Ljubljana, 30. oktobra i«i4l-XX
Posamezna številka oent. BO
Štev. 43
oraov
in KMETSKI L1
TJpravništvo ln uredništvo »DOMOVINE«, LJubljana, Puceinijeva ulica St. 5, H. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 Račun Poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711
Izhaja vsak teden
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 4.60 L, polletno 9.- L, celoletno 18,- L; za Inozemstvo: celoletno 24.- ti Posamezna številka 50 cent.
jooo nafemniških družin
le dobilo svojo zemljo
Duee je izročil na osušenem Pontinskem polju v last zemljo tistim, ki so jo doslej obdelovali kot najemniki
Iz Rima poročajo:
V nedeljo dopoldne se je pripeljal s posebnim vlakom na osušeno Pontinsko polje Duce v spremstvu s Tajnikom Stranke in Kmetijskim ministrom. V Littorii, kakor se imenuje nova občina, ustanovljena leta 1932. na osušenem močvirju, so Duceja sprejeli številni krajevni činitelji in množica mu je priredila navdušene počastitve, ki so se nadaljevale po vsem mestu. Z avtomobilom se je Duce odpeljal v palačo uradov, kjer je bilo med množico spredaj razvrščeno vseh 3000 najemnikov, oblečenih v fašistične uniforme, ki so doslej obdelovali pridobljeno zemljo za najemnino. Vsi so bili sklenili z bojevniško ustanovo pogodbe, da prejmejo zdaj to zemljo v last.
Tajnik Stranke je Duceju poročal o fašistični in vojaški organizaciji v Liktorski pokrajini, predsednik bojevniške ustanove pa o osuševalnih delih, ki so trajala od 23. novembra 1. 1929. dalje. Dne 29. oktobra 1. 1939. so bila tehnična dela dovršena. Ko je bila dosežena tehnična zmaga nad zemljo, se je borba nadaljevala na gospodarskem področju. Duce je sam izpodbujal delavce in jim kazal pot. Obljubil je bil najemnikom, da bodo sami postali lastniki te zemlje.
Pontinsko polje obsega 140.000 ha osušene
zemlje. Na njem je pet mest in 18 vasi s 60.000 prebivalci. Bojevniška ustanova je sama zgradila 2951 kmečkih hiš, 487 km ceste, 15.600 km prekopov, 21 km vodovodov, 640 km električnih napeljav visoke napetosti in 1080 kilometrov telefonskih zvez. Na Pontinskem polju goje 51.000 glav živine, pridelajo mnogo žita, sladkorne pese, bombaža in drugega. Ze zdaj znaša letni dobiček osušitve Pontin-skega močvirja okoli 100 milijonov lir. Vsi stroški z osuševanjem so skoro že v celoti poplačani.
Duce je imel na dozdajšne najemnike in množico ljudstva pomemben govor, v katerem je izpodbujal lastnike nove zemlje na delo in je končal z besedami: Z enako neomajno voljo, kakor smo z njo dosegli ta smoter, bomo dosegli tudi naš najvišji smoter, za katerega smo se borili, se borimo in se bomo borili do zmage.
Ko se je silno navdušenje množice poleglo, je Duce zapustil balkon palače uradov in v pritličju prisostvoval izročitvi pogodb in lastninske pravice dozdajšnim najemnikom. Vsi so mu bili predstavljeni. Med viharnim vzkli-kanjem se je Duce odpeljal. Ko je pregledal še nekaj bombažnih nasadov, je krenil na postajo, se poslovil od zastopnikov krajevnih oblaste v in se odpeljal z vlakom.
čez zimo se pripravimo
na pomladno setev
Zima se bliža. Pridelki so v glavnem spravljeni in ozimina je posejana. V naši pokrajini je bilo letos toliko zemlje obdelano kakor menda še nikoli. Pomladni pozivi, naj ne ostane neobdelana niti ped zemlje, so bili deležni odziva, vendar pa so bili mnogi glede uspeha razočarani. Zlasti so bili razočarani tisti meščani in tudi podeželani, ki so se brez izkušenj lotili obdelovanja manj rodovitne zemlje in ki so prekopali kakšen zapuščen svet. Ob pomanjkanju gnoja in dobrega semena seveda ni moglo biti mnogo pridelkov.
Toda ti neuspehi nas ne smejo omalodušiti. Kdor je pomladi prekopal pusto zemljo in v naglici nasadil krompir, tako da ni imel posebnega pridelka, naj že zdaj jeseni poskrbi za gnoj in to zemljo pri prekopavanju dobro pognoji. Pognojiš jo s hlevskim gnojem ali pa kompostom. Prekopanje zemlje jeseni je prav tako važno kakor gnojenje, ker prekopana zemlja čez zimo premrzne in postane rodo-vitnejša. Prelopataj zemljo tako globoko, kakor seže lopata, ali pa jo daj preorati, če je prostor razse^en in imaš možnost, dobiti orača.
Kmetje takega pouka seveda ne potrebujejo. V mislih imamo tu le nove obdelovalce zemlje. Takih novih obdelovalcev je v naši pokrajini mnogo. So to meščani z vrtovi, podeželski obrtniki z manjšimi zemljišči in drugi, ki se jim prej ni bilo treba pečati z zemljo. Čas je tak, da odločno kliče po obdela-nju vsakega kosa zemlje. Ker je gnojenje važno vprašanje, naj se vsak izmed novih obdelovalcev pobriga že zdaj za gnoj, zlasti tudi za umetna gnojila, da bo na pomlad imel svoje zemljišče pripravljeno. Nič oklevanja, temveč prav resno na delo, saj bo delal vsakdo zase in za svojo družino.
Fižol, krompir in vsakovrstna zelenjava pridejo za nove pridelovalce v poštev. Čez zimo se pri bolj izkušenih pouči o vsem, kar je potrebno, da boš imel res izdaten pridelek. Pouči se zlasti pri tistih, ki so imeli na svojih vrtovih letos res lep pridelek. V starih italijanskih pokrajinah je povsod zemlja vzorno obdelana. Tudi v Nemčiji imajo obdelan vsak vrtiček. To se pri prehrani močno pozna.
Pri vsem tem pa lahko rediš kunce z odpadki povrtnine. Na drugem mestu prinaša-
mo opis kunčjega hlevčka. Reja kuncev je t, Italiji zelo razširjena in se vlada prizadeva, jo še bolj razširiti. Kunčje meso je odlično in kunčje kože so važen pridelek. Če nimaš govejega mesa, imaš vsaj kunčje in laže se bol preživljal.
S kokoši je večja težava. Kokoši potrebujejo mnogo izdatne krme, če hočeš, da ti bodo nesle Ker je reja kokoši t večjem številu za mala gospodinjstva predraga, je boljše, da se s to rejo pečajo le večja gospodinjstva, a mala samo v skrčenem obsegu. Samo če imaš možnost cenene prehrane, imej več kokoši. Enako lahko taka gospodinjstva rede po eno svinjo. Pač pa ima lahko tako malo gospodinjstvo, če poseduje nekaj več zemlje, kozo, ne več kakor eno. Zal le, da je koz zeio malo na razpolago in prav drage so. Mnogi so pripravljeni kupiti si kozo, a je ne dobijo. Če pa že kje naletijo na prodajalca, tudi ne pride do sklenitve kupčije, ker je žival predraga, povrhu pa še slabe pasme. Treba bi bilo k nam uvoziti pasmo, ki bi dajala dovolj mleka.
Kakor so letošne izkušnje pokazale, se na vrtovih najbolj izplača gojiti fižol in krompir šele, če imaš večji vrt. Hranilna vrednost fižola je tudi večja od one krompirja, čeprav fižol glede zemlje ni tako izbirčen kakor kromoir. Od gojenja fižola imaš dolge tedne zdravo hrano, to je stročji fižol, zraven pa še nekaj fižola posušiš za zimo. Pobrigaj se že zdaj za dobro seme.
Bilo bi za našo pokrajino velikega pomena, če bi imeli mnogo vzorno vodenih malih gospodinjstev. Silno mnogo lahko pridelaš na kolikor toliko velikem vrtu, če si znaš pomagati, to se pravi, če si res umen vrtnar. Razmere nas silijo k temu, da se bomo morali temu vprašanju z vso vnemo posvetiti.
Zdaj pa še nekaj besed o večjih in velikih kmetijah. V zadnem času se tu in tam sliši, da prideluje naša pokrajina premalo turšči-ce in da naši kmetje ne znajo kaj prida ravnati z njo, da bi bolje obrodila. Znano je, da je naš kmet marljiv in vesten. Naloga kmetijskih strokovnjakov bi bila, da bi mu pomagali tam, kjer je kmetovanje morda še preveč starokopitno. Ni dvoma, da bo naš kmet storil za večji pridelek živeža vse, kar mu je mogoče storiti, saj previšek proda po ugodnih cenah.
Najtežavnejše vprašanje našega kmeta je vprašanje gnojenja. Kakor lastnikom vrtičkov in vrtov manjka tudi njemu gnoja. Stanje živine se mu je v zadnih letih skrčilo, zato ima manj hlevskega gnoja, zraven pa ne ve, če si bo lahko nabavil umetnih gnojil. Zemlja v Ljubljanski pokrajini ni povsod enaka, zato morajo biti za pokrajino poceni na razpolago različna umetna gnojila, s katerimi se pridelek zelo poveča. Gnojenje s hlevskim gnojem in v dopolnilo še z umetnimi gnojili bi Ljubljanski pokrajini pripomoglo do tako velikega pridelka, da bi se uvoz živil od drugod znatno skrčil. Pozimi bo dovolj časa za premislek, kako naj se vzorno obdela prav vsak kot zemlje tudi v naši pokrajini.
