Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišča, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2" 10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28-—' za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	i
Posamezna štev. stane 10 h.;
Stev. 207.
Telefonska Številka 65.
Celje, v soboto, dne II. septembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Poučni tečaj „Zveze nar. društev" v Celju.
Dalje.
Tudi včeraj, drugi dan poučnega tečaja, se udeležba ni poslabšala, temveč še zboljšala. Zlasti smo z veseljem pozdravili naše celjske narodne dame, ki so se včeraj v še lepšem številu udeležile predavanj. Saj je pa včeraj bil tndi „dan narodne vzgoje" v pravem pomenu besede. G. nadučitelj Ant. Pesek se je obširno ukvarjal z narodno vzgojo naše šolske mladeži, g. urednik Janko Lešničar je poročal mesto obolelega g. Andr. Oseta o organizaciji rfkpredne mladine, gosp. dr. Kari Koderman je velezanimivo razpravljal o društvenem pravu in potov, učitelj Ivan Prekoršek o notranjem društvenem življenju.
Kakor včeraj moramo tudi danes za sedaj le podati okostja predavanj. G. Pesek je pri svojem obširnem in skrbno sestavljenem poročilu pričel z Vzgojo k narodni zavednosti in ponosu |>ri starih narodih, osobito pri Grkih in Rimljanih. Biti Rimljan, to je bila zavest, ki je dvigala posameznika in cele mase ljudstva. Vidimo pa tudi jasno pri starih narodih, da kakor hitro je jenjala železna disciplina, kakor hitro je pojenjala narodna samo-vzgoja, se je začel propad. Narodna ideja kot taka jè stara kot človeštvo; od nekdaj že se je bil boj med narodi, samo da oblika tega boja ni bila vedno ista. Mi Slovenci smo temu boju vsled svoje zemljepisne lege, krasote in bogastva naše zemlje tembolj izpostavljeni — kaj čuda, da si moramo vzgajati vedno več in vedno boljših bojevnikov? Ni zadosti, da po svoji rodo-Vitosti prekašamo svoje sosede, gledati moramo tudi, da si ves naraščaj v resnici ohranimo.
Narodna vzgoja se prične v domači hiši z vzgledom, besedo in pesmijo. Ne govorite in
ne klatite nemščine v navzočnosti svojih otrok! Pripovedujte deci o naši zgodovini, Q naših bojih in našem trpljenju; pojte z njimi naše narodne pesmi! Skrbite, da bodo govorili vaši otroci lepo in pravilno slovenščino!
V šolski dobi se vrši narodna vzgoja z dobrim vzgledom učiteljstva, s primernim poukom domoslovja in zgodovine, s petjem, čtivom, primernimi izleti in šolskimi slavnostmi, s primernim poukom realij itd. itd. Za mladino, ki je šoli odrastla. je nasvetoval gosp. predavatelj: pritegnitev k društvenemu življenju; mladina naj čita, poje, tam-bura, telovadi, igra na gled. odrih; mladina naj potuje in se gospodarsko izobrazuje. Velike važnosti je konečno organizacija našega trgovskega in obrtniškega naraščaja.
Celega krasnega predavanja žal, danes ne moremo objaviti. V debato je posegel urednik Lešničar in razložil, kako si vzgojujejo Srbi za Slavonijo in južno Ogrsko potom društva ,.Pri-vrednik" v Zagrebu obrtniški in trgovski naraščaj. Želel si je enaKe organizacije na Slovenskem, osobito za južno Štajersko, ki je prepleteno z nemškimi trgi in mesti, koder se nam izgublja na stotine obrtnega in trgovskega naraščaja. G. naduč. Knaflič je praktično pokazal, kako se da celo pri pouku nemščine gojiti ljubezen do materinščine. Gospa dr. Kal a no v a je povdarjala potrebo primerne vzgoje ženskega naraščaja. G. Prekoršek je razpravljal, da mora vedeti vsak šolar, da je njegova prva domovina Slovensko, potem še le Avstrija. Zaključno še govori g. Pesek o krasni nalogi, ki jo lahko opravljajo učiteljice med kmečko žensko mladino.
O organizaciji napredne mladine je spregovoril urednik Lešničar: Agrarno gibanje, ki ga zadnji čas opazujemo na Slovenskem, je prineslo k nam docela nove ideje o pomenu kmečkega stanu za narod in
državo, o njegovi organizaciji, o neizogibni potrebi obrambe lastne zemlje, o političnih zahtevah kmetov itd. itd. Jedno je gotovo: stanovska zavednost našega kmeta se je mogočno prebudila in bode nevzdržno prodirala dalje. In ne le stare je prebudil tek časa, navdušila se je zlasti mladina in kaj čuda, da se je oglasil v vrstah naprednih agrarcev, združenih v Narodni stranki, klic po organizaciji mladine? Niso ga vzbudili mestni gospodje, izšel je iz kmečkih vrst in kaj čuda, da je našel povsod simpatični odmev? — Upoštevati bode predvsem treba, da bode imela bodoča organizacija napredne kmečke mladine, agrarnega našega naraščaja, predvsem stanovski značaj. Na tem temelju se bode razvilo vse njeno bodoče delo. — Nekateri posebni cilji: 1. gojenje demokratizma, pravega tovarištva in prijateljstva; v organizaciji ne sme biti ne siromakov ne bogatašev, temveč samo za istimi visokimi cilji stremeči bratje ....2. Probuja ženske mladine. „Le žena, ki se svojemu pravemu poklicu ni odtujila, je prava žena", je dejala češka pisateljica Milo-slava Prochàzkova na prvem shodu sl«vanskih"žen v Pragi 1. 1897. V teh besedah tiči dobršen kos programa za vzgojo naše kmečke žene. Ravno-pravnost s tovariši, delo v javnosti za napredek kmečkega stanu, vzgoja k ljubezni do kmečkega stanu, vzgoja k samozavesti to so le nekateri cilji. Naša bodoča mati ne sme biti politična sovražnica svojega moža, ne sme svojih otrok vzgajati k veri v fatalizem, temveč k veri in zaupanju do samega sebe, v svoje jake moči. Kako ponosna so češka kmečka dekleta, da se jih je postavilo v organizaciji češke agrarne mladine na stopnjo ravnopravnosti s tovariši! Kot apo-stolke so obljubile iti v dalnje vesnice, I da probude narodno in stanovsko za- f
vest pod vaškimi strehami . . Neverjetno je, koliko agitatorične sile tiči v navdušenih mladenkah, koliko žilave delavnosti, a mi doslej te delavnosti nismo upoštevali . . Govornik se je na to ukvarjal s praktičnim delom v okvirju organizacije, v kolikor se tiče ženske mladine: zasebni pogovori, sestanki, čtivo, zdravniška predavanja o pomoči v sili in postrežbi bolnikov itd. itd. — Glavni cilj napredne organizacije kmečke mladine bode sevèda 3. izobraževanje članov z vsemi tozadevnimi pripomočki; 4. gojenje trdne discipline, narodne zavesti itd; 5. gojenje zmernosti in varčnosti. — O notranji uredbi in načrtih glede organizacij e je govornik tudi obširnejše razpravljal, vendar to za sedaj še ne spada v javnost. O predavanju, ki je bilo navdušeno aklamirano, se je razvnel daljši pogovor.___
Politična kronika.
z Bienerthove konference. Nemški delegati so izjavili, da imajo edino le ta namen omogočiti konstituiranje češkega deželnega zbora, o. nadaljnem postopanju Nemcev in o njih bodoči taktiki bode odločil shod vseh nemških poslancev iz Češkega. Dne 19. t. m. skliče deželni maršal princ Lobkovic konferenco kiubovih predsednikov, na kateri se bode razpravljalo o delovnem programn deželnozborskega zasedanja. Češki deželni poslanci se snidejo 19. t. m. na skupno posvetovanje. Istega dne se vrši tudi posvetovanje zastopnikov fevdalnega veleposestva. Čehi vstrajajo na svojem stališču, da je češki deželni zbor edino kompetenten za pogajanja med Čehi in Nemci. Vlada namerava sklicati češki deželni zbor dne 21. t. m.
z Ogrska kriza. Dr. Lukacs izjavlja, da je za rešitev sedanje krize v prvi
LISTEK.
Lažnjivka.
Iz knjige „Žene umetnikov" od Alfonza Daudet.
Posi. Jusip N.
Ljubil sem v svojem življenju le jedno žensko, tako nam je pripovedoval nekega dne slikar D ... Pet let sem Živel ž njo v tihi sreči in zadovolj-nosti. Lahko rečem, da imam le njej zahvaliti svojo današnjo slavo. Ob njeni strani mi je bilo delo lahko in navdušeno sem realiziral najzanimivejše ideje. Ko sem jo srečal prvič, se mi j« zdelo, da sva si bila znana že od nekdaj, njena lepota, njen značaj in njene lastnosti so odgovarjale vsem mojim sanjam. Zapustila me ni nikoli, umrla je v moji hiši, v mojem naročju ljubeč me do zadnjega trenutka... In vendar me pograbi jeza, kadar se je spomnim. Če si jo predstavljam tako, kakor sem jo gledal pet let polnih solnčne ljubezni, njeno visoko in vitko postavo, njeno bledo lice, ki je kazalo
izraz orijentalske Židinje, njene fine in pravilne poteze, kakor izklesane iz marmorja, njeno mirno govorico, nežno in krotko, kakor njen pogled — če tako pričaram krasno bitje pred se, mu moram vedno in vedno ponavljati: „Sovražim te!..."
