskovalce odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Priporočajo najavo skupin. (Informacije: tel. 067/23856)
□	TEHNIČNI MUZEJ SLOVENIJE - BISTRA PRI VRHNIKI: muzej je odprt vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 18. ure, ob ponedeljkih je muzej zaprt. (Informacije: tel. 061/751422 in 061/317588)
C NARODNI PARK BRIONI: ladja odpluje iz Fažane vsak dan ob 7.15, 8.00, 9.15, 10.00, 11.15, 13.15, 14.00 in 15.30. Ogled je možen peš ali z malim vlakom. Vključuje vožnjo z ladjo od Fažane do otoka Veliki Brion in nazaj, ogled fotosafarija, živalskega vrta, arheoloških izkopanin, etnološkega in arheološkega muzeja ter stalne razstave Tito na Brionih. (Informacije nudi Kompas Pula, tel. 052/24773).
BENEČIJA
□	LANGOBARDSKO MALO SVETIŠČE V ČEDADU (Borgo Bros-sana): ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure.
□	KRŠČANSKI MUZEJ (v čedajski Stolnici): ob delavnikih od 9.30 do 12. ure in od 15. do 17.30, ob nedeljah in praznikih od 11.30 do 12. ure in od 15.30 do 17.30.
□	KELTSKO PODZEMSKO NASELJE (Čedad - Ul. Monastero): vsak dan od 8. do 13. ure in od 15.30 do 17.40, ob ponedeljkih popoldne in praznikih zaprto. Ključi so pri Letoviščarski ustanovi. • Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Čedad, Trg Boiani 4, tel. 0432/731398).
□	LANDARSKA JAMA (v občini Podbonesec, po Špetru na poti k meji). Ključe ima župnik.
□	CERKVICA SV. JERNEJA (v Barnasu blizu Špetra). Ključe imajo v sosednji hiši.
□	CERKVICI SV. LUCIJE IN SV. ANDREJA (v Kravarju pri Sv. Lenartu). Za ključe lahko obiskovalci vprašajo v vaški gostilni.
□	LAŠTRA LANDARSKE BANKE PRI CERKVI SV. JAKOPA-(v Biači v občini Podbonesec, na poti v Barnas).
GORICA
□	MUZEJ NA GRAJSKEM GRIČU (tel. 0481/83926): ob delavnikih od 9.30 do 12.30, od 14.30 do 17.30, ob nedeljah od 9.30 do 13. ure in od 14.30 do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. Urnik velja do konca marca.
TRST
□	JAMA PRI BRIŠČIKIH (tel. 040/327312): vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 16.30, ob ponedeljkih zaprto; ogled vsake pol ure. Aprila bodo obiski tudi popoldne.
□	MIRAMARSKI ZGODOVINSKI MUZEJ (Miramar - tel. 040/224143): ob delavnikih od 9. do 13.30, ob praznikih od 9. do 12.30. Od maja dalje bodo obiski tudi popoldne.
□	SVETILNIK V BARKOVLJAH (Furlanska cesta): samo ob nedeljah od 10. do 15. ure
□	ŽELEZNIČARSKI MUZEJ (Postaja Čampo Marzio - tel. 040/65881 int. 185); vsak dan od 9. do 13. ure, ob torkih zaprto.
□	RIŽARNA PRI SV. SOBOTI (Ul. Ratto della Pileria 1 - tel. 040/826202): vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto.
□	AKVARIJ (Nabrežje Nazario Sauro - tel. 040/306201): zaradi popravil je možen samo delen ogled, vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto.
□	POMORSKI MUZEJ (Ul. Čampo Marzio 1 - tel. 040/304987 in 304885): vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto.
□	ETNOGRAFSKI MUZEJ V ŠKEDNJU (Ul. Pane bianco 52 - tel. 040/827248): ob torkih in petkih od 15. do 17.30.
□	RAZVALINE STAREGA DEVINSKEGA GRADU: grad je zaprt, obiski bodo možni od junija dalje. (Informacije: tel. 040/208120)
□	BOTANIČNI VRT (Ul. Marchesetti 2) in BOTANIČNI VRT CARSIANA sta zaprta do 2. 5.
[
filmske premiere
eva fornazarič
Nikar z Greenawayevimi ženskami
___________tu in tam________
Brazil Tropical za 8. marec


GIOCHI NELL ACOUA
Produkcija: Film Four/Allarts Productions, VB 1988 □ Scenarij in režija: Peter Greenaway □ Fotografija: Sascha Vierny □ Igrajo: Bernard Hill (Henry Madgett), Joan Plowright (Cissie Colpitts, nona), Ju-liet Stevenson (Cissie Colpitts, mati), Joely Richard-son (Cissie Colpitts, hči)
S filmi Petra Greenawaya je tako: nekaterim so blazno všeč, drugim se gnusijo. Srednje poti menda ni, od filma do filma pa postaja čedalje težja izbira, na kakšnem bregu pričakati naslednje delo britanskega mojstra. Sama imam zelo rada njegove filme in zato priznam, da sem povsem pristranska, ko pišem o njih.
Ker vem, da je malokdo užival ob gledanju Greenawa-yevega filma Z00, ne bom vztrajala v prepričevanju množic o tehtnosti filma Drovming by Numbers (v italijanskem prevodu Giochi nelFacgua/, ki je bil med drugim deležen velikega uspeha na lanskem festivalu v Cannesu, kjer je prejel nagrado za najboljši umetniški doprinos.
Greenawayevo raziskovanje »sramnih« kotičkov našega življenja (morda se kdo še spominja Risarjeve pogodbe, ko je risar baročno posiljeval gospodarjevo ženo, ali Z00, ko sta se dvojčka ljubila z žensko, ki je izgubila obe nogi v prometni nesreči) se torej nadaljuje z brskanjem med zločini, ki so jih zmožne ženske. Cissie Colpitts (babica) odkrije, da jo je mož varal z mlado lepotico. Zato ga utopi v domači kopalni kadi. Zdravnik in družinski prijatelj Madgett ji bo pomagal iz zagate, ker se bo vse tako lepo izteklo, pa bosta tudi Cissie (mati) in Cissie (hči) pokončali svoja zakonca. Da bi bilo zadoščeno potrebam družine Colpitts, sta oba tečna sopotnika zaključila svoje zemeljske dneve v vodi, prvi v morju drugi pa v bazenu. Greenawayeva morala? Varuj se žensk, še posebno, če ne znaš plavati. Več o tej filozofiji pa boste izvedeli, če boste tudi sami šli v kino.
	
	
tl IS	
Festival Ljubljana organizira ob dnevu žena (v ponedeljek, 6. 3., ob 20. uri, v dvorani Tivoli) folklorni show Brazil Tropical. Istoimenska skupina je nastala v Salvadorju pred kakimi dvajsetimi leti in od tedaj nastopa po vsem svetu. Spored ponuja ob radoživi glasbi razgibane plese, v katerih se spajajo južnoameriški, afriški in evropski elementi. Sicer so v afro-brazilski folklori še posebno močni afriški vplivi, ki nudijo plesom omamni ritem.
Intervju s profesorjem Samom Pahorjem ob izteku drugega mandata
»Mojih 206 dni, 3 ure in 50 minut v Vsedržavnem šolskem svetu v Rimu«
Profesor Samo Pahor je od leta 1977 član Vsedržavnega sveta za javno šolstvo. V tem svetu je uradno predstavnik nadzornega, vodstvenega in učnega osebja (do leta 1982 samo učnega) šol s slovenskim učnim jezikom, dejansko pa je zastopal interese slovenskih šol vseh vrst in stopenj. Profesorju Pahorju se izteka druga mandatna doba in zato ne more ponovno kandidirati na bližnjih volitvah. Za intervju smo ga zaprosili, da bi nam osvetlil značilnosti tega šolskega zbornega organa in svoje izkušnje v njem. Kot prvo smo ga prosili, naj nam okvirno predstavi Vsedržavni svet za javno šolstvo.
»Vsedržavni šolski svet je organ pri prosvetnem ministru, ki naj bi izrekal ministru mnenja glede pobud in ukrepov, ki jih misli realizirati na najrazličnejših ravneh in področjih: glede zakonskih osnutkov in osnutkov drugih predpisov, glede osebja (odpusti, premestitve, disciplinski ukrepi in podobno). Svet ima 74 članov in je najvišji predstavniški organ šolskega osebja. Razen v primerih, ko obravnava vprašanja posameznikov, mnenje sveta ni niti obvezno niti obvezujoče. Njegova moč je predvsem moralnega značaja. V njem so predvideni trije predstavniki slovenskih, nemških in valdostanskih šol.«
Kakšne so v teh okvirih možnosti predstavnika slovenskih šol?
P
(zaradi ozemeljske razporeditve skih šol, zaradi rabe jezika v nekaterih situacijah ipd.), lahko predlaga spremembe, popravke, dopolnila in podobno. Ta faza dela je relativno komplicirana in istočasno delikatna. Če si zraven, ko se začenja priprava dokumenta, lahko marsikaj spraviš noter, če se vključiš v postopek kasneje, je zelo težko. Problem je seveda, kdaj si zraven. Vsedržavni šolski svet deluje namreč v vodoravnih odborih (določeni so po stopnjah šol), v navpičnih (ukvarjajo se s posameznimi problemi) in v posebnih svetovalskih komisijah. Te ustanovijo, ko je neko vprašanje zelo splošnega značaja. V tem primeru so te komisije sestavljene po ključu zastopstva, zastopanih sindikatov, pri čemer seveda majhni sindikati odpadejo. Razen v primeru, ko že v predsedstvu tega sveta ugotovijo, da lahko neki problem posebej zadeva manjšine, in vključijo tudi njihove predstavnike. V tem smislu jih tudi obvezuje zakon iz leta 1982, da so namreč ti predstavniki manjšine polnopravni člani posameznih odborov. Problem je v tem, da verjetno lahko velikokrat nastanejo problemi pri snovi, za katero nobeno predsedstvo ne predvideva, da bi lahko imela na področju manjšinske šole kakšne posebne implikacije, in potem seveda zastopnika ni na tej seji in lahko nastopi šele v zadnji fazi, vsekakor ne v prvi. Zato je nastajanje tega dokumenta precej odvisno od dialektične sposobnosti, od diskusije, in argumentov, s katerim se kolege prepričuje. V glavnem ti nimajo velikega razumevanja do manjšin in po navadi diskutirajo o vsem prej, o manjšinskih predlogih pa zadnji dan ali zadnjo uro. Druga možnost posegov je po lastni iniciativi. Svoj čas je bilo dano v pravilnik nekaj, kar bi pravzaprav moralo preprečevati to možnost, in sicer, da mora vsaka resolucija imeti vsaj sedem podpisnikov. V prvi mandatni dobi sem celo vrsto dokumentov spravil na plenarne seje preko navpičnega odbora za odnose med šolo in manjšinami, ki je nastal kot posledica mojih prizadevanj. Med drugim je prišlo tudi do pomote pri volitvah, tako da so izvolili mene namesto predstavnice Doline Aoste iz sindikata CISL. Zaradi tega so bili predstavniki CGIL in CISL nekaj let jezni, saj sem se jaz precej držal predstavnikov CGIL, pri ČISL pa so mislili, da so jih kolegi CGIL okrog prinesli. V drugi mandatni dobi tega odbora niso hoteli obnoviti in mi je preostala samo druga možnost, in sicer to, da predložim besedilo kakega do-
kumenta.«
Kakšno podporo ste imeli pri drugih članih sveta?
»Osnovno vprašanje je, kako dobiti v pravem času primerno podporo. Jaz sem recimo imel določene možnosti za podporo pri članih CGIL, vendar je zanje žal značilno, da običajno ne prihajajo na seje, in tako ne moreš računati nanje. Odkar je zastopnica Aoste pri SNALS, me je vedno podprla in ker ima ta sindikat menda najštevilčnejše zastopstvo, sem imel na svoji strani veliko število glasov, čeprav se je potem mogoče tudi kdo od SNALS vzdržal. Normalno so moji predlogi šli skozi s popolnim soglasjem ali z vzdržanjem nekaterih posameznikov. Mogoče le enkrat ali dvakrat z enim nasprotnim glasom. Razen v nekem obdobju, ko vse, kar sem jaz predlagal, sploh ni šlo skozi, to pa po zaslugi Tržačanov, ki so me v Rimu očrnili na vse pretege, češ da svoje rimske kolege okrog prinašam, zgrešeno informiram itd. Ta napad iz Trsta je prišel iz strogo katoliških krogov, kot sta Unione cattolica insegnanti italiani medi in AGE, to je organizacija staršev. Zavezništva si moramo mi Slovenci vsekakor sproti pridobivati, kar ne velja za predstavnika južnih Tirolcev, ki doslej ni hotel podpreti enega mojega predloga.«
So še kake druge možnosti vpliva?
»Na ministrstvu sta možni še dve dejavnosti. Eno je kon-taktiranje raznih funkcionarjev za reševanje posameznih problemov ali za zbiranje informacij, ampak to je že izven direktnega delovanja v Vsedržavnem šolskem svetu. Druga možnost je posredovanje v zadevah posameznikov. Izven stavbe ministrstva so seveda dane možnosti kontaktov s šolskimi uradi posameznih strank, s posameznimi parlamentarci, z drugimi ustanovami. To so različne priložnosti, na katere pač naletiš ali ne. Jaz sem to možnost imel, ker sem se že prej leta in leta ukvarjal z raznimi manjšinskimi organizacijami in sem potem prišel po teh vezah v stike z drugimi organizacijami. Moram reči tudi, da mi je verjetno marsikdaj to poznavanje drugih manjšin pomagalo tudi znotraj samega Vsedržavnega sveta, ker sem lahko vsem svojim kolegom sproti dokazoval, da poznam vse manjšine v Italiji in da se v mejah možnega zavzemam tudi za vse manjšine. V Rimu kot drugod je vsekakor bistveno, da imaš iniciativo v svojih rokah in da ne capljaš za dogodki. Budno je treba slediti vsemu dogajanju: v 12 letih sem manjkal na enem samem plenarnem zasedanju, in še to, ker sem bil na seminarju o večjezičnem izobraževanju, ki ga je v Frascatiju na mojo pobudo organiziral CEDE. Nikoli ne moreš vedeti, kdaj se bo na nekem področju, ki ga magari ne poznaš, pojavila stvar, na katero lahko ti pritakneš svoj predlog, torej pritakneš slovenski lonček, da se slovenske šole in ustanove okrepijo, potrdijo, uveljavijo.«
Kot ste izračunali, ste v prvi mandatni dobi potovali v Rim povprečno petnajstkrat na leto, v drugi pa 17,5-krat. Izračunali ste tudi, da ste v 1983-1988 bili zdoma (vedno zaradi obveznosti v Vsedržavnem šolskem svetu) 206 dni, 3 ure in 50 minut. Kateri dosežki so po vašem mnenju še najbolj nagradili ta vaš trud?
»Opravljenega dela je bilo veliko in predolgo bi bilo naštevanje. V prvi mandatni dobi je zaradi moje dejavnosti prišlo do ustanovitve navpičnega odbora za stike in odnose med
šolo in manjšinami. To je bil v zgodovini sveta najbolj aktiven tovrsten organ. V drugi mandatni dobi tega odbora niso obnovili. V zadnjem času smo veliko delali za učne programe slovenskih šol, izglasovano je bilo tudi priporočilo za razširitev slovenskih šol v videmsko pokrajino, za zakonsko zaščito manjšine, sprejet pa je bil tudi moj predlog, naj se sklad za slovenske učbenike dvigne na 200 milijonov lir. V parlamentu in drugod pa tega dokumenta niso primerno uporabili in sklad je še vedno brez zadostnih sredstev.«
Kakšno razumevanje in podporo ste imeli s strani slovenskih kolegov in organizacij?
»Iz prve mandatne dobe imam živo v spominu, da moji kolegi v odboru Sindikata slovenske šole v glavnem niso imeli časa, da bi poslušali moja poročila, zato sem potem nehal poročati. V glavnem je bilo v slovenskem okolju zelo malo posluha. Od leta 1976 sem član Deželne komisije za vprašanja slovenske šole. V njej sem nalašč ostal, da bi lahko povezoval eno z drugim, da bom dobival informacije v Deželni komisiji, zato da bom v Rimu lahko nastopal, in seveda, da bom v Deželni komisiji spodbujal, da se intervenira. Spoznal pa sem, da manjka koordinacija in zavest, da imamo v tej skupinski igri politiki, svetovalci, razni predstavniki, pač vsi, ki lahko vplivamo, tudi na nepomembnem mestu pomembno vlogo. V zvezi s tem bi rad še nekaj povedal: vrsto let sem si prizadeval, da bi naš šolski odbor zavzel nekatera stališča. V bistvu pa sploh ni bil učinkovit, kajti vedno se je zgodilo, da katera od strank ni poslala svojih predstavnikov. Tudi tisti, ki so prišli, niso pokazali pretirane volje, da bi kaj naredili. Pregovor pravi: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Za Slovence, ki si sami nočejo pomagati, ni pomoči. Glejte na primer vprašanje volitev v pokrajinske in okrajne šolske svete. Prvič smo sklenili, da bojkotiramo. Dobro. Potem pa so minila leta in sedaj spoznavamo, da povsod, kjer smo bili odsotni, nismo dosegli ničesar. Ponovno bi bilo treba preučiti vprašanje, razmisliti in ukrepati. Sam sem že agitiral v tem smislu, vendar brez uspeha. Sicer na SKGZ in drugod trdijo, da imajo seje, da razpravljajo, da preučujejo... V resnici se mi zdi, da ni prave volje do konkretnega angažiranja.«
Kakšne lastnosti bi moral imeti vaš naslednik?
»Kadar si sam, moraš biti res vedno prisoten, tako da ti nobena priložnost ne uide. To je osnovni pogoj. Drugič, da hitro reagiraš na posamezne priložnosti in da imaš pri tem v glavi strasno število podatkov, saj na ministrtsvu nimaš s seboj celotne dokumentacije. Poznati moraš torej paragrafe, razne spise, dekrete, dogovore, zakone, pogodbe, tako da lahko hitro dokumentiraš svojo trditev ali zahtevo. V povsem drugačnem položaju si kot ostali svetovalci, ki so lahko specializirani samo za ozko področje in imajo nekaj sto metrov od ministrt-sva vsedržavno tajništvo sindikata z vrsto strokovnjakov in vso dokumentacijo.«
Kateri so po vaši oceni trenutno ključni problemi slovenske šole?
»Bistvena je kvaliteta priprave za življenje, torej vprašanje, če naša šola dovolj kvalitetno usposablja naše učence in dijake. Kaj pomeni to? Prvič, ali smo glede programov in učbenikov dosegli zadostno stopnjo sistematičnosti. Po mojem se na tem področju dogaja, da so razne stopnje šol med seboj ločene, poučevanje snovi je nepovezano in torej ni dopolnjevanja. Druga stvar, ki je danes posebno aktualna, in je tudi vezana s kvaliteto, je vprašanje osnovnošolske mreže. Pri tem bi spet omenil politike, ki si spričo demografskega padca zadnjih let očitno niso upali prevzeti odgovornosti, da bi zavzeli neko stališče. Jaz pravim to: najbolj genialen učitelj, ki uči v eno-razrednici, ne more dati tisitim učencem toliko,^ kot bi lahko, če bi jih imel v enem samem razredu. To je fizično, aritmetično, kemično neizpodbitno. Če bomo preživeli, bo to odvisno od dobre priprave: dobro pripravljeni Slovenci bodo boljše preživeli kot slabo pripravljeni. In če se tolažimo s tem, da z ohranjanjem enorazrednic ohranimo kakšno učno mesto več, se sami ugonabljamo. Kot je rekel v Dragi koroški pesnik in pisatelj Janko Messner, morajo imeti politiki pogum in fantazijo. Če nimaš ne enega ne drugega, ni upanja za uspeh.«
Imate vtis, da je bila slovenska javnost dovolj seznanjena z vašim delom?
»Ne. Če ni bilo zadostnega posluha v odboru Sindikata slovenske šole, ne vem, kakšno zanimanje naj bi bilo v drugih okoljih. V začetku leta 1983, če me spomin ne vara, Primorski dnevnik ni hotel objaviti niti mojega pojasnila ob izkrivljenem prikazovanju mojega delovanja. Odtlej sem se omejil na to, da sem rimskemu dopisniku Primorskega dnevnika dostavljal v Vsedržavnem šolskem svetu izglasovana priporočila. Lani se je pripetilo tudi to, da je Primorski dnevnik pri objavi vesti o takem priporočilu izpustil moje ime. Letos, 28.1., je izpustil sintetičen podatek, da je v poročilu o delovanju sveta v letih 1983-1988 mojemu delu posvečenih 3,7% prostora in da je v istem poročilu med pomembnejšimi dokumenti 20% izpod mojega peresa, čeprav predstavljam le 1,3% sveta. Človek ne ve, ali naj na ljubo zavistnežem in zapeljancem, ki so prepričani, da počneš vse le zato, da bi se tvoje ime pojavilo v časniku, preneha delovati ali kaj.«
Čeprav Primorski dnevnik ni edino sredstvo javnega obveščanja...
Pogovor zapisala NADJA FILIPČIČ
Drugega in tretjega marca bodo na vseh slovenskih šolah v Trstu in Gorici volitve predstavnika učnega in vodstvenega osebja v Vsedržavni šolski svet.
Na kandidatni listi DOM Sindikata slovenske šole so trije šolniki:
Josip Pečenko, Aldo Štefančič in Tomaž Simčič
Vsak volilec lahko odda le eno preferenco.
Kakšna je vloga zastopnika slovenskih šolnikov v vsedržavnem šolskem svetu? Kakšna naj bo njegova povezava s kolegi? Kaj si šolniki pričakujejo od tega. O teh vprašanjih je Primorski dnevnik organiziral okroglo mizo, ki je začela z uvodnim prispevkom prof. Sama Pahorja o pristojnostih vsedržavnega šolskega sveta, o njegovih izkušnjah in delu v tem telesu. Iz prostorskih razlogov njegovo razmišljanje in obračun dela objavljamo v intervjuju na tej isti strani.
Po uvodnem razmišljanju se je razprava začela z utemeljitvijo izbire novih kandidatur, za katere se je odločil_ Sindikat slovenske šole. Tajnica SSŠ Živka Marc jih je utemeljila takole:
MARC:Izbiranje kandidatov je bilo dolgo delo in zdi se mi, da smo na ta način izbrali najprimernejša imena: prof. Pečenka, prof. Stefančiča in prof. Simčiča. Prva dva že dolgo časa sledita vsem problemom slovenske šole in sta angažirana v bojih za slovensko šolo in torej dobro poznata vse probleme. Poleg tega pa sta tudi ravnatelja, kar pomeni, da dobro poznata zakonodajo, s katero se spopadata vsak dan. In še en razlog bi navedla: ker sta ravnatelja, nista vezana na vsakodnevni pouk v razredu, delo v razredu pa je za vsakega šolnika težko združljivo z obveznostmi v vsedržavnem šolskem svetu, ki zahteva v nekaterih trenutkih celega človeka. Prof. Simčiča pa smo predlagali, ker mislimo, da je potrebno, da se oblikujejo tudi novi kadri, ki naj se posvečajo problemom slovenske šole. Poleg tega pa je prof. Simčič v Rimu že poznan, kar sem ugotovila, ko sem na ministrstvu vložila kandidatno listo.
PD: Kaj pa o neučnem osebju?
MARC: Zal zakon tega ne predvideva. Predviden je samo predstavnik učnega
osebja, zato neučno osebje nima možnosti, da bi izvolilo svojega predstavnika. Zato tudi nima dvojezične glasovnice, pač pa lahko voli le z italijansko.
PD: Po utemeljitvi kandidatur naj se tudi sami kakdidati vključijo v razpravo. Kako si zamišljate opravljanje te dolžnosti? Kakšen je vaš program? Kakšne so bile vezi z dosedanjim predstavnikom v tem svetu prof. Pahorjem?
ŠTEFANČIČ: Vrsto let sem že član deželne šolske komisije in mislim, da kar dobro poznam probleme naše šole. Če izhajam iz svoje izkušnje in iz tega, kar je povedal kolega Pahor, moram reči, da nisem optimist glede tega, kar lahko dosežemo. Sodim pa vsekakor, da je naša prisotnost nujna vedno in povsod. To je seveda težko, saj en sam človek ne more biti povsod, mora pa vsaj zagotoviti svojo prisotnost, ko je najbolj nujno in ko razprava kakorkoli zadeva slovensko šolo. To je potrebno, ker na slovensko šolo radi pozabijo, in ne samo v Rimu, pač pa tudi in morda predvsem v Trstu.
Delo slovenskega člana v vsedržavnem svetu ni lahko. Potrebna je temeljita priprava, da se lahko v vsakem trenutku vključi v razpravo, da predlaga in vključi popravek, ki je potreben. Nujno je tudi imeti zaveznike, ki te podprejo. Po drugi strani pa je problem sodelovanja, na katerega predstavnik slovenske šole lahko računa v manjšini. Prof. Pahor se je večkrat pritožil, da je sam, da ni ljudi, ki bi mu pomagali. Na žalost je pri nas tako, da nimamo organov in ustanov, ki bi sledili problemu šolstva. Kdor bo izvoljen v vsedržavni svet, bo v zagati, če ne bo imel podpore vse slovenske šole.
Kar zadeva sodelovanje s prof. Pahorjem pa naj povem, da sva sodelovala v deželni šolski komisiji. To je bila priložnost, da nas je on informiral, komisija pa je lahko obravnavala vprašanja in sprejemala resolucije, ki jih je predsedstvo komisije nato posredovalo Rimu. Rekel bi, da bo ledina, ki jo je prof. Pahor zaoral v Rimu s svojim delom, v pomoč in oporo tistemu, bi bo sedaj izvoljen. Kako se bo lahko tam kretal, pa bomo šele videli.
PEČENKO: Dejstvo, da sva s Štefančičem ravnatelja in da s svojo odsotnostjo ne bi prizadela dijakov, je za naju velika prednost. Kar zadeva neučno osebje,
Udeleženci ok^SJe rrdze Primorskega dnevnika o volitvah predstavnika slovenskih 0lkov v Vsedržavni šolski svet opozorili tudi na nujnost enotneg nastopanja in oblikovanja skupne šolske politike
na katerega so očitno pozabili, pa s> . ramo prizadevati, da bi spremeni* « kon in zagotovili tudi neučnemu °51, predstavnika. To je že en problem, j terim naj bi se spoprijel bodoči P stavnik slovenske šole.	. jf
Drugo važno vprašanje se mi i 45 zakona 400, ki v svojem tretje1)^ stavku določa, da kdor ni učil naL|i tri leta italijanščine na slovenskih ^ j mora opraviti izpit iz slovenščin f pravi, da kdor ni učil italijanščini ■more postati stalen, če ne opravi , in dokaže, da obvlada slovenšd ^ |. tem odstavkom se razveljavi čleI1._/ melj nega zakona o ustanovitvi * M skih šol, ki določa enakovredno^^ i lom na slovenski in na italijanski -v' tem smo na deželni komisiji iz9*a r stališče in ga poslali v Rim, tam P^f,i ne vedo. V zvezi s členom 45 bi ® / še četrti odstavek, ki je tudi pr°tlS sv( Oba bi bilo treba črtati, vendar j lijem prizadevanju sem doslej na*
A
isa.	•, n* i
. podobnega se dog^iI j*, ici za suplence, ki o jzi nenovanjem opraviš izP , p0, le. O tej zadevi sem pisa‘% t adivo mešani komisiji. a spremenilo se ni nl nraše,r sti profesorji, ki bodo i P J, nščini ljudi, ki so oprav« m . venskih višjih sred j 0k'. da bodo tisti, ki jih bodo P^jv opravijo izpit, vl°z“ P ,
.yPra!n°l°lŠČ® Jbleme://.!
&
rt«

zi„ stl- O tem je postavil vprašanje Bre-Pravr ^ tem problemu bi morala raz-šdrn deželna komisija in ne sogla-bil s Sindikatom slovenske šole, ki je nii/~dovolJ'en s tem, kar je izjavil skrb-
Marc>
pecfm^Px,v- , -
cljj.rT-.ciNKO: No, v redu, čeprav je sin-h0. 1 Poudaril, da bi se skrbnik moral prerietoyati- Zdi se mi, da so zakonski se j°Plsi dostikrat nam v korist, vendar Pi]'1« «e poslužujemo. In še to bi ome-'l0s't;e žolna komisija, ki se je v pretek-dvpLS,est.aiala večkrat, je imela v zadnjih je letih le štiri seje. In še to, komisija
na leta^opfi zaPad!at keri_e bila jzyoljc-
n0vi( . laBo, pristojni pa bi jo želeli obli n,- e septembra. Kot da ne bi ime-Wob,emov...