Oglašujte v »Domovini«!
Najprej hlevček, potem šele kunci
Prvo pravilo vsakega rejca kuncev začetnika mora biti: Najprej hlevček, potem šele kunce. Tako važno je namreč kunčje bivališče za kunčje zdravje.
Glavni pogoji pri gradnji hlevčka so: da je hlevček dovolj prostran, da je zračen in svetel, vendar brez prepiha, da je suh, da se da lahko čistiti in da varuje živalce pred solnčno pripeko in vročino. Kadar gradiš hlevček, se drži teh pogojev, če hočeš imeti uspehe v reji kuncev ali domačih zajcev. Ce imaš hlevček, ki ne ustreza tem pogojem, kar opusti rejo kuncev, ker ti bo prinašala namesto uspehov le nejevoljo in škodo. V neprimernem hlevčku živalce kmalu začnejo hirati in se naposled druga za drugo preselijo v krtovo deželo.
Kdor hoče začeti rejo kuncev pomladi, naj si že zdaj pred zimo zgradi hlevček, odnosno naj si še pozimi pripravi vse potrebno v hlevčku. Pa tudi ne glede na zdravje kuncev bo imel rejec večje veselje z rejo, če bo irnei vse lepo urejeno. Reja kuncev je v teh časih, ko živil ni preveč, predvsem važna za pridobivanje mesa in šele v drugi vrsti za pridobivanje kožuhovine.
Za male in sredne pasme, katerih povprečna teža doseza okoli štiri kilograme, je potrebna kletka, katere tla merijo najmanj 8000 kv. centimetrov. Tla, ki toliko merijo, naj bodo tako napravljena, da bodo široka en meter, a v globino naj sezajo 80 centimetrov, kar torej znaša 8000 kvadratnih centimetrov talne površine. Višina take kletke naj znaša okoli 60 centimetrov. Za večje pasme morajo biti tla pro-stranejša, to je, merijo naj okoli enega kvadratnega metra. Taka tla naj znašajo v širino 1.20 metra, a v globino 80 centimetrov. Visoka naj bo ta kletka okoli 60 do 70 centimetrov. Lahko pa je pri težjih kuncih s povešenimi uhlji tudi nižja. Da lahko tudi menjaš pasme, storiš najbolje, če si zgradiš hlevček za večie pasme, četudi morda rediš v začetku manjše pasme. Zgradi si torej hlevčke, katerih tla so široka 1.20 metra, globoka 80 centimetrov in visoka 60 do 70 centimetrov. Vprašal se boš. zakaj naj bi tla kletke ne bila rajši en meter široka in en meter globoka. To je zato, ker take kletke laže čistiš.
Najtrpežnejši bi seveda bil kunčji hlevček, če bi bil narejen iz betona. Toda žal je beton pozimi premrzel za živalce, ob deževnem vremenu pa prevlažen. Zgradiš pa si hlevček lahko Iz opeke, vendar moraš pri zidanem hlevčku obložiti notranje stene z deskami. Največ se za knnčji hlevček uporablja sam les, ki je slab prevodnik toplote in zato za zimo najprimernejši.
Zelo je važna tudi lega kunčjega hlevčka. Čelna stran (to je tista, ki naj bi bila široka okoli 1.20 metra in kjer so vratca) mora biti tako obrnjena, da solnce ne more neposredno pripekati na živali, a da tudi ni izpostavljena močnemu vetru. Najbolje storiš, da zgradiš hlevček v senci drevja obrnjen proti vzhodu, kjer solncce sije na domače zaice le zgodaj zjutraj. Tisto stran hlevčka, kjer rad piha močan veter, zavaruješ s steno, ki je primerno oddaljena od hlevčka. Zadosti je, da burja no piha naravnost v živali. Zavaruješ lahko živali pred burjo za silo tudi s primernim grmičevjem. V bližini hlevčka ne smeta biti gno jišče ali smetišče, ker je to za živalce zelo škodljivo^ Žival brez snage ne more uspevati. Tudi dež ne sme padati v kletke, kar preprečiš s primernim napuščem, to je s podaljšano streho. Podaljšek strehe mora biti tolikšen, da zanesljivo brani domače zajce pred dežjem. Pri vsem tem ne sme živalcam primanjkovati zraka.
Dobro ni, če so kunčji hlevčki v zaprtih prostorih. živalce se tako omehkužijo ln oslabijo. Zato postavi hlevček zmerom zunaj. Zraven hlevčka pa si ogradi nekaj kvadratnih metrov zemlje, kamor spušča« zlasti miade kunce, da se nadivjajo, kar je zdravo zanje. Okrog hlevčka in ograje naj rase razno grmrčje, drevje ali druge rastline. S tem se vlalfi letna vročina ln dela senca.
Zdaj pa še nekaj o gradnji hlevčka samega, Hlevčki so dvonadstropni ali trinadstropni. Če
imaš trinadstropen hlevček, pač višina posameznih kletk ne sme presegati 60 centimetrov, ker sicer ne prideš zlahka do vrhne kletke. Deske, ki jih rabiš za kletke, so lahko tanjše. Samo moraš špranje, čeprav so te komaj vidne, zabiti z laticami od zunaj, da onemogočiš vsakršen prepih. Prav tako ne sme skozi tla prihajati prepih in voda iz kletke ne sme curljati v spodno kletko. Razen tega živali v svoji kletki ne smejo posedevati v mokroti. Zato naj bodo tla malo (ne preveč, da živalim ne spo-drkuje) nagnjena na znotraj. Ob zadni steni pa imej možnost odtoka vode. Izkušeni rejci vedo, da zajci opravljajo potrebo le v ozadju kletke, zato postavi v ozadju čez tretjino kletke na tla rešetko iz latic. Širina prostora med laticami naj ne znaša nad en centimeter, da se živalcam ne bodo šapke zatikale v širokih špranjah.
S pomočjo teh rešetk lahko dosežeš, da živali ne bodo sedele v mokroti. Pri čiščenju kletke, ki je potrebno dvakrat na teden, vza-meš vsakikrat tudi rešetko iz kletke ter jo temeljito očistiš. Pri tej priliki naj še opozorimo, da tla v kletki naj ne bodo pregladka, ker je zelo mučno za živali, če jim spodrkuje. Prav tako pa tudi ne smejo imeti trske, ki bi živali zbadale v šapke.
Zelo'važno je, če imaš večnadstropen hlevček, da voda iz gorne kletke ne curlja na spodno. Tla morajo biti torej tako narejena, da to onemogočajo. V ozadju kletke napraviš morda žlebček, v katerega bi se stekala voda. Iz tega žlebčka naj bi v sredi držala na prosto daljša cevka, skozi katero bi odtekala voda na prosto tako, da se ne bi razlivala po zunanji steni spodne kletke, ta cevka naj bi se tudi zapi-
rala, da ne bi bil prepih v kletki. Odpira naj se zaradi odtoka vode enkrat ali dvakrat na dan. Tla na
praviš lahko tudi tako, da jih vzameš, kadar jih čistiš, kot predal iz kletke.
Da bi tla prehitro ne segnila, jih namazi temeljito s karbonilejem. Seveda moraš s karbo-nilejem namazana tla vsaj štiri tedne sušiti, preden so za rabo, ker je sveži karbonilej kuncem škodljiv. S karbonilejem namaži sploh ves leseni hlevček znotraj, pa tudi zunaj, če hlevčka zunaj ne nameravaš prebarvati s kakšno mastno barvo. Tako namazani hlevček naj se suši, kakor rečeno, vsaj štiri tedne, preden deneš vanj kunce.
Za steljo rabi le čisto slamo. Več slame potrebujejo živalce zlasti pozimi, vendar jim mraz ni preveč nevaren. Samo prepiha ne sme biti v kletki in tla morajo biti suha. Če je mraz izreden, zakrivaš vratca do dveh tretjin s kakšno napravo iz desk. Vratca, ki naj bodo iz žične mreže, so lahko čez vso predno stran. Gosta naj bo mreža toliko, da ne morejo h kuncem podgane, ki kradejo in onesnažujejo zrno. Mreža naj bo pribita na notranji strani vratnega okvira, tako da živali ne morejo glodati okvir.
Streha naj ne bo iz pločevine, ker se poleti preveč ogreje, kar je živalim škodljivo. Najboljša je lesena streha. Prevlečena pa maj bo s strešno lepenko. Tudi streha iz opeke je dobra, če jo poleti v vročini polivaš z vodo.
Na ta ali podoben način naj bodo zgrajeni kunčji hlevčki. Preden pa se lotimo gradnje hlevčka, je važno, da si ogledamo hlevček kakšnega preizkušenega rejca in se s takim rejcem malo pogovorimo. Stari rejci nas hkratu tudi pouče. kakšne pasme najbolje uspevajo, da bomo imeli od reje res tudi koristi. Danes čisto športna reja nima pravega pomena, ker so časi taki, da moramo od reje kuncev imeti neposredno korist.