Ime ji je bilo Klotilda. V hiši mojega prijatelja kjer sva se srečala prvokrat, so jo poznali pod imenom gospa Deloche, in reklo se mi je, da je vdova po nekem kapitanu. In res se ji je videlo, da je mnogo potovala. Večkrat se je zgodilo, da je začela govor: „Ko sem bila nekoč v Tampico" — ali pa: „Ko smo se nekega dne ravno usidrali v Valparaiso — To izvzemši pa v njenem vedenju ni ničesar spominjalo na nestalno življenje in na nered, ki je navadno posledica vednega menjavanja bivališč. Bila je Parižanka, oblačila se okusno in ni nosila nikoli kakega burnusa in se-rapeja ali podobnega oblačila, po katerem se že od daleč lahko spozna ženo pomorskega častnika ali prek-
morskega trgovca.
Ko sem se zavedel, da jo ljubim, je bila moja prva in jedina misel vzeti jo v zakon. Neki prijatelj ji je razodel moje želje. Odgovorila je popolnoma enostavno, da se ne omoži nikdar več Odslej sem se je izogibal. Ko pa sem bil vsled tega preveč pobit, razburjen in zato nesposoben za delo, sem sklenil odpotovati. Pripravljal sem se torej na potovanje. Kar vstopi nekega jutra v moje stanovanje, kjer je bilo vse v neredu, skrinje in kovčegi odprti, pohištvo razmetano po sobi, na moje veliko začudenje gospa Deloche.
„Zakaj pa hočete odpotovati?" me je vprašala s prijaznim glasom ... „Ker me ljubite? Jaz — tudi jaz vas ljubim — toda" —, glas se ji je nekoliko tresel, jaz sem še omožena." In pripovedovala mi je svojo zgodbo. Stara povest o ljubezni in zapuščeuosti. Mož je pijančeval in jo pretepal. Ločila sta se pred tremi leti. Njeni sorodniki, na katere je bila očividno ponosna, so bili imenitnega stanu. Po njeni omo-
žitvi pa je niso hoteli več poznati Bila je nečakinja velikega rabina; njena sestra, vdova po nekem višjem častniku, se je omožila drugič z glavnim oskrbnikom gozdov v Saint-Qer-main. Kar se tiče nje same, ki jo je mož spravil na nič, je bila k sreči dobro vzgojena in je porabila zdaj svoj talent, du se je živila. Poučevala je v bogatih hišah, v ulici d'Antin, v predmestju Saint-Honoré, glasovir in si služila tako lepe svote ...
Cela zgodba je bila zelo ganljiva, pa tudi precej dolga. Povedala je trikrat jedno in isto in se spuščala v malenkosti in nebistvenosti, kakor je to navada pri ženskah. Več dnij je bilo treba, da mi je povedala celo stvar. V drevoredu de l'Imperatrice sem najel za oba malo hišico, ki je ležala v mirni ulici, med vrti in tihimi nasadi. Tam bi jo bil celo leto poslušal, jo ogledoval, ne da bi mislil na delo, toda sama me je opomnila na to in me poslala v atelje, in tudi jaz je nisem mogla odvrniti od njenega pou-
vrsti poklican sedanji kabinet, šele ako bi se Weckerlu to ne posrečilo, bode on (Lukacs) nastopil in poskušal rešiti to nalogo.
z Grško. Kraljevi princi in med njimi tudi prestolonaslednik, se podajo v tujino. Prestolonaslednik se povrne zopet v domovino šele, ko bode parlament sklenil, kaj naj se ukrene proti upornim častnikom. Prestolonaslednik hoče na ta način dokazati, da noče na nikak način vplivati na ukrepe parlamenta.
z Proti dunajskim protičeškim izgredom so protestirali nemški socijalni demokratje na Duuaju na shodu v „Delavskem domu" v XVI. okraju. Dr. Ellenbogen je v svojem govoru zahteval za Cehe enake narodne pravice, obsojal je nemško hujskajoče časopisje in še posebno „N. Fr. Pr.", katero je imenoval „javno nevarnost za Avstrijo". Sprejeta je bila resolucija, v kateri se obsojajo protičeški izgredi ter se zahteva, naj se skliče parlament.
Dnevno kronika.
o V Jadranskem morju sedem morskih volkov ujetih. Pretekle dni so ujeli pri Istri ribiči z mrežami za tune sedem morskih volkov, in sicer enega velikega in šest malih. Veliki je bil 5 in pol metrov dolg. Ribičem so naredili na mreži za 2000 K, škode. Dobili so od vlade primerno nagrado.
o Dolgoletne tatvine na poštni progi Dunaj-Trst. Poštni sluga Franc Skromer, ki se že več let vozi s poštno ambulanco Dunaj-Trst, je od 1. 1903 poneveril več denarnih pisem v skupni vrednosti 50.000 K, ki jih je porabil za nakup dragocenosti. Kupil je tudi lepo hišo v neki nižjeavstrijski vasi. Tatu so aretirali.
o Ponesrečil se je v Inomostu atlet Ettore Tiberio, ki je lansko leto v Celju kazal svojo moč. Utrgala se je veriga, na kateri je imel priklenjenih par volov, vsled česar je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo in si je zadobil tudi notranje poškodbe.
o Sorodnica nemškega cesarja umrla. V Trentonu v Ameriki je umrla Mrs. Katarina Zimermann, ki je tam živela 18 let. Pokojnica je bila direktna sorodnica nemškega cesarja Viljema. Kako se je preje imenovala, ni znano, pač pa se ve, da je svojo domovino in vse razkošje v Nemčiji osta-vila samo, da se je zamogla poročiti s siromašnim mehanikom Henrikom Zimmermännern. Oba sta živela srečno petintrideset let, nakar sta dobila sina. Mož jo je potem zapustil in vzel dete seboj. Óna ni z nikomur občevala. — Umrla je v starosti 83 let.
o Slovenske abiturijente in akademike opozarjamo, da vlagajo prošnje za polovično vožnjo pri ravnateljstvu državnih želleznic v slovenskem jeziku.
o General Steselj, veletržec s čajem in hišni posestnik. Nekdanji poveljnik portarturske trdnjave, general Steselj, se je po carjevem pomiloščenju
nastanil v Moskvi. Sedaj se poroča, da je pristopil kot družabnik k tvrdki Vasilij Petrov in sin. Tvrdka.je bila na tem, da napove konkurs, pri čemur jo je pa Steselj obvaroval. Baje je kupil tudi desetnadstropno hišo v Petrogradu.
o Reško sodišče je prejelo včeraj 14 nakaznic iz Curiha, glasečih na svoto 13.320 K. Oddala jih je švicarska policija. Denar so odvzeli roparju Orlovu.
o Narodnostno vprašanje na IX. shodu češko-slovanske socijalne demokracije. O tem vse sloje avstrijskega prebivalstva pretresajočem vprašanju se je razvila na shodu češke soc. demokracije dolga, temeljita in poučna debata. Narodnostni program, sprejet pred 10 leti v Brnu in obvezen za vse soc. demokrate v Avstriji, dandanes ne zadostuje več, razmere so se spremenile, potrebo revizije tega programa čutijo najbolj češki (in slovenski) soc. demokrati, katerih otroke se v ponem-čenih mestih z vsemi sredstvi goni v nemške šole in se njih roditelje, kateri si prizadevajo ohraniti svojim otrokom češko (in slovensko) narodnost, meče izpod strehe, goni z dela ter jim krati priliko za borni zaslužek. Pred 10 leti v Brnu sklenjeni narodnostni program je, kakor državni temeljni zakon, samo okvir narodnostne politike, pripuščajoč mnogo različnih in nasprotujočih si stališč in razlag, zato je revizija in spopolnitev programa neobhodno potrebna. V debati o tem vprašanju je bila izražena cela škala raznih nazorov od popolne narodne indiferentnosti do radikalne jednojezič-nosti in temu primerne dvojezičnosti uradov, od predloga postopnega razvoja do naravnost revolučne reforme javne uprave. Referent dr. Šmeral je predložil zboru vrsto premišljenih in skrbno utemeljevih predlogov, o katerih se je razvila dolga plodonosna debata, ki se bode pa še pismeno nadaljevala v političnih časopisih in revijah, kajti vsakemu govorniku je bilo odmerjenih čamo deset minut, kar za pojasnenje tako težkega vprašanja ni-komu ne zadostuje.