- ee	Kot kandidat učnega osebja
$orjea . 1 lahko zastopam mnenje profe-Wn cePrav se nisem z njimi nepos-
da rt Pogovarjal - bi opozoril predvsem Ha§e skrbljenost, ki je posledica stanja vez Sole. To morda ni neposredno po-Ž4V ° z delom predstavnika v vsedr-
i rn SVPtll cnH i na m orl nrciElomo
Šole"\U1 svetu’ sodi pa med probleme fte L t*si. strukture, pešanje slovenščina tis- odločilnega razpoznavnega zna-šo)a ®e, specifičnosti so problemi, ki jih kriZe “čuti in ki so najbrž odraz splošne ie, ,jg Paše narodnostne skupnosti. Jasno biki n °- ne m°remo reševati samo šol-hJOfL dač pa je to problem, s katerim se 9a pr sP°Prijeti vsa naša skupnost. Vlo-^av9em tavn‘ka slovonske šole v vsedr-v®hdar svetu je izredno pomembna, dosti ki *■ .Pr°blemi sploh presegajo mož-vSedrža lb ™a slovenski predstavnik v jen v rt?ern svetu. Kdorkoli bo izvo-sknpn lolo, bi moral imeti oporo širše S lemi ni-1'i?omo‘l neke komisije, ki bi se j6 d0 or °b emi ukvarjala. Zdi se mi, da jMski odb nekaJ leti deloval slovenski j® Veb j,, 0r. ki se sedaj menda ne sesta-"hi pa s 6 vem za vzroke tega, sprašu-brobletn., ’ kie naj sploh razpravljamo o nvt°nomji , e' na primer o problemu WSveta • ^ako naJ član vsedržavne-rrt. Podm1?. ostali ljudje, ki delajo na s 5 ’.2raz , ,u' nastopajo tako, da bodo hi? °lje manjšine, če takega teletu bj
jjphtike.S(P2lavezal še na problem šolske i deseb^ j b demografski eksploziji v še-v danes s» ni nihče ustrezno ukrepal rt Ali sni ^Popadamo s prostorsko stis-pdnosrt?, imamo šolsko politiko za rtsi npg,' .vsi se samo pritožujemo, da trt Ukrerirt0' pi pa bilo nobenih stvar->rt Problem ni bilo odbora, ki bi se s
h 0 hudn norn spoprijel. To se mi zdi
P0vez- °' sai io „1_____________, 1.:_____
kai
žuje, 'j Saj Je šola element, ki Stn -3n Za dje pravzaprav preizkusni
hiertrtin ie .
jrt6tn, še nrVso našo skupnost. In, če haj b0P rt?™'38 na t° okroglo mizo: je bilo rečeno, okrogla
rtzalDbu- kot
bi 5enUda za naprej, bi bilo nujno, Pogovora udeležili tudi pred-
stavniki ostalih komponent slovenskega narodnega življenja. Če predstavniki strank niso bili povabljeni, bi se mi zdelo pa umestno, z ozirom na sestavo omizja, da bi poleg predstavnika SKGZ sedel med nami tudi predstavnik SSO.
PD: Iz povedanega se je izluščilo nekaj vprašanj. Od premajhne angažiranosti naše skupnosti za šolsko vprašanje do problema zakonov, ki se jih ne znamo posluževati. In navedli bi lahko še vrsto drugih. Vendar nekaj prioritet je treba postaviti. Če bi se sodelujoči na tej okrogli mizi morali odločiti, kakšne prioritete bi postavili?
PAHOR: O povezavi med zastopnikom v Rimu in našo skupnostjo bi rekel tole: osebno sem si na nek način pomagal s tem, da sem bil istočasno tudi član deželne komisije, ki je razpravljala o vseh tekočih vprašanjih, da sem bil nekaj časa v odboru sindikata in eno leto celo njegov-tajnik. Kljub temu pa sem si postavil vprašanje: kaj če me Galloni pokliče in nam ponudi zborni organ ter me vpraša, kaj želimo. Kaj bi mu odgovoril? Da Slovenci imamo v tem pogledu nekaj idej in ne vemo, kaj hočemo. Zato sem se zavzemal, da bi na šolskem področju pripravili načrt tega, kar želimo in da bi nato, glede na situacije, uresničili eno ali drugo stvar. V Rimu se razpravlja o maturah. Kakšno maturo si želimo? Razpravlja se o formiranju šolnikov. Kaj zahtevamo na tem področju. Razpravlja se o preureditvi ministrstva in perifernih šolskih organov. Kaj zahtevamo? V šolskem odboru, na katerega prihajajo različne stranke zelo neredno, sem se trudil, da bi se dogovorili, kaj hočemo. Tako bi bil lahko zastopal stališča Slovencev in se ne bi odločal samo
po lastni presoji. Toda nismo se mogli zediniti. In tudi če bi nam minister kaj ponudil, ne bi naredili nič, ker ne vemo, kaj hočemo. To je problem, ki presega problem zastopstva v Rimu, ki presega pristojnosti sindikata, zadeva pa odgovornosti vseh krovnih in drugih političnih organizacij, ki naj bi na politični ravni zastopale šolnike. Meni se je na primer zgodilo, da sem registriral želje naše skupnosti, ko je bil sprejet zakon za priznanje v inozemstvu opravljenih diplom. Potem pa smo imeli proti temu prizive na deželno upravno sodišče in s strašnim sovraštvom so govorili proti« sovražniku slovenskega naroda Samu Pahorju. No, to se zgodi, če ne vemo, kaj hočemo.
PEČENKO: Najprej bi se obregnil ob novinarja, ki je rekel, da preveč govorimo in da je predolgo. To je prva okrogla miza PD o šolstvu. Tudi če žrtvujete nekaj prostora več, ko ste že toliko pisali o pustu, ne bo tako hudo. Kar zadeva stališče o zbornih organih pa bi rekel tole: dobro se spominjam, da smo bili na seji v Jamljah - prisoten je bil tudi Košuta -in tedaj je Iskra polemično vprašal, kaj je v zvezi z dvema okrajema, ali gre samo za osebno stališče Košute ali pa je to stališče SKGZ. Mislim, da smo se tedaj odločili za dva okraja. V zapisniku o sejah komisije Cassandro pa sem odkril, da smo kar naekrat hoteli intendanta, ki naj bo namestnik skrbnika, tega lika pa v italijanski zakonodaji ni. Naši zastopniki pa so ob tem šli vsak po svoje. Hočem reči, da sem imel z enotnim šolskim odborom zelo slabe izkušnje. Njegova krivda je, da nismo zastopani v pokrajinskem šolskem odboru, ker se je odločil za bojkot volitev. Mislim, da je tako odločitev narekovala komodnost, ker je bilo lažje bojkotirati volitve, kot pa sestaviti enotno listo. Ko bi bili zastopani v tem odboru, bi se lahko tudi tam borili proti krčenju šol, tako pa se lahko borimo le v deželni komisiji.
PD: Šolski odbor je imel tudi drugo nalogo, ki tukaj ni bila nakazana, in sicer to, da je iskal otroke za slovenske šole. In to so delali ljudje, ki niso sodili v šolo. Med nami pa je tudi Košuta, ki je bil dolgo let v odboru. Prav bi bilo, da tudi on poseže glede tega vprašanja.
SIMČIČ: Ker je bilo prej vprašanje prioritete bi o tem še dve besedi. Glede predstavnika v vsedržavnem svetu bi rekel, da je bistvenega pomena povezava med predstavnikom in šolniki ter slovenskimi organizacijami. Če v šolskem odboru ni bilo soglasja, ni bila rešitev v tem, da se ne sestaja več. Nasprotno sestajati bi se moral, dokler ne bi našel skupnih rešitev.
STEFANČIČ: Dovolite tudi meni dve besedi. Zdi se mi, da bi sklepe, ki so bili sprejeti pred tolikimi leti, morali spet
pregledati. Meni se na primer zdi, da nam odsotnost v pokrajinskem šolskem svetu bolj škodi kot koristi. Prepričan sem tudi, da bi morali imeti neko telo, neko zastopstvo, s katerim bi se zastopnik v vsedržavnem svetu posvetoval. Zato bi pozval Sindikat slovenske šole, da bi preučil, kako sestaviti tak organ, s katerim bi zastopnik v vsedržavnem svetu lahko sodeloval. Drugače je res težko, saj se ti lahko pripeti to, kar se je zgodilo kolegi Pahorju.
KOŠUTA: Res je, da je to prva okrogla miza po 15 letih, od kar so bili sprejeti pooblaščeni odloki. Danes sicer govorimo o problemu predstavnika v vsedržavnem svetu, kljub temu bi pa rad podčrtal to, kar so tudi drugi kolegi: slovenska šola je za nas življenjska nit, ki povezuje vsakega starša, vsak odbor, kjerkoli deluje.
Sedaj pa o šolskem odboru. Res je v krizi, slišali pa smo tudi, da je v krizi deželna šolska komisija, na katero se je naslanjal Pahor. Bodočemu predstavniku ne bo lahko, ker je naša baza vse manjša. Pred petnajstimi leti smo imeli veliko več otrok v slovenski šoli in tudi med starši je bilo veliko več zanimanja za to šolo. Danes je tega zanimanja manj. Gospod Simčič je pravilno izpostavil zaskrbljenost šolnikov ob dejstvu, da se naša skupnost tako malo zanima za šolo. Nismo sposobni oblikovati organa, ki bi vodil enotno šolsko politiko, iz katere bi lahko črpali stališča tisti, ki morajo to politiko uresničevati v višjih forumih. To je osnovni problem, ki ga je treba rešiti.
Okoli vprašanja šolskih organov je bilo veliko predlogov, dejstvo pa je, da nimamo dveh osrednjih organov, pokrajinskega in okrajnega sveta, za katera smo se v preteklosti veliko zavzemali. Mislim, da nismo mi krivi, če teh teles nimamo. Načelo je bilo samostojen okraj za slovensko šolo, kar je lahko pomenilo ali dva okraja, enega v Trstu in enega v Gorici, ali pa skupen deželni okraj...
PEČENKO: Ne obračaj, kar tako...
KOŠUTA: To je bilo, kar smo trdili. Nima pomena, kako danes to razlagamo, ne verjamem pa, da bi si sami zapravili okraj. In mislim, da kaj takega tudi vi ne verjamete. Sicer ne bi imeli tudi danes toliko težav v_ Beneški Sloveniji z dvojezično šolo v Špetru, ki jo moramo sami vzdrževati. Kakorkoli sedaj stvari
obračamo, ne bomo prišli nikamor, poleg tega pa to tudi ni predmet te okrogle mize. Sem pa za to, da na tej okrogli mizi in na tisti, ki je napovedana, podpremo zamisel o ustanovitvi tistega organa, ki ga sedaj nimamo in na katerega bi lahko računali, saj so potrebe po odločanju vsakodnevne in zadevajo vse stopnje šole. Danes je na primer žgoče vprašanje zapiranja šol. Kaj bomo naredili? Naj prepustimo tistim v administraciji, da sami to rešijo, mi pa naj stojimo ob strani in gledamo, potem pa smo sposobni le kritizirati sprejete odločitve? To je današnja stvarnost. Ni nam potrebna polemika, pač pa, kot večkrat pravi Pečenko, da si nalijemo čistega vina in začnemo skupaj orat, kar bo v pomoč tistemu, ki bo v Rimu, in onim, ki bodo v Trstu, Gorici v raznih svetih.
ŠKRINJAR: Najprej nekaj besed o deželni šolski komisiji. Delovanje te komisije je pogojeno od predsednika, deželnega šolskega skrbnika, ker seje sklicuje on. Sicer imajo možnost sklicevanja tudi člani (sejo mora zahtevati ena tretjina članov), vendar to se še ni zgodilo. Se je pa komisija večkrat sestala na pobudo našega sindikata. Sklepi komisije gredo v Rim prek filtra, šolskega skrbnika, na ministrstvu pa gre tudi vse prek funkcionarja. Očitno je, da gre za kanal, ki ne deluje.
Glede šolskega odbora bi rekel, da se je v zadnjih časih večkrat sestal zlasti v zvezi z zapiranjem šol in ukinjanjem ravnateljstev. Njegova napaka pa je, da formalno ne obstaja, da so enkrat odsotni eni, drugič drugi. Tako ni mogoče priti do enotnega nastopanja.
Sedaj pa še o enotnem nastopanju in o našem predstavniku v Rimu. Kako naj čuti za sabo enotnost, če na primer ima-
mo več zakonskih osnutkov za zaščito Slovencev in so ti osnutki med seboj različni? Ali ne bi bilo mogoče poiskati med nami skupno osnovo, predno kaj pošljemo v Rim? Rimski funkcionarji imajo tako lahko igro, saj^ nam pravijo, da smo sami razdvojeni. Ce imamo nekatera telesa, bi jih morali ovrednotiti. Če bomo tukaj res pripravljali enotne nastope, bo tudi naš zastopnik v Rimu imel lažje delo. Imel bo načrt in bo znal, kako nastopati.
PEČENKO: Deželni odbor je v predlogu o ustanovitvi šolskih okrajev poudaril, da en okraj prav ni osnovan, dva pa bi lahko bila. Zato moram popraviti Košuto. Ko smo se sešli v Gregorčičevi dvorani, sem jasno povedal, da vidim v skladu z zakonom samo možnost dveh okrajev...
KOŠUTA: Saj ni bilo to problem...
PEČENKO: Kar zadeva zasebno šolo v Špetru pa v razsodbi ustavnega sodišča jasno piše, da se ministrstvo oziroma šolski organi samo seznanijo z obstojem take šole. Druge pravice nimajo. Preverijo, da je v skladu s higienskimi predpisi in konec. Če se se skrbnik noče seznaniti z obstojem šole, se ga toži zaradi neizpolnjevanja dolžnosti...
PAHOR: In če ne njega, ministrstvo..
ŠTEFANČIČ: Mislim, da bi bilo neplodno, če bi se prepirali, kdo je bil v preteklosti kriv. Mislim, da se lahko počutimo vsi nekoliko krive, ker je od
1974 leta do danes minilo 15 let in se po prvem in drugem bojkotu nismo pravočasno dogovorili, da bi pritiskali na ministrstvo in parlament, da bi v okviru obstoječih zakonov, ali zakonov, ki bi jih ustrezno spremenili, nekaj dosegli. Tudi svojega naj večjega sovražnika ne bi obtoževal, da mi nekaj ni dal, če ga nisem vprašal, naj mi da. Mi smo naredili to napako, saj nismo zahtevali, naj nam nekaj priznajo.
PD: S tem zaključujemo okroglo mizo. Bila je prva, opozorila pa je na vrsto problemov slovenskega šolstva. Tokrat smo govorili o nekaterih aspektih, v prihodnje pa bomo s podobnimi okroglimi mizami razčlenili še druga vprašanja, kot so združitev šol, učbeniki, vloga slovenske šole v naši skupnosti. Iz te razprave pa bi izpostavili dva problema: slovenska šola ni samo stvar šolnikov, pač pa vse skupnosti; potrebno je skupno telo, v katerem bodo zastopani vsi Slovenci in ki bo usmerjal šolsko politiko.
Okrogle mize Primorskega dnevnika so se udeležili kandidati za vsedržavni šolski svet Josip Pečenko, Aldo Štefančič in Tomaž Simčič, bivši predstavnik slovenskih šolnikov v svetu Samo Pahor, predstavnika SSŠ Živka Marc in Stanislav Škrinjar, zastopnik šolskega odbora SKGZ Edmud Košuta, za Primorski dnevnik pa so okroglo mizo vodili Marko VValtritsch, Nadja Filipčič in Ace Mermolja. Fotografije Davorin Križmančič.
Na predlog slovenske konzulte na Občini
Aprila v Gorici posvet o slovenski prisotnosti
Posvet o slovenski prisotnosti na Goriškem je končno - če naj se izrazimo v športnem žargonu - po dolgi in mučni vožnji prišel pred ciljno ravnino. Na seji konzulte za slovenska vprašanja pri Goriški občini so te dni lahko vzeli na znanje, da je datum posveta določen in da so razne birokratske ovire premeščene. Predsednik Marinčič je poročal o sestanku z občinskim odbornikom za kulturo, na katerem so se dogovorili, da se bo posvet odvijal 14. in 15. aprila v deželnem avditoriju v Gorici.
Konzulta je predlog za posvet na to pomembno temo postavila že v prejšnjem mandatu, podroben predlog in program pa predstavila takoj po umestitvi v sedanjem mandatu, torej skoraj že pred dvema letoma. Občina je predlog sicer takoj odobrila, nato pa je prišlo do raznih zapletov glede finansiranja. Denar za kritje stroškov bodo namreč črpali iz deželnega zakona za kulturo miru, ki pa je lani prešel iz deželne pristojnosti v pristojnost Pokrajine. Težave so sedaj rešene, Pokrajina pa je pobudi namenila celo več sredstev, kot jih je nameravala Dežela.
Dvodnevni posvet bo potekal dvojezično, slovenski in italijanski predavatelji bodo govorili vsak v svojem jeziku. Za poslušalce, ki ne obvladajo obeh jezikov, bodo zagotovili prevajalsko službo. Uradni organizator je Občina, pri kateri je slovenska konzulta posvetovalni organ, za vsebinsko izvedbo pa bosta skrbela raziskovalna inštituta ISIG in SLORI.
Konzulta je odobrila okvirni program, ki je z malenkostnimi spremembami oz. dodatki sličen prvotno predstavljenemu predlogu. Dopoldanski del prvega dne bo namenjen zgodovinskemu okviru, popoldne bodo obravnavali razne družbene in kulturne razsežnosti današnje prisotnosti slovenske komponente v goriškem prostoru, tretji sklop predavanj pa bo segel na gospodarsko področje in vlogo manjšine tudi v obmejnem gospodarstvu. Skupno je predvidenih približno ducat predavanj, ob tem pa je še predlog, da bi posvet sklenili z okroglo mizo novinarjev.
Na seji so vzeli v poštev še nekaj predlogov za vsebinsko obogatitev pomembne pobude, ki je prva priložnost za javno, celovito in poglobljeno obravnavo potenciala slovenske prisotnosti v tem prostoru in v splošno korist družbene rasti na Goriškem.
Konzulta pa je na isti seji morala vzeti na znanje tudi negativno dejstvo. Potem ko je Občina odobrila sejnine tudi za člane konzulte in tako izenačila organ drugim občinskim komisijam, je Pokrajinski nadzorni odbor zavrnil ta sklep z utemeljitvijo, da je konzulta nekako interni pomožni organ uprave in da ne more uživati enakih pravic kot druge po zakonu predvidene komisije. Gre za priznanje delovanja in predvsem vloge konzulte, ki danes nikakor ni zadovoljiva, so menili člani. Zato bodo ponovno vzeli v pretres vprašanje prilagoditve pravilnika in skušali zagotoviti konzulti vlogo, ki bi ji morala pripadati.
_____ •%*
Franc Šetinc predstavil knjigo in utemeljil svoj odmevni odstop
Politična parabola enega najvidnejših sodobnih slovenskih politikov in ključni trenutki slovenske ter jugoslovanske politike zadnjih desetletij skozi prizmo njegovega osebnega doživljanja so vsebina knjige Franceta Šetinca Vzpon in sestop, ki jo je avtor predstavil goričkemu občinstvu v Kulturnem domu. Povsem razumljivo, da je piščeva osebnost in zanimivost vsebine knjige privabila nemalo poslušalcev ter izzvala vsebinsko bogat dialog med avtorjem in občinstvom.
Po uvodnih besedah predsednice upravnega odbora Kulturnega doma Nade Sanzin je prof. Ivan Bratina predstavil avtorja, njegovo novinarsko in pisateljsko delo in politično pot, ki ga je privedla do vrha jugoslovanske partije. Šetinc je presenetil javnost z nepričakovanim odstopom, v svoji knjigi pa med drugim raziskuje in utemeljuje vzroke te odmevne poteze.
Šetinc je nakazal svojo življenjsko pot, od mladosti v taborišču do povojnega aktivizma, ki mu je žrtvoval tudi šolsko izobrazbo, do prvih vidnejših funkcij pa tudi trenutkov streznitve -na primer ob trboveljskem štrajku leta 1958. Spoznal je, da socializem ni brez družbnih konfliktov. Politična pot ga je nato privedla na čelo slovenske SZDL in leta 1986 v zvezno partijsko predsedstvo do lanskega odstopa.
»Po značaju sem miren človek, nisem sposoben za "rokoborbo", kakršna je danes naša politika,« je dejal. O odstopu je prvič razmišljal, ko mu ni uspelo uveljaviti v drugih republikah pojmovanja SZDL kot izraza pluralizma, kot jugoslovansko obliko
tega, kar so drugod večstrankarski sistemi. Za odstop (prvi brez prisile v zgodovini vzhodnih partij z jugoslovansko vred, je ugotovil) se je odločil, potem ko so mu z lažnimi očitki in obtožbami onemogočili rešitev kosovskega vprašanja, v katero je bil prepričan, da je edina prava.
S tem dejanjem je Šetinc uresničil pomembno reformo: uvedel je demok-ratičnejši način razreševanja konfliktov namesto prejšnjih "kampanjskih" odstavitev. »Vendar se nisem z odsto-
pom odrekel politiki, niti se razšel z ZK,« je pojasnil in dejal, da bo še naprej delal za prenovo jugoslovanske družbe. V odgovorih na posege občinstva je Šetinc še omenil razna žgoča vprašanja, ki jih podrobneje obravnava v knjigi. Od ceste afere do Kavčičevega odstopa, od dachauskih procesov do kosovskega vprašanja. Zaključil je optimistično: kljub konfliktom in težavam se zlasti v Sloveniji pojavljajo pomembne novosti. Za boljšo bodočnost se je še vredno boriti.
Občinstvo na predstavitvi, v okvirčku Franc Šetinc	(foto Marinčič)
Crisci pojasnil stališče Biasuttija glede Slovencev
Na meji več sto tovornjakov še težje pa bo prihodnje dni
Meso proste cone za marec in april
"Lahko zagotovimo, da predsednik deželnega odbora ni nikoli menil sprejeti ali osvojiti priporočila in stališča misovskega gibanja glede zaščite slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Biasutti je opozoril, da je to področje v pristojnosti Rima in da Dežela medtem ne more narediti ničesar za reševanje tega vprašanja. Vsekakor je treba povedati, da ima vlada posluh za to vprašanje in da je prav v zadnjem času v pripravi predlog zakona, ki naj bi šel v razpravo in odobritev v parlamentu.
Glede rabe materinega jezika s strani svetovalcev slovenskega jezika med izvajanjem njihovega upravnega mandata, želim priklicati v spomin odgovor, ki sem ga že posredoval ob predložitvi osnutka dokumenta dne 3. 11. 1988. Vsekakor potrjujem veljavnost in aktualnost izjav zapopadenih v programskem dokumentu predsednika Pokrajine, ki so bile podane ob prevzemu odgovornosti in ki v specifičnem primeru v bistvu soglašajo s stališči predsedstva Deželnega odbora."
Tak odgovor je včeraj v pokrajinskem svetu prebral - odgovor je bil namreč v pisni obliki - Predsednik Pokrajine v odgovor na interpelacijo, ki so jo 27. decembra lani predložili komunistični svetovalci, navajajoč pri tem čudno zadržanje predsednika deželne vlade, ob proračunski razpravi.
Sicer je bil dobršen del včerajšnje seje pokrajinskega sveta namenjen neposrednim, oziroma interpelacijam o dokaj različnih vprašanjih. Predsed-
Prisvojil si je bencinske bone
Kontingent bencinskih bonov proste cone, ki ga prejemamo vsako leto, je strogo oseben. Prevzemanje bonov namesto druge osebe je zato kaznivo dejanje, kot je lahko spoznal 35-letni Diego Fiore iz Ul. Trivigiano, ki so mu zaradi tega včeraj sodili na goriškem sodišču.
Obtožen je bil goljufije, ker je osem let, od leta 1974 do 1982, prevzemal bencinske bone namesto tete Aurelie Temmel, ki je umrla 23. oktobra 1974. Fioreja so odkrili maja leta 1982, ko se mu je pripetila prometna nesreča in so ugotovili, da je uradno še vedno lastnica avtomobila že osem let prej pokopana teta. Fiore je dvigoval bone proste cone v prepričanju, kot je izjavil sodnikom, da pri tičejo avtomobilu in ne osebi.
Sodniki so obtožencu priznali amnestijo, v skladu z zahtevama tožilca Trotte in branilca Bevilacgue.
Ponesrečenka umrla
V tržiški bolnišnici je včeraj umrla 56-letna Letizia Virco vd. Ermacora. Ženska se je 2. februarja ponesrečila v Ul. Veronesi v Tržiču. Peljala se je s kolesom, vanjo pa je s fiatom 127 trčil Tržačan Stefano Trevisan. Sprva so jo sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v enem mesecu, nato pa so nastopile komplikacije, zaradi katerih je včeraj, 22 dni po nesreči, podlegla.
nik Crisci je v pisni obliki odgovoril na sedem interpelacij, o čemer bomo še poročali, na začetku seje pa so bile predložene nekatere nove, (zahteva KPI, da se ponovno preveri možnost dodelitve kontigenta goriva proste cone pokrajinskemu prevoznemu podjetju) postavljena pa vrsta drugih vprašanj, recimo o vlogi in delu komisij (Devetakova in Saccavini) o srečanju, ki naj bi ga imel predsednik s sekcijo SSk v Števerjanu (Salomoni), o obveščanju in uradnih komunikejih (Di Dato), o Argentincih in prenatrpe-nem programu seminarja (Fiorelli), o raziskavi o zaposlovanju žensk v pokrajini (Di Dato).
Na vprašanje komunista Salomonija če je osnovana časopisna vest, da se je predsednik Crisci sestal s sekcijo SSk v Števerjanu in če se namerava sestati z občinsko upravo, je slednji odgovoril, da je bil v Števerjanu na večerji, glede srečanja z upravitelji pa je že v teku dogovarjanje.
Protest osebja italijanske carine, ki se vzdržuje nadurnega dela, povzroča v teh dneh težave in zastoje tudi na mednarodnem mejnem prehodu med Štandrežem in Vrtojbo, čeprav v Gorici še ne beležijo tolikšnih težav kot na nekaterih drugih blagovnih mejnih prehodih v deželi. Kar zadeva izvoz iz Italije je povprečno čakanje tovornjakov na meji zaenkrat omejeno še na en dan, večje pa so zamude v obratni smeri: tovornjaki, ki vozijo v Italijo so na meji prisiljeni čakati po dva do tri dni, da pridejo na vrsto za izpolnitev carinskih obveznosti. Včeraj popoldne, potem ko so po izteku rednega urnika cariniki ob 14. uri zapustili službena mesta, je na italijanski strani meje bilo ustavljenih okrog 50 tovornjakov, precej več, gotovo nekaj sto, pa jih je čakalo na dovoljenje za vstop v državo.
Posledice protesta je na goriškem prehodu nekoliko ublažilo dejstvo, da cariniki v rednem urniku delajo s pospešenim ritmom in skušajo vsak dan
KD Jezero Doberdob			SLOVENSKI DIJAŠKI DOM
Dan slovenske kulture			v Gorici
			nudi možnost bivanja tudi univerzitetnim študentom.
Pusti peti moj'ga slavca			Vse informacije dobite v upra-
Kraški potopis			vi doma, Ul. Montesanto 84,
Danes ob 20.00 v občinski te-			tel. 0481-83495 od 11. do 15.
lovadnici.			ure.
Danes pogreb zakoncev Perissin
Poziv policije moškemu ki morda kaj ve o požaru
Danes bodo v Gorici pokopali Nico-loja Perissina in njegovo 69-letno ženo Anno Comuzzi, ki sta prejšnjo noč umrla zaradi tragičnega požara v baru Baobab pri Podgori. Žalni sprevod bo krenil ob 12.30 iz splošne bolnišnice v cerkev v Ločnik.
Nobenih bistvenih novosti ni glede stanja 23-letne Caterine Calabrese, ki se je težko ponesrečila med begom iz stanovanja v prvem nadstropju goreče stavbe. Kot smo poročali je skočila na plastično lopo pod oknom, ki pa sta jo že načela ogenj in toplota, tako da se je vdrla pod njeno težo. Calabresejeva je padla z višine nekaj metrov na pločnik in si zlomila vretence.
V ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice na Katinari so si zdravniki včeraj še vedno prizadevali, da bi preprečili nevarnost paralize na nogah.
Kar zadeva preiskavo o vzroku požara, je edina včerajšnja novost poziv policije moškemu, ki je bil v bližini bara Baobab malo pred izbruhom požara, naj se javi. Njegovo pričevanje utegne biti dragoceno, četudi ni opazil ničesar nenavadnega. Kaže, da je moški imel parkiran avto nedaleč od bara in se je odpeljal nekaj pred 2. uro. Morda je zapazil kaj nenavadnega, tudi v nasprotnem primeru pa je njegovo pričevanje pomembno, vsaj da se določi ura, ko še ni gorelo. Zato
ga vabijo naj se javi na Kvesturi, ker bi lahko bil njegov doprinos dragocen za preiskavo.
V poštev jemljejo še vse možne hipoteze. Kak odgovor bodo morda lahko dale ugotovitve gasilskih izvedencev, vendar uradnih vesti o njihovih izsledkih zaenkrat ni. Obstaja pa tudi možnost, da ne bodo mogli dati dokončnega odgovora. Ogenj je namreč povsem opustošil notranjost bara, v katerem se je razvil požar, in morda uničil morebitno sled.
Uradno je policija včeraj zanikala obstoj kake konkretne sledi o namernem požigu. Tudi govorica o močnem poku in. avtomobilu, ki naj bi naglo odpeljal izpred bara, se zdi neosnova-na. Marsikdo je iz tega sklepal, da naj bi požar zanetila kriminalna tolpa, ki izsiljuje lastnike javnih lokalov. Take primere, tudi s požigom nočnih lokalov, so pred nedavnim beležili na Videmskem. To možnost so povezovali tudi z okoliščino, da je eden od solastnikov Baobaba odprl disco klub v Cussignaccu pri Vidmu. Vendar upoštevajoč, da so navadno tarče izsiljevanj večji in donosnejši nočni lokali, in da zaenkrat ni nikakršnega dokaza o namernem požigu, policija ne izključuje niti možnosti banalnega, čeprav tragičnega kratkega stika.
do 14. ure spustiti čez mejo čim več tovornjakov.