Najvišje dopustne cene na ljubljanskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki rabnikov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani za teden od 27. oktobra zjutraj do nedelje 2. novembra zvečer. Visoki Komisariat je predložene cene odobril. Cene (v lirah) so nastopne:
Domači krompir 1.20, zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 0.60, zeljnate glave na debelo 0.50, kislo zelje na drobno 2, repa na drobno izpod 10 kg 0.70, repa na debelo 0.50, kisla repa 2, rdeče zelje 0.80, ohravt 0.80, cvetača 3, brstni ohrovt 3, koleraba 1, koleraba do štirih kosov na kilogram 1.50, rumena koleraba 0.50, rdeča pesa 1.50, rdeči korenček brez zelenja 2, šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.20, črna redkev 1.20, peter-šilj 2.50, por 3, zelena 2.50, domača čebula
2,	šalota 2, česen (25 glavic na kg) 4, jedilne buče 0.50, glavnata solata 2.50, endivija 2, otrebljeni motovileč 6, mehka špinača 2.50, trda špinača 1.50, liter suhih bezgovih jagod
3,	liter šipka 2, kilogram letošnega suhega lipovega cvetja 20, domača žlahtna namizna jabolka 3.40, domača namizna jabolka prve vrste 3, domača jabolka druge vrste gospodinjskih sort 2, domača jabolka za vkuhavanje, nedozorela, črviva, obtolčena, nagnita 1.50, domače hruške od 2 do 4, domače kutine 3, žlahtno domače grozdje 4.50, domače grozdje samorodnic (izabela, šmarnica) 3, domači kostanj 3, gobe: a) rumeni in rjavi ježek, rumena griva (medvedove tačke ali par-keljci), štorovke za liter 1, b) liter lisičk in večjih zimskih kolobarnic (mraznic, sivk) 1.50, c) liter sirovk, ciganov, možkov (jele-njega jezika), žemljevk, ovčjega vimena 2, d) liter majhnih sivk (mraznic) za vlaganje 2.50, e) kilogram mladih čebularjev in maslenk 3, kilogram nerazvitih jurčkov z zaprtimi klobuki 10, g) kilogram razvitih jurčkov z odprtimi klobuki 6, kunci (živa teža) 10 lir.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih
pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 3 na modrem papirju. V vsakem šopku zelenjave za juho mora biti tudi vsaj en rdeči korenček. Vse te cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu.
*
= Rejci malih živali v Novem mestu so si ustanovili zfruženje. Na pobudo novomeških manjših posestnikov ki ljubljanskega društva »Rejec malih živali« je bil 26. oktobra v Novem mestu ustanovni občni zbor društva »Rejec malih živali« za novomeški okraj.
= Sadna sušilnica v Trebnjem. Po daljših pripravah je podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Trebnjem začela graditi veliko moderno sadno sušilnico. Sušilnica bo zgrajena tako, da jo bodo mogli uporabljati poleg sadjarjev za sušenje sadja tudi kmetovalci za sušenje žita in turš&ce. Zato bo k sušilnici prizidana še gospodarska lopa.
X Kako je kenguru dobil svoje ime. V
rastlinstvu, živalstvu in v zemljepisu najdemo včasih imena, ki so na prav nenavaden način prišla v jezike evropskih kulturnih narodov. Ko je raziskovalec James Cook 1. 1770 kmalu po odkritju Moretonskega zaliva jadral ob obali Queenslanda, so morah nekega dne mornarji spustiti sidro, kajti na jadrnici jim je zmanjkalo pitne vode. Ladjo so že prej opažih domačini, ki so se zdaj zbirali ob oba^ li ter si radovedno ogledovali jadrnico in bele može. Eden izmed njih je nosil čez raj-mo neko ubito žival, ki je Angleži še niso poznali. Mornarji so vprašali domačine, kako se ta žival imenuje, in so dobili za odgovor: »Ken-gu-ru«. To se pravi: »Mi te ne razumemo.« Mornarji so žival dobili za eno ogledalo in oster nož ter jo odnesli na krov, kjer so javili kapetanu, da domačini žival imenujejo kenguru. James Cook si je to zabeležil, in tako se je zgodilo, da se ta čudna žival imenuje danes kenguru (mi te ne razumemo).
Pregled vojnih
in
STRAN 3 tttmm mm
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 26. oktobra tole vojno poročilo: Na kopnih bojiščih pri Marmarici in na področju Gondarja
so naši oddelki izvedli ofenzivne izvide in uspešna streljanja. Naše letalstvo je bombardiralo letališče v Kufri in s strojnicami obstreljevalo avtomobile, zbrane v Oaziji. Nemška letala so zadela cilje v Tobruku. Angleška letala so metala bombe na Tripolis in Bengazi: nekaj škode na stanovanjskih hišah in le malo ranjencev med prebivalstvom Tripolisa; v Bengaziju je bila zadeta arabska četrt: nobene žrtve. Bombniki Kraljevega letalstva so v spremstvu lovcev 25. t m. popoldne napadli pomorsko oporišče v La Valetti. Navz!'C siloviti reakciji protiletalskega topništva, ki je zadelo mnogo naših letal, so bili cilji zadeti z bombami velikega kalibra, ki so povzročile požare, vidne tudi z južne obale Sicilije. V teku letalskih spopadov proti sovražni letalski formaciji so naši spremljevalni lovci pod poveljstvom poikovnika-pilota Sugenia Leot-te sestrelili v plamenih tri letala tipa »Spit-fire«. V Sredozemlju je naše letalo na pomorskem izvidu sestrelilo sovražno letalo. Dne 25 t. m. zvečer so naša torpedna letala napadla v srednem in vzhodnem Sredozemlju sovražno pomorsko formacijo. Letalo pod poveljstvom poročnika-pilota Luigia Strania je i torpedom zadelo križarko.
I r. Berlina poročajo: Ves nemški tisk opozarja nn obvestilo
o razgovoru, ki ga je imel nemški državni poglavar v svojem glavnem stanu z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom.
Obisk italijanskega zunanjega ministra v nemškem glavnem stanu, pravi »Deutsche Allgemeine Zeitung«, kaže še enkrat na najtesnejše sodelovanje osnih sil v vsej orjaški borbi, ki ima za glavni smoter bodočnost Evrope. Italijanske čete se bore ob strani nemških vojnih sil, kakor so se že oorile na raznih evropskih m afriških boiiščih Niih so-
dogodkov
delovanje je prav na bojišču Sovjetske zveze še prav posebno tesno in pomembno. Staro prijateljstvo italijanskega in nemškega narc-da je prišlo do najlepšega izraza v osebnem prijateljstvu njunih voditeljev Adolfa Hitlerja in Benita Mussolinija. Načrtov tudi v nasprotnem taboru ne manjka, piše k temu sestanku »Borsen Zeitung«, toda tam se opirajo na utvare, medtem ko Nemčija in Italija gradita na dejanskih osnovah. Razgovori državnega poglavarja z grofom Cianom se se vršili baš v trenutku, ko se nemška in zavezniške sile pripravljajo, da kenčno uničijo boljševiško vojaško moč in tatco ustvarijo pogoj za razširjenje evropskih gospodarskih osnov.
Nemški poročevalski urad razglaša: Pri vojnih operacijah na južnem delu ruskega bojišča so zadnje dni sodelovali tudi italijanski oddelki.
Oddelki neke italijanske pehotne divizije so po hudih bojih zasedli neko važno železniško postajo.
Oddelki neke druge pehotne divizije, tudi italijanske, so pa prekoračili neko reko, ko so razbili in premagali odpor sovražnika, ki je bil znova prisiljen umakniti se. Med temi operacijami so italijanski oddelki zajeli številne ujetnike.
Iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva je razvidno,
da se prodiranje na vzhodu nadaljuje.
V Doneški kotlini so italijanske čete izjalovile poskus, da bi se napredovanje zavleklo s protinapadi. Poročilo pravi, da je bil sovražnik z velikimi izgubami vržen nazaj in je pustil več sto ujetnikov v zavezniških rokah. Na jugu je bil zavzet Harkov, važno vojno industrijsko središče.
Iz Rima poročajo: Angleški zunanji minister Eden je imel v poslanski zbornici govor, v katerem je med drugim dejal, da je sam že dolgo prepričan o tem, da med Sovjetsko Rusijo in Anglijo ni razloga za ka-
kršnekoli spore glede koristi. Eden je dalje dejal,
da je Anglija že davno pred začetkom zdajšne vojne na Vzhodu začela zbirati sirovine za Uusijo. To pomeni, da je Anglija bila poučena o sovjetskem napadalnem načrtu že ▼ času, ko je Stalin podpisoval pogodbe z Nemčijo. Eden je tudi priznal, da je po nalogu ministrskega predsednika Churchilla obveščal sovjetsko vlado o vodnih pripravah, kar dokazuje, da je angleški ministrski predsednik že dolgo pred začetkom vojne opozarjal Stalina.
Iz Tokia poročaio: Kitajska Čanskajškova vlada se po poročilih japonskih listov
boji večje japonske odločnosti v kitajski vojni, odkar je sestavljena nova japonska vlada
pod vodstvom generala Toja Dokaz so seje kitajske vlade in nieni posveti z angleškimi državniki
Afganistanska vlada je razglasila, da se je morala vdati pritisku Anglije in Rusije in
izgnati iz države malenkostno število nemških in italijanskih državljanov. S tem je hotela dokazati, da hoče ohraniti mir in nevtralnost, čeprav bo izgon škodoval njenemu gospodarstvu in industriji.
Angleška propaganda širi neresnične vesti o nekih nemških mirovnih poskusih, piše »Dsutsche Allgemeine Zeitung«. Listu se zdi čudno, da se take vesti pojavljajo v času, ko stopa boj proti Rusiji v zaključno razdobje. List pravi,
da je smešno samo pomisliti na to, da bi države osi mislile na kakršnokoli poravnavo zdaj, ko imajo zmago že v rokah. Morda bo, na-glaša list, v kratkem govora o mirovnih pri-zadevaniih iz naso^otnega tabora.
Iz Lisbone poročajo: V angleški zgorni zbornici je lord Moyne izjavil,
da bi angleški vdor na ovropsko celino v zdajšncm trenutku bil nesmisel. To je izjavil v odgover nekemu drugemu lordu, ki je zahteval, naj Anglija razbremeni Ruse s takim vdorom. Lord Moyne je dejal, da ima Nemčija zdaj ob francoski obali več lovskih letal kakor na vsem vzhodnem bojišču.