Dr. Šmeralov načrt o novi ureditvi narodnega vprašanja je ta-le: 1. Izvedba popolne narodne avtonomij e za vsako narodtost v Avstriji na temelju načela osebnosti v narodno-kulturnem oziru. 2. Izvedba demokratizacije, avtonomizabije in decentralizacije državne uprave in državnih uradov v vseh drugih obzirih. Konkretno stavi v dosego tega cilja te-le zahteve: a) Pri ljudskem štetju naj se določi vsakega državljana narodnost (nikakor pa ne obČevalni jezik), kar je predpogoj ureditve narodnostnih pravic. Svobodo glasiti se ob tej priliki k svoji narodnosti treba vsakemu kazensko zavarovati proti zlorabi gospodarske ali politične moči. b) Vsi člani določene narodnosti tvorijo ustavno priznano, javnopravno telo, ki je izraz združenja naroda v državi s pravico samodoločbe v vseh narodno-kulturnih vprašanjih. Zakonodajni organ na tak način določenega naroda je na temelju splošne in jed-nake volilne pravice izvoljeni narodni parlament s kompetenco za vse narodno-!; ulturne zadeve; njega izvrše-
valni organ je narodna vlada. Narodni parlament naj za področje svoje delavnosti razpolaga tudi s samostojnimi finančnimi sredstvi, katere si preskrbi na ta način, da se določene, zadostne vrste davkov proglasi za davke v narodno- kulturne svrhe in katerih prejemke se razdeli ter da narodnim parlamentom na prosto razpolaganje po ključu številne moči katere koli narodnosti. Za izvrševanje na-rodno-kulturnih zadev v nižjih instancah se osnujejo čisto narodni (deželni, okrajni, občinski) zastopi ter izvrše-valni organi, podrejeni narodnemu parlamentu in narodni vladi. Notranji in vnanji jezik teh zastopov in uradov te vrste je čisto naravno jezik naroda, kateremu ti zastopi in uradi služijo, c) V vseh ostalih strokah državne uprave naj se odstrani dualizem med avtonomnimi in državnimi uradi ter Daj se prenese pravna moč današnjih državnih uradov po angleškem vzoru na avtonomne urade. V vsè avtonomne korporacije naj se uvede splošna in jednaka volilna pravica. Uradniki v čeških uradih so Čehi, v nemških pa Nemci, tako tudi notranji uradni jezik; v mešanih okrajih se delijo uradniška mesta med sinove posameznih narodnosti po njih številu; notranji uradni jezik v teh okrajih so vsi jeziki njih uradnega okraja.
To načelo velja tudi za imenovanje uradnikov pri centralnih uradih, kateri so obvezani reševati akte v onem jeziku, v katerem je bila vloga napisana. Ako se pokaže za to potreba, sme se posamezne urade, služeče interesom posebne skupine (bratovske blagajne, obrtna sodišča itd.) izvzeti' iz teritorijalne avtonomije ter osnovati za nje avtonomne organizacije in seveda tudi avtonomno jezikovno prakso. Pri tem se smatra celo državo brez obzira na provincijalne meje za celoto; v kolikor se tiče osnovnih državljanskih pravic, mora biti članom vseh narodnosti povsod zajamčena popolna svoboda izvrševanja pravice zborovanja, združevanja, koalicije in tiska, d) Poleg izvedbe narodne avtonomije na personalnem temelju za narodno-kul-turne zadeve, poleg avtonomizacije, demokratizacije in decentralizacije vse državne uprave, smatra češka soc. demokracija za jednako važno v narodnem oziru politiko, podpirajočo gospodarski razvoj naroda in zakonodajna socijalno-politična prizadevanja, katera imajo namen, da bi imeli najširši sloji naroda svoj delež na uspehih tega gospodarskega razvoja.
Za sedanje dni zahteva socijalna demokracija uvedbo splošne in enake volilne pravice v deželni zbor in v občinske zastope ter ustanovitev čeških šol za češke otroke v zaprtem (ponem-čenem) ozemlju in na Dunaju.
Na konec svojih obsežnih izvajanj predlaga referent zboru to-le resolucijo:
„Shod češko-slovanske socijalne demokracije nalaga izvrševalnemu odboru in zastopstvu stranke, naj začno takoj razprave s strankami drugih narodnosti, da bi bil v tem smislu revidiran narodnostni program stranke, sprejet na avstrijskem shodu v Brnu 1. 1899. ter da bi bil izdelan do take
čevanja. Resno mišljenje, ki ga je kazala s tem, mi je zelo ugajalo. Občudoval sem njen ponos in se čutil nekoliko ponižanega, ko je izjavila, da hoče živeti le od tega, kar si bode prislužila sama. Tako sva torej živela po dne vsak sebi in se sešla le zvečer v mali hišici.
S kakim veseljem sem se vračal zvečer domov! Kako težko sem jo pričakoval, če se je zakasnila in kako radosten sem bil, če sem jo našel že doma! Iz.svojih izprehodov po Parizu mi je prinašala šopke in dragocene cvetlice. Če sem ji pa ponudil sam kako darilo, mi je zatrjevala smehljaje se, da je bogatejša ko jaz. In res je morala biti za poučevanje dobro plačana, kajti oblačila se je vedno izbrano in elegantno in ljubila radi koketnosti zlasti črno barvo, ki ji je tudi zelo pristajala. V jedno glavno barvo svoje obleke je združila najraz-novrstnejše ni j anse temnega baršuna, svetlejše svile in čipk mehkega leska
v neštevilnem stopnjevanju, kakor znajo le dame iz najimenitnejših krogov.
Njen posel ji ni bil nikakor neprijeten in mučen, kakor mi je zatrjevala. Učenke, večinoma hčere bankirjev in trgovcev, so jo zelo spoštovala in čislale; večkrat mi je pokazala kako zapestnico, kak prstan, ki ga ji je darovala kaka učenka iz prijateljstva in hvaležnosti. Razven teh ur, ko sva bila oba po opravkih se nisva ločila nikoli. Tudi zahajala nisva nikamor. Le po nedeljah je odšla ona v Saint-Germain na obisk k svoji sestri, soprogi glavnega oskrbnika, s katero se je pred nekaj časa spet spravila. Spremljeval sem jo na kolodvor; vračala se je še isti večer. Po letu sva se sestajala večkrat na medpostajah blizu kakega jezera ali gozda. Pripovedovala mi je o svojem posetu, o srčkanih otrokih in srečnem gospodarstvu. Ravnal Sem ž njo še bolj prijazno in ljubeznivo, da bi pozabila na svoj mučen položaj, ki ga je radi nežnočuteče nravi gotovo
bridko občutila.
Kako lepi so bili ti trenutki veselega dela in zaupanja! Nisem imel povoda niti k najmanjšemu sumničenju. Vse, kar mi je pripovedovala, se mi je zdelo resnično in naravno. Le jedno bi ji bil lahko očital. Če mi je včasi pripovedovala o obiskih pri družinah svojih učenk, je navajala celo vrsto čudnih malenkosti, malih spletk in do-godljajev, ki jih je vsekakor izmišljevala. Vse, kar se je godilo okoli nje, je smatrala za roman in njeno življenje je bilo polno dramatičnih za-pletkov. Te njene izmišljotine so mi kalile srečo. Rad bi se bil odtegnil vsemu sv'etu in živel izključno le njej; ona pa je govorila in premišljevala o najneznatnejših in večkrat bedastih malenkostih. Ker pa je bilo njeno celo življenje doslej res žalosten roman brez povoljnega zaključka, sem mladi in nesrečni ženi rad odpustil njene trme in slabosti,
(Dalje prih.)
konkretnosti in podrobnosti, da bi postal za bodočnost temelj ne samo jeder-natega liaziranja na narodne zadeve, temveč tudi temelj jednotne politične prakse vseh socijalno demokratskih strank v Avstriji."
Nujna potreba jednotnih načel v narodnih vprašanjih in jednotne taktike v narodnostni politiki za socijalno demokratske stranke vseh avstrijskih narodnosti se je v letošnjem boju vseh nemških meščanskih strank proti Čehom na Dunaju, na Nižje Avstrijskem in v takozvanem „zaprtem" ozemlju na Češkem posebno jasno pokazala. Voditelji nemške socijalne demokracije se od nemških meščanskih šovinistov le v toliko razlikujejo, da prigovarjajo Čehom, naj se dajo tiho m mirno asimilirati ter da nemške nacijonalce svare naj bodo previdnejši in uljudnejši, ker s svojim barbarskim iu nasilnim postopanjem vzbujajo v Čehih samo narodni odpor ter tako proces asimilacije (po domače rečeno ponemčenja) samo prečijo in zavlačujejo. Nemški socijalni demokrat ne bo nikdar in nikjer privolil v asimilacijo z nenemško narodnostjo od svojega češkega ali slovenskega sodruga pa zahteva to, kakor nekaj samo po sebi umevnega. V tem se pa nemški socijalni demokratje motijo. Časi, ko je človek meni nič tebi nič resigniral na svojo narodnost, so za vedno minuli. Če je Nemcu narodnost draga je tudi nam Slovanom sveta ter ne bomo nikdar privolili v to, da se nam jemljejo narodne in politične pravice ter da se nas degradira na državljane nižje vrste. Češka soc. demokracija je svojim nemškim sodrujrom to jasno povedala s predlogom, naj se brnski narodnostni program stranke revidira in času primerno spopolni. S tem ne bode mednarodnost stranke nič trpela, baš nasprotno še pridobila bode; kajti mednarodnost tiči v razrednem boju, v boju za zboljšanje gospodarskega stanja proletarcev, za pravičnejšo ureditev razmerja med delodajniki in delojemniki, za zvišanje kulturnega obzor ja delavcev in za razširjenje njih političnih pravic. Za dosego teh ciljev pa ni treba nikoga siliti, naj se odtuji svoji narodnosti in svojemu jeziku. Na to so bili nemški soc. demokratje pozabili, sklep češke soc. demokracije jih je na to energično opozoril.	-
Dopisi.
a Iz Trbovelj. V zadnjem času se množijo v „Slov. Narodu" notice, ki se pečajo z našim občinskim gospodarstvom. Prikrito in naravnost dolži dobroznani dopisnik občinski odbor in zlasti župana nemškutarije in zanemarjanja javnih dolžnosti. Smo mnenja, da morajo prenašati v javnosti delujoče osebe vsako tudi najstrožjo kritiko, ako je le količkaj objektivna; tudi se ne štejemo med ljudi, ki brezpogojno hvalijo sedanje občinsko gospodarstvo-; marsikatera zaostala zadeva še čaka nujne rešitve, dokaj grehov prejšnjih let je treba popraviti in tudi z nekaterimi novimi uredbami nismo popolnoma zadovoljni. Toda omenjene notice so vse kaj druzega kot stvarna kritika: so sumarična sumničenja brez stvarnih podlag, pihana torej edino z razžaljivim in škodoželjnim namenom in s tiho željo „da bi nekaj obviselo".