Predvidevanja za prihodnje dni pa tudi pri nas niso ugodna. Danes bodo cariniki redno delali do 14. ure, v ponedeljek pa napovedujejo celodnevno stavko. Če se sindikalni spor ne razreši, je torej v torek pričakovati dosti hujše zastoje, katerih posledice se bodo zavlekle tudi v naslednje dni, ko bi moralo biti delovanje carine spet normalno.
Proslava ob 25-letnici Voce Isontina
V okviru slovesnosti ob 25. obletnici glasila goriške nadškofije Voce Isontina bo danes, ob 16. uri v Fogarjevem avditoriju na Verdijevem korzu osrednja proslava. Po uvodnem pozdravu predsednika upravnega sveta prof. Ar-nolfa De Vittorja, bo spregovoril odgovorni urednik glasila Renzo Bosca-rol. Slovesnosti se bo udeležil tudi go-riški nadškof Antonio Vitale Bommar-co. Odprli bodo tudi razstavo.
Gorela je žimnica
Hiter poseg gasilcev je preprečil nastanek večje škode ali pa še kaj hujšega. Včeraj nekaj pred enajsto uro se je nenadoma začelo kaditi iz stanovanja 59-letnega Eugenia Mazorane, Borgo Castello 14. Iz še ne ugotovljenih razlogov, menda pa zaradi cigaretnega ogorka, je začela goreti žimnica. Gasilci so ogenj v nekaj minutah povsem pogasili in s tem preprečili hujše posledice.
Čelno trčenje
Včeraj popoldne okrog 15.30 je prišlo na pokrajinski cesti med Zdravšči-nami in Zagrajem do čelnega trčenja med fordom, ki ga je upravljal 48-letni Giordano Piteo iz Zdravščin, in fiatom ritmo, za volanom katerega je sedel 65-letni Bruno Pozzar iz Terza d'Aqui-leia. V goriški splošni bolnišnici so nudili prvo pomoč le Piteovi ženi 58-letni Ederini Donda, ki je v nesreči zadobila nekaj udarcev in odrgnin po celem telesu.
razna obvestila
KD Jadro in Posvetovalna komisija za Slovence pri Javnem večnamenskem centru v Ronkah priredita ob dnevu slovenske kulture proslavo, danes ob 20. uri, v občinski sejni dvorani v Ronkah.
KD Briški grič priredi ob dnevu slovenske kulture proslavo danes ob 20.30 v društvenih prostorih na Bukovju.
KD Oton Župančič vabi na celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Primorec - Tabor z Opčin danes ob 20.30 v Domu Andreja Budala v Štandrežu.
Kmečka zveza obvešča, da 28. februarja zapade rok za predstavitev prošnje za dopolnilno odškodnino (indennita com-pensativa).
Zveza opozarja kmete, da je do 5. marca rok za plačilo takse na številko IVA. Interesenti naj se oglasijo v uradu zveze, Ul. Malta 2, v dopoldanskih urah.
Goriška Trgovinska zbornica obvešča, da je že na razpolago kontingent mesa proste cone za dvomesečje ma-rec-april. Do mesa po znižani ceni imajo pravico samo imetniki posebnih nakaznic. Za dodelitev kontingenta za marec in april morajo upravičenci izročiti odrezek št. 11.
_______________kino___________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Cocktail«.
VERDI 18.00-22.00 »Homeboy«.
VITTORIA 17.00-22.00 »U2 - Rattle and drum«.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Le cose cambi-ano«.
ENCELSIOR 17.30-22.00 »Sotto il vestito niente n. 2«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Mama je ponorela«. 22.00 Nočni kino: »Vroča Cecilija«.
ŠEMPETER 18.00-20.00 »Vila orhideja«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolo - Ul. 1 Maggio 94 - tel. 790338.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 9.30 Anna Rainis por. Mighetti iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Gianna Vida por. Gerardi, iz splošne bolnišnice v cerkev pri kapucinih in na glavno pokopališče, ob 12.30 Nicold Perissin in Anna Comuzzi iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku.
t
Po težki in dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona
Marija Peric vd. Pahor
Pogreb bo v ponedeljek, 27. t. m., ob 14. uri v cerkvi v Jamljah.
Žalostno vest sporočata sin Evgen in hči Marčela z družinama.
Jamlje, Devin, Gorica, 25. 2. 1989
Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti izreka Evgenu Pahorju in družini iskreno sožalje ob bridki izgubi drage mame.
SKGZ razpravljala o težavah Zveze kulturnih društev
Kulturna dejavnost na Goriškem potrebuje večjo materialno osnovo
Kulturna problematika in predvsem delovanje Zveze slovenskih kulturnih društev sta bila v ospredju razprave na seji Pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško. O vprašanju sta poročala predsednik in tajnik goriškega dela ZSKD Rudi Pavšič in Igor Prinčič. Iz njunega obsežnega, poglobljenega in dokaj razčlenjenega poročanja je izšla kompleksna slika slovenske kulturne stvarnosti na Goriškem in vloge, ki jo v njej ima Zveza slovenskih kulturnih društev.
Po eni strani lahko ugotovimo, da sta raven in odmevnost kulturnega delovanja v Gorici visoki kot najbrž še nikoli v zadnjih desetletjih. Kulturni dom je prizorišče številnih, raznolikih in kakovostnih kulturnih prireditev. Njegovo delovanje pomeni veliko kulturno, pa tudi politično uveljavitev naše narodnostne skupnosti v mestu, ki prav preko kulture dosega priznanja v mestni javnosti in s tem višjo raven sožitja in strpnosti.
Razmah dejavnosti pa še ne pomeni, da je stanje naše kulture idilično. Vse prej je res nasprotno. Osnovni problem je finančnega značaja, kot sta odločno in zavzeto poudarila predstavnika ZSKD. V družbi, ki se modernizira, je treba tudi kulturno delovanje posodobiti. Ponudba, ki ne bi zadostila temu pogoju, je obsojena na neodzivnost. Za uresničevanje teh pogojev pa je potreben profesionalnejši pristop do delovanja, potrebni so organizacijski inštrumenti in izdatnejša materialna osnova. Zagotovitev te nujne osnove je danes pri Zvezi slovenskih kulturnih društev problematična: potrebovali bi več sredstev za kulturo, dejansko pa nam preti nevarnost, da jih bomo imeli še manj, je zaskrbljeno povedal Pavšič. Zato je pozval krovno organizacijo kot druge slovenske inštitucije k večji pozornosti za kulturo, ki naj ne bo pepelka našega družbenega življenja.
Od rešitve osnovnega vprašanja sredstev za kulturo za-visi ne samo sposobnost uresničevanja nekega programa delovanja, pač pa celo ohranitev kulturnega bogastva in kapitala človeških izkušenj, ki ju je obrodilo delo vseh teh let. To bi bila nedopustna izguba, še zlasti v Goriški specifični stvarnosti, kjer je naša narodnostna skupnost prav s kulturo dosegla marsikaj.
Poročiloma je sledila obsežna razprava, v kateri so poglobili še druga vprašanja v zvezi s kulturnim delovanjem in stvarnostjo na Goriškem. Govor je bil o kulturnem delovanju društev po vaseh, za katere obračun zadnjih let ni
pozitiven kot kar zadeva Gorico. To je delno tudi odraz krize Zveze, ki v danih pogojih ne more biti kos svojim raznovrstnim nalogam, od izvajanja lastnega programa in prireditev, do pomoči in storitev v korist včlanjenim društvom.
Tudi za kulturno delovanje, tako kot za šport, je lahko delna rešitev v poseganju po sponsorizacijah. Nekatere pobude, predvsem na filmskem področju bi že danes ne mogle uspevati, če ne bi bili deležni teh virov za kritje stroškov. Nadalje je potrebna koordiniranost med raznimi akterji na kulturnem področju in nasploh racionalizacija v delovanju. Tudi pri razdeljevanju sredstev javnih uprav so naše organizacije, glede na obseg in raven delovanja, še premalo vrednotene. Možnosti za izhod iz težav torej obstajajo, potrebna pa je zavzetost vseh naših inštitucij, da se uresničijo. V zaključkih je predsednik Pokrajinskega odbora Mirko Primožič zagotovil vso podporo in pozornost krovne organizacije do tako pomembne članice kot je Zveza kulturnih društev, tudi zato, ker bi bilo nesmiselno izgubiti s težavo pridobljeno bogastvo. O tem bo morala razpravljati SKGZ v celoti, gotovo pa je, da je potrebna globalna racionalizacija.
Na seji je bil tudi govor o pomembnejših pobudah, ki se bodo odvijale v prihodnjih dneh v Gorici. Od 1. do 5. marca bo v Kulturnem domu 4. Film video monitor, na katerem bo Kinoatelje predstavil lansko celoletno filmsko, televizijsko in video produkcijo na Slovenskem. Program manifestacije bo ob predvajanjih nudil še vrsto kulturnih srečanj. Pomembno priznanje ravni in kakovosti te prireditve je v pokroviteljstvu, ki so ga Film video monitorju zagotovile Dežela, Pokrajina in Goriška občina, na otvoritvenem večeru pa bosta spregovorila predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev Lipužič in predsednik Pokrajine Crisci.
Ob dnevu žena bo v Kulturnem domu 8. marca prireditev z razstavo likovnih del umetnic in družabnostjo. Posvet o slovenski prisotnosti na Goriškem, za katerega se že dalj časa zavzema Slovenska konzulta na Goriški občini, se bo predvidoma odvijal 14. in 15. aprila. Odbor SKGZ je to z zadovoljstvom vzel na znanje.
Na seji so se še dotaknili šolskih vprašanj, predvsem zaskrbljujočega osipa pri prehajanju iz otroških vrtcev v slovenske osnovne šole.
Pokrajinsko vodstvo KPI na Goriškem
V	nedeljo se je v Gorici zaključil 15. pokrajinski kongres Komunistične partije. Na njem so obnovili tudi statutarne organe. Od 42 članov pokrajinskega vodstva je skoraj polovica novih. Do pomladitve je prišlo tudi v nadzorni komisiji, ki šteje petnajst članov.
V	zvezni odbor so bili na tajnih volitvah izvoljeni: Gianpaolo Andrian, Giancarlo Anzanel, Mirella Arbulla, Liliana Ardit, Silvano Bacicchi, Nereo Battello, Mirio Bolzan, Ivan Bratina, Enzo Bucovini, Roberto Busolini, Ful-via Cossar, Marina Cuzzi, Gianmassi-mo De Pace, Aleksandra Devetak, Ro-saria Di Data, Anna Di Gianantonio, Annamaria Ferfoglia, Oliviero Furlan, Flavio Furlanetti, Ferdi Gerin, Enrico Gherghetta, Giovanna Giorda, Marzio Lamberti, Mirella Macera, Alessandro Maran, Licia Morsolin, Paolo Padovan, Lorenze Papais, Luciano Patat, Carlo Peresson, Alessandro Perrone, Adriano Persi, Gianna Pirella, Ennio Pironi, Blanca Redivo, Renzo Redivo, Maurizio Salomoni, Giusy Scalia, Edoardo Venturini, Maurizio Villani, Sergio Zilli, Luca Zorzenon.
Člani nadzorne komisije so: Duilia Bernes, Renato Cianel, Sandro Coraz-za, Claudio Di Chiara, Nando Di Dato, Vera Furlan, Claudio Gallini, Jožef Jarc, Milvia Kellner, Bianca Marega, Bruno Marizza, Mario Mauchigna, Sergio Parenzan, Silvino Poletto, Bruno Zuppel.
Fotografska razstava v Foljanu
Rudniški stroji v Idriji
Javni večnamenski kulturni center v Ronkah namerava z vrsto pobud obeležiti 150-letnico iznajdbe fotografije. Prva prireditev bo že jutri. Ob 11. uri bodo namreč v občinski razstavni galeriji v Foljanu odprli razstavo fotografij Paola Bonassija pod naslovom Idrija - rudniški stroji.
Predstavljena je zbirka štiriindvajsetih fotografij starih strojev, ki so zbrani v idrijskem muzeju in ki jih fotograf predstavlja na svojstven način. Razstava bo na ogled do 19. marca, Ogled od ponedeljek do četrtka od 15. do 18.30, ob petkih in nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Drevi v Kulturnem domu v Sovodnjah
Premiera kriminalke Osem žensk
Pomemben kulturni dogodek bo drevi v Sovodnjah. Na odru Kulturnega doma se bo ob 20.30 predstavila dramska skupina KD Sovodnje s kriminalno komedijo Roberta Thomasa Osem žensk.
Režiser predstave je Emil Aberšek. Igra, ki bo prav gotovo pritegnila pozornost gledalcev in poslušalcev, saj gre za zelo napeto zgodbo, je bila na sporedu že v lanski sezoni, a so se stvari zasukale drugače zaradi zamenjav igralk (v igri nastopajo samo ženske) in drugih težav.
To je zdaj mimo in drevi se bodo članice dramskega odseka, ki je s tem tudi povsem obnovil svojo dejavnost — ne gre pozabiti na lansko mladinsko predstavo Butalcev — predstavile pred domačim občinstvom. Predstavo bodo ponovili jutri ob 18.30.
Jutri množična ekološka akcija
Počistili bodo strugo Pevmice
Rajonski svet za Pevmo-Štmaver-Oslavje priredi jutri, 26. t.m., v sodelovanju s kulturno-športnima društvoma "Naš prapor" in "Sabotin" ter osnovno šolo J. Abram iz Pevme akcijo za čiščenje okolja. Poimenovali so jo kar akcija "za čisto Pevmico". Zborno mesto bo ob 9. uri pred osnovno šolo v Pevmi.
Prireditelji bodo poskrbeli za potrebne vreče, udeleženci pa morajo sami poskrbeti za primerno obutev in rokavice. Po končani akciji se bodo udeleženci zbrali na dvorišču župnišča v Štmavru, ob kozarcu vina in krožniku "pašte". Če bo ponagajalo vreme, bodo ekološko akcijo izpeljali v nedeljo, 5. marca, ob isti uri.
Rajonski svet želi na ta način opozoriti javno mnenje na vprašanje onesnaževanja okolja. Vprašanje, ki postaja iz dneva v dan vse bolj zaskrbljujoče. Tak primer je prav gotovo tudi struga Pevmice, kije na nekaterih mestih postala pravo odlagališče za smeti in vsakovrsten odpadni material. Pobudi so se na svojstven način priključili osnovnošolci, ki so narisali risbico z ekološkim motivom, ki so jo nato preslikali na letake z vabilom na jutrišnjo akcijo.
Podobne pobude bodo v prihodnjih tednih izpeljali tudi na drugih območjih goriške občine.
VSAKO SOBOTO TV OMREŽJE
CINCtUESTELLE
TE VABI V GLEDALIŠČE
PROGRAM
SOBOTA, 18. FEBRUARJA
LE MISERIE D’MONSSU TRAVET
avtor VITTDRIO BERSEZIO nastopa GIPO FARASSINO - ILEANA GHIONE
SOBOTA, 25. FEBRUARJA
ONA FAMIGLIA DE CILAPPONI
avtor CARLO DOSSI nastopa GIANRICO TEDESCHI
SOBOTA, 4. MARCA
i sadra
avtor CARLO BERTOLAZZI z GIULIO LAZZARINI
SOBOTA, 11. MARCA
UN MARITO
avtor ITALO SVEVO
nastopajo AROLDO Tl ERI - GIULIANA LOJODICE - REGINA BIANCHI
SOBOTA, 18. MARCA
PIGNASECCA E PIGNAVERDE
avtor TROTTA nastopa GILBERTO GOVI
SOBOTA, 25. MARCA
som A CHI TOCGA
avtor TROTTA nastopa GILBERTO GOVI
SOBOTA, 1. APRILA
LA VEDOVA SCALTRA
avtor CARLO GOLDONI nastopata VALERIA MORICONI - MARIO SCACCIA
SOBOTA, 8. APRILA
DONME Dl
ČASA SOA
avtor CARLO GOLDONI nastopa LUCILLA MORLACCHI
SOBOTA, 15. APRILA
LA ČASA NOVA
avtor CARLO GOLDONI nastopajo OMERO ANTONUTTI - MARGHERITA GUZZINATI - LINA VOLONGHI
SOBOTA, 22. APRILA
PAKIS1NA
avtor GABRIELE D ANNUNZIO nastopa FRANCESCA BENEDETTI
SOBOTA, 29. APRILA
GALUNA VECCHIA
avtor AUGUSTO NOVELLI nastopajo SARAH FERRATI - RENZO MONTAGNANI - NORA RICCI
SOBOTA, 6. MAJA
GASTONE
avtor ETTORE PETROLINI nastopata MARIO SCACCIA - MIRANDA MARTINO
SOBOTA, 13. MAJA
CHICCHIGNOLA
avtor ETTORE PETROLINI nastopa MARIO SCACCIA
SOBOTA, 20. MAJA
’0 SCARFALIETTO
avtor EDUARDO SCARPETTA nastopata SCARPETTA - DOLORES PALUMBO
SOBOTA, 27. MAJA
’0 MIEDEC0 D”E PAZZI
avtor EDUARDO SCARPETTA nastopata SCARPETTA - DOLORES PALUMBO
SOBOTA, 3. JUNIJA
’E 3 PECORE VIZIOSE
avtor EDUARDO SCARPETTA nastopala SCARPETTA - DOLORES PALUMBO
SOBOTA, 10. JUNIJA
PESTA DI PIEDIGROTTA
avtor RAFFAELE VIVIANI nastopa LINO MATTERA
SOBOTA 17. JUNIJA
TUTTO PUR RENTE
avtor LUIGI PIRANDELLO nastopa GIULIO BOSETTI
SOBOTA, 24. JUNIJA
IL BERRETTO A SONAGL1
avtor LUIGI PIRANDELLO nastopa PAOLO STOPPA
1
Vsako soboto, ob 22.30, je na omrežju Cinquestelle, ki združuje 28 TV postaj, med katerimi tudi Telefriuli, prvič na sporedu italijansko gledališče
65
cinguestelle
EKSKLUZIVNI DISTRIBUTER PROGRAMOV RAI
S Flormartom začetek letošnjih prireditev
Že 70 let sejmov in razstav na razstavišču v Padovi
Posvet o ovrednotenju okolja
Nova zelena obleka za italijanske avtoceste
Na sejmišču v Padovi je od petka do nedelje bila prva letošnja sejemska prireditev v kraju, kjer bodo letos počastili 70-letnico tamkajšnjih gospodarskih razstav.
Pričeli so s Flormartom, strokovnim sejmom za cvetličarstvo, ki ima mednarodne razsežnosti. Sejem je tudi letos bil namenjen izključno ljudem, ki se poklicno ukvarjajo s prodajo cvetja ter tistim, ki imajo posla z ureditvijo zelenih parkov. Razstavljale! so v Padovo prišli iz vse Evrope. Bilo jih je nad tisoč. Razstavljali so na 85.000 kvadratnih metrih površine. Obiskovalcev je bilo nad 30.000.
Sejmišče je bilo odprto le tistim, ki jih to vprašanje pobliže zanima. Podoben sejem bodo v Padovi imeli tudi ob koncu poletja, saj bo jesenski Flormart od 8. do lO.septem-bra. Tudi ob tisti priložnosti bo vstop dovoljen le tistim, ki se s tem poklicno ukvarjajo.
Sejem v Padovi ima letos 70 let. Prva sejemska prireditev je bila takoj po prvi vojni v juniju 1919. Sejmišče je nedaleč od železniške postaje, nedaleč od vpadnic v mesto, nedaleč od mestnega središča. V zadnjih letih so zgradili vrsto novih paviljonov in tudi precej velika parkirišča, s katerih je mogoče priti na sejmišče z avtobusi.
Padovanski sejem je namenjen predvsem gospodarstvenikom iz Veneta in severovzhodnih dežel Italije. Na sejmišču je tudi velik prostor ža kongrese.
Večina sejmov ima mednarodno razsežnost, večina jih je zelo specializiranih, vstop je dovoljen le zainteresiranim poslovnežem. Tako je bilo z že omenjenim Flormartom, ki je postala, tako trdijo v Padovi, najpomembnejša tovrstna prireditev v Evropi. Od 16. 20. marca bo 15. salon pohištva. Tudi na ta sejem bo dostop dovoljen direktno zainteresiranim. Sodelovali bodo izdelovalci pohištva iz Veneta, FJK in Tridentinskega Južne Tirolske. Od 18. do 20. aprila bo specializirani sejem informatike v javnih službah.
Mednarodni vzorčni sejem, 67. po vrsti (med vojno sejmov ni bilo), bo od 13. do 21. maja. To je splošni sejem, ki je odprt širšemu občinstvu. Lani so imeli 230.000 obiskovalcev, razstavljalcev je bilo 924.
Informatica '89 je naslov sejma, ki bo od 16. do 20. junija. Na tem sejmu bodo prikazani naj novejši dosežki sodobne informatike. Od 8. do 10. septembra bo jesenska izvedba sejma Flormart. V septembru, od 21. do 24., bo tudi 21. mednarodni sejem strojev in naprav za prevoze v tovarnah in skladiščih. Razstava strojev za obdelavo lesa Legno '89 bo od 13. do 16. oktobra.
Sejem, na katerega bo imela dostop tudi širša publika, ima naslov Tuttinfiera in bo od 29. oktobra do 1. novembra. To je sejem hobbyjev in prostega časa, na njem je tudi
razstava drobnega antikvariata. Flor '3 je naslov še enega cvetličnega sejma, ki bo sredi novembra.
Poleg omenjenih sejmov, ki jih prireja sejemska uprava, imajo v Padovi še nekaj gospodarskih prireditev, za katere skrbe nekatera zdruuženja. V januarju je bila borza izven-hotelske turistične ponudbe, v februarju razstava koles in kolesarstva nasploh. Prve dni marca bo sejem naprav za picerije, v aprilu sejem naprav za obrtnike, ki se ukvarjajo z izdelavo in inštalacijo termičnih in vodovodnih naprav, sredi aprila bo tam sejem izdelovalcev krznenih plaščev, od 27. aprila do 1. maja sejem antikvariata, v istih dneh tudi sejem športnih izdelkov, v oktobru sejem naprav za stanovanje, v novembru pa sejem starih avtomobilov.
Strokovnjaki iz številnih evropskih držav so tri dni zborovali v Padovi in Benetkah. Govor je bil o ureditvi zelenih površin ob avtocestah. Posvet je priredila družba Struttura Ambiente (Environmental Structures) iz Bologne v istih dneh, ko je na sejmišču v Padovi bil mednarodni sejem Flormart.
Na posvet so prišli strokovnjaki iz Italije, Avstrije, Francije, Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije, Nizozemske in še od drugod. Udeležil se ga je tudi italijanski minister za javna dela Ferri, prišli so tudi zastopniki pristojnih vlad iz prej omenjenih držav. Pokroviteljstvo nad posvetom je imela organizacija IFLA (International Federation of Landscape Archi-tects). Uvodoma je govoril predsednik družbe Struttura Ambiente Franco Martocchi. Poročali so predsednik IFLA Mihaly Mocseny, prof. F. Kuster, visoki funkcionar ministrstva za promet ZRN, ing. N. Pohl z univerze v Wageningenu na Nizozemskem, ing. R. Ivancsics z Dunaja, prof. R. Rumler z univerze v Essenu, prof. S. W. Flor z univerze v Edinbourghu, ing. A. Kra-nenburg z ministrstva za promet Nizozemske, ing. Gotschika iz Bonna, prof. Comoul, upravitelj družbe za avtoceste Južne Francije, arhitekt Nevio Bottura, namestnik direktorja italijanske družbe Autostrade, in še drugi.
Na posvetu so govorili predvsem o potrebi, da se avtoceste na najbolj primeren način vključijo v okolje. Pred kakim desetletjem so v nekaterih državah, še največ v Italiji, načrtovalci gledali na avtoceste le iz zornega kota inženirja. Treba je bilo zgraditi avtocesto, ki bi bila kar se da enostavna,
Načrtovalcem in graditeljem je šlo predvsem za to, da zgradijo nekaj podobnega železnici. V glavnem jih ni zanimalo okolje. Resnici na ljubo, o zaščiti in ovrednotenju okolja se je takrat le malo govorilo.
V nekaterih drugih evropskih državah so na stvari gledali nekoliko drugače. Kako je bilo pri njih, so na posvetu obrazložili poročevalci iz teh držav. V Nemčiji in Avstriji, kjer so ceste speljane skozi gozdove, so imeli lahek posel z ovrednotenjem okolja. Zanimalo pa jih je tudi, da bi cestni ropot ne motil ljudi, ki živijo v krajih, po katerih je speljana avtocesta. Zaradi tega so zgradili varnostne ograje, ki so lesene, iz železobetona ali pa samo iz grmičevja ali drevja. Tako so ravnali tudi Francozi, ki so se v to vrgli z veliko vnemo v zadnjem času.
Načrt o tem so izdelali tudi v Italiji. Arhitekt Bottura je povedal, kakšni so načrti družbe Autostrade, ki upravlja večino italijanskih avtocest, skoro
3.000	kilometrov. V petih letih naj bi v ta namen vložili 350—400 milijard lir. Pričeli so že lani in porabili 30 milijard.
»Oblekli« bodo avtocesto z zelenjem in novimi stavbami. Povečali bodo zelene površine na sedanjih parkiriščih. Poleg bencinskih črpalk in trgovin bodo zgradili tudi počivališča (sem prihajajo še zlasti v poštev šoferji tovornjakov) ter turistične pisarne. Uredili bodo nova parkirišča še zlasti v neposredni bližini zgodovinsko ali naravno zanimivih krajev. Prvo tako parkirišče gradijo severno od Rima, v neposredni bližini jezera Arviano. Na parkirišču bodo v sodelovanju z WWF in L1PU uredili ornito-loški muzej. Ob avtocestah bodo zasadili milijone dreves in grmov. S tem nameravajo zavarovati cesto in tudi okolico, prvo pred vetrom, drugo pa pred ropotom. Načrtovalcem družbe Autostrade je na tem, da zgradijo čim manj železobetonskih ter lesenih ograj. Bolj jih zanimajo »zelene« ograje.
MARKO VVALTRITSCH
V 4 dneh nad 130.000 obiskovalcev
Prodorni poslovni uspehi na sejmu MACEF v Milanu
Nad 130.000 obiskovalcev so imeli na letošnjem sejmu MACEF v Milanu, kjer je 3.072 razstavljalcev, od teh 298 tujih, razkazovalo kristalne in steklene izdelke, keramiko, porcelan, srebrnino in zlatnino, dragulje, ure, darilne predmete. Sejem si je ogledalo veliko radovednežev, precej pa je seveda bilo trgovcev.
117.000 obiskovalcev je bilo iz Italije. Največ tujcev, 1.850, je bilo iz Francije, sledijo Nemci, Švicarji in Španci. Precejšnja je bila tudi udeležba Japoncev in gostov iz številnih držav sveta. V teh primerih so to bili predvsem poslovni ljudje.
Sejem MACEF je trajal štiri dni. Razstavljale! so povedali, da so imeli veliko poslov in so s tem zelo zadovoljni. Največ uspeha so imeli prodajalci zlata in srebra ter draguljev. Na ta sejem so prišli predvsem grosisti, med Italijani pa je seveda bilo tudi veliko malih trgovcev.
Velika je bila tudi udeležba specializiranih novinarjev. Teh je bilo 274, od teh 59 iz tujine.
V začetku septembra, od 8. do 11., bo jesenska izvedba sejma MACEF. Poleg prej omenjenih predmetov bodo na jesen razstavljeni tudi izdelki hišnih pripomočkov. MACEF je eden specializiranih sejmov, ki jih prireja Milanski velesejem.
Cvetličarstvo je dandanes zelo donosen posel
Mia uvozi več cvetja, kot ga izvozi
Nekoč je Italija veljala za deželo v kateri je veliko sonca in cvetja. Sonce je še danes tu doma, s cvetjem pa so stvari drugačne. Bodimo točnejši. Cvetlic je danes veliko več kot pred kakim desetletjem, vendar te ne zadovoljujejo povpraševanja. V mestih in tudi na podeželju je vedno več cvetličarn, kar kaže da ta posel nese. Ljudje kupujejo vedno več cvetja. Ker so dandanes stanovanja večja in ker vedno več ljudi razpolaga z velikimi balkoni, kupujejo tudi več domačih rastlin. Zaradi tega italijanska proizvodnja ne zadošča več. Odtod vedno večji uvoz cvetja in rastlin, pa čeprav narašča tudi italijanski izvoz.
Številke pa nam kažejo, da je na tem področju italijanska zunanjetrgovinska plačilna bilanca zelo deficitarna. Dogaja se nekaj podobnega kot za druge kmetijske proizvode. Ce si pobliže ogledamo podatke, bomo lahko ugotovili, da
se je v časovnem razdobju od 1981 do lanskega leta uvoz cvetja podeseteril, za štiristo odstotkov pa se je povečal uvoz rastlin. V istem časovnem razdobju pa se je izvoz cvetja in rastlin povečal le za dvesto odstotkov.