Po trpljenju sreča —
Povest iz kmetskega življenja — Napisal 4atišean
»Govoril bom tako. kuKm |t	ie i^ku
Ivan. »Tat je nekdo drugi ..«
»Kdo?« se je drznil zlobnik poizvedovati.
»Morda ni teko daleč... Vendar ga še ne smem imenovati...«
Zvijačnik je prišel v zadrego, česar pa Ivan v temi ni zapazil. Čudil se ie njegovem« molčanju, ki pa ni trajalo dolgo časa. Polde se je hitro spet oglasil in rekel hinavsko: »'Tedaj jo lahko izrežeš. Pojdi na sodnijo in ovadi onega, katerega si osumil...«
»Le počasi,« je odvrnil Ivan. »Naglost ni dobra. Ptiček se bo že sam ujel v zanko.«
»Tako kakor se je ujela ptica...« mu je oponesel Polde. »Če je kriva, bodo sodili drugi. Ne želim ji hudega; prav pa ni, ker me je osramotila.«
»Kakor si zaslužil,« je izrekel Ivan mr-mraje in zavii proti domu. Studil se mu je hinavee, ki je pahnil v sramoto njegovo zaročenko. Nalašč se mu je nastavil, da bi ga še bolj potrl. Ako bi se ne bil premagal ter mu očital hudobnost, bi ga Polde prijel za besedo. Krivde bi mu seveda ne mogel dokazati.
Še tisti večer se je Ivan posvetoval s svojim sosedom. Ažman je bil izkušen mož in svetovalec v raznih zadevah. Četudi ni bila njegova vedno prava, so ga vendar vsi ubogali.
»Očka, takole je pa takole,« mu je Ivan zauono razlagal. »Povejte mi, kaj naj napravim.«
»1, kaj Doš napravil.« Ažman se je zamislil. «Vidiš zadeva je težavna. Ako hočemo odvzeti krivdo dekletu, jo moramo naprtiti komu drugemu ... To pa ne gre brez dokazov, kakršnih tukaj ne bo lahko dobiti.«
Mladenič je obupal: »Tedaj ne kaže drugega. kakor ustaviti oklice ...»
»Fant, to je tisto, kar ti svetujem. Vsaj za to,;ko r^sa. Hokler se zadeva ne razčisti. ..«
Ivan ni pričakoval takega nasveta. »In potem?« je vprašal poparjen.
»Hm.« Mož je pokašljal in 3e popraskal za ušesom. »Recimo, da bo Tončka oproščena. Tatvine ji najbrž ne bodo mogli dokazati. Toda sum bo ostal. Ljudje radi pometajo pred tujim pragom. Kdo ve, čez nekoliko let ji bodo še očitali da je bila zaprta ... «
»Le drzne naj se ji kdo kaj očitati!« je za-pretil. Tu pa ne bom nikomur prizanesel!«
»Fant, ljudem ne b»š zavezal jezikov. Ce boš prijel enega, jib bo šepetalo devet za tvojim hrbtom. Čim bolj boš mešal, tem bolj bo smrdela«...
»Tedaj naj razdrem,« je Ivan vzdthnil bolestno.
»Kakor hočeš. Verjamem, da Tončka ni kriva. Greh bi bil, če bi jo krivično sodili. Toda nihue ne bo mogel reči, da ni imela sitnosti s to zadevo.
Ivan se je odločil: »Torej sodite, da je najbolje, če napravim konec?«
»Drugega ti prav za prav ne kaže. Naposled bo še kdo rekel, da sta bila dogovorjena. Tako
i boš ostal vsaj čist in nihče ti ne bo mogel kaj očitati«
i Mladenič se je zgrabil za prsi. V njem se je trgala doslej tako močna vez ljubezni. Svoje tople občutke je moral pogasiti s silo — zaradi hudobnega človeka.
S trudnimi koraki se je napotil med tednom ustavit oklice. Župnik ga je začudeno pogledal. »A če je nedolžna? ... « ga je rahlo opozoril.
Ivan ni vedel, kaj bi odgovoril.
»Deklica se mi smili,« je govoril sočutno. »Nekaj časa jo bodo zasliševali in potem izpustili. Obsojena najbrž ne bo, ker bo manjkalo dokazov. Teda kdo ji bo povrnil škodo9 Kdo ji bo dal zadoščenje?«
Mladeniču se je utrnila solza.
»Nič ne žaluj!« ga je tolažil. »Za viharjem bo sijalo solnce. Tončko poznam bolje kakor jo poznajo drugi. Tudi če je grešila, je ne obsojam. Človek se lahko zmoti. Poglavitno je, da se kesa in poboljša.«
Ivan je verno prikimal.
Zenitev, ki je dvignila v Hruševju tolike zanimanja, je bila razdrta. Za koliko časa, tega Ivan še sam ni vedel. Njegove misli se niso mogle ločiti od drage zaročenke. Njena slika mu je bila zvesta spremljevalka.
PETO POGLAVJE
Vse na svetu se razkrije, naj bo še tako zakrito. — Kar je v teme plašč zavito, hitro beli dan obsije.
Potepuh Kračar je medtem nekam izginil. Njegova odsotnost ni bila sumljiva, ker jo je postopač večkrat kam pobrisal. Nihče ni vprašal po njem, saj se je navadno kmalu spet povrnil. Njegovo potikanje po vasi vaščanom ni
Dvaindvajseta vaja
Pomožni glagol essere (biti)
Zdajšni čas (il presente)
io sono — jaz sem
tu sei — ti si
egli, ella e — on, ona je
noi siamo — mi smo
voi siete — vi ste
essi, esse sono — oni, one so
Nedovršni pretekli čas (l'imperfetto) §ra (ero) — sem bil eri — si bil era — je bil eravamo — smo bili eravate — ste bili erano — so bili
Dovršili pretekli čas (il passato remoto) fui — sem bil fosti — si bil fu — je bil fummo — smo bili fost« — ste bili furono — so bili
Prihodni čas (il futuro sčmplice) saro — bom sar&i — boš sara — bo saremo — bomo sarete — boste saranno — bodo
Kondicional (il condizionale) sarei — bi bil saresti — bi bil sarebbe — bi bil saremmo — bi bili sareste — bi bili sarebbero — bi bili
Velelnik (1'imperativo) sii (sia) — bodi (non čssere ne bodi) sia — naj bo
bilo po volji. Čim dalje je šel, tem rajši so ga | Imeli
Nekega dne pa se je capin nenadno spet pojavil. Kar po prstih se je prisukal, tako je bil dobre volje. Dvakrat je šel okrog vasi, ne da bi se kje ustavil. Vmes je žvižgal kakor na piščalko.
Kračar je bil vesele narave. Otožen je bil aamo takrat, kadar je bil lačen in žejen. Za merico žganja je vso noč posnemal citre in zbijal šale.
S Poldetom sta se našla zvečer v mraku. Dogovorila sta se z znamenji, katerih ni razumel nihče drugi. Ko se je stemnilo, sta se sestala v samoti za vasgo.
Postopač ga je dregnil s komolcem. To je bil njegov nagovor.
»Ali si prodal?« mu je pošepnil Polde. »Kakor vidim, si napravil dobro kupčijo.«
»Pa še kakšno!« mu ni hotel potepuh povedati nič gotovega. »Kako pa doma? Ali nama niso že na sledu?«
»Kdaj še, ali pa nikoli! Teta ni ničesar slišala in drži z nama. Tončka je še vedno v preiskavi.
»Juhe!« Kračar je kar poskočil.
»Tiho!« Polde mu je položli na usta dlan in rekel potiho: »Tedaj bova delila ...«
»Zapila,« mu je odgovoril. »Žejen sem ko mavra...«
Polde je ugovarjal: »Vedeti moram, koliko si dobil za uhane.«
»Toliko,« mu je pokazal na prste.
»Torej vsak polovico ... Dobil bi bil lahko več, če si našel dobrega kupca ...«
»Ali meniš, da ne vedo, koliko so vredni taki uhani? Kar pogleda jih in potehta. pa ti ne primakne niti beliča . . .«
Polde je bil radoveden, koliko ima capin
siamo — bodimo siate — bodite siano — naj bodo
Konjunktiv zdajšnega časa (il congiuntivo presente) che io sia — da bi jaz bil che tu sia — da bi ti bil ch'egli sia — da bi on bil che noi siamo — da bi mi bili che voi siate — da bi vi bili che essi siano — da bi oni bili
Konjunktiv nedovršnega preteklega časa (il congiuntivo imperfetto) se fossi — če bi bil se fossi — če bi bil se fosse — če bi bil se fossimo — če bi bih se foste — če bi bili se fossero — če bi bili
O rabi časov smo že pisali pri pomožnem glagolu avere (imeti). Ponovite! Zncva se bomo o tem podrobneje pcrazgovor.li. ko bomo obravnavali spre«itev os.alih glagolov
Nekaj stavkov za vajo.