Zato zaslužijo, da se jih kar naj-odločnejše zavrne. Hrastniški žurnalist slika razmere na našem občinskem uradu tako, kakor da bi se bilo tam z nastopom novega odbora in župana začelo nemškutariti. To se pravi ve-doma obračati resnico. Faktum je namreč, da se še le pod novim županom uraduje na zunaj in znotraj slovensko, med tem ko je bil pod prejšnjim županom (slovenskim deželnim poslancem) notranji uradni jezik (zlasti občevanje z državnimi uradi) nemški in je bilo slovensko uradovanje uvedeno le v korespondenci s slovenskimi občinami itd. Faktum je nadalje, da so dolga leta (pod slovenskim županom) bili zapisniki občinskih sej itd. nemški in je še le kratko pred nastopom novega odbora zavladala dvojezičnost; danes so tudi ti zapisniki slovenski. Na Hrastniku samem je do novega odbora obstojala „Sektion des Gemeindeamtes" s popolno nemškim značajem, ki ga je že od daleč dokumentirala samonemška štampilija — še le novi odbor je tudi ta madež odpravil. Tako je trboveljski občinski urad še le pod novim županom dobil nekoliko bolj slovensko lice;
stremljenje sedanjega županstva je v tem oziru vsega priznanja vredno in najmanj zasluži označbo nemškutarije. In to tem manj, ker se skrb za napredek ne giblje samo v mejah jezikovne politike. Tri tisoč kron je daroval novi odbor (ki se po „Narodovih"' noticah slepo drži županovega fraka) za slovensko ljudsko knjižnico in tisoč kron pripada od te svote ravno narodno najvažnejšemu društvu na Hrastniku, „Čitalnici", kateri je baš na ta način mogoč kulturni boj z napredujočim tamkajšnjim nemčurstvom.
Teh par dejstev naj za enkrat osvetli splošna sumničenja in natolcevanja omenjenih „Narodovih"' notic. Vsake stvarne podlage pa pogreša tudi „ogorčena" kritika nekaterih dogodkov iz zadnjega časa. Občinski lov se ni oddal nemškemu najemniku, ker je to storil že prejšnji odbor pod županom Rošem, ki je potem z ravnateljema Bur-gerjem in Draschem participiral; sedaj se je šlo le za odobrenje transakcije med Draschem in Burgerjem vsled česar je omogočil občinski zastop ustanovitev slovenske lovske družbe v Trbovljah. — V novem policaju je baje preskrbel župan hrastniškim Nemcem posebnega adjutanta, ki se napram Slovencem obnaša na nekvalificiran način. Resnica je, da je bil novi stražnik v občinski seji sprejet z vsemi glasovi, tudi z onimi zastopnikov hrast-niških Slovencev; resnica je tudi, da se proti stražniku ni podala od Hrast-ničanov nobena pritožba. Še le če bi županstvo kako neobjektivno in nem-škutarsko obnašanje policaja navzlic pritožbi trpelo — bi bilo graje in ostre kritike vredno! Tudi za odpoved prvemu hrastniškemu stražniku E. so iz tehtnih razlogov glasovali vsi hrastniški slovenski občinski zastopniki — v „Narodu" pa je nastala iz tega cela afera, ki se čita kakor roman — seveda županov roman o „krutem preganjanju" — mesto da bi dopisnik odobraval stališče občine, ki smatra poklic stražnika in gostilničarja v tako velikem kraju za nezdružljiv. Značilno je v tem oziru tudi to, da šteje dopisnik razpis stražniške službe v „Siov. Nar.", kjer se zahteva le znanje slovenščine v govoru in pisavi (prej se je vedno zahtevala tudi nemščina) županu v greh, češ, zahtevati je, gospod župan, da bodi stražnik predvsem Slovenec. Kdo ne občuduje te narodne strogosti, ki je objednem tako imper-tinentna naivnost?
Konečno še resen opomin. Znano je morda tudi dopisniku, da sedanje občinsko gospodarstvo ne najde preveč milosti ne v rudniških (nemških) krogih, katerim je preveč slovensko, ne pri klerikalcih, ki v sedanjem odboru skoraj nimajo zastopnikov zlasti pa nobenega „bojevitega". Dolžnost vseh naprednih slovenskih krogov bi bila, da na napredku in izpopolnitvi našega občinskega gospodarstva in domačega javnega življenja zvesto sodelujemo, da ohranimo in izboljšamo kar je dobrega, da utrdimo pozicijo in smer novega delovanja našega zastopa ne s poveli-čujočo hvalo in klanjanjem, temveč s praktičnim delom in kritiko — mesto tega pa mečejo razni malkontenti iz bogve kakih ozirov polena, obljubljajo „po treh letih" maščevanje in ne pomislijo, da raznašajo svoje nestvarne in osebne napade po slovenskem in naprednem časopisju Nemcem in klerikalcem v prid in zahvalo.
z Okrajna posojilnica v Ormožu. (V odgovor „T a g bi." z dne 2 2. avgusta t. 1. ter ptujskemu „Štajercu" z dne 2 9. avgusta t. 1.) Neki dopisnik, ki ga je iskati v neposredni bližini ormoške nemške hranilnice, se zaletava v zadnjem času po časnikih kakor „Grazer Tagblatt" ter ptujski „Štajerc" v okrajno posojilnico v Ormožu. Z oči-vidnim namenom jo oškoditi kolikor največ ter opomoči s tem svoji nemški občinski hranilnici v Ormožu.
Predbaciva „Okrajni posojilnici" nakup hramov v Ormožu, kaže na slabo obrestovanje posestev ter poudarja, da bi bilo pametneje, nakupiti vrednostnih papirjev.
Kar se tiče nakupa posestev, ve vsak človek, da se kaj dobro ne obrestujejo, a so za vsak živelj neobhodno potrebna ter je iz enakega vzroka bržkone tudi občinska hranilnica v Ormožu kupila svoje posestvo v letu 1907. za 60.000 K. ki ga ima v letu 1908 v računu z 61.630 84 K. Iz tega
hrama izkazuje v računskem zaključku za leto 1908 prejemkov 2088 — K, a izdala je za oskrbo in različne poprave él5'55 ter plačala hišnega in zemljiškega davka 521'04 K, skup torej izdala 1136 59, prejela torej iz hrama samo 95141 K, kar daje komaj l'5°/o obresti od izdanega kapitala. Ako je vedela, da se hrami tako slabo obrestujejo, zakaj si je nemška hranilnica naprtila hišo, ki se ji slabo obrestuje ?
Nadalje imenuje dopisnik nakup posestev Okrajne posojilnice bedasto nakupovanje ničvrednih hiš. a ne ve, ali noče vedeti, da so to hiše, ki stoje na najlepših prostorih mesta Ormož, tako na Glavnem kakor na Cerkvenem trgu, da se nahajajo v njih najbolj idoče trgovine ter že zbog tega dejstva reprezentujejo večjo vrednost. Hiše same na sebi so bile komaj pred 12 leti deloma po gosp. Miklnu, deloma pred par leti po Okrajni posojilnici popolnoma prezidane, so potemtakem skoraj nove, istotako strešni stoli, bivši Ehrlichov hram pa je bil šele pred nekaj leti popolnoma na novo sezidan.
Predlaga nam dopisnik, da bi raje kupili viednostnih papirjev; to je pač potrebno za nemško šparkaso, ki se peča zgolj ali večjidel s hipotekarnim kreditom, ni pa na mestu za Okrajno posojilnico, ki dela pretežno le z osebnim kreditom ter ima za vse slučaje zadosti naloženega denarja, ki ji je vsak trenutek na razpolago. Kurz vrednostnih papirjev menjava dan za dnevom, vrednost posestev raste obratno dnevno ter bo se le še povečala.
Iz notic „Sloge", kojih izvor išče dopisnik okoli Okrajne posojilnice, a se moti, sklepa, da nam manjka hranilnih vlog. Ako pogledamo računski zaključek Okrajne posojilnice ter oni ormoške nemške šparkase, vidimo, da je v letu 1908 imela Okrajna posojilnica več vlog kakor vzdigov za 129.626 kron 40 v., dočim je dobila nemška hranilnica glasom lanskega zaključka več vlog kakor je izplačala le za 5247 K 38 v. Upravičeno torej vprašamo, komu bolj nedostaje vlog — ali Okraini posojilnici ali nemški hranilnici in ali ne prede morda slednji?
Nadalje povdarja dopisnik „Štajerca", da je posojilnica skoraj polovico čistega dobička dobila iz tega — kar je kmetom — vložnikom še "posebej z žepa potegnila.
Dočim obrestuje nemška hranilnica vloge le po 41/*%> jih obrestuje Okrajna posojilnica po 4%%, jih ka-pitalizuje poluletno ter plača rentni davek sama. Ona ne odteguje vlagateljem ničesar, tako da dobijo ti popolnoma 43/4% in tudi od kapitalizo-vanih obresti obresti.
Za varnost vlog jamčijo poleg rezervnega zaklada, ker je zadruga ustanovljena z neomejeno zavezo, vsi zadružniki, katerih je zavod imel glasom računskega zaključka za 1908 1243, katerih število je pa leto za letom večje.