V prvih desetih mesecih lanskega leta so iz Italije izvozili cvetlic in rastlin v skupni vrednosti 93 milijard lir, uvozili pa za 290 milijard lir.
Največji producent cvetja je v Italiji dežela Lombardija, kjer so v letu 1987 pridelali 37 milijonov cvetic. Seveda tu prihaja v poštev le tista produkcija, ki gre v prodajo. Kar raste na domačih vrtovih, ni tu omenjeno. Na drugem mestu je Vene to s 23.800.000 rastlinami, na tretjem z 21.000.000 rastlinami vsak pa Ligurija in Toskana.
Cvetličarstvo je torej donosen posel.


lipi
TRDNE
Pristop dveh bank k naši družbi predstavlja največje priznanje za naše resno in konkretno delovanje. S tem smo dobili še dodatno moč za opravljanje našega dela. Velika zanesljivost danes še bolj poudarja agilnost in prilagodljivost, s katerima se uveljavljamo v svetu
gospodarstva.
Leasest omogoča leasing majhnim, srednjim in velikim industrijskim obratom, samostojnim poklicem in trgovcem ter mladim podjetnikom. Nudimo pa še veliko več: smo hitri, znamo se prilagoditi najrazličnejšim zahtevam naših strank. Naš sedež je v Trstu, ta mesec pa smo odprli novo podružnico tudi v Gorici.
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Leasest
FINANČNA DRUŽBA S.A.F.T.I. S.p.A.
SOCIETA FINANZARIA TRIESTINA
Med bogovi in demoni - zanimivo delo Alenke Goljevšček
Knjiga o likih iz slovenske mitologije
Alenka Goljevšček: Med bogovi in demoni: liki iz slovenske mitologije; ilustriral Daniel Demšar. -Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988 (zbirka Sledi)
Pisateljica in raziskovalka slovenskega ljudskega izročila Alenka Golje vsček je izjemno plodna ustvarjalka na različnih področjih leposlovja in esejistike. Med drugim je napisala uspešno gledališko igro Pod Prešernovo glavo, zbirko pravljic Čudozgo-de, posebej pa velja omeniti njeno najpomembnejšo knjigo Mit in slovenska ljudska joesem. Pričujoča knjiga Med bogovi in demoni predstavlja zbirko strokovno napisanih, mojstrsko literariziranih in otroškemu pojmovanju približanih esejev, v katerih avtorica opisuje naše mitološke praizvore. Knjiga je sicer pisana za otroke (njen večji del je skozi leto dni v nadaljevanjih izhajal v reviji Kurirček), vendar bo prav gotovo pritegnila tudi odrasle bralce, saj se ne zadovoljuje zgolj z opisovanjem lastnosti slovenskih oziroma slovanskih mitoloških likov, temveč razlaga tudi univerzalne mitološke zakonitosti.
Avtorica primerja značilnosti likov drugih nacionalnih mitologij z ustreznimi slovenskimi (oziroma slovanskimi inačicami) ter razkriva mitološke pralike, arhetipe naše civilizacije, iz katerih v številnih variantah izvirajo bitja različnih nacionalnih mitologij. Sveta, v katerem je mitologija živela, danes kot celote ni več. Vendar je po drobcih še zmeraj prisoten in ziv, ohranjajo ga umetnost, religije, ljudsko slovstvo (npr. pravljice), razne ideologije, pojavlja pa se tudi kot neizbrisen vzorec v
naših sanjah, željah in domišljiji. Obred je magični postopek, ki naj ugodno vpliva na neko področje stvarnosti, mit pa je razlaga tega postopka. Zato sta bila mit in obred nerazdruž-ljivo povezana. Povezava med obema je razpadla tedaj, ko je razpadla ro-dovno-plemenska družba. Obredi so se v okrnjeni obliki ohranili kot običaji in navade, ki se jih deloma še danes držimo, dasiravno nam je njihov namen in pomen že zdavnaj izginil iz zavesti. Mite, ki so se včasih pripovedovali od ust do ust, pa je vsaj do neke mere ohranila pisava; požrtvovalni zbiralci ljudskih pripovedi so jih zapisali in tako rešili pozabe.
Ko danes prebiramo npr. pravljice o velikanih, vragih in demonih, o vilah in rojenicah itn., se komaj še bežno zavedamo, da se v ozadju takih pripovedi skrivajo liki iz naše mitološke preteklosti, ki je hkrati pomemben del naše kulturne dediščine. Alenka Goljevšček pričenja v svoji knjigi z opisom mitoloških likov, v katerih so ohranjene najstarejše plasti naše daljne preteklosti, z esejem o duhu iz gozda - Hostniku. Sledijo opisi oziroma razmišljanja o pustnih šemah, zelenem Juriju, rušah in kresnicah. Nič manj zanimivi niso opisi Pehtre-babe, panonske Lucije, sojenic, rojenic, vilinskih bitij, škratov in velikanov, povodnega moža in kačje kraljice. V zadnjih štirih poglavjih pa nam avtorica približa mitološka bitja: vrače in coprnice, kresnike in ve-domce, volkodlake in vampirje in čisto na koncu lik hudiča, ki je bolj spremenljiv kot katerokoli bitje, ima brez števila obrazov in skladno s tem
Alenka Goljevšček
v našem izročilu nastopa pod številnimi imeni, ki imajo negativni predznak. Podobno kot pri smrti, se v povezavi z njegovim imenom izrekajo zelo neprijetne stvari. Po mnenju Borisa A. Novaka, poteka celoten sistem šolanja v smeri čedalje večjega potiskanja vseh dimenzij človeškega življenja, ki niso neposredno name-
njene racionalnemu obvladovanju sveta. Edina in zadnja oaza mitološke zavesti v današnjem času je otroški način doživljanja sveta. Delo Alenke Goljevšček nas navaja k temu, da je potrebno ponovno premisliti strukturo in funkcijo pravljic in otroških iger. Pravljica zavzema v otroškem svetu tisto mesto, ki ga je v arhaičnem svetu zavzemal mit. Poenostavljeno povedano, pravljica je mit za otroke — kaže jim ustroj sveta, naravo medčloveških odnosov in preizkušnje, ki spremljajo človeka na poti skozi življenje. Mitološka zavest ne pozna razlike med živo in mrtvo naravo, med živimi bitji in stvarmi; za mitološko zavest je človek organski del stvarstva, enakovreden živalim in rastlinam. Pričujoča knjiga nas upravičeno opozarja, da obstaja pristna vez med pradavno mitološko zavestjo in ekologijo kot gibanjem, ki se je pred slutečo nevarnostjo svetovne katastrofe ponovno ovedlo človekove prvinske edinosti z naravo in njenimi silami (pojavi).
Avtoričino sporočilo leži v utemeljeni in na številnih primerih ilustrirani ugotovitvi, da mitološka zavest ne predstavlja primitivne in v primerjavi z racionalistično mislijo manjvredne zavesti, temveč poseben sistem razumevanja. Mladi bralci bodo v knjigi našli večplastno, večpomensko razlago narave mitoloških likov, ki se pogosto kaže v bipolarnosti oziroma enotnosti nasprotij: omenjeni mitološki liki so hkrati dobri in hudobni, lepi in grozljivi, v odnosu do ljudi pa nastopajo istočasno kot zaščitniki in sovražniki.
SLAVKO GABERC
Zanimiv in pester otroški program v Portorožu
Kulturni in kongresni center v portoroškem Avditoriju je s polnim vetrom zajadral v vrsto novih kulturnih dejavnosti. Ena od teh je otroški program, ki se bo začel danes in se nadaljeval ob sobotah v marcu.
Prvi gost otroškega programa bo lutkovna skupina Osnovne šole Drago Bajt iz Vipave, ki se bo predstavila z igrico o Mojci Pok-rajculji. Predstava se bo začela ob 10.30.
V	soboto, 4. marca, bo ob 11. in ob 16. uri »srečanje« z Bikcem Ferdinandom, uspešnico, ki je navdušila že veliko otrok in odraslih. Predstavo je pripravil Plesni teater iz Ljubljane, koreografijo Ksenija Hribar, glasbo Urban Koder, v predstavi pa prepeva Vita Mavrič.
Teden kasneje, 11. marca, bo ob 10.30 na sporedu glasbena pravljica Janeza Bitenca. Mladinski pisatelj in glasbenik bo gotovo tudi tokrat postregel otrokom s pravcato pravljično poslastico.
V	soboto, 18. marca, pa bo v okviru otroškega programa nastopilo Lutkovno gledališče iz Ljubljane z zares zanimivo lutkovno predstavo Zaigrajmo z lutkami. V predstavi pa otrok ne bodo zabavale samo lutke: pridružila se jim bosta namreč čisto »prava baletka« in znani pantomimik Andres Valdes.
Vse predstave bodo, kot rečeno, v Avditoriju v Portorožu, Senčna pot 10.
Izšlo pri Založbi Lipa in ZTT
Znanstveno posvetovanje o Trstu v letih 1941-47
Letos bo izšlo v ZDA sedem del o očetu pop avta
Andy WarhoI - literarni zvezdnik
H tVv»v,iV'

Novembra 1986. leta je bilo v Trstu tridnevno italijansko-jugoslovan-^k° znanstveno posvetovanje z naslovom Trst 1941-1947: od italijanskega Izpada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe. Posvetovanje je pod pokrovi-6ljstvom Univerze v Trstu in Inštituta Antonio Gramsci v Rimu organizi-al Inštitut Gramsci v Furlaniji-Julijski krajini s sodelovanjem Inštituta za Sodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Centra za idejno in teoretično elo Vladimir Bakarič iz Zagreba, Deželnega inštituta za zgodovino osvo-°dilnega gibanja Furlanije in Julijske krajine v Trstu, Slovenskega razi-It ,Valnega inštituta v Trstu in Centra za zgodovinske raziskave Unije alUanov Istre in Reke v Rovinju.
, . Referate in poročila s tega znanstvenega posvetovanja sta pred izdala Založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska v knjigi z nasl<
krat-
-r " “■“aid z.aiozDa Lipa m z,aiozmsivu irzasitega »sna v Knjigi z naslovom st 1941-1947. Med drugimi so v publikaciji objavljeni posegi Elia Apiha, sa V*.e Kacin-VVohinc, Mileta Bjelajaca, Teodora Šale, Petara Strčiča, Bori-je vjiakarja, Anne Marie Vinci, Galliana Fogarja, Dušana Biberja, Janka Fer a’ GiamPaola Valdevita, Darka Bratine, Pierluigija Pallanteja, Toneta Quvenca, Borisa Gombača, Jožeta Pirjevca, Erosa Seguija, Liliane Ferrari, ni ana Bilandžiča, Gaetana Arfeja Marca Galeazzija in Giuseppa Petro-
»V prihodnosti bomo vsi slavni za petnajst minut« -tako je pred leti izjavil oče ameriške pop art Andy VJarhol. Sedaj, dve leti po njegovi smrti, »sam« demantira svoj takratni rek. V Združenih državah Amerike bodo namreč v letošnji knjižni sezoni izdali kar sedem del o ekscentričnem umetniku v dokaz, da čaka Warhola dlje kot četrturna slava. Založniki imajo seveda pri tem svojo računico, podobno kot jo je navsezadnje imel za življenja sam VJarhol. Naj bo kakorkoli že, v prihodnjih mesecih bodo ameriško knjižno tržišče preplavile knjige o življenju in delu tega umetnika, ki je za dobri dve desetletji zaznamoval ameriško umetnost.
Prvo delo o VJarholu je izšlo že lani jeseni. V njem je Isabelle Dufresne, znana z vzdevhom Ultra Violet, obnovila svoja leta v VJarholovi Factory, znanem umetniškem centru, v katerem so se zbirali mladi ameriški umetniki, ki jim je bil Warhol za duhovnega mentorja. Dufresne se je v svoji knjigi zaustavila predvsem ob delovanju Factory v šestdesetih letih.
Pred dnevi je izšla druga knjiga iz letošnjega »VJarho-lovega paketa«. Gre za katalog retrospektivne razstave, ki so jo opremili v newyorškem Museum of modem art.
Maja bo izšel VJarholov dnevnik. Uredila ga je njegova tajnica Pat Hackett, dnevniški zapisi pa so v bistvu zmes računovodstva in najrazličnejših govoric, ki jih je VJarhol zbiral od leta 1976 dalje. Knjiga bo izšla pri založniku VJarner Books, ki si je zagotovil avtorske pravice na znameniti dražbi spomladi 1987. leta. VJarner Books je za dnevnik odštel nad milijon dolarjev.
Med fotografskimi knjigami bosta spomladi izšli knjigi VJarhol, osebni fotografski memorial fotografa Christopher-ja Makosa in Andy VJarhol: leta v Factory, 1964-67 Nata Finckelsteina. Tudi Finckelstein je bil eden od rednih obiskovalcev Factory.
Septembra je najavljen izid Svetega terorja, knjige Boba Colacella o VJarholu, in edine avtorizirane biografije očeta pop arta, ki jo je uredil David Bourdon, eden od najtesnejših sodelavcev in prijateljev leta 1987 umrlega umetnika.
V Ljubljani odprli novo pomembno likovno razstavišče
Nova galerija v Cankarjevem domu
Ljubljana ima od tega tedna novo likovno galerijo. V četrtek so jo odprli v prostorih Cankarjevega doma, ki bo z novim prostorom tako dopolnil svojo programsko ponudbo. V galeriji se bodo zvrstile razstave — vsega pet ali šest letno — visoke umetniške ravni.
Likovno razstavišče v Cankarjevem domu naj bi postalo žarišče dogajanj. To ne bo klasična galerija, ampak prostor, v katerem bodo sprejemi, predavanja, razgovori, komorni koncerti mladih glasbenikov in še marsikaj. Prvi se je v novih razstavnih prostorih predstavil sodobni španski slikar Ferrano Garcia Sevilla. Razstavo je pripravil Andrej Medved. Tej prvi prireditvi bodo v prihodnjih mesecih sledile druge. Aprila je predvidena razstava slik in kipov Marcusa Lupertza iz Zvezne republike Nemčije. V času grafičnega bienala v Ljubljani bo v Cankarjevem domu več razstav: grafike Georga Baselitza bodo razstavljene v galeriji, grafike Andrea Lenskoya v
sprejemni dvorani, kjer bo tudi razstava grafik Giuseppa Santomasa. Jeseni je napovedan bienale male plastike, nato pa pregledna razstava del Zorana Mušiča, ki je prav letos slavil svojo osemdesetletnico. Po predvidevanjih bi morala Ljubljana res slovesno proslaviti njegov visoki jubilej, in sicer kar s tremi razstavami. V Moderni galeriji naj bi predstavili njegove slike, v Mednarodnem grafičnem centru njegove risbe, v galeriji Cankarjevega doma pa njegove gvaše.
Sledila bo razstava ikon na tera-kotni podlagi, ob koncu leta pa še razstava Od Diirerja do Korinta. Pri vseh teh razstavah bodo sodelovale različne druge galerije, kar že nakazuje novo združevalno vlogo Cankarjevega doma. Pri oblikovanju razstavnega programa bo sodeloval poseben strokovni svet, ki ga sestavljajo Andrej Medved (Obalne galerije Piran), Zoran Kržišnik, Anica Cevc (Narodna galerija), Jure Mikuž
(Moderna galerija) in Darja Prelec (producentka za razstavno dejavnost v Cankarjevem domu ter nekaj uglednih tujih likovnih strokovnjakov.
»Odločitev Cankarjevega doma, da razstavni koncept nove galerije usmeri k predstavljanju tujih avtorjev, je toliko pomembnejši v času, ko je ta predstavitev vedno bolj reducirana v drugih galerijah,« je na otvoritvi poudaril Jure Mikuž, Zoran Kržišnik pa je dodal, da vsesplošne razmere v Jugoslaviji vplivajo tudi na zaupanje galeristov v tujini. Pri razstavah postavljajo vse ostrejše kriterije, pri čemer ne gre več za vprašanje programa, pač pa primerne izvedbe. S tem, da bo nova galerija Cankarjevega doma odprla vrata najkvalitetnejšim likovnim prireditvam (ima tudi naprave za uravnavanje vlage), bo nemara zagotovila ustrezen stik s svetom in dokazala, da je nezaupanje odveč. Sicer se lahko zgodi, da bodo v tujini začeli uvajati »vizume« tudi za razstavne akcije...
Včeraj na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju in skokih v Lahtiju
Švedom zlato
LAHTI — Švedi, ki so bili veliki favoriti, so včeraj na svetovnem prvenstvu v Lahtiju osvojili zlato kolajno v štafeti 4x10 km. Ogorčen boj pa se je bil za drugo mesto, saj je finski tekmovalec le za las prehitel češkoslovaškega predstavnika, medtem ko je bila Norveška četrta.
Italijani so bili po prvi predaji celo v boju za eno kolajno. Marco Albarel-lo je bil odličen, saj je dosegel v prvi predaji drugo mesto. Zelo dobro se je v prvih osmih kilometrih držal tudi Giorgio Vanzetta, ki pa je v poslednjih dveh povsem popustil, tako da je zdrknil na šesto mesto. Tudi tretji italijanski predstavnik Christian Saurer ni blestel, tako da poslednji zastopnik italijanske štafete Barco ni mogel popraviti stanja in tako se je morala Italija zadovoljiti s sedmim mestom.
Brez kolajne je ostala tudi SZ.
VRSTNI RED
1.	ŠVEDSKA (Majbac, Svan, Haland, Mogren) 1.40T2"; 2. FINSKA (Karvo-
nen, Kirvesniemi, Ristanen, Rasanen) 1.40'13"5; 3. ČSSR (Svanda, Petrasek, Nyc, Korunka) 1.40T4"; 4. Norveška 1'40"14; 5. SZ 1'40'26"; 6. NDR 1'41'54"; 7. Italija (Albarello, Vanzetta, Saurer, Barco) 1.4231"; 9. Kanada 1.43 32; 10. ZRN 1.44'24".
Včeraj so podelili tudi komplet kolajn v nordijski kombinaciji. Zlato kolajno je prepričljivo osvojila Norveška pred Švico in NDR.
Danes bodo na sporedu ženski tek na 30 km v prosti tehniki in skoki z 90-metrske skakalnice.
Skakalci so včeraj opravili poslednji trening, po katerem so v jugoslovanskem taboru tudi določili današnji sestav tekmovalcev. Le-ti so: Primož Ulaga, Matjaž Debelak, Matjaž Zupan in Rajko Lotrič. Za Italijo pa bodo nastopili Cecon, Lacedelli, Sambugaro in Lunar di.
Končna odločitev o kolajnah, kot kaže slika AP, je na včerajšnji štafetni tekmi padla prav v zadnjih potezah. Naposled pa je le slavila Švedska (na sliki veselje-Torgnyja Mogrena).
Danes za trofejo Pantalica
Tudi Fondriest začenja sezono
SIRACUSA — Danes bo 15. izvedba mednarodne kolesarke profesionalne dirke za trofejo Pantalica, na kateri bodo nastopili skoraj vsi kolesarji, ki so se udeležili enotedenske etapne dirke po Siciliji.
Prvič letos pa bo nastopil tudi svetovni prvak Maurizio Fondriest, ki bo preveril trenutno formo pred nastopom na zahtevnejši preizkušnji, kot bo drika Milan - Sanremo.
Med današnjimi favoriti je prav gotovo tudi Italijan Moreno Argentin, ki je trenutno v zelo dobri formi. Naj omenimo, da je na tej dirki lani zmagal Kanadčan Steve Bauer.
Primož Čerin tretji v Španiji
VALENCIA — Na tretji etapi mednarodne kolesarske dirke okoli Valencie je Jugoslvoan Primož Čerin, ki nastopa za italijansko profesionalno ekipo Carrera, odlično tretje mesto. Zmagal je Nizozemec Zolevelt.
Na skupni lestvici vodi Zahodni Nemec Golz.
Mike Tyson favorit
LAS VEGAS — »Franco Bruno je dober boksar, toda zanj ni rešitve,« je pred dvobojem, ki bo danes ponoči v Las Vegasu, izjavil Mike Tyson (na sliki). Tyson je favorit.
Ženski smuk za svetovni pokal
Figinijeva spet prva
_ STEAMBOAT SPRINGS (ZDA) — Švicarka Michela Figini je osvojila prvo mesto tudi na včerajšnjem smuku za svetovni pokal. Sploh pa se je včerajšnji smuk končal s pravim švicarskim zmagoslavjem, saj je bila Maria VValliser druga, tretja pa Chantal Bo-urnissen. Zahodna Nemka Michela Gerg pa se je tokrat morala zadovoljiti s četrtim mestom.
VRSTNI RED 1. Figini (Švi.) 1'25"90; 2. VValliser (Švi.) 1'26"49; 3. Bournissen (Švi.) 1'26"99; 4. Gerg (ZRN) 1'27"20; 5. VVallinger (AV.) 1'27"39; 6. Percy (Kan.) 1'27"44; 7. Gutensohn (Av.) 1'27"60; 8. Zeller (Švi.) 1'27"81; 9. Oertli (Švi.) 1'27"93; 10. Sadleder (Av.) 1'27"97.
SKUPNA LESTVICA ZA SP V SMUKU
1. Figini (Švi.) 176; 2. VValliser (Švi.) 142; 3. Gerg (ZRN) 91; 4. Merle (Fr.) 67; 5. VVallinger (Av.) 65.
SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Schneidčr (Švi.) 286; 2. Figini in VValliser (obe Švi.) 224; 4. Merle (Fr.) 206; 5. Maier (Av.) 150; 6. Gerg (ZRN) 137; 7. Svet (Jug.) 114; 8. Percy (Kan.) 108; 9. VVachter (Av.) 101; 10. Wolf (Av.) 94.
Italijan Coppola v bolnišnici
VVHISTLER MOUNTAIN (KANADA) — Italijanski smučar Manuel Coppola se je včeraj reseneje poškodoval na treningu za smuk za svetovni pokal. Coppolo so morali nemudona s helikopterjem prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno levo nogo. Med treningom je padel tudi svetovni prvak Taus-cher. Na včerajšnjem treningu je najboljši čas dosegel Kanadčan Rob Boyd, drugi je bil Italijan Sbardellotto, tretji pa Švicar Alpiger.
Kaznovani nogometaši
BERN — Evropska nogometna zveza (UEFA) je objavila seznam izključenih nogometašev, ki tako ne bodo mogli igrati prvih četrtfinalnih tekem evropskih pokalov.
POKAL PRVAKOV: Virdis in Maldini (Milan), Dib (Monaco), Oenal (Galatasaray). POKAL POKALNIH PRVAKOV: Bezinsky (Sredec Sofija), Andone (Dinamo Bukarešta). POKAL UEFA: Žare (Victoria Bukarešta), Lieberam in Stiibner (Dinamo Dresden), De Napoli in Carannante (Napoli.)
Careca pri Napoliju do leta 1991
NEAPELJ — Vodstvo italijanskega prvoligaša Napoli je včeraj sporočilo, da je podaljšalo pogodbo z brazilskim nogometašem Careco do 30. junija 1991.
Znižana kazen Poliju
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je znižala Poliju (Bologna) kazen od tri na dve koli neigra-nja. Potrdila pa je Tempestilliju (Roma) dve koli in Van Bastnu (Milan) eno kolo neigranja.
Mehiki turnir v Los Angelesu
LOS ANGELES — Nogometna reprezentanca Mehike je osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju v Los Angelesu.
POLFINALE: Mehika - Gvatemala 2:1; Salvador - Kostarika 5:4 po enajstmetrovkah. FINALE ZA 3. MESTO: Gvatemala -Kostarika 3:2. FINALE ZA 1. MESTO: Mehika - Salvador 2:0.
Po skromnem atletskem dvoranskem EP
V pričakovanju SP v Budimpešti
Za naše enajsterice v amaterskih prvenstvih
Kolo bi lahko bilo ugodno
Posnetek z derbija med Zarjo In Gajo. Bazovci bodo tokrat gostovali pri Isonzu, Gaja pa bo na Padričah gostila Veremgliano
S skromnim dvoranskim EP v Haagu je začela atletika svoj finiš proti sezoni na odprtem. Res je, da bo v začetku marca v Budimpešti celo svetovno prvenstvo, malo verjetno pa je, da bo dalo kaj več napotkov za ugibanja o razmerju moči za prihodnjo sezono.
Sedanji položaj je za dvoransko atletiko brez dvoma brez perspektiv in vse večje nezanimanje bo moralo slej ko prej privesti do reorganizacije. V tem smislu so že predlagali enotno vodenje rekordov za določene panoge, ki se odvijajo na enakih napravah. Predlog zaenkrat še ni obrodil konkretnih ukrepov.
Letošnja sezona bo razmeroma revna glede velikih tekmovanj.
19. marca bo na Norveškem svetovno prvenstvo v krosu, na katerem navadno zmagujejo tekači iz Afrike, v Milanu pa bo sredi aprila tekmovanje za svetovni pokal v maratonu... če odgovorne v mednarodnih krogih res nič ne zanima, kako je z onesnaženjem v lombardijski metropoli!
Vrhunec poletne sezone bosta finale za evropski pokal (5. in 6. avgusta v G atesheadu/VB) in svetovni pokal za državne in celinske ekipe, ki bo v se-
Borove gimnastičarke bodo imele jutri v Trstu zelo pomemben nastop.
Udeležile se bodo namreč deželnega prvenstva v športno-ritmični gimnastiki, ki velja tudi kot izbirno tekmovanje za meddeželni finale. Naše tekmovalke se bodo udeležile prvenstva v vseh treh kategorijah, in sicer v U 13, U 16 in med članicami.
Borove barve bodo branile med članicami Poljanka Pavletič, v srednji kategoriji Petra Schmidt in Valentina Korošec, med najmlajšimi pa Rada Pilat, Maja Mezgec in Paola Dannec-ker.
Čeprav imajo borovke vse prej kot dobre pogoje za vadbo, so se v okviru danih možnosti pripravljale zelo zavzeto, tako da lahko nekatere med njimi računajo tudi na visoke uvrstitve v svojih kategorijah.
ptembru v Barceloni, v verjetno že skoraj dokončanem olimpijskem stadionu.
V obeh primerih bo šlo za ekipna tekmovanja in v Barceloni bo gotovo prišla tudi do izraza malodušnost, ki je značilna ob nastopih, pri katerih državni dres ne daje vsaj malo elana. Pokalna tekmovanja so v preteklosti dala izredno malo evropskih oziroma svetovnih rekordov.
Zvrstila se bo običajna serija mitingov za "Grand prix", kot pa je že v navadi za leto po OI, bo sezona razmeroma umirjena. Za uveljavitev bodo imele priložnost nove garniture atletov.
Doslej se je velika napetost ustvarila v skoku s palico z novim skakalcem preko 6 metrov.
Sergej Bubka je dobil resničnega konkurenta v Gataullinu, nedvomno pa se proti tej visoki meji preriva še nekaj drugih. Že na EP v Haagu sta bila v ospredju Jegorov in Potapovič iz SZ. Pričakuje se tudi vzpon poljskega velikana Chmare, ki v svojih izvajanjih nima posebno učinkovite dinamike, doseže pa lahko vrhunske rezultate ob srečni skladnosti vseh okoliščin. (kb)
Prvenstvo bo potekalo v telovadnici Ginnastice Triestine, trajalo pa bo od 9.30 do opoldanskih ur.
-boj-
Akcija ZSŠDI za obnovo bolnice Franje
Izvršni odbor ZSŠDI je na svoji zadnji seji sklenil, da se vključi v akcijo za obnovo partizanske bolnice Franje.
Zato vabi vsa včlanjena društva, da pristopijo k tej pobudi s svojim prispevkom in prispevki članstva.
V ta namen so člani izvršnega in nadzornega odbora ZSŠDI prispevali v sklad za obnovo 500 tisoč lir.
1.	AMATERSKA LIGA
PRIMORJE - CODROIPO
Obračun zadnjih srečanj Primorja vsekakor ni zadovoljiv in nemalo za-skrblja proseško vodstvo. Slovenska ekipa je namreč po porazih proti Cos-talungi in Torviscosi iztržila remi proti zadnjeuvrščenemu Lignanu, v zaostalem srečanju pa je podlegla San Canzianu. Ena sama točka na 8 možnih je vsekakor zaskrbljujoč rezultat in to tudi zaradi dejstva, da se Prose-čani, po malem, bližajo repu lestvice, kar pomeni, da se jim tudi letos vse bolj obeta srdit boj za obstanek.
Zaradi tega bo jutrišnje srečanje na Proseku proti Codroipu izrednega pomena. Tokratni nasprotniki Primorja sodijo med boljše enajsterice prvenstva in so še vpleteni v boj za samo napredovanje, čeravno imajo že 5 točk zaostanka za vodečo dvojico Tamai-Palmanova. To dejstvo pa ne bo smelo delati preglavic domačim, ki bodo morah odigrati odločno in štartati na zmago. Med tednom je bil diskvalificiran Livan.
2.	AMATERSKA LIGA
KRAS - FLAMBRO
Srečanje med Krasom in Flambrom bo za Škabarja in tovariše dokaj zahtevno. Jutrišnji gostje Krasa so v nedeljo slavili na domačem igrišču proti Pocenii, Kras pa je igral neodločeno proti Maraneseju.
Sam položaj na lestvici pa je tak, da si domači ne morejo privoščiti nobenih nepotrebnih spodrsljajev, saj so s 17 točkami že na robu potencialnega izpada. Iz tega sledi, da mora slovenska ekipa igrati le na zmago, kar je mogoče, saj so predstavniki Flambra doslej na gostovanjih igrah dokaj poprečno.