Io sono povero e tu sei ricco. Domani vera sara a Lubiana. Che cosa c'e da mangiare? C'e ministra e arrosto di vitello. Nella nostra citta c'e una bella chiesa e ci sono delle buone scuole; ma e peccato che non ci sia anche un teatro. C'era molta gente al concerto? £ pro-babile che mia sorella non sia ancora a časa. — Prevod- Jaz sem ubog in ti si bogat. Jutri zvečer bom v Ljubljani. Kaj imate za jesti (dobesedno)? Je juha in telečja pečenka. V našem mestu je lepa cerkev in so dobre šole; škoda je, da ni tudi gledališča. Ali je bilo mnogo ljudi pri koncertu? Verjetno je, da moja sestra še ni doma. — Razlaga besed: povero = ubog, siromašen; ricco = bogat; domani sera = jutri zvečer; che cosa — kaj (dobesedno: katera reč); c'6 — je (dobesedno nekako = tu je; »ci« pomeni »tu« in je pred »e« apostrofiran; reče se lahko tudi v'č, ker pomeni »v*« (apostrofiran »vi«) isto kakor
še denarja Spet sa se sporazumela na prste. |
»No, pa zapijva,« je Polde naposled odnehal. »A plačuj z drobižem. Glej, da se ne spozabiš!«
»Zaman se trudiš!« Capina ni bilo treba učiti. Izurjen je bil za dva enaka.
V vaški gostilni je predel maček. Črtane je prinesel vina in vprašal, kdo bo plačal.
»Jaz!« se je odrezal Kračar.
»Ti?« Krčmar mu ni zaupal. »Koga si pa spet opeharil?«
»Dal vam bom svoj zaslužek.« — Postopač je vrgel na mizo pest drobiža. Nato je razgibal prste kakor bi brenkal na citre.
»Lahko opravilo imaš.« Črtane ga je gledal občudujoče. Hotel se mu je prikupiti, da bi pri njem zapil, kar je zaslužil.
Potepuh je bil navihan. Vprašal je krčmar-ja, ah misli zares ali za šalo. »Živim pa le in včasih tudi pijem,« se je pobahal. »Drug od drugega imamo dobiček.«
»Znaš pa res,« ga je pohvalil oštir. »Hru-ševje bo še slovelo ...«
»Vem, da me ne marate,« je potožil Kračar. »A drugod me imajo radii.«
Črtane je preštel denar in ga spravil, čeprav je ugotovil nekaj malega primanjkljaja. Voščil jima je lahko noč in odšel iz sobe.
Tovariša sta se začela skrivnostno meniti. Govorila sta z očmi in z rokami, le sem in tja sta izrekla kako besedo.
Pijača ju je kmalu razvnela. Opustila sta skrivne znake in pričela besediti. Polde je oponesel capinu, da ga ima za norca.
»Ti pa mene,« mu je vrnil očitek. •
»Bova videla, kdo bo ostal norec ...«
»Ti!« mu je zabrusil Kračar.
Poldeta je razjezilo: »Ali zato, ker si me oslepil in prevaral?«
»ci«; v množini se reče »ci sono« ali »vi sono«); mangiare = jesti; la minestra = juha; 1'arrosto — pečenka (»1'arrosto di vitello« pomeni dobesedno »pečenka od teleta«; il vitello — tele); delle buone scuole — dobre šole, prav za prav nekaj dobrih šol (Italijani izražajo to z drugim sklonom množine, kakor smo že opozorili); ma = toda, pa; k peccato — je škoda (»il peccato« pa sicer pomeni »greh«; dobesedno bi se »e peccato« prevedel v »je greh«); il teatro = gledališče; la gente = ljudstvo, ljudje (»molta gente« pomeni dobesedno »mnogo ljudstvo«, a mi rečemo po naše »mnogo ljudstva« ali pa »mnogo ljudi«); il concerto = koncert; & probabile = je verjetno; ancora = še; a časa = doma.
Ali že niste pozabili, da pomeni strešica na § in o široko izgovarjavo? Torej izgovarjavo kakor v naši besedi Vera (krstno ime) in kosa.
Izreki m pregovori
Moški radi trdijo, da so vse ženske razen njih mater, sester in žen nepridipravke. Ker pa je vsaka ženska nekomu ali mati ali sestra ali žena, pridemo do čudnega zaključka: vse ženske so nepridipravke in vse poštene.
Kadar lažejo, so nekatere ženske tako ljubke, da bi bila res hudobnost, če bi jim pustili čutiti, da jim ne verjamemo.
Ženska se kesa le v primeru, če jo presenetiš pri dejanju.
Ako poročena ženska pravi ljubimcu, da ga bo pustila, ker se ji upira vest, da bi še dalje varala moža, vedi, da je našla drugega ljubimca!
Ženska, ki se baha z lastno čednostjo, zbuja sum. da hoče svojo čednost predrago prodati.
Poštenost je trajnejša od lepote. Imela boš torej čas biti poštena, ko ne boš več lepa.
Če moški nima sreče pri ženskah, se opravičuje z izjavo, da sovraži ženske. Ženska, ki nima sreče pri moških, izjavlja, da je poštena.
Krokarji ne porajajo golobov, kakor trnje ne rodi grozdov.
Le iz orlov so orli.
Če ti Bog da zajčka, ti da tudi travico.
»Kdo?« je pogrelo postopača.
»Kdo pa v6, koliko si dobil za uhane. Rečeš seveda, kolikor hočeš.«
»Ali meniš, da bom imel zastonj sitnosti in pota? Saj nisem neumen.«
»No, vidiš. Sam si govoril. Odslej ti več ne zaupam.«
»Mar naj jaz tebi? Šleva!«
»Tedaj mi vrni, kar je moje. Mojih stvari ti ne boš prodajal.«
Kračar ga je posvaril, naj ne bo preglasen. »Ponoči ima grmovje ušesa!« ga je postrašil.
Polde je utihnil. Domislil se je nečesa dru-gega.Capina mora nagovoriti zlepa, zgrda ne bo nič dosegel. Ne s pelinom, ampak z medom.
Začel je zvito: »Prijatelj, hitro se razburiš. Saj nisem mislil resno. Bile so le besede. Poskusiti sem te hotel.«
Capin se je pomiril. »Izpij!« mu je porinil kozarec. Na mizi je stal prazen Štefan.
»Pila ne bova več,« je rekel Polde. »Mudi se nama, zakaj pomeniti se morava nekaj važnega.«
»Dovolj je še časa,« je vedel Kračar. »Sele polnoči je ura.«
»Pojdiva!« je zahteval Polde.
Postopač se je obiral. Igral se je z zavitkom, v katerem je rožljala verižica z obeskom.
»Skrij!« ga je opozoril Polde. »Naposled boš še kaj izgubil.«
Capin je stlačil zavitek v žep pod umazan robec. Udaril ie s prsti ob mizo kakor po strunah in zmigal z rameni.
»Miruj!« Polde ga je prijel za roko in ga vlekel proti vratom.
Odšla sta z opotekajočimi se koraki. Cr-
'1,' um i Hff, » TYT~BWf
Ma svetu so še
malo znan! narodi
Starim Egipčanom podoben narodič med Papuanci — Beli Indijanci - Evropcem podobno pleme med Arabci —
Pritlikavski rodovi
Narodov je na svetu mnogo, a še zmerom odkrivajo nove. Tako je neka avstralska odprava pred leti odkrila ljudi svetle polti v še neraziskanem zapadnem delu ozemlja Papue. Ta narodič živi v zelo rodovitnih krajih, obdanih od gorovja. Število njenih pripadnikov znaša okrog 200.000.
Pripadniki tega narodiča so nizke postave, svetlorjave polti, močnih ličnih kosti in lepih, nežnih obrazov. To niso temni Papuanci, temveč so močno podobni starim Egipčanom. Ta čudni narod je na visoki stopnji kulture. Polja umetno namakajo iz prekopov, za katere ljudje vzorno skrbe. Povsod je videla odprava može pri delu. Na drugih krajih je videla velike črede živine, ki so jo pasli pastirji. Za lov rabijo ti ljudje preproste loke in puščice, ker železa ne poznajo. Orodje, ki je pri nas iz železa, izdelujejo tam iz kamna. Posebno pozornost so zbudile umetniško izdelane kamenite sekire. Jezik tega naroda ni podoben nobenemu znanemu jeziku. Člani odprave so videli tudi verske obrede, med katerimi so si verniki ponovno potisnili bambusove palčice globoko v grlo. Mrliče pokopavajo v lesenih krstah. *
Odprava je potovala še dalje na vzhod proti reki Turari, kjer je našla ljudi temne polti in črnih las, pripadajoče najbrž plemenu Papuancev.
Prav tako šele pred nekaj leti je odkril neki angleški raziskovalec v neraziskanih pragozdovih med Brazilijo in Gvajano v Južni Ameriki bel narod. Ti ljudje imajo vse znake Indijancev, samo polti so bele. Sosedna plemena, s katerimi se nikoli ne mešajo, jim priznavajo velike bojne sposobnosti. Ti ljudje ne kade in ne pijejo. Njihove žene so izredno lepe Ozemlja njihove države, ki se imenuje Mukokendo. ne sme prekoračiti nobeno drugo pleme. Če si pa drzne kdo storiti to, ga doleti smrt. Če možje tega čudnega indijan-
skega plemena niso baš na lovu ali če se ne vojskujejo s sosednim plemenom, se pečajo skupaj z ženami s kmetijstvom, ki je na visoki stopnji. Veliko spretnost kaže to pleme v umetniškem izdelovanju lončene posode. Ta umetnost je že stara. Angleški raziskovalec pravi, da bi odprlo že samo preučevanje izdelovanja lončene posode pri tem plemenu neprecenljive poglede v kulturo Južne Amerike pred njenim odkritjem.
V še malo raziskanih severnovzhodnih delih južnoarabskega sultanata Hadramauta je pred leti odkril angleški raziskovalec Ber-
se enkrat našim naročnikom!