Hranilne vloge so tedaj pri Okrajni posojilnici popolnoma varne. Načelstvo Okrajne posojilnice v Ormožu.
v Slovanska trgovska zbornica v Rusiji. Minister trgovine in prometa je izročil ruskemu svetu na proučavanje načrt o „Slovanski trgovski zbornici", ki jo ustanavljajo v Petrogradu Neo-slovani. Slovanski trgovski zbornici je namen, da bi povspeševala in medsebojno seznanjala slovansko trgovino ter da bi istej odpirala pota v inozemstvo. V to se bodo ustanavljale podružnice v Rusiji in izven nje informativni uradi; prirejale se bodo perijodične razstave, predavanja, izdaval-se bo poseben strokovni list. Slovanska trgovska zbornica je osnovana na široki podlagi, a glavni nje cilj je, da bo zbliževala in povzdi-gala slovanske narode na gospodarskem polju.
StojerskB novice.
v Nemški poštni uradniki so 8.
sept. zborovali v Mariboru. Nemško državno društvo je sklicalo zborovanje spodnješt. poštnih uradnikov. Kak duh je vladal na tem „stanovskem" zborovanju, kažejo brzojavni pozdravi od Ma.ckhla in Doberniga ter hujskajoči govori, v katerih ni bilo ne torà ne glasa o stanovskih vprašanjih, temveč gg. državni uradniki (največ jih je bilo iz Maribora in Ptuja) so izključno za-
bavljali na Čehe in Slovence. Kako daleč sega nacijonalna prenapetost te nemške poštne gospode, kaže to, da se je neki višji oficijal Drescher iz Gradca pritoževal nad tem, da snažijo nemške šole v Gradcu slovenski posli! Če s tem ni dana nevarnost za poslovenjenje teh šol, pa tudi ne vemo kaj! Predsednik tega famoznega stanovskega društva, neki Šmid z Dunaja je samo tožil o počešenju poštnih uradov na Dunaju in s povzdignjenim glasom kričal, da morajo avstr. pošte ostati nemške! K sreči imajo tu še govoriti tudi zastopniki slovanskih davkoplačevalcev in ne samo besni nemčurji! Mi bodemo vstra-jali na svoji zahtevi, da morajo pošte uradovati za nas slovenski, in pozivamo naše občinstvo, naj se germanov pri naših poštnih uradih nič ne boji temveč vstraja pri slovenski govorici in slovenskih zahtevah. Kdor ne zna pri nas slovenski, pa naj odide v nemške kraje.
Slabo streljate. Mariborski Wosch-naggovi zavezniki pri „Straži" bi radi zabrisali grozoviti ntis njih izdajalskega mešetarjen ja z Woschnaggom. Zato skusijo iskati rešitev v drznih trditvah, da se je baje tudi dr. Kukovec pogajal z Woschnaggom. Takrat so pa mojstri obrekovalci pri „Straži" cilj zgrešili. Izvrševalni odbor narodne stranke je namreč glede cele Woschnagga se ti-čoče zadeve popolnoma solidaren, vse se je zgodilo z vednostjo in odobren jem celega izvrševal nega odbora stranke in je torej brezuspešna vsaka spletka zoper posameznike. Razloček je ta: Z narodno stranko se je Woschnagg skusil pogajati, pa je dobil brco, s klerikalci se je pa po lastni izjavi, česar tudi dr. Vrstovšek ne upa tajiti, res pogajal, in sicer, kakor je „Straža" z zamolčanjem odpadniškega škandala potrdila, z uspehom. Kupnina sicer ni znana, plačalo jo bode pa gotovo—slovensko ljudstvo.
v Obrekovalcem pri „Straži" končna beseda. Viktor Cenčič, odgovorni urednik „Straže", je podlega laž-njivca, ki sem mu glede njegovih trditev o meni zalučal v obraz, mirno vtaknil v žep, in pravi samo še, da sem ga „opsoval". Vedno pa še laže, da sem za denar sodeloval pri uredništvu že imenovanega svoječasnega mariborskega v socijalističnem (in ne nemškem!) duhu pisanega lista „U. M. Z." Zaradi te trditve imenujem Viktorja Cenčiča ponovno podlega lažnjivca in mu bom dal tudi priliko, da to svojo trditev pred sodnijo dokažem. Konstatiram le še, da se nisem nikdar v nobenem časopisu podpisal z „Alois Spindler", konštatiram nadalje, da bi morala „Straža" tudi marsikaterega slovenskega učenjaka in slovenskega politika (med njimi tudi dr. Šušteršiča in dr. Korošca!) imenovati „nemškega pisatelja", če bi to lastnost izvajala iz tega, da je kdo kedaj kak spis spisal za kateri nemški časopis. Naj bo torej povedano „Straži", da sem pisal tudi že v „Neue Freie Presse", „Politik-Union" in druge tudi nemške časopise. Kdo je pisal pred leti v graško „Tagespošto" članke o spodnještajerskih politični razmerah, o tem naj se blagovolijo častiti pisači pri „Straži" na pristojnem mestu informirati, ker meni ni tozadevno nič znano in tudi nisem nikak informacijski biro. S tem je zame ta zadeva do sodnijskega postopanja končana, ker nimam toliko zlatega časa na razpolago, kakor sofisti pri „Straži".
Vekoslav Spindler. z „Strazine" pobožne želje. V nekem uvodniku, pisanem baje iz Ljubljane, skuša „Straža" sejati prepir v slovenskem naprednem taboru na Kranjskem. Skuša namreč nekaterim mlajšim vodjem napredne stranke na Kranjskem, ki so kot visokošolci pripadali narodno-radikalni strnji, očitati nezna-
čajnost, da delujejo danes v takozvani „liberalni" stranki. Članek bo gotovo vzbudil pri prizadetih vesel smehljaj; kdo je tudi danes razven „Straže" tako naiven, da bi ne videl, da je le koristno, ako se mladi ljudje z novimi idejami in svežo delavnostjo pridružijo starejšim in delajo v prospeh napredne ideje? Zakaj graditi novo poslopje, ako se da s pridom delovati v praktično preurejenem starem? Klerikalci bi seveda najraje videli, da bi se ustanovila še ena napredna stranka na Kranjskem, da bi potem tem lažje uničili — obe. Čudimo se splošno, kako še more govoriti glasilo Roškarjevo, Oenčičevo, Vrstovškovo in Povalejevo o — značajnosti ?
v Jutri 12. sept. v Celje. Dopoldne zaključek poučnega tečaja in ustanovitev pokrajinske zveze štajerskih C. M. podružnic. Opoldne velika narodna slavnost v vseh prostorih celjskega Narodnega doma — slavnost kakor je še slovensko Celje ni videlo, slavnost ki naj poživi naš narodni ponos, ki naj mogočno pokaže našo moč in napredek za slovensko Celje. Vršijo se za to slavnost velikanske priprave, prihirite jutri k nam v Celje vsi, ki cenite to naše slovensko štajersko središče in odobravate naše delo, pridite prijatelji slovenske pesmi in ne prisiljene domače zabave! 12. september je narodni praznik celjski!
v Jutri dopoldan v „Sokolski dom" ! Začetek zaključenega zborovanja poučnega tečaja Z. N. D. ob 9. uri dop. Prvi predaval dr. Pavel Grošelj iz Ljubljane omodernemsvetovnem nazoru, potem pa se vrši ustanovitev pokrajinske zveze štaj. C. M. podružnic. Celjski in okoliški Slovenci, pri-hitite v velikem številu k zborovanju!
v Izlet na stari grad so priredili včeraj proti večeru udeleženci poučnega tečaja Z. N. D. v obilnem številu pod vodstvom gg. A. Peska in Al. Trste-njaka. Ogledali so si znamenite razvaline gradu nekdanjih za zgodovino Slovencev tako pomembnih celjskih grofov. Prej so si ogledali tudi v nemški cerkvi 18 glav celjskih grofov, med katerimi se nahaja tudi glava zadnjega celjskega grofa Ulrika II., katerega so umorili zarotniki v Belgradu 1. 1456.
v Celjske sokole napada mariborski listič „Straža", katerega urejuje znani vinski strokovnjak in znanec šentlenarskega sodišča Cenčič. Imenuje jih „srajce" in da so po ulicah v Celju peli umazane pesmi in skrajno klafar-sko govorili, ko so se 5. sept. vračali s petrovške veselice v Celje. Res je," da se tisti večer sokoli niso niti vračali po železnici in po ulicah v „Sokolski dom", temveč so prišli po cesti iz Petrovč in so se mesta sploh ognili, ko so šli v „Sokolski dom". Da mariborskih in celjskih duhovnikov ni sram tako grdo lagati! Sploh pa jim častito-mo, da psujejo sokole z Nemci vred. Kaj sicer skovikajo žalostni celjski čuki, ki si še na beli dan ne upajo, o sokolih, je tem popolnoma vsejedno!
v Opozarjamo občinstvo na današnji inserat g. Ilicha in njegovo slaščičarno v Mariboru, gornja gospodska ulica 38, toplo priporočamo.
v Klub „Slogo" so si ustanovili sinoči Srbi in Hrvati v Celju Sedež mu je rdeča soba „Narodnega doma". Želimo prospeha! Izvolil se je sledeči odbor: predsednikom g. Vasiljevič, taj. Konjicija, blagajnikom g. Kovačevič, odborniki gg. Priča, Prasečki, Janoček; revizorja: Lisjak in Milan Berid.
v Na Bregu se priredi v nedeljo 19. tm. velika vinska trgatev na vrtu •n prostorih gostilne Radej. Spored prinesemo pravočasno.
v Obletnico žalostne smrti cesarice Elizabete so včeraj obhajali po celi državi s črnimi mašami.