FINCANTIERI - VESNA
S prepričljivo zmago v zaostalem srečanju proti Pavieseju je enajsterica Vesne potrdila, da sodi v ožji krog ekip, ki se bodo letos potegovale za napredovanje, saj ima zdaj samo točko zaostanka za vodilno dvojico Ruda-Fi-umicello. Križani so v zadnjih srečanjih štirikrat remizirali, v zadnjih dveh tekmah pa zmagah, kar pomeni, da se njihova forma izboljšuje in to je vsekakor dobra vozovnica za jutrišnje gostovanje v Tržiču proti Fincantieri-ju.
Tržičani sodijo med slabše postave prvenstva in se borijo proti izpadu, kar mora biti za Vesno alarmni zvonec. Srečanje v Tržiču je treba odigrati odločno in brez vsakega podcenjevanja. Manjkal bo Picchieri, ki je bil diskvalificiran za dve koli.
ČAMPI ELISI - JUVENTINA
Za Štandrežce bo to generalka pred odločilnim srečanjem proti vodečemu
San Nazariu. Drugouvrščena slovenska postava mora na tem gostovanju odnesti obe točki, kar ne bi smelo biti pretežko, če vemo, da je ekipa Čampi Elisi zadnja, Juventina pa je doslej največ točk zbrala prav na gostovanjih.
Zmaga na jutrišnjem srečanju je nujna tudi zaradi naslednjega srečanja v Gorici proti San Nazariu. Prevelik zaostanek na lestvici bi namreč razvodenel tudi morebitni uspeh »belo-rde-čih« proti vodilnemu.
3.	AMATERSKA LIGA
SOVODNJE - PRO FARRA
Po odličnem rezultatu, ki so ga So-vodenjci zabeležili prejšnjo nedeljo, ko so na gostovanju remizirali proti vodečemu Moraru, čaka Spangherjeve varovance druga zahtevna preizkušnja. Pred domačim občinstvom bodo namreč igrah proti Pro Farri, ki je po polovičnem uspehu Morara sama ostala na vrhu lestvice.
Dosedanji potek furlanske postave kaže, da je Pro Farra doslej zabeležila kar 14 zmag, 3 remije in 2 poraza, kar zgovorno priča o kakovosti ekipe.
BREG - PRIMOREC
V Dolini se obeta nadvse zanimiv slovenski derbi. Domači Breg, ki je v prejšnjem kolu počival in je na spodnjem delu lestvice, bo sprejel vodilnega Primorca. Srečanje bo izredno pomembno posebno za Trebence, ki si ne smejo privoščiti kakih spodrsljajev, da ne zapravijo vodilnega mesta na lestvici.
Kako se bo srečanje izteklo, je težko napovedati. Dosedanji potek obeh
enajsteric kaže, da Trebenci le imajo rahlo prednost.
GAJA - VERMEGLIANO
Za Gajo bo jutrišnje srečanje dokaj pomembno. Z zmago bi se namreč precej približala vodilnim na lestvici in se v nadaljevanju prvenstva lahko celo vključila v skupino, ki se bo potegovala za prestop v višjo ligo.
Jutrišnji nasprotnik Gaja pa je ekipa, ki je v začetku veliko obetala, v nadaljevanju pa je delno popustila. To pa še ne pomeni, da bo naloga padriš-ko-gropajskih igralcev lahka.
ISONZO - ZARJA
V Špetru ob Soči bodo odigrali srečanje kola. Srečah se bosta namreč ekipi, ki sta neposredno vključeni v boj za napredovanje. Domačini zaostajajo za dvojico Primorec-Zarja le za 2 točki in prepričani smo, da bodo hoteli že jutri to razmerje, kar zadeva Zarjo, izničiti.
Bazovci bodo morah odigrati izredno pazljivo in odločno. Znano je namreč, da je ekipa Isonza pred domačim občinstvom dokaj bojevita in da je za gostujoče ekipe na tamkajšnjem igrišču težko dosegati točke.
MLADOST - JUNIOR AURISINA
Jutrišnje srečanje Mladosti v Doberdobu bo lahko priložnost, da Kraševci, po daljšem času, lahko ponovno zabeležijo zmago. Za nasprotnika bodo namreč imeli sebi enako Junior Aurisino (obe ekipi imata 14 točk), ki je v zadnjih srečanjih beležila več negativnih izidov.
Jutri v Trstu v telovadnici SGT
Zelo pomemben nastop Borovih gimnastičark
V košarkarski B-2 ligi
Jadran že drevi pri nevarni Montebelluni
V prvem delu prvenstva so Jadra-novi košarkarji prav proti Montebelluni izbojevali eno izmed najlažjih zmag letos. Kljub temu pa si je dre-višnji Jadranov nasprotnik kar opomogel, tako da gre tržaški spodrsljaj obravnavati v smislu osamljene epizode.
Varovanci trenerja Augusta Gioma, znanega nekdanjega italijanskega prvoligaškega igralca in reprezentanta, uresničujejo plan, ki so si ga zastavili pred začetkom prvenstvenih spopadov. Pri Montebelluni so namreč šli v letošnjo drugoligaško avanturo v duhu spokojnosti in določili, da se bodo sproti prilagajali okoliščinam. Okoliščine pa so sedaj take, da vnaprej ni moč izključiti niti vstopa v play-off, čeprav do tega le ne bi smelo priti. V preteklem kolu pa so si igralci Montebellune privoščili zanesljivo zmago kar sredi Imole in to naj bo svarilo jadranovcem, da bodo v Venetu naleteli na močan odpor domačih.
Brumnov kontingent se postopoma vrača v "bojevniško" formo. To pa je v tem trenutku kot naročeno. Še bolje bi pa bilo, da bi trenutno raven forme jadranovci ohranili od tu do konca rednega dela.
Morda ni naključno, da so se stvari zasukale v pravo smer, predvsem od-
Sandl Rauber
kar sta svoj delež k skupnim uspehom povečala Starc in Rauber, ki sta prej bila malce potuhnjena. In tako so modri bojevniki spet ujeli ustrezno uvrstitev, čeprav si med kandidati za play-off še niso zagotovili dokončne pravice do nastopa. Boj je še vedno odprt in več je takih postav, ki pritiskajo, da bi s štartne pozicije za napredovanje izpodrinile tiste, ki svojega položaja niso še učvrstile.
(Cancia)
Slovenski odbojkarji pred težko, a mikavno nalogo
01ympia proti vodilnemu Flebusu
Drevišnji nasprotnik goriške 01ympie je šesterka Flebus iz Povoletta, ki s Ferroalluminiom vodi na skupni lestvici in je verjetno tudi najmočnejša ekipa v tej skupini državne C-l lige. Furlanski odbojkarji so prvenstvo začeli nerodno, saj so po nepotrebnem izgubili nekaj setov in tekmo doma s CUS. S časom pa so uredili svoje vrste in pokazali, kaj veljajo.
Zgornja premisa verjetno zadostuje, da se drevišnje srečanje 01ympie lahko označi kot eno najzahtevnejših doslej. Rekli bi celo, da je za Goričane to srečanje že odpisano, če sodimo po uspehih obeh šesterk. Kljub vsemu pa ni treba biti tako črnogledi, če vemo, da je 01ympia v prvem srečanju v Reani, sicer premagana zapustila igrišče, toda po srditem boju. Potek setov (16:14, 17:15, 13:15, 15:13) jasno potrjuje, da sta si bili ekipi povsem enakovredni. Zato lahko upamo, da bodo olympijci ponovili dobro predstavo iz prvega dela prvenstva in morebiti celo poskrbeli za presenečenje.
Sicer je treba povedati, da ni drevišnji nasprotnik tisti, ki ga mora 01ympia za vsako ceno premagati, da si zagotovi obstanek v ligi. Odločilna srečanja, ki veljajo dvojno, so medsebojni spopadi, na katerih si Goričani ne smejo privoščiti spodrsljajev.
Borovke pa proti pepelki
Bor Elpro pa bo v drevišnjem 16. kolu gostoval pri za-dnjeuvrščeni ekipi Fratte, ki je po porazu proti Fiume Venetu menda dokončno odpisana. Za plave seveda pride v poštev samo zmaga in logično je, da je uspeh povsem v njihovem dometu. Vseeno jim verjetno ne bo lahko, saj igrajo zdaj gostiteljice povsem sproščeno, v povratnem delu pa tudi nekoliko bolj uspešno, čeprav so doslej (s 3:2) premagale samo červinjanski AUSA PAV.
V Trstu so borovke Fratteju zadale pravo lekcijo in zmagale z gladkim 3:0. Kljub nekaterim zdravstvenim težavam, ki so na treningih nekoliko razredčile vrste ekipe, bodo plave drevi nastopile v isti postavi, s katero so v prejšnjem tednu do zadnjega grenile pot do zmage vodilnemu Feltreju.
V	namiznoteniški B ligi danes važen nastop krasovk
V	ženski namiznoteniški B ligi se začenja danes predzadnje kolo. Krasovke bodo ob 18. uri gostile postavo Az-zurre iz Gorice. Goričanke imajo v ekipi dve solidni igralki: drugokategornico Mariso Musina in deveto mladinko v državi Lauro Paganelli ter seniorko Sabrino Fabbro. »Azzur-re« vodijo na skupni lestvici pred Krasom Globtrade. V Gorici so krasovke tesno izgubile, tokrat pa bodo imele za zmago poleg dobre kondicije še dodaten vzrok. Z zmago bi si zagotovile napredovanje v višjo ligo. Eleni Colja, Martini in Tanji Ravbar želimo, da bi dobro igrale in imele tudi nekaj športne sreče.
Moška C liga
Moštvo v sestavi Matjaž Šercer, Boris Štoka in Igor Milič bo 11. kolo v C ligi igralo v gosteh z Edero iz Pordenona. Edera se bo letos zelo težko izognila izpadu, saj je dosegla le dve zmagi in je že od začetka prvenstva na spodnjem delu lestvice.
Promocijska liga
V	nadaljevanju promocijskega tekmovanja se bodo Biserka Simoneta, Monika Radovič in Katja Štoka v povratnem delu srečale jutri, ob 10. uri na svojem igrišču z Lego nazionale. Goriška ekipa trenutno vodi na lestvici. V zunanji tekmi so Goričanke premagale Kras Globtrade z izidom 4:5.
Na nedavni zapozneli tekmi je ekipa Bora Farco (Ana Bersan, Jadranka Cergol, Lara Posega) premagala krasovke z izidom 5:3. Krasovke niso povsem zadovoljile, vendar je bila to pozitivna izkušnja za obe strani, saj so tovrstna tekmovanja zelo primerna za naraščajnike, ne glede na to ali se govori o zmagi ali porazu. Borovke bodo v tem kolu gostovale pri Chiadinu. (J. J.)
Mnogo važnih dvobojev v deželnih odbojkarskih ligah
V ospredju derbi v Sovodnjah
Ekipa Meblo Imsa bo drevi igrala v Trstu proti DLF
					liči:::!
	vv:;:	liji
rtnmnri šnnet
Drevišnje kolo je za vse tri naše moške šesterke v deželnih ligah dokaj pomembno, vendar v ospredju pozornosti le ostaja ženski tretjeligaški derbi v Sovodnjah med združeno ekipo Agorest in Slogo Koimpex, saj obstajajo obeti, da ne bo šlo le za rutinsko -srečanje.
Potem ko so se že v začetku sezone razblinile vse možnosti za poseg v boj za napredovanje, glede obstanka pa ni nikakršnih skrbi, so pri Agorestu osredotočili vso pozornost na srečanja z vodilnimi, da bi sebi in drugim dokazali, da jim je v letošnjem prvenstvu spodletelo predvsem zaradi spleta nesrečnih okoliščin. Tako sta v Sovodnjah od peterice vodilnih klonila Pra-ta in Kennedy, zmagal je le Corde-nons (a v začetku sezone), po drevišnjem derbiju pa mora tu igrati še Vil-lacher Bier. O dobri formi Goričank priča tudi njihov nastop v Cordenon-su, kjer so proti Ottici Tommasini izgubile v skrajšani igri petega niza, po vodstvu v nizih z 2:0.
Slogi Koimpex bo torej nedvomno trda predla. Vzhodnokraške odbojkarice so doslej na gostovanjih igrale dobro in si niso privoščile nikakega spodrsljaja proti ekipam s spodnjega dela lestvice, saj so na primer zmagale že v Gradišču, Martignaccu in Casarsi in celo v Felettu Umbertu.
Prvi derbi na Opčinah se je končal v korist slogašic s 3:1.
V moški C-2 ligi bo Bor Cunja Av-toprevoz igral v Vidmu proti mladincem videmskega prvoligaša Volley °all Udine, ki so na 6. mestu lestvice. Zmaga plavih na "1. maju" s 3:0 ne stoe varati. Odtlej so Videmčani, ki so hovinci v ligi, veliko napredovali, saj trenirajo kar šestkrat (!) na teden. Treba pa je vsekakor povedati, da jim do-' s'ej še ni uspelo premagati nobenega
od vodilnih. Borovci morajo biti vsekakor zelo oprezni, saj si spodrsljaja ne smejo privoščiti.
Ekipa Meblo Imsa pa bo v Trstu igrala z DLF, enem od (številnih) tekmecev za obstanek. Brozičevi varovanci so s tem nasprotnikom že izgubili doma in se mu bodo skušali tokrat oddolžiti za takraten spodrsljaj.
Pred izredno važnim, skorajda odločilnim nastopom je v D ligi tudi Soča Sobema, ki se ji ponuja priložnost za drugo zaporedno zmago (tretjo v sezoni). Majaneseja so doma sočani že premagali s 3:1. Če bi jim podvig uspel tudi v Majanu, bi se drevišnjemu nasprotniku približali na sami dve točki, hkrati bi verjetno dohiteli tudi ron-škega ACLI (ta ima sicer možnost, da zmaga v Trstu proti San Sergiu) in nato bi lahko z ugodnejšega položaja začeli zasledovati Fiume Veneto, ki zdaj zaseda varno 9. mesto.
V ženski D ligi bodo Brežanke znova proste, zato pa se bo v boju za točke Kontovelkam po tednu odmora pridružil Sokol Indules. Obe naši šesterki bosta igrali doma. Sokolovke so preveč blizu uresničitvi svojega cilja, to je napredovanju, da bi lahko Martig-nacco podcenjevale, zato pričakujemo nov gladek uspeh Pertotovih varovank.
Glede na sedanjo formo si lahko obetamo tudi zmago Kontovelk, ki bodo sicer gostile nevarni Danone iz Rivignana. Menimo, da se v tem povratnem delu lahko Kontovelke povzpnejo najmanj do končnega šestega mesta (zdaj so desete), to pa danes že terja uspeh. Kontovelke so se zdaj verjetno znebile skrbi glede obstanka in so uredile svoje vrste. Lahko torej igrajo povsem sproščeno.
DANES
SOBOTA, 25. FEBRUARJA 1989
ODBOJKA
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Gorici, Ul. 20. septembra: 01ympia - Flebus Povoletto
ŽENSKA C-l LIGA
21.00	v Fratteju: Fratte - Bor Elpro
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Trstu, dvorana Suvich: DLF -Meblo Imsa; 20.30 v Vidmu, Ul. Scrosop-pi: Volley Bali Videm - Bor Cunja Av-toprevoz
ŽENSKA C-2 LIGA
20.00	v Sovodnjah: Agorest - Sloga Ko-impex
MOŠKA D LIGA
17.00	v Majanu, Ul. Zorutti: Majaiiese -Soča Sobema
ŽENSKA D LIGA
20.30	v Nabrežini: Sokol Indules - La-voratore Fiera Martignacco; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Danone Rivignano
1.	MOŠKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - DLF A;
20.00	na Opčinah: Sloga Sagor - Le Volpi
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, dvorana Suvich: OMA Mobili S. Giusto - Bor Friulexport B;
15.30	Trstu, šola Caprin: Club Altura Omse - Sokol Indules; 17.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport A - Prevenire
UNDER16 ŽENSKE
15.30	na Opčinah: Sloga Sagor - Sloga Sklad Mitja Čuk; 16.30 v Fossalonu: Fos-salon - Soča Čerimpex
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
20.15	v Montebelluni, Ul. Biagi: Mon-tebelluna - Jadran
PROMOCIJSKA LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Breg Adriatherm
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.30	v Repnu: Polet Furlani - GS Tri-este; 20.30 v Trstu, Ul. della Valle: Skys-crapers - Sokol
NARAŠČAJNIKI
17.30	v Repnu: Polet Furlani - Latte Carso; 18.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Ste-fanel - Kontovel Electronic Shop
DEČKI
16.00	v Trstu, Ul. Praga: Latte carso B -Bor Indules
NOGOMET
UNDER 18
15.00	v Dolini: Breg - S. Sergio; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Primorje; 16.30 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia -Vesna
ZAČETNIKI
15.30	v Doberdobu: Mladost Tratt. al Lago - S. Marco
CICIBANI
15.30	na Proseku: Primorje - Bor; 17.00 v Trstu, na Čarbolah: S. Andrea - Breg
MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Zaule Rabuiese
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - Az-zurra Gorica
MOŠKA C LIGA
20.00	v Borgomeduni, Ul. Prasecco: Edera Pordenone - Kras Globtrade
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA
18.00	v Trstu, Kjadin: Chiadino - Bor Farco
JUTRI
NEDELJA, 26. FEBRUARJA 1989
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
15.00	v Trstu, dvorana Suvich: Bor Radenska - Itala San Marco
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Scogliet-to - Kontovel Electronic Shop; 11.00 v Ronkah: New Basket Ronchi 88 - Dom Gometal Simek
MLADINCI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Motonavale
DEŽELNI KADETI
9.00	v Nabrežini: Sokol - Saba; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules - D. Bosco
DEČKI
10.30	v Repnu: Polet Furlani - Libertas;
11.30	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi B -Kontovel Electronic Shop
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	na Opčinah: Sloga Sagor - Lego-vini šport
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.30	v Trstu, Kjadin: DLF - Breg
UNDER 16 MOŠKI
11.00	v Sovodnjah: Soča Čerimpex -
Pallavolo Trieste; 15.00 v Ronkah: ACLI Ronke - Sloga	'
UNDER 16 ŽENSKE
9.30	v Trstu, šola Visentini: Club Altura Omse - Bor Friulexport
UNDER 15 ŽENSKE
11.00	v Vilešu: Villesse - 01ympia;
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	V Codroipu: Codroipo - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Repnu: Kras - Flambro; 15.00 v Tržiču: Fincantieri - Vesna; 15.00 v Dom-ju: Čampi Elisi - Juventina
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Dolini: Breg - Primorec; 15.00 v Špetru ob Soči: Isonzo - Zarja; 15.00 na Padričah: Gaja - Vermegliano; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Junior Aurisina;
15.00	v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Farra;
NARAŠČAJNIKI
8.00	v Trstu, Ul. Flavia: Giarizzole -Breg
NAJMLAJŠI
10.30	v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Triestina; 10.30 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje; 12.30 v Miljah: Fortitudo - Breg
ZAČETNIKI
9.45	v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana B -Primorje; 12.00 v Žavljah: Servola - Zarja Adriaimpex
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade -Lega nazionale
RITMIKA
DEŽELNO PRVENSTVO
9.30	v Trstu, Ul. Ginnastica: nastopa tudi Bor
W	j • t
..........liji (Šl..............
TPK SIRENA
ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV vabi vse, ki jih zanima ribolov, na pripravljalno sejo za ustanovitev odseka za športni ribolov. Seja bo danes 25. t. m., ob 20. uri na sedežu kluba v Mira-marskem drevoredu št. 32 (nasip). Za informacije tel. 412951.
SPDT
obvešča, da so redne Zimske športne igre, ki bi morale biti jutri, 26. t. m., v Ravasclettu, preložene na kasnejši datum.
SPDT
obvešča, da smučarski tečaj dokončno odpade. Vsi tisti, ki so se nanj vpisali, lahko dvignejo denar v uradih ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304) od ponedeljka dalje.
V povratnem derbiju under 15
Kontovelke znova boljše
BrEg - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP	1:2
(15:8, 14:16, 7:15)
,, BREG: Bastia, Gobbo, Pettirosso, Rapotec, Mauri, Zobec, 0sihač, Cadenaro, Bandi, Cibi, Bralni.
Kontovel Electronic shop: Pertot, Kralj, bhš-
'N Černe, Canziani, Bezin, Luxa, Tretjak, k B°vratni slovenski derbi se je končal z enakim izidom Prvi, vjendar je bil potek tokrat drugačen. Medtem ko q na Proseku prvi niz dobile Kontovelke, je bil v sredo v Bni začetek naklonjen Brežankam, ki so s požrtvovalno gjr°. Presenetile favorizirane nasprotnice (Kontovelke na-pri^f na začasni lestvici vodijo, Brežanke pa so predzadnje), je Katerih je v tem delu srečanja še zlasti odpovedal spre-
servisa.
Pov ,,dru9em nizu so si Kontovelke opomogle in visoko nad kG‘ S a ftniš Je bil znova v rokah gostiteljic, ki so s p »nsdile zaostanek in izenačile pri 14:14 (pri tem so jim ke) eštevHnimi zgrešenimi servisi pomagale tudi Kontovel-Vvendar so na koncu gostje le prevladale.
Elect Zadnjem nizu pa je prišla na dan premoč Kontovela nas,or°n-c Shop, ki ohranja vse možnosti, da se poteguje za v prvaka, čeprav je tokrat ne malo tvegal.
(Tanja Černe)
Pri smučarskem odseku ŠD Breg
Uspešna zimska sezona
Tudi v letošnji športni sezoni je bil smučarski odsek ŠD Breg zelo delaven. Še predno naj bi se »uradno« začela smučarska sezona, so se namreč odborniki in aktivni člani tega odseka pridno potrudili in poleg običajne predsmučar-ske telovadbe poskrbeli še za enomesečni smučarski tečaj na nabrežinski plastični progi. Konec lanskega novembra pa je skupina odbornikov v občinski telovadnici v Dolini priredila tudi sejem smučarske opreme.
Kljub neobetavnemu nastopu letošnjega zimskega časa, sneg so namreč pogrešali tudi v okoliških smučarskih središčih, so se člani odseka odločili za vsakoletne skupinske izlete, tokrat na smučišča v Forni di Sopra. Po uspešni izkušnji prejšnjih let so ciklus nedeljskih izletov dopolnili tudi s tečaji za začetnike in že nekoliko izkušene smučarje. Hvalevredno pa je dejstvo, da so te tečaje že tretje leto zapovrstjo vodili vaditelji ŠD Breg. Mario Rapotec in Boris Boneta sta v smučarske veščine uvajala začetnike, Claudio Dilli je vodil drugi tečaj, Igor Vodopivec pa je skrbel za najbolj izkušene tečajnike. Skupno se je za zimsko šolo prijavilo 27 mladih smučarjev, ki so se prejšnjo nedeljo, na zadnjem izletu pomerili tudi v notranjem tekmovanju.
S tem so člani smučarskega odseka ŠD Breg ponovno dokazali, da je cilj njihovega delovanja tudi v vzgoji mladih, ne le v prirejanju prijetnih družabnih izletov.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja	ZTT	Član italijanske
in tiska	^ Trst	ir 112Sl zveze časopisnih
f	^	založnikov FIEG
25. februarja 1989
Ministru za zdravstvo se je ponovno zareklo
Donat Cattinovo mnenje o boju proti malariji
RIM — Minister za zdravstvo Donat razvil obrambne sisteme. Pred dnevi Cattin bo bržkone ponovno povzročil	je »pustolovec« Ambrogio Fogar izja-
polemike, tokrat je namreč izjavil, da	vil, da je staknil malarijo kljub pre-
ši gredo malarijo ljudje kar sami iskat, ventivnemu uživanju zdravil, ki jih saj ne poskrbijo za preventivo. Po nje- svetuje Donat Cattin. govem mnenju so primeri malarije v Seveda položaj ni tako dramatičen, Italiji redki, kljub temu pa se bodo	saj obstajajo sodobna zdravila, le da
lahko smrtni primeri še stopnjevali, če	jih je treba predhodno kupiti v tujini,
posamezniki ne bodo primerno ukre-	ali pa v vatikanski osrednji lekarni,
pali. Minister za zdravstvo si je torej Donat Cattin bi torej raje poskrbel, da Pilatovsko opral roke, ljudje naj ne si- uvozijo primerna zdravila, kot da si lijo v tropske kraje in če ne morejo	nakoplje srd turističnih delavcev in
drugače, naj jemljejo preventivno	agencij, ki jih je strah sedanje panike,
zdravila. Donat Cattin pa bržkone po- Italijanski piloti so bili navsezadnje zabija, da v italijanskih lekarnah lah- pametnejši od ministra, saj so zahteva-ko kupimo le zastarele preparate, pro- li, da letala razkužijo po vsakem poleti katerim je malarijski plazmodij že tu v tropske kraje.
V Mandracchiu so se slekli

TRST — Nekoč so v zimskem času prihajali v majhne zaselke potujoči pevci, ki so kratkočasili vaščane s svojimi neobičajnimi pripovedkami. Na pragu 21. stoletja se še dogajajo podobne stvari, pa čeprav v rahlo drugačnem duhu. V Trst je namreč priromala skupinica potujočih »umetnikov«, ki si služijo kruh s ... slačenjem. Za senzacijo, ki bi spadala bolj na kako dvorišče velike kemtije, kot pa na plesišče dvorane Mandracchio, naj bi poskrbeli trije »fantje kokodč«. Trojica postavnih mladeničev je bolj ali manj elegantno skočila iz hlač (enemu je uspelo celo skočiti iz gat), da bi razveselili tudi moški del občinstva pa sta se slekli še dve dekleti. Kot po predpisih srednjeveških Spektaklov so si ženske smele ogledati »zverine«, moške pa so organizatorji potisnili k vratom. V nekaj minutah je bilo senzacije konec. Pa brez skrbi, 7. marca bo cirkus spet v Trstu.
(Foto L. Isoni)
Telespazio bo zrl v ozonsko luknjo
L'AQUILA Italijanske naprave Telespazio bodo v prihodnjih letih »kramljale« s sateliti, ki merijo širjenje ozonske luknje. Univerza v ČAguili je izjavila, da bodo v kratkem ratificirali pogodbo za tako pomembno raziskavo, ki ima kot cilj to, da straži prodiranje ultravijoličnih žarkov do najniž-njih plasti naše atmosfere.
Po ugotovitvah, da se nad Zemljo že širita dve luknji v ozonski plasti, je treba seveda pozorno slediti razvoju krčenja ozonosfere, veliko truda pa je treba vložiti tudi v merjenje klimatskih sprememb, ki so posredno ali neposredno odvisne od tega fenomena.
Telespazio družbe IRI-STET bo tako poskrbel za monitoražo ultravijoličnega sevanja, meril bo klimatske spremembe in »stražil« luknji (ali morebitne druge luknje) v ozonu.
Švicarsko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo Libanonca, ki je leta 1987 preusmeril letalo
ŽENEVA — Petčlanski senat zvezenga sodišča v Lausannu je ob koncu celotedenskega postopka proti Mohamedu Haririju, ki je 24. julija 1987 ugrabil potniško letalo DC-10 družbe Air Afrigue in prisilil pilota, da se je spustil na ženevsko letališče, kjer je ubil potnika Xavierja Beaulieuja in ranil stevarda Jean Pierra Elouma, obsodil na najvišjo možno kazen: dosmrtno ječo s 15-letnim izgonom iz Švice.
Sodniki, ki so prvič uporabili nove določbe švicarskega kazenskega zakonika o kaznovanju zajemanja talcev, so Haririja spoznali kot krivega za dve dejanji, za kateri kazenski zakonik določa dosmrtno zaporno kazen: naklepni umor in zajetje talcev. Poleg tega so določili odškodnino, in sicer 868.000 frankov letalski družbi Air Afrigue (zahtevala je poldrugi milijon), 160.000 frankov družini ubitega francoskega potnika, 12.500 frankov stevardu Eloumi, 75.000 frankov francoskemu potniku Sebastienu Brethesu, ki ga je Hariri močno poškodoval. Poleg tega mora ugrabitelj letala plačati tudi stroške sodnega postopka.
Navidez protislovna kazen dosmrtne ječe in petnajstletnega izgona iz Švice je posledica upoštevanja kaznovalne prakse. Po petnajstih letih lahko sodišče odloča o morebitnem znižanju kazni na 20 let zapora in prav zaradi tega je peterica sodnikov obsodbo na višjo možno kazen dopolnila še z izgonom. Če bo Hariri pomiloščen, bo ob izpustitvi star komaj 43 let, vendar je o tej možnosti še prezgodaj razmišljati. Obramba še ni sporočila, ali bo od prizivnega sodišča zahtevala razveljavitev sodbe in ponovitev celotnega sodnega postopka.