Smo ie precej časa v Jeseni, večina Vaših pridelkov je pospravljenih, ki so Sli tudi ie deloma v denar. Zato je sedaj skrajni čas, da poravnate naročnino za »DOMOVINO«. Kes je, da jo je precejšnje Število naročnikov že plačalo, toda Se jih je mnogo, Id stoje ob strani in čakajo neodločni. Vse te opozarjamo Se enkrat na njih naročninsko dolžnost. Sklenite vsi, Id imate še kaj poravnati, da bodete plačali »DOMOVINI« to, kar ji ffre, zanesljivo sedaj za Vse Svete po položnicah, ki jih imate doma, ali ki jih bodete našli priložene časopisu. Priporočajte naS list tadl drugim, da ga naroče. Kdor postane naročnik »DOMOVINE«, je ne pusti več, saj imamo naročnike po deset let, pa tudi od začetka Izhajanja, kar je očividen dokaz za priljubljenost Usta.
Uprava „Domovine"

tram Thomas plemena svetlorjave polti, ki niso prav nič podobna Arabcem, temveč so delno podobna Evropcem. Njihov jezik je podoben starim narečjem maroških Mavrov. Njihovo ustno izročilo tudi priča, da so prišli njihovi predniki v davnih časih z zapad-nega dela Severne Amerike.
V Anamu v Aziji je odkril francoski raziskovalec Azije Tregouet neko pritlikavsko pleme. Domačini so ujeli dva pritlikavca, moža in ženo, in ju privedli Treguetu Oba sta bila približno enako velika. Merila sta pičel meter, bila pa sta krepka, lepih obrazov, a zelo plaha. Ti pritlikavci so še na zelo nizki stopnji kulture.
Pritlikavce temnorjave, skoraj črne polti je pred leti odkrila španska odprava ob reki Notemu v velikih pragozdovih na severni meji Kameruna. To je preprost, boječ narod. Posebno majhne so ženske. Del teh pritlikavcev živi v kočah iz trave in prsti, drugi si pa grade bivališča samo iz trave, podobna velikim ptičjim gnezdom visoko na drevju, kjer
so pritlikavci varni pred divjimi zvermi. *
Kako ravnaš s premočeno obleko in čevlji
Moker klobuk nalahno obrišeš s krpo, da krpa popije mokroto. Nato mu daj pravo obliko in ga obesi. Dobro je, če ga natlačiš s papirjem in krajce zavaruješ prav tako s papirjem ali s krpami.
Moker plašč najprej iztreplješ in ga obesiš na obešalnik, a ne tako, da se dotika stene ali vrat ali kake ploskve. Oba konca obešalnika oviješ s časopisnim papirjem, da se rame ne zmečkajo. Ovratnik podložiš s klobaso iz papirja. Seveda pazi, da papir ni barvast. Nato plašč zapni in ga pusti, da se posuši, šele ko je suh, ga smeš krtačiti in snažiti.
Premočene čevlje postaviš na dva polenčka (pod peto in špico) in jih natlačiš s časopisnim papirjem. Mokrih čevljev ne daj na kopito, ker se sicer ne morejo znotraj osušiti. Če so čevlji zelo blatni, jih umij z mlačno vodo. Sušijo naj se čevlji na zračnem prostoru, ne na peči ali štedilniku, ker se usnje sicer preveč skrči in tudi razpoka. Ko so čevlji suhi, jih namazi z dobrim mazilom.
tanc je za njima zaklenil krčmo in upihnil luč, ki je gorela v sobi.
Noč je bila temna, oblačna. Ljudje so že pospali, na vasi ni bilo žive duše. Le kak pes se je oglasil, ko je čul ropotanje.
Tovariša sta rinila proti Samoti. Držala sta se ža podpazduho kakor prijatelja, toda v srcu sta se sovražila. Njuna prva misel je bila, kako bi drug drugega ociganila.
»Čemu me tiraš semkaj?« Capin se je hotel že vrniti. Zanašal se je, da bo spal na Kovačevem hlevu. Ni mu bilo všeč, ker sta šla iz Hruševja ob pozni uri.
»Saj veš, o čem morava še govoriti,« ga je preudarno motil Polde. »Nisva še dovolj zavarovana.« '
»Nevarno je, da bi naju kdo ne srečal...« Capin se mu je izmikal. Pripravljal se je, da bi ubežal.
Polde je to opazil in ga je spretno pri vi j al k sebi. Roka mu je lezla počasi navzdol po hrbtu proti njegovemu žepu. Pri tem je tvezil tovarišu, kako mu zaupa.
Postopač je začutil, da se mu je v žepu! nekaj premaknilo. Brž je segel z levico pod robec, kjer je hranil zavitek.
»Čemu se obiraš?« Polde je hotel odvrniti pozornost. »Ali imaš uši ali bolhe?«
»Zavitka ni več!« se je prestrašil Kračar. »Jej, verižica z obeskom!«
»Izgubil si jo. Zakaj ne paziš?«
»Ti jo imaš!« se je zadri Kračar. »Pravkar si mi jo ukradel...«
»Vraga, kaj si izbleknil! Pazi na jezik!«
»Ukradel si mi jo!« — Kračar ga je zgrabil za žep, kjer je otipal zavitek.
Polde ga je pahnil od sebe.
»Sram te bodi!« je pihnil Kračar.
»Tiho*. Le zini mi še kako besedo!«
»Tat' Hinavec!« — Kračar se je kar penil, tako se je raztogotil.
Polde je ostal miren. Vedel je, da je močnejši, zato se mu capina ni bilo treba bati. Pustil ga bo, naj se izdivja, nakar se bo pomiril.
»Verižico nazaj!« je zahteval Kračar.
»Nocoj še ne, morda jutri,« mu je dejal kljubujoče.
»Takoj ali pa —.« Nameril mu je s pestjo in stopil predenj.
»Kar udari, Kračar! Ampak gorje ti, če se spozabiš!«
Kračar mu je res priložil zaušnico, katero mu je Polde vrnil s tako silo, da se je tovariš kar zasukal. Hotel se je pobrati, pa se je opotekel.
; »Miruj!« se mu je posmehnil Polde. »Saj nisi za nobeno rabo.«
»Verižico sem! Za drugo te ne vprašam.« j »Nehaj! Sicer me boš res naprosil.«
»Verižico mi daj! Ali nisva bila tako dogovorjena?«
»Tu jo imaš!« — Polde je zamahnil z roko proti Kračar ju, ki .je na mah utihnil. Kmalu pa je začel javkati in otresati desnico.
»Ali si jo iztaknil? Zakaj nisi odnehal?« se je rogai Polde.
»Vrezal si me ... Z nožem se braniš ... Pa ti, Kovačev Polde... Slab sem, pa ne primem noža ... Sram te bodi! Razbojnik!«
»Molči!« Polde ga je udaril po ustih. »Spat se mi poberi!«
»Divjak! Hu, moja roka!«
»Spat!« je ponovil. »Midva sva opravila.«
»Pa nisva! O, le čakaj! Jutri te bodo shranili v luknjo. Ne bom ti prizanesel!«
»Izgini!« — Sunil ga je v rebra ter mu pokazal proti vasi.
Kračar si je ovil desnico z robcem in iz-
ginil v temo. Mahnil jo je po cesti na Dole. Toda na poti se je obrnil in se vrnil v Hru-ševje. Polde ga je zgrešil in mu ni mogel slediti.
Lesarjeva domačija je stala na robu vasi med gostim sadnim drevjem. Capin se je priplazil po vrtu do hiše in potrkal na okno.;
»Kdo je?« se je oglasil Ivan. ki je spW nri oknu.	»JJ
»Odpri! Kračar je, tvoj sosed.«
»Čemu rogoviliš?« Ivan je odprl oknid, a ga je takoj spet zaprl. S potepuhom ni hotel občevati, čeprav še ni slutil, da je v zvezi s tatvino.
»Odpri!« je ponovil Kračar. »Ne bo ti žal, ako mi napraviš to uslugo.«
»Pokliči rajši Poldeta, ki je tvoj prijatelj ...«
»Je bil, pa ni več... Prišel sem, da ti naštejem njegove grehe...«
Ivan se je omajal in odprl vrata. Prižgal je luč in gledal nezaupno postopača.
»Poglej!« je odvil robec in mu pokazal rano.
»Kje si jo pa iztaknil?« ga je vprašal Ivan.
Povedal mu je tako, kakor je bilo: »Polde me je ranil z nožem... Sprla sva se zaradi skrinjice, katero sva vzela Mohorki... Tončka je nedolžna. Midva sva ji podtaknila skrinjico in prstan ...«
»Vidva!« Ivan je planil pokonci. »Koliko hudega sta napravila dekletu, pa tudi meni! Kdo ji bo vrnil čast in poštenje?«
»Polde je kriv; on je napravil načrt, jaz sem mu le pomagal. Pojdi k orožnikom in ga ovadi. Drugega ne zasluži.«
»Kdo bo dokazal? Boš li obstal, kar si izpovedal?«
»Pa tudi prisegel bom! Povedal bom vse, četudi sebi v sramoto.«	'Drije)
Lepe so dolenjske vinske gorice
6t. Rupert na Dolenjskem z župno cerkvijo, ki spada med najznamenitejše gotske zgradbe slovenskih krajev — Mala slika predstavlja grad Rakovnik
Št. Rupert na Dolenjskem, oktobra
Res je, kakor je »Domovina« že pisala, da ■o svetu dolenjske lepote malo znane. Če kdo misli, da na Dolenjskem ne najde užitka v naravi ali da Dolenjska nima svojih značilnosti, se zelo moti. Pa si danes malo oglejmo dolenjski raj, tako zvano Dolino gradov in prelepi dolenjski kraj Št. Rupert.