V,

Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev.
Kreditno in stavbeno zadrugo
(Lastni dom1 v Celju,
Rotovške ulice štev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za inkaso, za denarna nakazila in razne kreditne posle.
Najboljše pecivo in različne kandite se dobe t novi slaščičarni
Prn južnostajerska vinarska ¥
ZVezna trgovina
« Celju
sprejema naroČila na tiskarska dela
Najboljše In najcenejSe se kupi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini
Fr. Strupi, Celje.
NajboljSe orožje v političnem boju sta
„Narodni List"
in
„Nar. Dnevnik"
Jfarožajtc in razširjajte
„Narodni £ist"
E. IMa t Mariboru
Gornja Gosposka nI. št. 38.
Lastna zaloga NaJve6ja zaloga
šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank	vatnike in urade
Zvezna trgovina, Celje, Rot. ul.
IU priporoča izvrstna spodnježtaj. vina.
Najboljši časopis
za inseriranje je ,|Narod|1i
Dnevnik"
katera se izvršujejo v lastni
ZVczni tiskarni
Novosti t pisalnih in
risalnih potrebščinah	_ . ,
po zmernih cenah	W trgOYlIU se dobijo vedno v v Celju
Josip Zabukovšek
krojaški mojster v Celju
priporoča svojo zalogo oblek ter izdeluje obleke po meri od navadnega do najfinejšega kroja.
|ta dober razVoj
Vašega podjetja
polagamo največjo vrednost kajti Vaš pro-speh je tudi naš prospeh!
K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom !
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
n.nj"u~.~i_|—_............................-11 11 *n 'i1 —.r 1 * -.i—' * '
v Prodaja lekarne. V Celju se govori, da namerava priti lekarna pri Mariji pomaeraj na glavnem trgu v druge roke. Baje se poteguje za njo neki Nemec Richter z Dunaja.
v Srebrno poroko je obhajal dne 9. septembra g. Franc Repič, tržan v Ljutomeru s svojo blago soproto. Na mnoga leta!
v Podpisi za Roseggerjevo dva-mlljonsko zbirko so dosegli štev. 420. Slovenski rodoljubi, občine, korporacije, skrbimo, da jih s svojo zbirko za C. M. družbo dohitimo!
z O nameravanem imenovanju Pirstingerjevem docela molče klerikalni listi. Ali na ljubo deželnemu odborniku g. Robiču?
v Zaradi razmer pri brežiškem okr. glavarstvu je posredoval v ministerstvu notr. zadev dr. Benkovič. Omeniti je, da je posredoval v zadevi sokolske slavnosti v Brežicah dne 5. sept. pri istem ministerstvu tudi drž. posi, dr. Ploj.
v V pokoj je stopil šolski vodja na leitersberški šoli v Mariboru gosp. Mih. Nerat. V njem zgubi ta zavod, katerega so že tolikokrat naskočili Nemci, da ga docela ponemčijo, moža, ki je deloval na njem dolgo vrst let v povspeh slovenske dece. Še na mnoga leta ! —
Za štaj. deželnaga glavarja bode imenovan znova Edmund grof Attems, za njegovega namestnika pa po poročilih iz Gradca dež. posi. dr. Jankovič. Nemški kršč. soc. so sicer zahtevali, da bi bil vzet namestnik iz njihovih vrst, čemu pa vlada z ozirom na Slovence ne bode ugodila.	;
v Hrastniški Nemci in nemšku-tarji prirede to nedeljo izzivalno siavnost, seveda zato, ker prirede ljudska siavnost tudi Slovenci.
f.f
v T Puntigamu pod Gradcem se
je pripetila včeraj zjutraj majhna železniška nezgoda. Neki vlak s praznimi vozovi, namenjen v Lipnico, je trčil v dva tovorna voza in ju vrgel s tira. Jeden je razbit, drugi prevrnjen. Izmed železniškega osobja se nikomur ni primerila večja nesreča.
v Teliko učiteljsko zborovanje za izboljšanje gmotnega položaja učiteljstva se vrši danes v Gradcu. O zborovanju priobčimo daljše poročilo.
v Ptujski občinski svet je sklenil 10 K davka za vsakega psa; ako se pa davek ne plača do konca februarja, se poviša na 15 kron.
v Njegov ideal ! Na svojem shodu v Št. Janžu na dr. p. je poslanec Ozmec govoril tudi o prispevkih države za ljudsko šolstvo, seveda svoji plitvi izobrazbi primerno. Dejal je prilično: „Dozdaj država ni nič prispevala, zato je vsaki prošnji za zidanje novih šol ugodila; če bo pa tudi država morala prispevati, si bo premislila in ne bo tako hitro kake šolske stavbe dovolila." Kako lepo, kaj — in kako idealno! Čim najmanj šol — sploh nobenih šol, to bi bil tako ideal raznih osrečeval-cev ljudstva Ozmečeve baže. — Značilno je, da so poslušalci, ki jih je pri-tiral kaplan Agrež na shod, med celim Ozmečevim govorom edino pri tej točki ploskali iu pritrjevali. Slava „zavednim" volilcem!
v Štajerski klerikalni učitelji, imenovani „slomškarji'', si hočejo ustanoviti lastno društvo.
v Mariborčani nameravajo v večjem številu posetiti veselico izobražev društva v Gorici pri Račah, ki se vrši v nedeljo 12, sept, popoldne. Ali se udeležite tega izleta tudi Vi?
v Klerikalna rajfajznovka se je ustanovila pri Sv. Bolfanku na Bišu.
v Na Ptuju so lepi travniki v najem. Ogledajo se lahko na minoritskem trgu in v gospodski ulici. Ponudbe se naj naslovijo na mestno občino. »
v Slovenski naprednjaki! „Slov. Gospodar" vas v zadnji svoji številki v nekem pristno klerikalno hinavskem podlistku imenuje lenuhe, postopače iu žeranjarje. Zapomnite si to! Tako si upa glasilo „slovenskih" duhovnikov zmerjati tisoče in tisoče poštenih slovenskih mož na Štajerskem, ker po svojem političnim prepričanju ne morejo biti pristaši stranke mariborske duhovščine, kateri načeluje Roškar. ki je svoj čas v Wagnitzu vstrelil svojo gospodinjo ! _
Najnovejša brzojavna in telefonica poročilo.
Hmeljski trg v Žalcu.
a Žalec, 11. sept. Kupčija mirna, cene neizpremenjene. Danes se je prodala večja partija prima hmelja po 380 K za 100 kg.
Hmeljski trg y Norimberku.
d Norimberk, 11. sept. Dovoz 300 bal, prodanih 200 bal. Tendenca mima, pa trdna. Cene nespremenjene.
Cesarska zahvala moravskemu prebivalstvu. ' d Veliki Mezefič, 11. sept. Cesar je poslal moravskemu namestniku bar. Heinoldu lastnoročno pismo s pooblastilom, da ga objavi. V pismu izraža sivolasi vladar svoje veselje in zadovoljstvo nad udanostjo obeh narodov na Moravskem in se zahvaljuje za mnoge dokaze ljubezni vladarski hiši in četam, katerim je prebivalstvo izkazovalo premnoge simpatije. Cesar sporoča na to prebivalstvu zahvalo in priznanje.
Konference na Dunaju, d Praga, 11. sept. „Den" poroča z Dunaja, da so nameravali izdati zastopniki večine v češkem deželnem
zvoru .(Čehi in konservativni veleposestniki) skupno izjavo, v kateri bi se povdarjala skupnost v vseh narodno-političnih vprašanjih. Mladočehi so se toplo zavzeli za to idejo, dočim so se ji agrarci z vso silo uprli.
d Dunaj, 11. sept. Prihodnji teden se bode posvetoval ministerski predsednik z nemškimi in češkimi agrarci. Pogajanja se bodo vršila v prvi vrsti zaradi pogodb z balkanskimi državami, potem pa tudi zaradi delovanja v parlamentu. Danes je sprejel ministerski predsednik baron Bienerth češkega deželnega maršala princa Lobkovica. Razpoloženje za dosego sporazuma v češkem deželnem zboru je ugodno.
d Praga, 11. sept. „Pravo lidu" poroča, da se češki narodni socijalci ne bodo udeležili posvetovanj v drž. zboru, da izrazijo svoj protest proti temu, da vlada ne zabrani protičeških demonstracij na Dunaju in da ne dovoli zopetne otvoritve čeških šol na Dunaju in v Poštorni.
Kriza na Ogrskem, o Budimpešta, 11. sept. Upanje, da se bode vlada sporazumela s sedanjo večino v parlamentu, se potrjuje. Zelo vpoštevajo izjavo grofa Appo-nyija, ki je rekel, da je sedaj sploh nemogoče misliti na ustanovitev samostojne ogrske b a n-k e ; ako mislijo gotovi ljudje še delati težave v tem oziru, bode nastal polom v neodvisni stranki. Danes se vrši v stanovanju še zmiraj bolnega Košuta prvi ministerski svet, ki se bode ukvarjal s političnim položajem.
Praška trgovsko-obrtna zbornica obsodila dunajske demonstracije.
a Praga, 11. septembra. Načelstvo praške trgovsko - obrtne zbornice je sklenila razglas, v katerem izreka svoje
obžalovanje, da je prišlo na Danaju do demonstracij, ki utegnejo zelo škodovati živahnemu kupčijskemu prometa med Dunajem in Prago. Dunajski trgovci in obrtniki naj bi se zategadelj s svojim vplivom zavzeli za to, da bi se enaki dogodki ne ponavljali.