Sam Hariri ob izreku sodbe ni niti trenil z očmi. Še včeraj je sodnikom zatrdil, da mu ni mar, če ga obsodijo na naj višjo možno kazen. Takšna reakcija morda daje prav psihiatričnemu izvedencu, ki je dejal, da je Hariri politično indoktriniran in da je to vplivalo na njegovo dejanje. Obramba se je vendarle skušala izgoniti dosmrtni kazni z zahtevo po prekvalificiranju glavne obtožbe iz naklepnega v naključni
umor, češ da je Hariri na slepo ustrelil proti potniku Beaulieuju, ki se je dvignil s sedeža, kot da bi želel napasti ugrabitelja. Kar zadeva drugo glavno obtožbo, namreč jemanje talcev, sta odvetnika Erič Hess in Gerald Benoit skušala doseči milejšo sodbo s trditvijo, da je ugrabitev politična akcija mladega Libanonca, ki ga je globoko prizadela tragedija razbite države in prebivalstva, ki živi sredi vojne vihre. Skratka, šlo naj bi za povsem politično dejanje z opravičljivimi motivi, med katerimi pa so se zgodili
in v obrazložitvi zapisalo, da je Hariri hladnokrvno ubil potnika Beaulieuja, da je nameraval talce predati libanonski integristični organizaciji, ki bi z njimi nato izsiljevala izpustitev teroristov, zaprtih v Zahodni Evropi: torej ni šlo za nikakšno politično ali protestno akcijo, ki naj bi pozornost svetovne javnosti preusmerila
nepredvidljivi tragični dogodki.
Sodišče je upoštevalo drugo razlago
na dogajanje v Libanonu.
BOŽO MAŠANOVIČ
Prijatelju pomagala umreti
CAGLIARI — Gino Mascia je bil znan homoseksualec iz neke revne četrti iz Cagliarija, vdajal se je tudi mamilom, pred kakim mesecem pa so mu zdravniki povedali, da je okužen z aidsom. Od takrat se je fantovo življenje spremenilo v pekel. Edina, ki ga je razumela je bila Patrizia Vacca, prostitutka z občasnimi psihičnimi motnjami, ki ga je vzela pod svojo streho. Ginovo zdravje je iz dneva v dan pešalo in Patrizio je večkrat prosil, naj mu pomaga umreti. To prošnjo je sporočil tudi nekaterim drugim prijateljem, ki so pozneje povedali, da je bila to sploh njegova edina želja. Neke noči se je Gino obesil, Patrizia pa ga je snela z vrvi, ga preoblekla in mu zvezala metuljček okrog vratu, da bi skrila znake vrvi, s katero si je fant vzel življenje. Nato je za nekaj dni odpotovala, še prej pa je sosedom povedala, da je Gino umrl.
Ko je policija prišla v stanovanje, je fant ležal na postelji in vse je bilo, kot da je umrl naravne smrti. Vendar bo samo obdukcija pojasnila prave vzroke. Nenaden Patriziin odhod in nekatere druge čudne okoliščine pa niso prepričale preiskovalcev. Zlasti jih ni prepričalo dejstvo, da je Patrizia, potem ko je odpotovala, poklicala soseda in ga vprašala, ali je o Gino-vi smrti že obvestil policijo. Patrizio so že zaslišali, vendar je bilo njeno pričevanje večkrat protislovno. Če se bo izkazalo, da je Ginu res pomagala umreti, jo čaka dolga zaporna kazen. V brezizhodnem položaju, v kakršnem se je znašel njen prijatelj in v katerem je morda tudi sama, pa je bila smrt očitno edini izhod.
Ferri predlaga ukrepe ob megli na avtocestah
RIM — Zvoniti po toči je prepozno, pravi star pregovor, ki ga minister za javna dela Ferri ne pozna, saj se je sestal z odgovornimi za italijanske avtoceste šele potem, ko je zaradi megle 20. februarja izgubilo življenje v nizu verižnih trčenj kar 13 oseb. Vseeno pa mu je treba priznati, da je bolje ukrepati pozno, kot nikoli. Kot prvo je po zahodno-nemškem vzoru predlagal, da bi na stalni UKW valovni dolžini posredovali informacije in podatke o nesrečah in voznih razmerah avtomobilistom. Na avtocestah bi morali namestiti ustrezna svetlobna opozorilna znamenja, spomnil pa se je tudi na določilo ES o dodatnih zadnjih rdečih meglenkah.
Ustanova za italijanske avtoceste pa je konkretneje predlagala, da bi postopoma zamenjali kovinsko zaščitno ograjo z železobetonskim zidom tipa New Jersey, ki prepreči vdor na nasprotni vozni pas celo težkim tovornjakom. Kot drugo bodo namestili utripajoče rumene luči na vseh odcepih in vpadnicah ter okrepili svetlobne prometne znake, v primeru nesreč pa bodo začele utripati luči na stebričkih za klice v sili.
Glede verižnih trčenj 20. februarja pa so pripomnili, da so taki primeri izredno redki. Letno naj bi po njihovih trditvah izgubilo življenje zaradi megle le 22 oseb. Tistega tragičnega ponedeljka pa je takemu »pokolu« botroval cel niz nesrečnih okoliščin. Kot prvo je bil zaradi ponedeljka ojačen tovorni promet, kot drugo pa je stavka železnic okrepila osebni promet. Glavni krivec je bila seveda gosta megla in premajhna pazlivost voznikov, ki so se nekako privadili na skoraj 60 dni meglenega vremena nad Padsko nižino.
Zlata vredna volna
V Tasmaniji so na dražbi prodajali volno merlnos. Italijanske in francoske kupce je ugnal japonski konkurent Ken Fujil, ki je 100 kilogramov volne plačal 300.85V avstralskih dolarjev. To pa je 10-krat več kot najvišja cena, ki so jo kdaj plačali za volno merinos	(Telefoto Ar)
Letalska nesreča pri Helsinkih
Sedem oseb je umrlo v razbitinah dvomotornega letala, ki je strmoglavilo po vzletu s helsinškega letališča	(Telefoto AP)
Spoved po telefonu postaja že biznis
WASHINGTON Ameriška telefonska družba nudi vse mogoče usluge, od dnevnega horoskopa do pornografskega vzdihovanja. Pred nekaj meseci pa je začela delovati tudi telefonska spovednica in kdor se je preko nje že spovedal, trdi da je to najmanj boleč in najbolj praktičen način, s katerim človek opravi z lastno vestjo.
Klic telefonske spovednice stane pol dolarja, »grešnik« pa ima minuto časa na razpolago, da lahko prizna svoje grehe. Na drugi strani žice ni nikogar, ki bi dajal nasvete in odvezo, pač pa so vse spovedi posnete na trak. Dnevno pokliče tudi do 200 grešnikov ali takih, ki čutijo, da imajo umazano vest. Posnetke telefonske spovednice nato selekcionira posebna skupina delavcev in jih predvaja po drugem telefonskem kanalu. Zanimanje za tuje grehe je v Ameriki izredno veliko, če upoštevamo, da na to telefonsko številko pokliče vsak dan vsaj 10 tisoč ljudi. Cena za to poslušanje ni niti tako majhna, saj samo klic stane 2 dolarja, vsak nadaljnji impulz pa stane tričetrt dolarja. Ta pojav obravnavajo sedaj sociologi in psihologi, saj je bil prvotni namen telefonske družbe ta, da bi s posebnim dvojnim kanalom spodbudili ljudi k dialogu in izmenjavi mnenj. Večina uporabnikov pa je dokazala, da jim je vsak sogovornik odveč.
Jugoslovani delajo »za par dolarjev«
BEOGRAD — Najnovejši računi strokovnjakov v Inštitutu za statistiko kažejo, da delajo Jugoslovani v glavneth "za par dolarjev". Zaslužek zaposlenih v družbenem sektorju je novembra veljal 183, decembra pa 187 dolarjev-Treba je opozoriti, da se je konec lanskega leta zaustavi večmesečni padec življenjske ravni. V zadnjem trimesecj se je kupna moč ponovno vrnila na raven jeseni leta 19° ' Z odmrznitvijo plač 1. oktobra so znatno ublažili neugodn bilanco lanskega leta. Povprečni zaslužek lanskega leta J bil v primerjavi s predlanskim za 7,6 odstotka nižji, ekonomisti pa so pričakovali še bolj drastičen padec.
Za 887.547 dinarjev, kolikor je decembra znašala P°^ vprečna jugoslovanska plača, je bilo moč kupiti 935 Idro mleka ali 1022 kilogramov polbelega "delavskega" kruh ^ To pa ni pravi ekonomski kazalec, saj država pridem moke tipa 850 subvencionira, prav tako kot tudi posten ^ rano mleko. Odnosi bodo realnejši in še neugodnejši, bodo marca ukinili dotacije za te artikle. Za decembr plačo je bilo mogoče kupiti 513 litrov bencina, 355 zav°l^ kov cigaret Drine ali 187 litrov jedilnega olja. Jugo 45 g mesec veljal 18 povprečnih plač, barvni televizor dom izdelave pa skoraj tri plače, (dd)
k At

• .
OD SOBOTE 25. FEBRUARJA DO PETKA 3. MARCA
V sredo spet evropski pokali
Po zimskem premoru se na veliko veselje ljubiteljev nogometa vračajo evropska nogometna pokalna tekmovanja. RAI, ki z nogometnimi prenosi ni nikdar skoparila (tudi v škodo drugih športnih panog), nam bo tudi tokrat postregla s široko paleto tekem. V pokalu UEFA bomo tokrat priča kar italijanskemu derbiju, v katerem bo izpadel (oziroma napredoval) eden od dvojice Napoli-Juventus. V pokalu pokalnih prvakov bo Sampdoria igrala z Dinamom, medtem ko bo v pokalu prvakov skušal Milan (na sliki je seveda Ruud Gullit) kar na evropskem prizorišču popraviti spodrsljaje iz italijanskega prvenstva proti VVerderju iz Bremna.
film
sobota 20.30 Rete 4
Gli ultimi fuochi (dram.) nedelja 20.30 RAI 3
II volo della Penice (dram.) ponedeljek 20.30 Canale 5 Lo specchio della vita (dram.) ponedeljek 24.00 RAI 2 La qrande pioqqia (dram.) torek 20.30 RAI 2 Vivi e lascia morire (krim.) sreda 20.30 Canale 5 II laureato (kom.) četrtek 20.30 RAI 2
Un re per quattro regine (pust.) četrtek 22.15 RTV-Lj 1 Kiklop (dram.) petek 20.30 RAI 1
La spada nella roccia (ris.) petek 20.30 It.alia 1 La zona morta (dram.)
glasba
sobota 10.00 RAI 3 koncert z Georgesom Pretreom sobota 20.30 RAI 1 Zaključek Sanremskega festivala sobota 0.15 TMC
Fats Domino, Live in LosAngeles nedelja 23.30 Canale 5
Seiji Ozawa v milanski Scali četrtek 22.00 TMC Europe in Italy petek 20.05 RTV-Lj 2
Pianist Arturo Michelangeli
šport
sobota 17.00 RTV-Lj 1 Košarka: Cibona-Partizan sobota 18.55 TMC Moški smuk nedelja 2.30 TV-Kp
Boks: Mike Tyson-Frank Bruno nedelja 18.55 RAI 1, 19.55 TMC Moški superveleslalom sreda 22.20 TMC
Nogomet:Eindhoven-Real Madrid četrtek 20.00 RTV-Lj 2
Košarka: Jugoplastika-Barcelona četrtek 23.00 RAI 1
Košarka: Scavolini-Maccabi
ali
nedelja 20.30 RAI 2
Gledališče Eduarda De Filippa četrtek 22.30 RTV-Lj 2 Pogledi: Arhitekt Maks Fabiani
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1________________________
8.30	Dokumentarec: Martin Luther King (v francoščini)
9.30	Nadaljevanka: II commisario Moulin detla polizia giudiziaria
11.00	Gospodinjsko-družinski tednik: 11 mercato del sabato
11.55	Vreme in dnevnik
12.30	Medicinska rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Znanstvena rubrika: Prizma
14.30	Napoved TV sporedov
14.45 Šport: kolesarstvo in odbojka
16.30	Aktualno: 7 dni v parlamentu
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05 Izžrebanje loterije
18.10 Nabožna oddaja
18.20 Variete: Colonna sonora 88 (vodi Daniele Piombi)
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: 39. festival italijanske popevke - zaključni večer (iz gledališča Ariston v San-remu), vmes (ob 22.50 in 0.30) dnevnik
RAI 2__________________________
8.00	Aktualno: Week end
9.00	Dok.: Dietro lo specchio
9.30 Aktualno: Evropski dnevi
10.15	Medicinska rubrika: Trentatre
10.25	Film: Lo scrigno orientale (krim., ZDA 1948, r. VVilliam Beaudine, i. Roland Winters)
11.30	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55 Inf. oddaja: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Šport, vreme in loterija
13.35 Spremenljivo jasno (2. del)
14.00	Nadaljevanka: Quando si ama
14.45	Dnevnik - O priseljencih
15.00	Turistična oddaja: Viaggiando
16.00	Inf. oddaja: A... come bue - La nascita dell alfabeto (2. del)
16.30	Športna rubrika: Rotosport, vmes vaterpolo in košarka
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: In pieno sole (dram., Fr. 1959 r. Rene Clement, i. Alain Delon, Marie Laforet)
22.10 Dnevnik - nocoj
22.25	Aktualno: Rosa & Chic
23.15	Športna oddaja: Sportsette
RAI 3_________________________
10.00	Koncert: Georges Pretre dirigira orkester Akademije S. Cecilia (Respighi, Musogorski-Ravel)
11.15 Dok.: Spoznavati Alpe-Jadran
12.00	Aktualno: Magazine 3
12.55	SP v smučanju: skoki 90 m
14.00	Deželne vesti
14.30	Inf. odd.: Italijanske dežele
15.00	Skoki 90 m (2. del)
15.30	Film: La battaglia dei sessi (kom., VB 1959, r. C. Crichton, i. Peter Sellers, Robert Morley)
16.55	Dokumentarna oddaja: Drobci
17.00	Film: Sanremo, la grande sfida (glas., It. 1960, r. Piero Vivarelli)
18.30	Glas. oddaja: Black and blue
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Complimenti per il Festival (vodi Piero Chiambretti)
20.30	Film: Per gualche dollaro in piu (vestern, It. 1965, r. Sergio Leone, i. Clint Eastwood)
22.40 Filmske novosti in dnevnik
23.00	Dokumentarec: Luci rosse
Rdeča luč za dogajanje v spalnicah
Med glasnim ponujanjem italijanskih popevk v sanremskem okviru nam RAI 3 nocoj ponuja enkratno dokumentarno oddajo. Enkratna je morda prav zato, ker prihaja na male ekrane v trenutku, ko je diskusija o spoštovanju javne morale na tv še vedno odprta. Nocoj, ob 23. uri (torej v časovnem pasu, ki ga odmerjajo odraslim), bo na RAI 3 dokumentarec Luci rosse, v katerem nam režiser Negrin predstavlja ekscentrične erotične izbire italijanskih parov.
■ZASE
CANALE5______________
8.30	Nanizanki: lina fami-glia americana, 9.30 Glitter
10.30	Kviza:. Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.35	Kvizi: II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Film: Sissignore (kom., It. 1968, r. Ugo Tognaz-zi, i. Ugo Tognazzi, Gastone Moschin)
17.25	Nanizanka: Laverne & Shirley
17.55	Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.40 Tra moglie e marito
20.25	Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	Film: La battaglia di Midway (vojni, ZDA 1976, r. Jack Smight, i. Glenn Ford, Henry Fonda, Robert Mit-chum)
23.05	Boks: Barkley-Duran 0.05 Nanizanke: Baretta,
1.05	Mannix, 2.05 Ma-sguerade
RETE 4______________
8.10	Nanizanki: Lou Grant,
9.00	Switch
9.50	Film: La vispa Teresa (kom., It. 1943, r. Mario Mattoli, i. Lilia Silvi)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Dokumentarci: Fine di un mito, Viaggi in Egitto e Nubia, Xikrin
B N E T
15.30	Film: Uomo bianco tu vivrai (dram., ZDA 1950, r. L. Mankiewicz, i. Richard VVidmark, Sidney Poitier)
17.30	Nanizanki: Dalle 9 alle 5 orario continuato,
18.00	NewYork
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: Gli ultimi fuochi (dram., ZDA 1976, r. Elia Kazan, i. Robert De Niro, Tony Curtis)
23.00	Iz parlamenta
23.45	Film: La časa dalle fi-nestre che ridono (srh., It. 1976, r. Pupi Avati, i. Lino Capolicchio)
1.50	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 HaBicastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Glasbena oddaja: Be Bop A Lula
15.00	Variete: Musiča e!
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	Nan.: LTncredibile
Hulk, 21.25 MacGyver
V P O S
22.20	Šport: Superstars of VVrestling
23.05	Film: Megaforce (fant., ZDA 1982, r. Hal Need-ham, i. Barry Bostwick, Persis Khambatta)
1.00	Nanizanka: Star Trek
ODEON_______________
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.15	Nanizanka: The Bill Cosby Show
10.45	Filmske novosti
11.00	Dražba
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Rubrika: Forza Italia
15.30	Nan.: Doppio gioco a San Francisco
16.30	Sugar... (2. del), vmes nanizanka Biancaneve a Beverly Hills
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanka: Week-end in giallo
20.30	Film: Lo specchio del desiderio (dram., Fr. 1983, r. J. Beineix, i. Gerard Depardieu, Nastassja Kinski)
23.30	Rubrika: Top motori
TMC_________________
7.30	Vesti: Evening News
11.00	Inf. oddaja: Megavvatt
11.15	Risanke: Snack
13.00	Dnevnik - danes
13.10	Rubrika: Šport Show
16.00	Znanstveno-tehnološ-ki tednik: Galileo
17.00	Film: La lunga faida (vestern, ZDA 1975, r. Clyde Ware, i. Jack Palance)
18.25	Ljudje in turizem
18.55	SP v smučanju: moški smuk (iz VVhistlera)
A J E
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Un uomo senza speranza (dram., ZDA 1977, r. John Newland, i. Angie Dickinson, David Janssen)
22.15	Film: Una storia diver-sa (kom., ZDA 1978, r. Paul Aaron, i. Perry King, Meg Foster)
0.15 Glasbena oddaja: Fats Domino - Live in Los Angeles
TELEFRIULI_________
12.00	Nanizanka:	Paper
Moon
12.30	Glasbena oddaja: Vo-glia di mušica
13.30	Rubrika: Šport Club
14.30	Medicinska rubrika
15.00	Risanka
15.45	Glas. odd.: Musič Box
18.00	Nad.: Časa Cecilia
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Aktualno: Ekonomija in politika
20.30	Film: Zeder (srh., It. 1983, r. Pupi Avati, i. Gabriele Lavia, Anne Canovas)
22.15	Komedija: Ona fami-glia de Cilapponi
24.00	Dnevnik, nato dražba 0.30 Informativna oddaja:
News dalmondo
TELE 4_____________
SLOVENSKE MREŽE ■
RTV Ljubljana 1
8.05	Matineja: Radovedni Taček 8.20 Lonček kuhaj - Dušena jabolka,
8.25	Z besedo in sliko - Na kaj bi zaigrali, 8.40 Zlata ribica, 9.05 Poleti pesem
9.35	Naša pesem (12. oddaja, pon.)
12.05	Videogodba (pon.)
12.55	SP v nordijskem smučanju: skoki, 15.45 tek 30 km ženske (prenos iz Lahtija)
16.30	Dnevnik
16.45	Video strani
17.00	Košarka: Cibona-Partizan
18.40	Izobraževalna oddaja: Zdaj pa po slovensko
19.05	Risanka
19.20	TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme, Naš utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.30	Nadaljevanka: Čipke (9. del)
21.10	Ex Libris M & M
22.45	Dnevnik
22.55	Pod drobnogledom
23.10	Film: Enajsta žrtev (srh,, ZDA 1979, r. Jonathan Kaplan, i. Bess Armstrong, Maxwell Gail)
0.15 Video strani
RTV Koper____________________
9.55	SP v nordijskem smučanju: tek 30 km moški, 12.55 skoki 90 m (iz Lahtija)
15.10	Rubrika: Sottocanestro (pon.)
18.50	TVD Novice
19.00	Športna oddaja: Juke Box (pon.)
19.30	Tednik: Sportime Magazine
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Mednarodni nogomet
22.15	TVD Novice
22.30	Tednik: Sportime Magazine
22.45	Košarka NBA: Cleveland Cava-
liers-Milwaukee Bucks (pon.)
2.30	Boks: Mike Tyson-Frank Bruno (neposredno iz Los Angelesa)
RTV Ljubljana 2________________
17.20	Otroška predstava: Modra barva snega
18.00	Kako biti skupaj
18.30	Vaterpolo: Partizan-Mladost
19.30	Dnevnik
20.15	Film: V zanosu in obupu (zgod., ZDA 1965, r. Carol Reed, i. Charlton Heston, Rex Harrison)
22.15	Poskusni satelitski prenosi
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
• RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Narava ima vedno prav; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Glas od Rezije; 14.30 Glasbeni listi; 14.45 Filmi na ekranih; 15.00 Zabavnoglasbeni program; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Umetniški večer z Dragom Gorupom; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Jezikovni pogovori; 9.15 Sobotna matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Razvedrilna oddaja: Čez dolgih 7 let;
12.10	Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes do 13.00; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Glasba; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Tedenski aktualni mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Franca Korbarja; 20.00 Vsaka vas ima svoj glas; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zabavna glasba; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Lestvica popevk primorskih ansamblov: Dajmo naši;
18.35	Glasbena starinarnica; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci!; 8.25 Pesem tedna;
8.35	Mi in vi; 9.15 Sintonije; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja in knjižne novosti;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Športna oddaja; 15.45 Glasba za prijeten konec tedna; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasba, glasba, glasba; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih;
20.00	Sobota zvečer.

I
FILMI NA MALEM EKRANU
ŠPORTNI PORTRET
Mike Tyson
Na ring je Mike Tyson, svetovni boksarski prvak v težki kategoriji v vseh treh verzijah (WBA, WBC in IBF), zadnjič stopil pred osmimi meseci, ko je v 91 sekundah odpravil Spinksa, a v tem času ni prav nič manj opozarjal nase: od pretepa z bivšim boksarjem Greenom, enim redkih, ki mu je zdržal deset krogov, do avtomobilskega incidenta, o katerem so pravili, da je bil celo poskus samomora, od nenehnih prepirov z ženo do nasilnega vedenja, ko je v nočnem lokalu v Manhattnu baje nadlegoval neko žensko, od nesporazumov z menedžerjem in trenerjem do prepirov s časnikarji in fotoreporterji. Prav te dni je Tyson dosegel ločitev od 25-letne Robin Givensove, s katero se je poročil februarja lani in kateri bi moral odšteti težke milijarde. Peripetije z Givensovo so polnile stolpce časopisov in revij, nekateri so navijali za Givensovo, večina pa je bila na Tysonovi strani, češ da ga je ženska omrežila in ji je pri njem uspelo to, kar je zaman poskušala s košarkarjem Jordanom in igralcem Murphyjem.
Kaj se je v resnici dogajalo, morda ne bo prišlo nikoli na dan. Nobena skrivnost pa ni, da je Tyson zapletena osebnost. Okusil je revščino in poboljševalnico, slavo in bogastvo, a obenem veliko samote, saj so mu umrli tisti, ki so ga resnično imeli radi: mati in edina prava prijatelja, Cus Damato in Jim Jacobs, okrog njega pa ne manjka pijavk in »svetovalcev«. Danes ponoči pa bo spet tam, kjer nima tekmecev (med profesionalci ima za seboj 35 dvobojev, od teh je kar 31 končal predčasno). Verjetno tudi izzivalca, 27-letnega Angleža Francka Bruna, čaka ista usoda kot vse ostale, ki so se pred njim srečali s Tysonom.
LA BATTAGLIA Dl MIDWAY — Battle of Midway — Midwayska bitka, ZDA 1976.
V soboto, 25. februarja, ob 20.30, na Canale 5.
Vojni film. Medtem ko nam RAI 1 ponuja prenos zaključnega večera San-remskega festivala, nam Canale 5 predvaja ta znameniti vojni kolosal. Velika produkcija Mirish je angažirala pravo množico hollywoodskih zvezdnikov (Charlton Heston, Henry Fonda, Robert Mitchum, Glenn Ford, James Coburn) za »spominski« prikaz odločilne bitke na Pacifiku. Japonci so s svojim presenetljivim napadom na Pearl Harbour skoraj povsem uničili ameriško mornarico. Na razburkanem Tihem oceanu so se nato zvrstile njihove zmage do odločilnega morsko-letalskega spopada med velesilama ob otočju Midway. Smightova rekonstrukcija je prepričljiva (uporabil je resnične vojne posnetke) in res veličastna, tako da bi znala kakega naveličanega gledalca tudi odvrniti od festivala...
Z\
VIDEO NOTES
Oddaja:.:...:..' !
Postaja:':.y.:,/v' ■ , . .v...	■ ■ ■
Ura:_________
V_____________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1________________________
8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (pripravil Piero Angela)
9.00 Rubrika: Canigatti & C.
10.00	Kmetijska oddaja: Zelena linija (1. del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15 Kmetijska oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto-TV Radiocorriere
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito)
14.20 Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.10 Športne vesti: 90. minuta
18.35 Domenica in... (zaključek)
18.55	SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Whistlera)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Variete: Stasera Lino
22.05 Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Informativna oddaja: Knjiga, naša prijateljica
RAI 2_________________________
8.00 Aktualno: Week end
8.30 Variete: Patatrac, vmes risanka in nanizanka
9.55 SP v nordijskem smučanju: tek 50 km moški (iz Lahtija)
12.00	Rubrika: Video week end
12.30	Informativna oddaja: Automia
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20 Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete: Piccoli e grandi fans
15.45 Športne vesti: 45. minuta
15.55 Film: Addio alle armi (dram., ZDA 1932, r. Frank Borzage, i. Gary Cooper, Helen Hayes)
17.10	Variete: 1. festival v Viareggiu
18.30	Šport: italijansko prvenstvo v atletiki (iz Vareseja)
18.50	It. nogometno prvenstvo A lige
19.35 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Gledališče Eduarda De Filippa: Quei figuri di tanti anni fa
21.50	Dnevnik - nocoj
22.00	Dokumentarna oddaja: Mixer
23.10	Rubrika: Sorgente di vita
23.40 Inf. oddaja: Leteči zmaj
0.40 Glas. oddaja: Milano suono
RAI 3_________________________
9.00 Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno
9.50	Dnevnik - nedelja
11.30	Variete: Mai dire mai
12.00	SP v nordijskem smučanju: tek 50 km moški (iz Lahtija)
13.10	Nanizanka: Professione pericolo
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Va' pensiero (pripravljata Andrea Barbato in Oliviero Beha)
16.55 Film: Buckaroo Banzai (ZDA 1984, r. W. D. Richter, i. Peter Feller, John Lithgow)
18.35 Športna rubrika: Domenica gol (pripravlja Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	It. nogometno prvenstvo B lige
20.30	Film: II volo della Penice (dram., ZDA 1966, r. Robert Aldrich, i. James Stewart, Richard Atten-borough, Peter Finch)
22.45	Rubrika: Filmske novosti
22.50	Dnevnik - zadnje vesti
23.05 Deželni nogomet
Še zadnji večer za Banfija in Heather
Sanremska obveznost je vnesla nered tudi med tv oddaje. Sicer sobotni variete Stasera Lino se tako zaključuje nocoj. Z zadnjo oddajo pa se ponuja še zadnja priložnost za loterijo Viareggio, s katero je bil sobotni variete prve državne televizijske mreže pač usklajen. Lino Banfi in Heather Parisi (na sliki) pa bosta med drugim imela v gosteh Fabrizia Frizzija in Elisabetto Gardini, ali točneje voditelja varieteja Europa Europa, ki se bo začel prihodnjo soboto.