Oglejmo si zanimivosti, ki jih nudi ta kraj. Že takoj, ko stopiš iz vlaka na postaji Št. Ru-pertu-Rakovniku, te pozdravi visok zvonik šentruperške župne cerkve, ki meri v višino 63 m in je zgrajen z ostalo cerkvijo v gotskem slogu. Na tem mestu, kjer stoji zdajšna lepa cerkev, je stala že pred tisoč leti lesena cerkev; takrat se je Št. Rupert imenoval Škrljevo, medtem ko se danes tako imenuje vas, oddaljena četrt ure zahodno od Št. Ruperta in v kateri stoji na položnem griču tudi čez tisoč let star grad v obliki kvadrata. Njegovi beli zidovi se bleščijo izmed sadnega drevja ponosno v božjo naravo. Ta rad je bil last grofice in svetnice sv. Heme. Pravijo, da je bila Slovenka. Skozi stoletja je grad v lastništvu menjal več plemiških rodbin do poslednjega umrlega Sked-la. Zdaj prebivajo v gradu patri. Če kdo misli, da je na tem tisočletnem gradu zob časa že pustil svojo sled, se moti. Grad bo lahko kljuboval še tisočletja. V tem gradu vidiš lahko podzemske ječe, kamor so kruti graščaki zapirali svoje tlačane. Ta graščina prideluje zdaj izredno mnogo sadja.
Preko Škrljevega še bolj proti zapadu prideš na prijazni Ostrež, vasico pod vinsko gorico
Oplenkom, kjer te pozdravijo na vrhu gorice letos polne zidanice. Če zavijemo malo bolj proti severu, pridemo v največjo vinsko gorico v šentruperški občini, to je v Zadrago in Dre-novec. Tu je velik kos zemlje posajen s trto, ki jo vestno oskrbuje pridni dolenjski vinogradnik.
Iz Zadrage prideš v vasico Drago in od tam do znanega Plavčevega mlina, kjer drži cesta proti Homu, ki je tudi delno vinska gorica. Malo više prideš na Vederino, Površnico, Nebesa, Prešo in Ukemberg. To so sami kraji, kjer se prideluje vino in kjer zore črešnje in kostanj. Na Ukemberku gospodari dolenjska grča posestnik Koren. Malo više od te hiše je hribček Jeršč, kjer vidiš razvaline starodavnega gradu, ki je bil zgrajen bogve kdaj, saj ga tudi zgodovina nikjer ne imenuje. Verjetno je, da se je grad imenoval Ukemberg ali podobno, pa se je to ime ohranilo do danes. Tam, kjer so bile grajske njive, se še danes pravi Zagrad (za gradom). Na tej zemlji gospodarita danes dva posestnika. Kjer so ukemberški graščaki pridelovali vino, se pravi danes v Gra-ščijeku. Raziskovanje teh razvalin bi morda odkrilo obilo zgodovinskih zanimivosti. Pripovedka pravi, da so v gradu zakopani kad cekinov, trije sodi vina in sod žganja.
Navzdol z Jeršča pridemo v drugo največjo vinsko gorico Sela. Tu so si 'postavili vinogradniki kapelico v čast Srcu Jezusovemu, da j: m varuje njihove vinograde. Odtod se vidi vinsko gorico Golek.
Posebno lepa vinska gorica je Škovec v Kam-
Shranjevanj® jabolk čez zimo
Jabolka, ki jih nameravaš shraniti čez zimo, morajo biti čisto zrela. Dozoreti morajo na drevesu. Taka jabolka vzdrže dalje časa. Dozorelo je jabolko, ako ga lahko odtrgamo. Nekatere vrste se drže na drevesu prav do konca oktobra. Pustimo jih kolikor mogoče dolgo na drevesu, da bodo sadovi odpornejši. Da jabolk ne tresemo, temveč obiramo, je znano.
Kosmači, kanadka in mnoge druge jesenske vrste niso posebno trpežne, zato jih ne hranimo za pomlad. Najmanj občutljiva so zimska jabolka z gladko kožo. Tako se drže v primerni kleti zelo dolgo: mošančkar, londonski peping, jonatan, rdeči belfler, ontario, zlata reneta in nekatere druge vrste.
Shranjujemo le čisto zrela jabolka, ki niso nič poškodovana in imajo peclje. Strogo je treba gledati na to, da so shranjeni sadovi brez prask in odrtin, brez hrast in brez izrastkov. Prostor za shranjevanje mora biti toliko topel, da jabolka ne bodo zmrznila v njem Sadje ne sme ležati na kupu, temveč morajo biti plodovi razvrščeni drug poleg drugega, da se ne tišče. Seveda je treba pre-
cej prostora. Pa ga že dobiš, saj ti jabolka, ki jih nameravaš prodati, ni treba tako skrbno shraniti.
Napačno ni, če prostor za shranjevanje jabolk čez zimo temeljito očistiš, s čimer odstraniš klice gnilobe. Dobro je, če prostor prebeliš z apnom ali morda celo razkužiš z žveplom. Gledati moraš tudi na to, da bo prostor zračen. To se pravi, da bo po malem prihajal v prostor dober zrak, slab pa odhajal.
V BRIVNICI
Pijan človek je prišel k brivcu in mu rekel: »Rad bi, da bi me obrili, pa sem pijan. Ali se boste nad tem spotaknili?« »Nič se ne bom spotaknil«, je odgovoril brivec, »ker sem tudi jaz pijan.«
PRI ZDRAVNIKU ZA ZlVCE
Živčni bolnik (v čakalnici): »Ali je doktor Molzec izkušen zdravnik.«
Bolnica v čakalnici: »To pa to. On vam zadene bolezen celo pri človeku, ki je še sam ne čuti.«
nju z lepim razgledom in dobrim vinom. Omenimo naj še vinske gorice Viher, Hrastno in Vrhe. Severne obmejne vasi ne pridejo toliko v poštev za vino, pač pa pridelajo precej sadja.
Št. Rupert se je v zadnih letih precej razvil in nudi tudi razvajenemu gostu prijetno zatočišče. Naj omenimo samo tri take kotičke: Frelih, Jaklič in Jaki. Preden spet stopimo v vlak, si ogledamo še sloviti grad Rakovnik, ki so ga Turki podrli, pa je bil spet obnovljen. Tu je polno starinskih zanimivosti. Okoli gradu se razprostira mlad sadni vrt. Ko smo že na postaji, lahko še vidimo graščino Dob, ki je bila nekdaj zatočišče luteranov. Kdor si je te kraje enkrat ogledal, je gotovo spet prišel k nam. Prelepa dolina gradov je posebnost, ki je podobne ne vidiš povsod.	Gorenc Toni
Domači zdravnik
Mehkokostnost otrck je ozdravljiva
Pravijo, da boleha za mehkokostnostjo (angleško boleznijo ali rahitido) okoli 70 odstotkov vseh dojenčkov. Večina obolenj se z običajno dojenčkovo prehrano samo popravi, hujši primeri pa terjajo posebno nego. Mnogo grbastih in drugače pohabljenih ljudi ima te napake od mehkokostnosti v otroških letih. Vsega tega pa bi ne bilo treba, če bi matere bile bolj poučene in bi vedele, da se da mehkokostnost v pravem času ozdraviti brez zlih posledic.
Kaj pa je prav za prav mehkokostnost? Je obolenje celotnega telesa, ki več ne gradi pravilno svojega okostja. Take kosti so tanke in mehke. Zakrivi j a to bolezen nepravilna hrana, v kateri ni dovolj apna za rast kosti in ne dovolj potrebnih vitaminov, s pomočjo katerih si mlado telo gradi iz apna, ki je v hrani, svoje kosti. Pa še en vzrok je: oslabljeno otrokovo telo ne tvori več vitaminov v sebi. Tak otrok potrebuje solnca in dobrega zraka, zraven pa hrane, ki ima omenjene snovi.
Mehkokostnost spoznaš pri otroku na njegovi bledini in čmerikavosti. Mehkokosten dojenček se začenja na glavi potiti, da je blazina pod njegovo glavo često vsa premočena. Lasje na zadnem delu glave se včasih čisto odrgnejo, zobje se razvijajo počasi in niso lepi. Če se bolezen v tem času ne zdravi, postane lobanja vsa mehka in dobi nelepo obliko Lične kosti se slabo razvijajo in je obrazek pod veliko lobanjo droben. Prsni koš je upadel in trebuh velik. Udje so tanki in kažejo povsod, kjer se stikata po dve kosti, znatne odebeline. Meso je povsod mehko in ne daje nikake opore slabotnim kostem. Tak otrok je slabokrven, jokav in duševno zaostal.
Za mehkokostnostjo oboli lahko umetno in naravno hranjen otrok, najrajši med šestim in štirinajstim mesecem. Najboljše zdravilo za mehkokostnega dojenčka je mleko 1'drave matere. Če pa moraš dajati otroku kuhano mleko, v katerem s0 prav zaradi kuhanja uničeni vsi vitamini, mu moraš dajati tudi sirovo hrano. Če otrok še nima zob, mu da-ješ naribano sadje, pomarančni sok ali nari-banega korenja. Pozimi nosi takega otroka na solnce. Toda pomni dobro: mehkokostni otrok ne sme sedeti, dokler ni zdrav, tudi ne podprt z blazinami. Ne smeš biti lahkomiselna mati, da te ne bo otrok pozneje zaradi pohabljenosti sovražil vse življenje. Potrpežljivost in vestnost matere je važna pri zdravljenju mehkokostnosti, kar je potrebno krepko poudariti, saj je znano, da je med materami vse preveč takšnih, ki se spočetka sicer drže zdravniških navodil, počasi pa se vsega
naveličajo in zdravljenje zanemarijo. *
Da se rešiš napetosti. Opraži pest oluščenega lovorjevega zrnja, zmelji ga kakor kavo, skuhaj na vodi, da dobiš skodelico čaja, precedi in spij. Po potrebi ponovi še enkrat dnevno. — Ali skuhaj zmleto zrnje na vinskem kisu in napravi iz tega gorak obkladek na trebuh. Najuspešneje je, da uporabljaš oboje: prežene vetrove.