Drobne novice.
a Veliki Mezefič, 11. sept Cesar Viljem je včeraj popoldne odpotoval čez Iglavo naravnost v badensko glavno mesto Karlsruhe. Sloves obeh vladarjev je bil zelo prisrčen.
a Dunaj, 11. sept. Kapitan Sverd-•rup je poslal dunajski „N. Fr. Presse" brzojavko, da je dr. Cook po njegovem mnenju dosegel severni tečaj iu da so napadi gotovih list in pa majorja Pearyja nanj popolnoma neopravičeni.
a Rim, 11. sept. „Agenzia Stefani" poroča, da v ruskih oflcij. krogih ne vedo ničesar, da je ruski car odložil svoje potovanje v Italijo. Ako bode carica bolehala, bo car sam potova decembra v Italijo.
Kranjske novice.
a III. shod narodno-radikalnega dijaštva se vrši v dueh od 16. do 19. septembra v Ljubljani. Kdor se hoče shoda udeležiti iu reflektira na brezplačno prenočišče in na druge olajšave, naj se pravočasno oglasi. Tovariše poziljamo, da pridejo s trakovi svojih akademičnih društev. Natančnejši vspored pravočasno Vsa pisma naj se naslavljajo na: Pripravljalni odbor za III. shod nar. radikalnega dijaštva v Ljubljani, „Mestni dom" „Prosveta".
a Meja med Kranjsko in Hrvatsko. Kranjska in Hrvatska se že radi meje po nekod dolgo vrsto let prepirata. Temu hočejo sedaj storiti konec potom kompromisa. Pri Suhi so že mejo regulirali na korist Kranjske, a pride še na vrsto, kostanjevški, krški, metliški in černomaljski okraj.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
135.	dan razprave.
Državni pravdnik trdi nadalje, da je drugi dokaz za veleizdajo G j o r e j e Nastič. On da je dokazal, kako je pri „Slov. Jugu" bil poseben odbor, ki je imel namen, uprizoriti veleizdajo in ustanek. Tisek je baje vedno ščuval narod, češ, da po krivici stoka v avstrijskih verigah. Državni pravdnik trdi, da so Nastičeve izpovedbe potrdile bilježke, ki so jih našli pri Milanu Pri-bičeviču.
Po kratkem odmoru veli pravdnik, da je obrana hotela pokazati Nastiča kot agent-provocateura, kar se jej pa ni (!) posrečilo. Protislovja v Nastičevih brošurah „Finale" in „Moje afere" so baje samo navidezne. (!) Branitelji, da so hoteli samo na škodo Avstrije dokazati, da se Nastiču ne sme verojeti. S tem je Accurti končal razpravo o Nastiču.
136.	dan razprave.
Danes je navzočih 15 braniteljev.
Branitelji so izpovedali, kakim redom in katere skupine bodo zagovarjali. Pravdnik za tem nadaljuje, da so obtoženci res hoteli, da se srbski del avstrijskih dežel odtrera od Avstrije. Srbska samostalna stranka je baje glavni nositelj in gojitelj veleizdaje. Različni zagovorniki vsemu temu odgovarjajo. Accurti obžaluje, da niso mogli poloviti vseh veleizdajnikov in da baš kolovodij niso zaprli. Trdi, da je dokazano, da so eni delovali posredno, drugi pa neposredno za odcepitev srbskih delov od Avstrije. Na to prehaja na posamezne obtožence po okrajih. Prvi je Vrginmost - Topusko z obtoženim A. Pribičevičem.
Narodni gospodar.
d Kako se dela iz hruševca — šampanjec? Na 50 1 sladkega, pa čistega mošta izpod preše se vzame 3 l finega vinskega cveta in poldrugi kg
sladkorja ter se pasti v pripravnem sodu vreti. Pozneje se pridene 3 g po-merančnega cvetja (se dobi v lekarni) in 7 g hrastove skorje. Čez dober teden se tekočina spravi v navadne steklenice, kakoršne se sploh rabijo za šampanjec, ter se pridene v vsako steklenico po eno žlico stolčenega sladkorja. Steklenice se zamaše in zamašek poveže z žico. To pijačo celo veščaki težko ločijo od pravega šampanjca.
v Kako se kravi zabrani nadležno otepavanje z repom pri molži? Vzame se približno 3 m dolga tenka vrv, kateri se konca zvežeta skupaj. K temu zvezanemu koncu se pritrdi vrečica, napolnjena z dobrim penščem drobnih kamenčkov. Ta zanjka iz vrvi se obesi ob molži kravi na križ in sicer tako, da visi obtežena vrečica ob repu navzdoL Krava bode tako prisiljena z repom mirovati tako dolgo, da se ji zanjka odvzame in v enak namen obesi zopet drugemu živinčetu. Naprava je zelo pri-prosta, pa zanesljiva.
Tržne cene.
10. septembra Dunajska borza za kmetijske pridelke, 10. septembra:
Pri današnjem prometu je vladalo ie bolj ugodno razpoloženje na podlagi severoamerikanskih poročil. Kurzi so se in tendenca troho poboljšali. Pri pšenici in rži so cene narasle po 5 t. Tudi pri ovsu; ječmen in koruza sta nazadovala za 10 v. Sladkor. Praga: 10.'sept. sur.sladkor prompt K 26'80, nova kampanja K 24'70. Tendenca uporna. — Vreme: toplo in vedro.
Sladkor. Trst, 10. septembra: Centrifugai Pilés prompt K 3l1/2 do K 32-1/2, za aovember-marec K 30V2 do K 31. Tendenca uporna.
B u d i m p e š t a, 10. sept. Pšenica za oktober K 13'59, pšenica za april K 13'78, rž za oktober K 9'57, rž za april K 9'87,oves za oktober K 7'33, oves za april K 7'61,koruza za september K —'—, koruza za maj K 7 09.
Pšeničnih ponud žmerno, veselje kupiti zmerno, tendenca trdna, prometa 30.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica 5—10 v višja. Drugo trdno. Vreme: lepo.
Budimpešta,lO.sept. Svin jad: ogrske stare, težke — do — v., mlade težke 141 do 143 vin., mlade, srednje 143 do 145 vin., mlade, lahke 144 do 146 vin.; zaloga 26.857 komadov. Prignano 219 kom., odgnano 676. Ostalo torej 26.428 komadov. Tendenca: živahna.
Ure na obroke za vsakogar
72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura «a gospode ali dame. najfinejše gravirana, z ■dobrim kolesjem, tekoča na kameaCkih, 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. St. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regnlirana 30 K. St. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ara na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rabinih, (na kazala se vidi njen tek) 35 K.
Št.
75. krasna rem. met. tnla nra za gospode ■ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta,
moderna in lepo gravirana 8 K. •Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184.
Mesečno 2 kroni.	36
sprejme učiteljska rodbina v Ljubljani v oskrbo. — Stanovanje v lastni vili, v najzdravejšem kraju mesta, :: vrt in kopelj na razpolago. :: Oglase prijavite na naslov: „Mestni ; Učitelj K. W." Ljubljana, Wolfova ul. št, 5., III. nadstropje. 430 3-3
Dira mlajša
dijaka
iz boljše rodbine se sprejmeta na stanovanje in hrano. Strogo nadzorovanje. — Vpraša se v Celju, Gledališke ulice št. 5, I. nadstr.
Najboljša prilika za nakup!
Krasna žepna ura z verižico samo 3 K 50 h. 30.000 komadov razprodanih. zato pošljem krasno 36 ur (ne 12 ur) tekočo remon-toarko s sidrom od „Grloria-srebra s švicarskim mehanizmom, lepo graviranimi pokrovi in s kazalom za sekunde, ki dobro gre, z lepo pozlačeno ali pouebreno verižico vred za same 3 K 50.
Nadalje ponujam pristno pozlačeno re-montoarko s sidrom, najboljše vrste s švicarskim mehanizmom ter s pozlačeno verižico vred za 5 K. 3letno pismeno jamstvo za vsako uro. — Razpošiljanje s poštnim povzetjem S, Kohane. Eksportna hiša za švicarske ure, Krakovo št. 450. Neštete zahvale in ponovna naročila. Za neugajajoče se denar vrne. 425 3-2
Vsakdo, ki pošlje K 14"—. dobi pristno zlato „Plaqueu-uro, z dvojnim pokrovom, petletnim jamstvom in nadalje 14karatno zlato verižico, moderne fazone, 56 gramov težko, uradno puu-cirano, za 150 K na obroke po najugodnejših pogojih. Plača samo 5 K na meseo, pa bodi možki ali ženska. Prvi znesek jemljemo tudi po povzetju. Ogrska industrija ur, (Ungarische ührenindustrie) UJbanya št. 169 (Ogrsko)
400 10-4
in modno blago'za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na češkem. — Vzorci franko. —
		
.->	j | Prosim lzrezati in spraviti ! | J	c v,- >ìv >ìv Vv'w v c
Mesto 18 K
Triletna garancija!
samo Nikdar več v življenju
8 K. se vam ne bode nudila prilika, kakor sedaj, da za smešno ceno sa.mo 8 K mesto 18 K
dobite eno jako lepo gloria - srebrno remontoir-anker uro, jako močno, z dvojnim pokrovom, fino izdelanim strojem in z 10 kamni, z verižieo in priveskom za 10 kron.
Razpošilja po povzetju tvrdka ogrska industrija ur (Ung. Uhren-Industrie) Ujbanya 169, Ogrsko.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Darujte za Narodni sklad!