■ ZASEBNE TV PO STAJE
CANALE 5____________
9.00	Nabožna oddaja
9.30	Aktualno: Block notes
10.30	Nanizanki: Masguera-de, 11.301 Jefferson
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Film: Bandiera gialla (dram., ZDA 1950, r. Elia Kazan, i. Richard VVidmark)
16.05	Posebej o Stainovem filmu Cavalli si nase e
16.45	Nanizanke: Fox, 17.45 Dinasty, 18.45 Dallas
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-rito album
20.30	Film: I guattro figli di Katie Elder (vestern, ZDA 1965, r. Henry Hathaway, i. John Wayne, Dean Martin)
23.00	Aktualna oddaja: Sofia e gli altri amori
23.30	Koncert: Filharmonija milanske Scale (dir. Seiji Ozawa)
1.00	Nanizanki: Baretta,
2.00	Mannix
RETE 4______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarec
10.30	Športna oddaja: Golf
11.30	Rubrika iz parlamenta
12.15	Dok. oddaja: Big bang
13.00	Nan.: Arabesgue
14.00	Variete: Domenica piu
17.00	Nan.: Longstreet, 18.00 New York, 19.00 Alfred Hitchcock, 19.30 Sulle strade della Ca-lifornia
20.30	Film: Una ragazza da sedurre (kom., ZDA
1965, r. Michael Gor-don, i. Rock Hudson, Leslie Caron)
22.45	Nanizanka: Spenser
23.45	Šport: golf
0.45 Nanizanki: Vegas, 1.45 Missione impossibile
ITALIA 1____________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nanizanki: Boomer cane intelligente,
11.00	I ragazzi del Computer
12.00	Nonsolomoda
12.50	Šport: Grand Prix
14.00	Film: II ragazzo del mare (pust., ZDA 1974, r. Charles Jarrott, i. Joseph Bottoms)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Risanke: Animated elassies, 19.00 Siamo fatti cosi, 19.30 Gli amici cercafamiglia,
19.45	Benjamin, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Emilio
22.15	Boks: Mike Tyson-Frank Bruno (iz Las Vegasa)
23.15	Film: II grugnito dell'-aguila (kom., ZDA 1980, r. Buck Henry, i. Bob Newhart)
1.00	Nanizanka: Star Trek
ODEON______________
8.30	Nanizanka: The Bill Cosby Show
9.00	Filmske novosti
9.15	Nanizanka: The C.A.T.
10.00	Dražba
13.00	Vesti: Odeon News
13.30	Film: Toccando il pa-
radiso (kom., ZDA
1979, r. David Helpern jr. i. Susan Sarandon)
15.45	Otroški variete: Sugar, vmes risani film La bottega delle curiostia in nanizanka Bianca-neve a Beverly Hills
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanka: Week-end in giallo
20.30	Film: Delta force com-mando (pust., ZDA 1987, r. Frank Valenti, i. Bo Svenson, Fred VVilliamson)
22.40	Film: Killer Comman-do - Per un pugno di diamanti (pust., VB 1975, r. Val Guest, i. Peter Fonda, Telly Sa-valas)
1.30	Film: Cuore fedele (kom., ZDA 1956, r. O. Mitchell, i. H. Wel-chman)
TMC_________________
10.00	Aktualno: Megawatt
12.00	Papežev blagoslov
12.15	SP v nordijskem smučanju: tek 50 km moški, nato nogometni pokal VB (povzetki)
14.15	Film: Una valigia pie-na di dollari (krim., ZDA 1975, r. Peter Hy-ams, i. Natalie Wood, Michael Caine)
16.00	Film: II grande spetta-colo (dram., ZDA 1960, r. James Clark, i. Es-ther VVilliams)
18.00	Nanizanki: I predatori delPidolo d'oro, 19.00 Autostop per il cielo
19.55	SP v smučanju: moški superveleslalom (iz VVhistlera)
20.30	Vesti: TMC News
21.00	Nanizanka: Un uomo chiamato Sloane
22.00	Film: Citta amara - Fat city (dram., ZDA 1972, r. John Huston, i. Jeff Bridges, Stacy Keach)
23.45	Dok.: Sinji planet
TELEFRIULI__________
10.30	Rubrika o obrtništvu
11.00	Dražba
11.30	Nanizanka: Julia
12.00	Kmetijska rubrika: Zelena dežela
12.30	Dok.: Velike razstave
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
16.30	Nan.: Al banco della difesa, 17.30 Primus
18.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
19.00	Športna oddaja
20.30	Film: Le sorprese dell'-amore (kom., It. 1959, r. Luigi Comencini, i. VValter Chiari)
22.30	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
23.00	Športna oddaja 0.30 Dražba
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1______________|
9.30	Otroška matineja: Živ Žav, 10.20 nadaljevanka Safari (1. del)
10.50	Nadaljevanka: Čipke (9. del)
11.30	Videomeh
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
12.30	Videostrani
12.40	Film: Umor v Orient Expressu (krim., VB 1974, r. Sidney Lumet, i. Albert Finney, Lauren Bacall)
14.40	SP v nordijskem smučanju: 50 km moški (iz Lahtija)
15.45	Oddaja za slušno prizadete: Prisluhnimo tišini
16.30	Dnevnik
16.45	Film: Rio Conchos (dram., ZDA 1964, r. Gordon Douglas, i. Richard Boone, Edmond 0'Brien)
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	TV Mernik, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Portret Ilije Pevca (1. del)
21.25	Športna oddaja: Smučajmo vsi
21.40	Zdravo, vmes Poročila
RTV Koper____________________
2.30	Boks: Mike Tyson-Frank Bruno, za svetovni naslov v težki kategoriji (iz Las Vegasa)
9.55	SP v nordijskem smučanju: moški tek na 50 km (neposredni prenos iz Lahtija)
13.30	TVD Novice
13.45	Nedeljska rubrika: Noi la dome-nica (komentar iz studia, ured. Cesare Cadeo in Paolo Zuliani)
20.20	Športna rubrika: A tutto campo (posnetki, reportaže, intervjuji in komentarji dnevnih dogodkov, vodi Gigi Garanzini)
22.00	TVD Novice
RTV Ljubljana 2______________
10.00	Danes za jutri - oddaja za JLA
13.00	Športno popoldne
19.30	Dnevnik
20.05	Dokumentarna oddaja: Coustea-ujevo ponovno odkrivanje sveta - Rt Horn, vode vetrov
20.55	Video: Ars poetica
21.25	Športni pregled
22.15	Poskusni satelitski prenosi
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu;
9.45	Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Kralj Matjaž se je prebudil (Miroslava Leban, r. Marjana Prepeluh); 11.00 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Gospa Speranza (Luigi Pirandello, r. Jože Babič, pon.); 15.00-
19.00	Nedeljski popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati, komentarji in intervjuji, prenosi z naših prireditev; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
17.00,	19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi bojev in dela; 10.05 Glasbena matineja; 10.35 Aktualno: Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.06 Priljubljene operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop tedna; 8.00 Tedenski sporedi; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Fee-ling v glasbi; 10.00 Najlepših sedem;
10.35	Družinsko vesolje; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo, 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.33 Made in JU; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
FILM TEDNA
Zbogom orožje
ADDIO ALLE ARMI — A Farevvell to Arms, ZDA 1932
Režija: Frank Borzage □ Scenarij: Oliver P. Garrett in Benjamin Glazer □ Fotografija: Charles Lang □ Igrajo: Gary Cooper, Helen Hayes, Adolphe Menjou, Mary Philips, Jacl La Rue, Henry Armet-ta
V nedeljo, 26.2., ob 15.55, na RAI 2.
Vojni film. V navalu filmskih ciklusov je RAI 2 začela predvajati nov, izčrpen in nostalgično obarvan pregled filmov, ki predstavljajo enega najbolj popularnih in hkrati najbolj pristnih ter zadržanih ameriških zvezdnikov. Gary Cooper (1901-61), nepozabni simpatični dolgin s prijaznim nasmehom in značilno neelegantno držo, se nam bo predstavil v najrazličnejših preoblekah v kar 14 filmih: kot drzni oficir v Hathawayevem I lancieri del Bengala (1935) in koreniti Westerner (1940) v istoimenskem Wylerjevem filmu; kot naivni junak Caprove pravljice Arriva John Doe (1941) in romantični španski prostovoljec v VVoodovem Komu zvoni (1943). Cooper je v mnogih posrečenih interpretacijah (Narednik York, Peter Ibbetson) z naravno spontanostjo poosebil ideal povprečnega Ameri-kanca. S svojim umirjenim, redkobesednim in zamišljenim značajem je brez težav zablestel med velikimi igralci svoje generacije (Cary Grant, James Stewart, Kirk Douglas).
V Borzagejevem filmu je Cooper ameriški prostovoljec v prvi svetovni vojni. Zaljubi se v angleško bolničarko Rdečega križa. Vojna ju loči in ponovno združi, toda prepozno... Film, posnet po Hemin-gwayevem romanu, ni mogel dolga leta biti predvajan v Italiji zaradi kritičnega prikaza italijanske vojske na Soški fronti.
BANDIERA GIALLA — Panič in the Streets — Preplah na ulicah, ZDA 1950.
V nedeljo, 26. februarja, ob 14. uri, na Canale 5.
Dramatični film. Po posrečenem ciklusu hollywoodskih črno-belih filmov iz 50. let Canale 5 sedaj predlaga ob nedeljah popoldne kratek filmski poklon ameriškemu režiserju armenskega rodu Eliji Kazanu. Na sporedu so trije filmi: Bandiera gialla, Salto mortale iz leta 1953 in epsko-politični Viva Zapata iz leta 1952. Delo, s katerim se ciklus začenja, prikazuje na razburljiv in dramaturško učinkovit način, kako najdejo v New Orleansu truplo nekega armenskega priseljenca, ki je ilegalno prišel v državo, poleg tega pa je še nosil očitne znake kuge. Policija in mestna oblast vročično zasledujeta morilce in vse, ki so prišli v stik z okužencem, da se ne bi bolezen razpasla. Odlična soprotagonista v tej značilni Kazanovi družbeni drami sta rezki Richard Widmark in uglajeni karakterist Paul Douglas.
Z	\
VIDEO NOTES
Oddaja: ___•	___________
Postaja: .1............
Ura:-.:._..._____________
\__________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAl 1_________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Rubrika: Velike razstave
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Risanke: Cartoon clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Dnevnik in kviz Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: I guattro delFAve Maria (vestern, It. 1968, r. G. Colizzi, i. Bud Spencer, Terence Hill)
22.40	Dnevnik in Filmske novosti
22.55	Dnevnik - posebnosti dnevnika 23.45 Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Nogomet: turnir Under 18 (iz Viareggia)
RAl 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Lultima carrozzella (dram., It. 1943, r. Mario Mattioli, i. Anna Magnani, Aldo Fabrizi)
10.30	Rubrika: Protestantizem 10.55 Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Izobr. odd.: Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro, vmes šport
17.00	Dnevnik, nato Spaziolibero 17.25 Glasbena oddaja: Master '88
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: L/ispettore Derrick
21.35	Aktualna oddaja: La macchina della verita
22.35	Dnevnik - nocoj
22.45	International DOC Club
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: La grande pioggia (dram., ZDA 1939, r. Clarence Brown, i. Myrna Loy, Tyrone Power)
RAl 3________________________
11.00	Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Io inse-gno... tu impari
15.00	Kolesarstvo: mednarodni teden Sicilije
15.30	Rokomet: Rovereto-Bressanone (iz Rovereta)
16.05 Dok. oddaja: Potovanje po Italiji - Pripovedovati o Palermu
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Videobox
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.45	Aktualnosti: Io confesso (vodi Enza Sampo)
22.20 Dnevnik - večerne vesti
22.30	Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Arborejevega osla so privezali drugam
Kljub protestom avtorjev so odgovorni pri RAl 2 anticipirali oddajo International DOC s 23.25 na 22.30. Vodja RAl 2 je izjavil, da bo kvalitetna glasba v živo na ta način dostopna širšemu občinstvu. Avtorji so ironično pripomnili, da je ura vseeno dovolj pozna. Tako bodo namreč lahko se naprej govorili, da se dobra glasba ne izplača, »osla bodo pač privezali, kamor hoče gospodar«. bJocojšnji gost priljubljene oddaje bo Lucio Dalla (na sliki).
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	Film: Lo specchio della vita (dram., ZDA 1959, r. Douglas Sirk, i. Lana Turner, Sandra Dee, John Gavin)
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanke: Baretta,
1.45	Mannix, 2.45 Ma-sguerade
RETE 4______________
7.55	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Switch
9.35	Film: Mariti in citta (kom., It. 1958, r. Luigi Comencini, i. Giorgia Moll, Franco Fabrizi)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei
pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: I leoni della guerra (dram., ZDA 1977, r. Irvin Kershner, i. Peter Finch, Charles Bronson)
22.55	Filmska rubrika: Ciak
23.40	Film: Prima del dilu-vio (dram., Fr. 1954, r. Andre Cayatte, i. Bernard Blier, Marina Vlady, Isa Miranda)
1.50	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Variete: W Sanremo
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Megasalvi-show
23.15	Glasbena oddaja: Rock opolnoči 0.15 Rubrika: Premiere 0.25 Nanizanke: Troppo forte, 0.55 Giudice di notte, 1.25 Kung-fu
ODEON_______________
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Rubrika: Fiori d'aran-cio
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka The Bill Cosby Show
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del), vmes nanizanka Biancaneve a Beverly Hills
19.00	Rubrika: Fiori d aran-cio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: American Go-thic (srh., ZDA 1987, r. John Hough, i. Rod Steiger, Yvonne De Carlo)
22.30	Film: Luomo dal pen-nello d'oro (kom., ZRN 1969, r. F. Marischka, i. Edvvige Fenech, Willy Colombini)
TMC_________________
11.00	Nanizanka: Ai confini deli'Arizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film:	Per amore
(dram., ZDA 1985, r. Glenn G. Jordan, i. Lee Remick)
17.45	Aktualno: TV donna
18.45	Dok.: Natura amica
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Aktualno: Turizem
22.45	Vesti: TMC Nocoj
TELEFRIULI__________
12.00	Nan.: Paper Moon
12.30	Kronike o motorjih
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: La costa dei Barbari
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
21.30	Košarka: A2 liga, Fan-toni-Glaxo
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELE 4_____________

SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1______________
9.10	Informativna oddaja: Kaj je film - Uvod v filmske stile, nato kratek film Zmaga
10.10	Mozaik: Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike
11.25	Film: Ko se bliža konec
16.15	Video strani
16.20	Dnevnik
16.10	Žrebanje: Podarim-dobim
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Utrip, Zrcalo tedna, Mernik, Oči kritike
18.00	Smučajmo vsi (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Cesta, 18.35 nanizanka Poleti pesem
19.05	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Rimski dan (M. Žabca, prod. TV Sarajevo)
21.20	Aktualno: Osmi dan
22.00	Dnevnik
22.15	Glasbeni večer: Antologija slovenske violinske glasbe - violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček-Lorenz (2. del)
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke Box
16.00	TVD Novice
16.10	Košarka in am. nogomet NCAA
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika o mednarodnih dogodkih: Settegiorni
20.30	Košarka NBA Today: Cavaliers-Bucks (posnetki)
22.00	TVD Novice
22.20	Tednik: Sportime magazine
22.45	Nočni boks
RTV Ljubljana 2_______________
16.30	Poskusni satelitski program
17.45	Reportaža: Po brezkončnosti
sveta - Afrika
18.15	Svet športa
19.30	Dnevnik
20.05	Po sledeh napredka
20.35	Oddaja o filmu: Povečava, nato film Malteški sokol (krim., r. John Huston, i. Humphrey Bo-gart, Gladys George)
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Spomini na Alberta Rejca;, 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, V ponedeljek ob 12.00, (12.40) Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (Homer, 7. del); 15.15 Hit Parade; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik (pon.); 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Godbe na pihala; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Glasba; 13.00 Danes ob 13.00;
13.30	Čestitke poslušalcev; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Iz glasbenih revij; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Minute z Tonnyjem Ben-nettom in Shirley Bassey; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
8.00	Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop;
17.40	Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.39 Glasbene želje po telefonu;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgod. utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Naj lepših 7; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Za vsakogar; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.10 Bubbling; 17.33 Show bu-siness; 18.10 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
| SODOBNE MUHE
1
1
Strojček za iskanje resnice
Preiskovanje še nerešenih primerov iz sveta kriminala je očitno učinkovita televizijska formula, ki uspe privabiti pozornost italijanskih ekranomanov. Tako bo danes zvečer (ob 21.35 na RAI 2) na vrsti »premierska« oddaja novega aktualnega niza z zgovornim naslovom La macchina della verita. Zamislil si jo je Cino Tortorella (nekdanji čarovnik Zurli). Oddajo bo vodil dolgoletni novinar TG 2 Giancarlo Santal-massi (na sliki).
Središče pozornosti bo poseben lie de-tector - dobesedno stroj za odkrivanje laži. Vsaka oddaja bo posvečena primeru, ki ga preiskovalci ali sodniki še niso razrešili. Posebno prednost pa bodo imeli tisti »zločini«, ki so v večji meri razburili javnost. Med take in podobne sodi seveda tudi nocojšnji primer. Analizi stroja se bo namreč izpostavila lepa Terry Broome, ameriška manekenka, ki je pred nekaj leti ubila playboya Francesca D Alessia. Za ponovno predstavitev primera se bodo seveda po-služili priložnostnih filmskih posnetkov, intervjujev in pričevanj. Že uporaba tega stroja je dvignila nekaj prahu, predvsem v odvetniških krogih, pa tudi med prizadetimi strankami. Ta način preiskave so uvedli v marsikateri državi, v ZDA ga tajne službe uporabljajo že od 50. let, v Italiji pa sploh ni priznan.
Z zanimanjem bomo torej lahko sledili tv brskanju po skritih mislih, ki jih bo lie detector zapisoval na podlagi pritiska, srčnega utripa, dihanja in potu.
MALTEŠKI SOKOL — The Maltese Falcon, ZDA 1942.
V ponedeljek, 27. februarja, ob 20.35, na RTV-Lj 2.
Filmska detektivka. Pred nedavnim umrli veliki starec ameriškega filma, John Huston (1906-87), ki je sklenil svojo avtorsko kariero s filmsko oporoko The Dead, je debitiral v režiji pred 47 leti prav z legendarnim Malteškim sokolom. Za scenarij svojega prvega celovečernega filma je Huston izbral eno naj lepših »trdih detektivk« Dashiella Hammetta in odlično igralsko zasedbo, ki je znala primerno podoživljati njegov scenarij: Bogart v vlogi ciničnega zasebnega detektiva Sama Spadea, lepa Mary Astor, dvoumni Peter Lorre. Zaplet, čeprav zavit v neprodorno mrežo pripetljajev, deluje kot perfektno navita švicarska ura. Spa-deu ubijejo zvestega družabnika in sam ostane usodno vpleten v umazani igri lažnih čustev in manipulacij, v kateri igra posebno vlogo skrivnostno izginuli kipec malteškega sokola.
Z	\
VIDEO NOTES
Oddaja:|..''	1 .Z; , ■
Postaja:.......,_,_._:_:
Ura:______
X_______________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE

RAI 1_________________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Tednik: Sever kliče Jug...
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.35	Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.20	Variete: Sulla cresta dell'onda
22.45	Dnevnik
22.55	Glasbena oddaja: Nočni rock
23.25	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. oddaja: Otrok 90. let
| RAI 2_____________________________|
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Tu vivrai (dram., ZDA 1961, r. Leslie Norman, i. Anne Baxter, Donald Sinden)
10.45	Risanke, nato rubrika Trentatre
11.05	Tečaj ruščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Aktualnosti: II piacere di abitare
18.00	Rubrika: Come noi
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Agente 007 vivi e lascia morire (krim., ZDA 1973, r. G. Hamilton, i. Roger Moore)
23.30	Dnevnik - nocoj
22.40	International DOC Club
23.30	Dnevnik in Filmske novosti
24.00	Film: Uomini - II mio corpo vi appartiene (dram., ZDA 1950, r. Fred Zinnemann, i. Marlon Brando, Teresa VVright)
| RAI 3____________________________
11.00	Nadaljevanka: Destini
11.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Informativni oddaji: Živeti svojo starost, 15.00 Didaktično gradivo - Okusi letnih časov
15.30	Variete: Che fai... ridi?! - Jerry Cala, preprosti mladenič
16.30	Hokej: Montebello-Viareggio
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso (vodi Enza Sampo)
20.30	Aktualno: Allarme in citta
22.00	Dnevnik - nocoj
22.10	Nanizanka: Max Headroom
23.00	Ekološka rubrika: Greenpeace -La nave dell arcobaleno
23.50	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Prijaflji, obrodile so trte vince nam sladko...
Če vas ob dobri kapljici zanima tudi zgodovina vinogradništva, si vsekakor oglejte nocojšnji EX LIBRIS po prvem ljubljanskem televizijskem sporedu z začetkom ob 18. uri. Po oddaji iz leta 1987, ki je predstavila zgodovino slovenskega vinogradništva in vinarstva, je zdaj na vrsti nova oddaja o primorskem vinorodnem rajonu.
O vinogradništvu na Vipavskem, v Brdih, na Krasu in v Koprščini bodo govorili strokovnjaki, avtorji pa so intervjuvali četo nekaj zgodovinskih osebnosti. Pred mikrofonom bodo spregovorili župnik Matija Vrtovec, ki je Prešerna pozval,naj napiše Zdravljico, baron Valvazor ter cesarski zdravnik dr. Anton Muznik.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Radio Londra
20.30	Nanizanke: Dallas,
21.30	Dynasty, 22.30 Top Secret
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanki: Baretta,
2.00	Mannix
RETE 4_______________
8.00	Nanizanki: Lou Grant,
8.50	Svvitch
9.40	Film: L inafferrabile 12 (kom., It. 1951, r. Mario Mattoli, i. Walter Chi-ari, Isa Barzizza)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: Gli implacabili (vestern, ZDA 1955, r. Raoul Walsh, i. Clark Gable, Jane Russell)
22.55	Dok. oddaja: Big Bang
23.40	Film: Fascicolo nero (dram., It.-Fr. 1955, r. Andre Cayatte, i. Lea Padovani)
1.45	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D Artagnan
20.30	TV film: Don Tonino -
Delitto sul ring (i. Gigi Sammarchi, Andrea Roncato)
22.20	Kviz: Per la strada
22.50	Variete: Megasalvi-show
23.05	Aktualnosti: Nessun-dorma
23.50	Rubrika: Premiere
24.00	Nanizanke: Troppo forte, 0.30 Giudice di notte, 1.00 Kung-Fu
ODEON________________
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giornifelici
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka The Bill Cosby Show
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: Sesso e volentie-ri (kom., It. 1982, r. Dino Risi, i. Johnny Dorelli, Gloria Guida)
23.00	Film: Zitto guando parli (kom., Fr. 1981, r. Philippe Clair, i. Aldo Maccione, Edwige Fe-nech)
TMC__________________
11.00	Nanizanka: Ai confini dellArizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: La piccola fuggi-tiva (pust., ZDA 1983, r.
Al Adamson, i. Sandra Dee, Don Stewart)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokumentarec: Narava prijateljica
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC Nevvs
20.25	Nogomet:	Pokal
UEFA, Hearts-Bayern Monaco
22.20	Aktualno: Galileo
23.00	Aktualno: TMC nocoj
23.15	Rubrika o motorjih
23.45	Športne vesti
TELEFRIULI__________
11.30	Nan.: Paper Moon
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Dok. o rastlinah
13.30	Nanizanka: La costa dei Barbari
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Aero-porto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: I racconti del maresciallo
22.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4________■_____
SLOVENSKE MREŽE
PLOŠČA TEDNA
RTV Ljubljana 1________________
10.00	Video strani
10.10 Mozaik. Računalništvo in robotika, 10.30 Vojna zvezd
11.00	Videostrani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45 Mozaik. Šolska TV: Računalništvo in robotika, Vojna zvezd (pon.)
17.55 Video strani
18.00	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Zdrobovi ocvrtki, nato mladinska oddaja Ex libris M & M - Primorsko vinogradništvo in vinarstvo (pon.)
19.05	Risanka
19.15	TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Če nekoč potrkaš na moja vrata (N. Badalucco, It. 1986, r. Luigi Perelli, i. Virna Lisi, Mathilda May, Jean-Pierre Cassel, Massimo Bonetti, Clau-dio Botosso, 3. del)
21.15	Omizje, vmes Poročila
23.15	Video strani
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke Box
14.30	Košarka NBA Today
16.00	TVD Novice
16.10 Šport spektakel: hokej na ledu in vvrestling 18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Nogomet: mednarodne tekme
22.15	TVD Novice
22.30	Tednik: Sportime magazine 22.45 Rubrika: Mon-gol-fiera
23.15	Šport: hokej
RTV Ljubljana 2______________
15.00 Namizni tenis: Jugoslavija-ZRN
18.45	Ropot (pon.)
19.30	Dnevnik
20.05 Glasbena oddaja: Neodvisna godba po angleško - Chas Peate 20.40 Žrebanje lota
20.45	Portret: Vsak človek se rodi svoboden - Bohuslav Lavička
21.30	Zabavni torek
■ RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Naše ljube navade in razvade; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) Svet v črno-belem, (12.40) Zbori; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Oddaja iz Benečije; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (8. del); 15.15 Iz sveta lahke glasbe, Pet minut za boljši jezik, Kotiček jazza, Irska, dežela velikih kontrastov, Svetujemo vam; 16.45 Postni govor; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovensko pismo; 18.40 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Slovenska zemlja;
20.35	Odskočna deska; 21.05 Premiere;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radiu Kp: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualno; 18.00 Glasbene šole; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgod. utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revi-val parade; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Turizem; 11.30 Pismo iz....; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 O avtomobilizmu; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Ragazze toste, tosti ra-gazzi; 16.33 Kronika in zgodovina;
17.00	Bubbling; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
||
11

FILMI NA MALEM EKRANU
New Swing Quartet DEEP RIVER
Medtem ko nestrpno pričakujemo novo kaseto z baritonistom Tomažem Kozlevčarjem, je New Swing Ouartet izdal zbirko uspešnic. Seveda je še prisoten Rado Razdevšek skupaj z umetniškim vodjo in drugim tenoristom Otom Pestnerjem, prvi tenor poje Dare Hering, bas pa simpatični Marjan Petan. Kaseta Deep River, ki jo je izdala Dokumentarna in ki prinaša naj lepše črnske pesmi iz repertoarja New Swing Ouarteta, jasno dokazuje pevsko homogenost skupine. Kako in zakaj je prišlo do zamenjave baritonista, smo že pred časom povedali. Ob zadnjem nastopu skupine v Zgoniku so se mnogi spraševali, zakaj in s kakšno pravico je Kozlevčar nadomestil Razdevška, saj prisotni niso opazili bistvene razlike. Organizator in menedžer skupine Stane Sušnik pa zagotavlja, da ima Kozlevčar poleg očitnih pevskih lastnosti tudi neprecenljive glasbene in aranžerske vrline, ki so nujno potrebne za izboljšanje pevske kvalitete New Swing Ouarteta.
V pričakovanju prvega izdelka nove zasedbe nas torej tolaži še zadnji dokument »starega« kvarteta, kot dokaz dvajsetih let »truda, dela in uspehov.
Pesmi so: Down By The River Side; Go Down Moses; Nobody Knows The Troubles Tve Seen,- Joshua Fit The Battle of Jericho; Swing Low, Sweet Chariot; Swing Down, Chariot!,- When The Saints Go Marching In; Sometimes I Feel Like a Motherless Child; Deep River; Rock My Soul; Steal Away,- He's Got The Whole World in His Hands.
GLIIMPLACABILI — The Tali Men — Visoki možje, ZDA 1955.
V torek, 28. februarja, ob 20.30, na Rete 4.
Vestern. Brata Ben in Clint, ki se preživljata z malimi tatvinami, ugrabita zemljiškega posestnika Starka. Ta ju prepriča, da je zanje donosnejše sodelovati z njim, in tako mu pomagata spremljati drobnico iz Teksasa v Montano. Na poti ne manjka dogodivščin in improvizirani kavboji se morajo braniti pred upornimi Indijanci in vsakovrstnimi pustolovci. Njihova ekspedicija se še posebno zaplete, ko se jim pridruži očarljiva ženska, ki seveda prinese nemir in ljubosumje v moško druščino. V tem »prostranem« tradicionalnem vesternu se srečata nepredvidljiva in čudaška osebnost protagonista Clarka Gablea ter prav tako močna, izkušena režiserska roka mojstra tega žanra Raoula VValsha (II grande sentiero, Tamburi lontani, Vna pallottola per Roy, Gli amanti della cit ta sepolta, itd.). Ob Gableu nastopata še bohotna Jane Russel in Robert Ryan.
Z	\
VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja:...............
Ura:_________________:_
\_______________________J
mmsmimi
i T A L' /JANŠKE TV MREŽE
I Up
puli*
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15
9.40
10.00
11.00
11.55
12.05
13.30
14.00
14.30
15.00
16.00
16.15
17.30
17.55
18.05
19.30 19.40 20.25
22.15
22.30
24.00
0.15
Aktualno: Uno mattina Nanizanka: Mia sorella Sam Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik Nadaljevanka: Passioni Vreme in dnevnik Variete: Via Teulada 66 Dnevnik
Nanizanka: Stazione di servizio Dok. oddaja: Kvarkov svet Informativni oddaji: Odprta šola, 15.30 Block Notes Risanke: Cartoon clip Mladinska oddaja: Big! Kolesarstvo: dirka po okolici Reggio Calabrie
Danes v parlamentu in dnevnik Kviz: Domani sposi Rubrika: Knjiga, naša prijateljica Almanah, vreme in dnevnik Nogomet: evropski pokali Dnevnik in Filmske novosti Film: II ponticello sul fiume dei guai (kom., ZDA 1958, r. Frank Tashlin, i. Jerry Lewis)
Dnevnik - zadnje vesti
SP v free-stylu (iz Hinderlanga)
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Picnic alla francese (kom., Fr. 1959, r. Jean Renoir)
10.30	Risanka in rubrika Trentatre 11.05 Izobr. odd.: Božanska komedija 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-
giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nanizanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
17.00	Dnevnik, nato Spaziolibero 17.25 Tednik o kulturi: Bellitalia
17.45	Aktualno: L'ago della bilancia
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Come rubare un milione di dollari e vivere telici (kom., ZDA 1966, r. VVilliam Wyler, i. Audrey Hepburn, Peter OToole)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40 International DOC Club
23.30	Dnevnik - zadnje vesti 23.55 Aktualno: Uomini e affari
0.40 Film: I battellieri del Volga (dram., SZ 1958, r. Tourjansky-Genoino, i. John Derek)

V
Se nepoznani sardinski kotički
Kratek niz štirih dokumentarcev bo vsako sredo ob 15.30 na prvi državni mreži odkrival nepoznane kotičke na Sardiniji. Izjemoma se bo kamera izogibala turističnih točk in bo skušala popeljati gledalce na neobičajen način od Arbataxa do Oristana, v Stmtino, po vzhodni obali in še od Mandasa do Arbataxa. Dokumentarce so uresničili s sodelovanjem deželnih sedežev. V kratkem bodo začeli snemati tudi dokumentarni niz o reševanju Benetk.
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Zgodovina, umetnost, znanost, arheologija
14.00	Deželne vesti
14.30	Tenis: Turnir WCT (iz Dallasa)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Videobox (pripravlja Beatrice Serani)
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualno: Io confesso (vodi Enza Sampo)
20.30	Film: II ladro di Bagdad (fant., ZDA 1940, r. Ludwig Berger, Tim VVhelan in Michael Powell, i. June Duprez, Sabu, John Justin, Conrad Veidt)
22.15	Dnevnik - večerne vesti
22.20 Aktualno: Fluff (vodi Andrea Barbato)
23.50 Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dok. oddaja: Pred 20 leti
ZASEBNE TV POSTAJE •
CANALE5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	Film: II laureato (kom., ZDA 1967, r. Mike Ni-chols, i. Dustin Hoffman, Ann Bancroft, Katharine Ross)
22.50	Aktualno: Canale 5 News
0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanki: Baretta,
2.00	Mannix
RETE 4______________
7.50	Nanizanke: Lou Grant,
8.40	Switch, 9.30 Adam 12
10.00	Film: II segreto delle rose (kom., It. 1958, r. Albino Principe, i. Mario Carotenuto)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei
pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: 20 chili di guai e... una tonnellata di gioia! (kom., ZDA 1962, r. Norman Jevvison, i. Tony Curtis, Suzanne Pleshette)
22.10	Film: I segreti di Fila-delfia (dram., ZDA 1959, r. Vincent Sher-man, i. Paul Newman, Barbara Rush)
0:50 Nan.: Vegas, 1.50 Mis-sione impossibile
ITALIA t___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo dai sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Toto e Peppino divisi a Berlino (kom.,
It. 1962, r. Giorgio Bi-anchi, i. Toto, Peppino De Filippo)
22.50	Kviz: Per la strada
22.55	Variete: Megasalvi-shovv
23.10	Nan.: Crime Story 0.10 Rubrika: Premiere 0.20 Nan.: Troppo forte, 0.50 Giudice di notte,
1.20	Kung-fu
ODEON_______________
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka The Bill Cosby Show
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, v 15.30 Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika: Fiori d'aran-cio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: Ladre e contente (kom., ZDA 1980, r. Robert Scheerer, i. Jessi-ca Lange, Susan Saint-James)
23.00	Film: Drum 1'ultimo mandingo (dram., ZDA 1976, r. Steve Carver, i. Ken Norton)
TMC_________________
11.00	Nanizanka: Ai confini dellArizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nad.: Sceriffo Lobo
16.00	Tenis: turnir WCT
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Catlow (vestern, ZDA 1972, r. Sam Wa-namaker, i. Yul Bryn-ner, Richard Crenna, Dalilah Lavi)
22.20	Nogomet: Pokal prvakov, PSV Eindhoven-Real Madrid
24.00	Aktualno: TMC nocoj, nato športne vesti
TELEFRIULI_________
13.30	Nanizanka: La costa dei Barbari
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
20.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
22.30	Nad.: Orient Express
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELE 4_____________
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1________________
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Osmi dan
10.50	Filmski portret: Vsak človek se rodi svoboden - Bohuslav Lavič-
11.35	Video strani
16.20	Dnevnik
16.45	Mozaik Osmi dan, Portret (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - pravljica Kapa nevidnica
18.35	Kratki film: Domača naloga za profesorja A. K. (Brvar-Pediček)
18.55	Otroška oddaja: Lolek in Bolek -Letenje z zmajem
19.05	Risanka
19.15	TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Boter II. (dram., ZDA 1974, r. Francis Ford Coppola, i. Al Pacino, Robert De Niro, Lee Strasberg, John Cazale, Diane Keaton)
23.20	Dnevnik
23.30	Video strani
| RTV Koper_______________________
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika o mednarodnem nogometu: Mon-gol-fiera
14.10	Tenis - turnir VVorld Champion-ship Tournament (iz Dallasa)
16.10	Nanizanka
17.00	Film: Vrnitev črnega gusarja (pust., r. Tony Mulligan)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy
20.30	Tenis
22.15	TVD Novice
22.25	Tednik: Sportime magazine
22.45	Nogomet: mednarodna tekma
RTV Ljubljana 2________________
17.00	Poskusni satelitski program
18.30	Iz studia Maribor
19.00	Dok.: Vino in vinska trta
19.30	Dnevnik
20.05	Drama: Besi (Dostojevski-Jova-novič, predstava Mladinskega gledališča Ljubljana)
22.25	Svet poroča
■ RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.10	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (pon.); 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Zbori; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi;
15.00	Epska pesnitev: Odiseja (9. del);
15.15	Zabavna oddaja s kvizi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Literarne podobe; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje;
8.30	Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.02 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert: Trudni potepuh;
20.35	Violončelist Ciril Škerjanec;
21.05	S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Zlatorog; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 6.45 Vremenska napoved in cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna;
8.35	Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Naj lepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Kompasovi napotki;
14.33	Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Popoldanski spored; 16.00 Puzzle;
16.33	Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bub-bling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Velike firme; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom;
21.00	Ostali Trst, nato Nočni spored.
FILMI NA MALEM EKRANU
MALI EKRAN
Zopet novosti na TV Koper
S 1. marcem se bo na koprski televiziji po 27. kanalu, ki preko oddajnikov na Nanosu pokriva dobršen del Slovenije, del Istre in obmejnega področja, ponovno oblikovala bolj raznolika televizijska ponudba! Na tem kanalu bomo spet lahko izbirali med filmi, nadaljevankami in nanizankami, ki bodo na sporedu vsak dan od ponedeljka do petka od 16.10 do 20.30. Glede filmov bo vsak dan deležen posebne »oznake«: ob ponedeljkih bodo na sporedu kavbojke, torki nam bodo ponujali akcijske filme, filmi ob sredah bodo bolj »družinski«, četrtek nam bodo popestrili vojni in vohunski filmi, petki pa bodo posvečeni biografskim ali vsekakor družbeno obarvanim filmom.
Zaenkrat bo ponudba obsegala zgolj igrani program, v bodoče pa se obetajo tudi dokumentarni in zabavni programi, torej domala vse, kar predstavlja obvezni del »družinske« TV mreže. Seveda ob tem lokalni informativni spored ne bo okrnjen ali kakorkoli časovno premaknjen. Še naprej nas bodo koprski novinarji obveščali o aktualnih dogodkih tako v Odprti meji ob 19. uri v slovenskem jeziku, kot v Stičišču (Punto d'incontro) v italijanskem jeziku. Po vesteh in po nanizanki ob 20. uri pa bo vzporedni program lokalnega 27. kanala dokončno predal štafetno palico športu.
Naj ob vsem tem še dodamo, da bodo vsi pomembni športni dogodki, neposredni prenosi in tako ali drugače izstopajoče športne zanimivosti imele popolno prednost tudi na lokalnem programu 27. kanala. Športni navdušenci se tako ne bodo mogli pritoževati, vsaj preveč ne!
IL LADRO Dl BAGDAD — The Thief of Bagdad — Tat iz Bagdada, VB 1940.
V sredo, 1. marca, ob 20.30, na RAI 3.
Fantastični film. Ljubitelji fantastičnih in eksotično-pustolovskih zgodb na ekranu gotovo poznajo ta biserček tako imenovanega »fantastičnega filma«. Britanski režiserji Berger, Powell in Whelan so zgradili svojo barvito in z vsakršnimi triki, presenečenji in posebnimi učinki nabito pravljico po »izvirnem« vzorcu Tisoč in ene noči. Častihlepni Veliki vezir Jafar ukaže zapreti zakonitega bagdadskega sultana Ahmeda, tako da lahko sam prevzame oblast. Mladi sultan sreča v celici tatiča Abuja in z njegovo pomočjo pobegne iz zapora. Napotita se v Basoro in tam Ahmed spozna sultanovo hčerko, se v njo zaljubi in jo »ugrabi«. Toda zlobni Jafar, ki ima nadnaravne sposobnosti, mu še naprej streže po življenju... Res čudovita pravljica za vse okuse in starosti.
f	\
VIDEO NOTES
Oddaja: j.. ''
Postaja: .. .... .
Ura:,__________________
x_________;______________J
■ / T A L 1 J	A	N S K E TV		M R E 2 E . ■
				
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorčlla Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Aktualnosti: Italijanske kronike
16.00	Risanke: Cartoon Clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!
17.35 Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Kviz: Lascia o raddoppia?
22.50 Dnevnik
23.00	Košarka: Scavolini-Maccabi (iz Pesara)
23.40	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Ritmična gimnastika: Italija-Špa-nija-Bolgarska (povzetki)
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Acgue profonde (vojni, ZDA 1958, r. Rudolf Mate)
10.35	Risanka in rubrika Trentatre
11.05	Inf. oddaja: I popoli della foresta verde (2. del)
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nadaljevanka: Quando si ama 14.45 Dnevnik, nato Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
17.30	Rubrika: II medico in diretta
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Un re per guattro regine (pust., ZDA 1956, r. R. Walsh, i. Clark Gable, Eleonor Parker)
21.55	Dnevnik in politična tribuna
22.35	International DOC Club 23.25 Dnevnik - zadnje vesti 23.50 Rubrika: Filmske novosti
23.55	Film: Reds (dram., ZDA 1981, r. Warren Beatty, i. Warren Beatty, Diane Keaton, 1. del)
11.15 Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativni oddaji: Nastanek Rima (1. in 2. del), 13.00 Zvok in podoba - Glasbeni instrumenti, Viola in violina
14.00	Deželne vesti
14.30	Tenis: turnir WCT (iz Dallasa)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Videobox (pripravlja Beatrice Serani)
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualno: Io confesso (vodi Enza Sampo)
20.30	Aktualno: Samarcanda, ob koncu večerni dnevnik
22.00	Film: Bači rabati (kom., Fr. 1968, r. Francois Truffaut, i. Jean-Pier-re Leaud, Delphine Seyrig, Mi-chel Lonsdale, Claude Jadej
23.30	Rubrika: Filmske novosti
23.35 Dnevnik - zadnje vesti
23.50 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Iz zaprašenih arhivov na mali ekran
Sentimentalizem italijanskih ekranomanov je nepoboljšljiv. Kot bi brez »novega« kviza ne mogli preživeti! Na to potrebo je tokrat pomislila prva državna tv mreža, ki je iz dna svojih arhivov privlekla na dan nekoč uspešni Lascia o raddoppia. Z njega so pobrisali desetletni prah, nocoj pa ga ponujajo gledalcem. V 50. letih je bil kviz prava odskočna deska za Mikea Bongiorna, tokrat pa ga bodo vodili Lando Buzzanca, Bruno Gambarotta in lepa Johara (na sliki).
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE5______________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	Kviz: TeleMike
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanke: Baretta,
1.45	Mannix, 2.45 Ma-sguerade
RETE 4______________
8.00	Nanizanki: Lou Grant, 8.50Switch
9.40	Film: II conte di Sant'-Elmo (pust., It. 1950, r. Guido Brignone, i. Nelli Corradi)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Aktualno: Riflettore, vmes film Un tranguil-lo week-end di paura (dram., ZDA 1972, r. John Boorman, i. Jon Voight, Burt Reynolds, Ned Beatty, Ronny Cox)
22.35	Riflettore (2. del)
23.35	Film: Attentato al pu-dore (dram., Fr. 1967, r. Andre Cayatte, i. Jac-gues Brel, Emmanuel-le Riva, Rene Dary)
1.25	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Harcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	Film: Porky's - Ouesti
pazzi pazzi porcelloni
(kom., Kan. 1982, r. Bob Clark, i. Kaki Hunter, Wyatt Knight)
22.25	Kviz: Per la strada
22.55	Variete: Megasalvi-show
23.10	Dok.: Jonathan 0.10 Rubrika: Premiere 0.20 Nanizanke: Troppo forte, 0.50 Giudice di notte, 1.20 Kung-fu
ODEON_______________
8.00	Nad.: Aguaviva, 9.0011 segreto di Jolanda
10.00	Rubrika: Fiori daran-cio
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka The Bill Cosby Show
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: Scanners (fant., Kanada, Kan. 1982, r. David Cronenberg, i. Jennifer 0'Neil)
22.45	Film: Era una notte buia e tempestosa (kom., It. 1985, r. Ales-sandro Benvenuti, i. Athina Cenci)
TMC_________________
11.00	Nanizanka: Ai confini dellArizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Tenis: turnir WCT
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: Mednarodni prenosi
22.00	Glasbena oddaja: Eu-rope in Italy
23.00	Vesti: TMC nocoj
23.15	Šport: Snežni planet
23.45	Športne vesti
TELEFRIULI_________
13.30	Nanizanka: La costa dei Barbari
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Ouick, 19.35 Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Cristo-foro Colombo
22.00	Dok.: Il grande oceano di Capitan Cook
23.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Informativna oddaja:
News dal mondo
TELE 4_____________
SLOVENSKE MR E Z E
1
RTV Ljubljana 1_______________
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Logika -Matematični izlet v neznano
11.00	Računalništvo in robotika
11.10	Po sledeh napredka
11.40 Video strani
16.25 Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.45	Po sledeh napredka
18.20	Spored za otroke in mlade: Slovenski ljudski plesi - Zahodna Štajerska
18.50 Otroška oddaja: Biskvitki
19.10	Risanka, Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55 Vremenska napoved
20.05 Tednik
21.00	Nadaljevanka: Umor Mary Pha-gan (McMurtry, 3. del)
22.00	Dnevnik
22.15 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Kiklop (dram., Jug. 1982, r. Antun Vrdoljak, i. Franjo Lasič, Ljuba Tadič, Rade Šerbedžija)
23.45	Video strani
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke Box
14.10	Tenis - turnir World Champion-ships Tournament (iz Dallasa)
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka
17.00	Vohunski film
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Košarka: za evropski pokal, Ju-goplastika-Barcelona
21.30	Nogomet - ena od tekem za evropske pokale, vmes Novice
23.15	Rubrika o mednarodnem nogometu: Mon-gol-fiera
23.45	Tenis - turnir World Champion-ships Tournament (povzetki)
RTV Ljubljana 2________________
17.00	Poskusni satelitski program
19.00	Čas, ki živi: V borbi in obnovi
19.30	Dnevnik
20.00	Košarka: Jugoplastika-Barcelona
21.30	Mostovi, 22.00 Oči kritike
22.30	Pogledi: Arhitekt Maks Fabiani
■ RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Slovenska postna premišljevanja (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (10. del); 15.15 Pri nas na obisku; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja: In exi-lium, dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 18.25 Glasba; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV-Lj; 18.30 Slovenski skladatelji; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Bojanom Drobežem;
20.00	Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh, vmes (ob 14.30) pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualna tema;
18.00	Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgod. utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.30 Pismo iz..; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Počitnice po YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
FILMI NA	MALEM EKRANU
KIKLOP, Jugoslavija 1982.	,
V četrtek, 2. marca, ob 22.15, na RTV-Lj 1.
Dramatični film. Hrvaški režiser Antun Vrdoljak (1931) je napisal in režiral svoj memoarski film po lepem istoimenskem romanu R. Marinkoviča. Prikazana zgodba se dogaja v dobi tik pred izbruhom druge svetovne vojne, ko so Nemci ekspanzionistično že prodrli v nekatere evropske dežele. Nato so začeli segati že po Angliji, kar je pomenilo, da se pripravlja nova svetovna katastrofa. Glavni junak, mladi hrvaški intelektualec Melkior Tersič, doživlja svojevrstno takratne zgodovinske dileme in sam ne zna premagati svoje nezmožnosti komuniciranja z drugimi. Naglo se bližajoči fantom vojne dokončno prizadene njegovo že hudo preizkušeno mlado osebnost. Skozi zasebno razsežnost Tersičeve drame spremljamo tudi svojevrstno kroniko življenja predvojnega Zagreba. V glavnih vlogah: Franjo Lasič, Rade Šerbedžija, Ljuba Tadič, Mira Furlan.
MODA TA H \ P
0 knjigah, muhah...
Stari slovenski pregovor pravi, da je knjiga najboljša prijateljica. Ljubitelji psov so verjetno drugačnega mnenja, a te polemike prepuščamo drugim. Televizija je sicer brezobzirno izpodrinila tudi knjigo, vendar prave ljubitelje še vedno najdemo. Vsi namreč poznamo strastneže, ki po knjigarnah in starinarnicah zaman stikajo za starimi izvodi. Morda jih je kak troglodit-ski nekulturnež lahkotno zmetal na ogenj, da bi si pozimi ogrel žuljave in umazane roke.
Založnik Sellerio je prav te dni ponatisnil pravi biser za tiste, ki so prej fanatiki knjig kot književne umetnosti. Gre za zbirko nasvetov, ki jih je leta 1765 zbral v knjigo z naslovom Varie avvertenze utili e ne-cessarie agli amatori de' buoni libri duhovnik in založnik iz Padove Gaetano Vol-pi. Delo je res izredno poučno, saj je avtor pravi navdušenec, izšlo pa je pod naslovom Del furor d‘aver libri z uvodom Gian-franca Dioguardija.
Če se predamo branju te knjige, ugotovimo, da se muhe kaj rade spozabijo in svoje potrebe opravijo kar na platnicah in celo na straneh literarnih del. Izmečke lahko uvrstimo v dve kategoriji: tiste, ki se jih zlahka obriše, in tiste, ki jih nikakor ne spravimo z nekoč belih strani.
Posebno zanimivo je tudi poglavje o prodajalcih sirov, salam in podobnega. Volpi (v Rimu bi ob tem priimku marsikaj pripomnili) namreč piše, da se da dobre knjige dobiti tudi pri slednjih, saj vanje radi zavijajo slanino...
\
VIDEO NOTES
Oddaja: ______________-^—0
Postaja:________________________ ■
Ura:____________________________
\________________________________J
v1 • ITALIJA N S K E TV MREŽE
BAI 1_________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Izobr. oddaja: Leteči zmaj
16.00	Risanke: Cartoon Clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: La spada nella roccia (ris., ZDA 1963, r. VVolfgang Reither-man, prod. VValt Disney)
21.50 Dnevnik
22.00	Film: 11 leone africano (ris., ZDA 1955, r. James Algar, prod. Walt Disney)
23.15	Aktualno: Special Imagina '89
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. oddaja: Otrok 90. let
0.45 SP v free-stylu (iz Hinderlanga)
RAI 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Ouattro ragazze sognano (kom., It. 1943., r. G. Giannini, i. Vanna Vanni)
10.40 Risanke in rubrika Trentatre
11.05	Tečaj nemščine
11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro 16.55 Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
17.30	Rubrika o zdravju in estetiki
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Kviz: Conto su di te 22.10 Dnevnik - nocoj
22.20	Dnevnik - posebnosti dnevnika
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Film: Reds (dram., ZDA 1981, r. VVarren Beatty, i. Warren Beatty, Diane Keaton, Jack Nicholson, 2. in zadnji del)
RAI 3________________________
9.55 Svetovno prvenstvo v atletiki (iz Budimpešte)
12.00	Izobraževalna oddaja: Vabilo v gledališče - La moglie ideale (Marco Praga, r. Daniele D'Anza, i. Gastone Moschin, Ileana Ghi-one, Nando Gazzolo)
14.00	Deželne vesti
14.30	Tenis: turnir WCT (iz Dallasa)
16.25 Svetovno prvenstvo v atletiki (iz
Budimpešte)
18.45	Športna rubrika: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualno: Io confesso (vodi Enza Sampo)
20.30	Aktualno: Telefono giallo - Primer Siani (vodi Corrado Augias)
21.55 Dnevnik - večerne vesti
22.00	Telefono giallo (2. del)
23.15 Dokumentarna oddaja: Drobci
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Aktualno: Io confesso (vodi Enza Sampo)
Carrajeva išče zamenjavo za Japina?
Raffaella Carra se nocoj ob 20.30 po Canale 5 vrača na televizijske ekrane z varietejem Principe Azzurro, iz katerega naj bi izšel idealni italijanski moški za prihodnje desetletje. Kandidati morajo imeti smisel za humor, biti morajo pošteni, pogumni, morajo pa imeti tudi enakopravno razmerje s svojo žensko. Estetskih postavk avtorji sploh ne jemljejo v poštev, saj bi bilo v nasprotnem primeru vse prelahko zbijati šale na račun koreografa Sergia Japina.
ZASE
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Radio Londra
20.30	Variete: II Principe Azzurro
22.35	Aktualnosti: Forum
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.40 Rubrika: Premiere 0.50 Nanizanke: Baretta,
1.50	Mannix, 2.50 Ma-sguerade
RETE 4______________
7.50	Nanizanki: Lou Grant,
8.40	Svvitch
9.30	Film: II figlio di Cleo-patra (pust., It. 1964, r. Ferdinande Baldi, i. Mark Damon, Scilla Gabel, Arnoldo Foa)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Šentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 C osi gira il mondo, 16.15 Aspet-
B N E T
tando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
20.30	Film: La veglia delle aguile (pust., ZDA 1962, r. Delbert Mann, i. Rock Hudson, Rod Taylor, Mary Peach)
22.45	Nanizanka: Špenser
23.45	Film: Non c’e fumo senza fuoco (dram., Fr.-It. 1972, r. Andre Cayatte, i. Annie Gi-rardot, Mireille Dare)
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Tele Vision
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: La zona morta (dram., ZDA 1983, r. David Cronenberg, i. Christopher Walken, Herbert Lom)
V P O S
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Megasalvi-show
23.15	Šport: Grand Prix 0.25 Rubrika: Premiere 0.35 Nanizanke: Troppo forte, 1.05 Giudice di notte, 1.35 Kung-fu
ODEON________________
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka The Bill Cosby Show
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika: Fiori d aran-cio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma,
20.00	Bollicine
20.30	Film: Meatballs II - Ar-riva l alieno (kom., ZDA 1984, r. Ken Wie-derhorn, i. Richard Mulligan, John Men-gatti)
22.30	Športna rubrika
0.30 Nanizanka: Un salto nel buio
TMC_________________
11.00	Nanizanka: Ai confini deli'Arizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
TAJE •
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Tenis: turnir WCT
17.45	Aktualno: TV donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film:	Killer elite
(krim., ZDA 1975, r. Sam Peckimpah, i. James Caan, Robert Du-vall, Arthur Hill)
22.35	Nanizanka: Il teatro di Ray Bradbury
23.05	Aktualno: TMC nocoj
23.20	Nogometne vesti
TELEFRIUH____________
13.30	Nanizanka: La costa dei Barbari
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kmetijska rubrika: Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Cristo-foro Colombo
22.00	Rubrika: Punto di vista
22.30	Inf. tednik: Tigi 7
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di
Franca, nato dražba
1.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4______________
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Tednik
11.00	Mostovi
11.30	Nadaljevanka: Umor Mary Pha-gan (McMurtry, 3. del)
12.30	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik, Mozaik
16.45	Tednik, 17.35 Mostovi
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Drej-ček in trije Marsovčki (9. del)
18.35	Nadaljevanka: Safari (2. del)
19.05	Risanka
19.20	TV Okno, Naše akcije
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokumentarec: Naš edini svet -Ljudje iz puščave
20.40	Nadaljevanka: Detektiva iz Miamija (9. del)
21.30	Mini show: Odzila
21.50	Dnevnik
22.05	Film: Nikoli nisem pel očetu (dram., ZDA 1970, r. Gilbert Ca-tes, i. Melvyn Douglas, Gene Hackman)
23.30	Video strani
| RTV Koper_______________________
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: ena od tekem za evropski pokal
15.15	Košarka: evropski pokal (pon.)
16.15	TVD Novice
16.30	Atletika (iz Budimpešte)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy
20.30	Tenis - turnir VVorld Champion-ships Tournament (posnetki iz Dallasa)
23.00	TVD Novice
23.10	Rubrika: Sottocanestro
24.00	Atletika (iz Budimpešte)
RTV Ljubljana 2______________
16.00	Svetovno prvenstvo v atletiki
19.05	Videomeh (pon.)
19.30	Dnevnik
20.05	Iz koncertnih dvoran: pianist Ar-turo Michelangeli (Debussy, Beethoven)
22.05	Skupščinska kronika
22.15	En avtor en film
22.40	Film: Dolga pot do doma
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Koroški portreti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Ženske in politika; 12.40 Zbori; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični svet v barvah; 14.30 Zapisi in glasba; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (11. del); 15.15 Naši kraji in ljudje; 16.45 Postni govor;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Za starejše občane; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom A' la carte; 20.00 Oddaja o pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Fee-ling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Notranjepolitična oddaja;
12.00	Glasba po željah; 12.45 Zunanjepolitični komentar; 13.00 Čestitke poslušalcev; 14.00 Popevke; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Puzzle; 16.33 Rubrika; 17.00 Bubbling; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
19.00	Spomini; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val.
FILMI NA MALEM EKRANU
1 ZANIMIVOST

Se vedno zanimiv Handlov oratorij
Tristoletnico rojstva Friedricha Georga Handla smo proslavljali pred tremi leti. V duhu obletnic bi se lahko spomnili, da je letos 230. obletnica njegove smrti, in morda je prav zasluga obletnic, da se zanimanje za njegova dela ne poleže. V kratkem bo namreč izšla plošča s posnetkom bibličnega oratorija Zmagoslavje časa in resnice, ki je nastal leta 1707 (tedaj je bil Mandel za daljši čas v Rimu) po libretu kardinala Benedetta Pamphilija. Oratorij so izvajali Les musiciens du Luvre pod vodstvom Marca Minkovskega lani ob veliki noči na glasbenem festivalu v Aix-Les-Ba-ins. Plošča nam prinaša tako posnetek v živo prvega izvajanja te skladbe v moderni dobi.
Oratoriji so nastali, ko je papež Inocenc XI. prepovedal uprizarjanje oper v svetem mestu. Kardinal Pamphili je 22 let prej napisal tudi oratorij Zmagoslavje milosti, ki ga je uglasbil Alessandro Scarlatti leta 1685, torej v letu, ko se je rodil Mandel. Kritike vedno presenečajo tipično italijanski glasbeni okraski, ki jih v Handlovi glasbi ne manjka. Mandel je že v mladosti potoval po Italiji, kjer si je prisvojil spretnost v opernem komponiranju, nato je živel in delal v Londonu. Rojen je v istem letu kot Bach, s katerim se nista niti poznala, živel pa je precej bolj razgibano in polno življenje. Tedaj je bila v modi angleška »beraška« opera in Mandel je s svojimi bibličnimi oratoriji ustvaril novo modo. Pisal je po en oratorij na leto. Na starost je oslepel in bil neuspešno operiran kot Bach. Za njim nam je ostalo ogromno čudovitih skladb.
t
LA SPADA NELLA ROCCIA — The Sword in the Stone — Meč v skali, ZDA 1963.
TV premiera, v petek, 3. marca, ob 20.30, na RAI 1.
Animirani film. RAI 1 že nekaj let predvaja z velikim odzivom naj lepše naslove iz Walt Disneyeve zakladnice. Tokrat ponuja tradicionalnemu družinskemu občinstvu pravo poslastico, in sicer priljubljeno srednjeveško risanko Meč v skali. Magične Disneyeve žive slike po istoimenskem pustolovskem romanu T. H. Whitea prikazujejo neverjetne dogodivščine malega Warta. Deček uspe pri podvigu, ki mu niso bili kos največji angleški vitezi. Z Merlinovimi nasveti uspe potegniti iz skale začaran meč in tako postane Artur - mogočni kralj vseh Angležev. V Reithermannovem živopisanem filmu zaživi kopica nepozabnih likov: mali Wart-Artur, dobri čarovnik Merlin in zlobna coprnica Maga Magd, neustrašni konjeniki in še vrsta drugih.
Z	N
VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja:______________
Ura:__________________
V_______________________/
Kdor je mislil, da bo Luisa Ciccone, bolje poznana kot Madonna, le bežen pojav, na katerega bomo lahko pozabili v nekaj sezonah, se je res pošteno uštel. Dolgo časa je moralo miniti, preden so glasbeni kritiki priznali, da je pevka italijanskega porekla res zelo nadarjena. Zato so bile potrebne kar tri velike plošče. Samo pri zadnji True Blue je prodala dvajset milijonov izvodov. Ko ji je to uspelo, je Madonna vpregla vse svoje sile, da bi dokazala tudi svoje igralske sposobnosti. Očitali so ji, da je v svojih iilmih igrala le samo sebe, zato je sprejela vlogo v Mametovi komediji Speed-the-Plow. V šestih mesecih ponovitev te broadwayske uspešnice je v vlogi ženske, s katero nima prav nič skupnega, zopet presenetila kritike in občinstvo.
Zdaj se Cicconejeva znova vrača k svoji stari ljubezni: 7. marca bo po dveh letih premora izšla nova mala plošča Like a Prayer, dva tedna kasneje pa še velika plošča z istim naslovom. Častni gost nove plošče bo Michael Jackson, od katerega je Madonna prevzela reklamno breme tvrdke Pepsi Cola. Michael bo z njo pel pesem Love Song. Za režijo videoclipa Like a Prayer je poskrbela Mary Lambert (Material Girl, La Lsla Bonita). Novi videoclip bo prav gotovo v središču polemik, saj bo tokrat v redovnico oblečena Madonna ljubimkala s Kristusom, ki bo nalašč za to zlezel s križa.
Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak
Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik
TV-Kp: Vida Gorjup
Foto: Križmančič, RTV, AGI in AP
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.