Edina narodna trgovina^ s čevlji
Štefan Straši i Celjn
I priporoča svoj p veliko zalogo' vsakovrstnih čevljev za dairie in gospode, kakor tudi za otroke v najfinvjši izpeljavi. — Veljka izber čevljev za jesensko in zimsko sezono. Vse po . najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna.
Daje se tudi na obroke. 76 4-2
Cesarja Franca Jožefa I. Hmeljarska in zelenjavska šola v Žaten na Češkem»
(Javni učni zavod.)
Poučni jezik nemški. Kot predizobrazba je potrebno absolviranje ljudske in meščanske šole. Učna doba doba traja dve leti in sicer od 3. novembra do 15. junija. Teoretični poduk v vseh kmetijskih strokah v enakem obsegu kakor na poljedelskih šojah. V špecijelnih strokah, ka^or obdelovanju hmelja, zelenjavo in sadnega drevja tudi praktični pouk; pouk v kolarstvu, sedlarstvu ter postavljanju in napeljevanju hmeljiščnih žic. V posebnih kurzih pouk o pravilnem obravnavanju parnih kotlov ter o u^ni čebeloreji. Lastna vzorna hmeljišča, zelenjavski in sadni vrti, drevesnice, poskusne hmeljske sušilnice, zimske grede, kakor tudi poskusno gnojenje gred. Novo, vzorno urejeno šolsko in gospodarsko; poslopje. V zvezi z zavodom je poskuševalnica in preizkuševalnica za bmqjjjj; in zelenjavo. Začetek šolskega leta je 3. novembra 1909. Prospekti in pojasnita se dobijo pri ravnateljstvu.	'445 4-2
>? »i?; 'A *. ; 'a -„■> .',>>. 'A >J. r< >■<

Proalm lzrezati In spraviti!

Hb zamudite ugodne prilike!
Po najnižjih cenah priporoča
trgovina z žsleznino .Merkur', P. Majdič, Celje
izvrstne grozdne mline z obiralno pripravo, stiskalnice) slamoreznice; reporeznice, kakor vsakovrstno poljedelske stroje, Jieéi vseh vrst, tudi za kurjavo z žaganjem, štedilnike, prenosne kotle, kotle za perilo in žganje.
Nepremočljive vozne piatite, umetna gnojila vseh vrst.
V zalogi ima še nekaj mlatilnic, katere oddaja po posebno znižani ceni, da zaloge teh strojev popolnoma izprazne.
Nagrobne križe in svetilke v največji meri.
Odvetnik dr. fllojz Brothouič
vljudno naznanja, da je otvoril s 1. septembrom 1909 svojo
odvetniško pisarno v Slow. Graden.
Šolske potrebščine
kupite po ceni in dobro edino pri tvrdki
LEBKDUSFK
f ! 1
v Celju, Graška ulica št. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnik ' skladov po novih predpisih.
Zaloga Šolskih tiskovini papirja, peres» svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tušov, kamenčkov, gob, tablio, ' —— uradnih zavitkov in strun. ——
Ha debelo!
Na drobno!
Victor B«Vc
sliHar In piegar V Cdjn
SaVinsKa ulica štev. k
prevzame vsa r svojo stroko spadajoča dela ln jih izvršuje solidno in po zmernih cenah
Sprejmem taHoj Več pomočnikov.
Razširjajte ,Bar. Dnevnik'.
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli« vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—69
(F
Yelika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
a
k
£
L
■ M
m
XI)
Poštna naročila se izvršujejo točno in solidno.
IVAN RAVNIKAR, Celje
Telefon št. 17. GraŠka cesta Št. 21. Telefonit i
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, snliih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Knpnje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Eostrivniške slatine, Gieshtibler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst.
Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sli-vovke, kakor krajskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar še posebno opozarjam prireditelje raznih veselic.
Opozarjam kmetovalce na razna jesenska semena, kakor repno, deteljno (rdeči inkarnat in ajdno). Kupujem po najvišji dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse poljske pridelke. Prodajam pravi zabukovski premog (Glanzkohle) po najnižji ceni cele voze in na drobno).
VK
K
■»
S) t*
3
S)
»
S *
(D N<
B «■
a o 3
o
>r
o «
a
Na drobno in debelo.
Na dr
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 52-43
Južnoštajerska hranilnica u Celju

u narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitala. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
T
Dosedaj je dovolila 30.000 kron,
za
dijaške ustanove za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo ohrestovanje.
Slovenci, poslužujte se ÌMTfiActafaftkt hratlUtlfct pri nala9ani" svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
^HiiivdiRji»;!}* urnimi»»« ajj var0vance in zahtevajte pri sodiščih, JHS|.Ä24a:ai,-f#A Ima-tlni™ da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno ie v ]UZnv>la]w?qO HraniiniCO.
56 52—34

nisus
POSOJILNICA V CELJU
Telefon štev. 22.
v lastni hiši „Narodni dom".
Telefon štev. 22.
P0S01ILNICA V CEL1U, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
P0S01ILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579
jtad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog
47 52-34
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2%. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5% obrestovanju.
Jtad 340.000 Kron rezerVn. zabada
w
Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
„Knjižnica Narodne založbe t Celjn"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
Nadalje imamo še precej izvodov
„TJvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
„Kmetskega koledarja za 1. 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
Največja in najcenejša izber
Altih in razli6nil1 drugih zlatih, double itd.
mili utianov) verižic, zapestnic in sploh
vlllll vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
g* —	f Predno si knpite uro,
IÖIÜP i oglejte Si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zaston] in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
v Celju, 9I
dem'.
■O
Darujte za Nar. sklad !
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi
se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Rezervni fondi: 44,437.03601 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 98.323.486*35 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje; Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
v Gosposki ulici štev. 12. -	sei 32-15
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
H
Ì!
LASTNI
Poštne hran. račun St. 54.366. - Telefon št. 48. -
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
03 0©
Z
Pisarna je v CeSj&is,,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8«—12. ure
@o® dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hramStae vloge od «sake§a, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račai © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih éétrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © t,
Razširjajte napredna časopisa „Nar. Dnevnik" in Nar. List
46
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu.
Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu.
Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4'/2°/o.
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
ÄJ^tia	ÄS^nn «v^iin ÄS^
Edino narodno tßnmoscäfo podjetje f Celjn.
prVa južnostajcrslja lattinosela
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamen ov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnik :::	kamnov itd.	::t
Brušenje, pulir anje in
struganje kamena s stroji.
industrija družba.
Brzojavi: ,Kamnoseška industrijska družba Celje'.
/
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst gra-t in sijenitov po razno-rstnih narisih in nizkih cenah.
Napraya zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(raker).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah.
Popravljanje spomenikov, ude-:;; lavanje napisov v iste. :::

Dobite 09T za eno krono
možko, žensko ali deško
uro z verižico vred.
Da upeljemo svojo tvrdko z urami in dragocenostmi vsake vrste v Sirne kroge, pošljemo vsakomur, ki pošlje 1 K (tudi v znamkàh) za poslovanje in poštnino, elegantno verižrco z ilustrovanim cenikom, kakor tudi navodilo, kako je zastonj dobiti lepo uro. — Pišite takoj na
Ogrsko indnstrjjo nr (Ungarische Uirenind.)
Ujbanya it. 169 (Ogrsko). 401 10-4
sprejme kot učenca Simon Boh > er, krojač y Voitsbergu
449 3-1
Triji lepi močni
z vrati, prostornina po 600 litrov, se takoj prodajo v vili „RegiAa" pri Celju. 433 2-2
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah.
Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki rr^^cssr: trgovini le izborno
iz milarne Xvs&ns* Pfeifer v Spodnji Hudinji pri Celju — pošta Celje
sploh vsakovrstne dež. pridelke kupi
A. KOIiENC v Celju,
„Narodni dom'* in Graška cesta.
«reče
kupi vsako množino
A. KOLENC v Celju.
Zabukouski premog
na cele vozove se dobi po ceni pri
A. KOLENCÜ v Celju.
	1
	w
Na debelo in drobno!
a
Šolske potrebščine vseh vrst se dobe v najstarejši slov. trgovini s papirjem in risalnim orodjem itd.
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica
prihranite veliko denarja, ako nakupite za letošnjo jesen in zimo v veletrgovski hiši, R. Stermecki, Celje. Vzorci proti vrnitvi in pošiljatve čez 20 K franko. Posebno poceni je : 1 kos, 14 m, za 16 prtičev, debelega in najmočnejšega belega platna samo 16 K.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboru v Grornji Grosposki ulici štev. 38, moderno urejeno slaščičarno. Imel bodem vsak dan sveže in okusno pecivo ter vse v to stroko spadajoče stvari. — Priporočam cenjenim odjemalcem, posebno gg. trgovcem tudi svoje kandite.
Za mnogobrojni obisk se pripočočam z odličnim spoštovanjem
Eman llich.
447 3-1
Pekarija «* Slaščičarna ♦♦ Kavarna
lalsnli Zfllflznih
Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: pPedmestje 26 Zunanja naročila točno! 78 24-13 Cene nizke!

■"i
Poétno-hran. pač. i«. 848.428.
^r*^?1!"!:.«— ■ Ustanovno leto 1881.
Rez. zaklad ca. K IOO.OOO-—. Denarni promet v letu 1808 ——• K 2,790.060*77. ——
V
II
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO.
H anilne vloge obrestuje po 5% z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po 43/4% od dne do dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek&rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic in menic. Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnobranilne položnice na razpolago. Posluje vsak dan ; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek.
Ravnateljstvo s
.Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan.
Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Žigan, veleposestnik.

■v.v.
169 25-12
J
.......