»DOMOVINA" in mladina
jelen se je oženil
Indijanska pripovedka
Ob globokem jezeru v gorah je stal šotor v katerem je živel Indijanec Veliki jelen s svojo sestro Vitko jelko. Razen sestre ni mogel nihče videti Velikega jelena. Drugi Indijanci so pač čuli šum njegovih sani, kadar je drvel z njimi čez sneg, njega samega pa še nikoli niso videli.
Nekega dne je Vitka jelka sklicala indijanske mladenke in jim povedala, da bi se njen brat rad oženil. Za ženo je sklenil vzeti ono mladenko, ki ga je že videla. Toda nobena izmed mladenk ni mogla dokazati, da je že videla kdaj Velikega jelena. Na koncu indijanske vasi je živel mož, ki je imel tri hčere. Starejši dve hčeri sta bili prevzetni in hudobni. Mlajša hči je morala vse delo opravljati sama. Po vrhu pa je bila večkrat lačna ko sita in še tepena. Bila je majhna in grda, zato so jo imenovali Pepelko.
Nekega dne je najstarejša sestra dejala Pe-pelki: »Prinesi mi ogrlico s školjkami, k Velikemu jelenu pojdem, da me vzame za ženo.«
Ko si je obesila ogrlico okoli vratu, je šla k jezeru. Vitka jelka jo je povabila v šotor in jo je vprašala. »Ali poznaš mojega brata?«
»Poznam ga,« je odgovorila mladenka.
»Potem mi povej, iz česa je njegova vprega na saneh,« je dejala Vitka jelka.
»Iz jelenje kože,« je odgovorila mladenka.
»Ni tako«, jo je zavrnila sestra Velikega jelena. »Lagala si. Ne poznaš mojega brata. Kar vrni se domov!«
Drugega dne se je napotila k jezeru druga
sestra. Tudi njej se je zgodilo isto kakor starejši sestri.
Tretjega dne je Pepelka prosila svoji sestri, naj ji posodita ogrlico, da še ona poskusi svojo srečo pri Velikem jelenu. Sestri sta se ji smejali in se norčevali iz nje. Pepelka pa ju je prosila toliko časa, da sta ji naposled sklenili ustreči.
»Dajva ji staro, raztrgano ogrlico,« je predlagala najstarejša sestra.
Pepelka je bila zadovoljna. Veselo si je obesila staro ogrlico okoli vratu, si nataknila obleko iz brezovega lubja in šla.
Tudi njo je Vitka jelka povabila v šotor. Povedla je Pepelko na prag in jo vprašala, ali pozna Velikega jelena.	. „
»Poznam ga, poznam,« je odgovorila Pepelka. »A bojim se ga, ker je tako hraber in lep.«
»Iz česa je vprega njegovih sani?«
»Vprega njegovih sani je tako lepa, da pač ne more biti iz drugega kakor iz mavrice,' je odgovorila Pepelka.
Ko je Veliki jelen, ki je pravkar prišel domov, to čul, je ukazal sestri, nai Peo?lk;n grdi obraz umije s čudodelno vodo. Vitka jelka je to storila. Prej tako grda Pepelka se je v trenutku spremenila v najlepšo indijansko mladenko. Lase je imela dolge in črne kakor noč, oči pa svetle in mile kakor večerne zvezde. Vi'ka jelka ii ie podarila še obleko iz sr-njačje kože in zlato ogrlico.
Veliki jelen ie vzel Pepelko za ženo in živel z nio srečno
Imenutna zgodba o njih pustolovščinah
Nekoč so potovali trije junaki, krojaček, čevljarček in kuharček. Krojaček je imel ob pasu oster meč — šivanko. Čevljarček je imel čez rame obešena kopita; eno mu je viselo čez hrbet, drugo pa čez prsi. Kuharček je nosil veliko kuhalnico, prav kako vojaki puško.
Rešilna šivanka
Solnce je sijalo in žarki so se odbijali od krojačkove šivanke. Solnce je čedalje bolj pripekalo in ni bilo ne sence in ne vode. Tako so potovali. Pa so zagledali vas. Takoj v začetku vasi je visela na prvi hiši lesena deska, črno pobarvana. Na deski je bilo zapisano »Ivan Nitka, mojster za popravljanje raztrganih hlač«.
Krojaček je stopil v hišo, čevljarček in kuharček pa sta stražila zunaj napol pripravljena za junaško obrambo, napol za beg. V hiši je stopal gor in dol obupani mojster Nitka. Silna nesreča se mu je pripetila, svoje najvažnejše orodje je izgubil — šivanko, brez katere ni mogel ozdraviti zijajočih hlač. Zato je kot rešitelja sprejel krojačka, ko je zagledal ob njegovem pasu bridko šivanko. Zdaj sta še kuharček in čevljarček prišla v hišo. Mojster je dal krojačku cel novec. Dal jim je še vode, kolikor so je hoteli piti, in še sklede, ki so ostale od kosila, so smeli polizati.
Veselo so šli naprej in še med potjo so si oblizovali prste. Krojaček je moral zdaj hoditi v sredi, ob strani pa je imel hrabra junaka, čevljarčka s kopiti in kuharčka s puško — kuhalnico.
Kopita v pravem času
Kmalu so zagledali drugo vas. V vasi je bila takoj na drugi hiši izvešena lepa tabla in na njej je bil narisan škorenj. Iz škornja
je radovedno gledal maček, ki pa je bil bolj podoben zajcu, ker je imel tako velika ušesa. Tukaj je stopil čevljarček v hišo mojstra Drete. Notri je žalosten sedel na trinožnem stolčku mojster Dreta. Kaj bi ne bil žalosten, škornje bi bil moral narediti, pa nima kopit. Zato je kar poskočil s stolčka, ko je zagledal kopita na čevljarčkovi rami. Mojster Dreta je povabil še ona dva v hišo, da se malo odpočijeta od dolge hoje. Čevljarčku je dal še malo več kakor en novec. Denar je čevljarček hitro spustil v desni žep. Nato jim je Dreta dal še vode, kolikor so je hoteli piti, pa še več jim je dal: vsakemu tako velik in debel kos kruha, da se je samo malo videlo skozenj.
Kuhalnica za županove žgančke
Spet so se odpravili naprej. Seveda so se bili še prej z največjo hvaležnostjo zahvalili mojstru Dreti za jed in pijačo. Zdaj so bili kar bogati in na vse strani so se ozirali, ali ne preti kaka nevarnost za njihovo bogastvo. Tako so hodili naprej kar za nosom. Čez nekaj časa so v daljavi zagledali veliko belo mesto. Toda kako so bili začudeni, ko so prišli v mesto! Ljudje so bili črno oblečeni in črne zastave so plapolale v zraku. Ko pa so ugledali ljudje te tri popotne junake, so jih takoj ob-stopili in začeli vpiti, se smejati in kazati na kuharčkovo kuhalnico. V sprevodu so jih nato povedli k županovi hiši. Na pragu je že stal sam velerodni gospod župan, ki je pritekel gledat, zakaj in odkod ta hrup. Imel je od joka rdeče oči in še zdaj pa zdaj mu je pritekla kaka solza po obrazu. Ko je ugledal kuhalnico na kuharčkovi rami, se je takoj pomiril in jih vse tri hitro povedel k svoji kuharici.
Tukaj šele so izvedeli, zakaj so jih tako sprejeli in zakaj taka žalost. Gospod župan
mlade ugankarje
Posetnica
O. S. Krkon	Indija
Kaj je ta gospod po poklicu?
Skrit pregovor
KARPATI — DOMAČIJA — MAKARONI SODIŠČE — RADOVLJICA — GOMILA — STRAŠILO — TRGOVINA
Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke
in sestavi iz njih pregovor.
*
Čaroben lik
1.	A A A A A
2.	A D E E 1
3.	I J M N O
4 O P P R R 5. R R S S T
Iz teh črk sestavi besede, ki pomenijo: 1, pismo; 2. del pohištva; 3 redovnik, menih; 4. žensko ime, ki ga srečamo tudi v Finžgarjevem romanu »Pod svobodnim soncem«; 5. turška palača in beseda, iz katere izhaja tudi ime najlepšega mesta v Bosni.
Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah.
*
Skrito ime
BASKUEPKUSEOlGEUVO
SAOSAASTARAAODAIKO
Namesto črtic vstavi v srednji vodoravni vrsti prave črke. da dobiš v navpičnih vrstah smiselne besede. Srednja vrsta ti da obe krstni imeni in priimek slovenskega škofa in pesnika.
je namreč čez vse rad jedel žgančke, dobre, lepo dišeče, na debelo z ocvirki posute žgančke. Ce ni dobil poleg drugih jedi na mizo žgan-čkov, sploh ni nič jedel, niti pokusil, dokler mu niso prinesli žgančkov. Saj je imel samo za žgančke posebno kuharico, ki jih je zelo, zelo dobro znala kuhati. Nedavno pa je nabila kuharica s kuhalnico vajenčka, ker se je obli-zoval s sladko smetano. Kuhalnica je bila že precej stara, in ko je kuharica hotela močno še enkrat udariti, se je slišalo »pok« in kuhalnica je ostala prelomljena v kuharičini roki. Tako si ni vedela pomagati, ker tam še niso poznali naših Ribničanov s suho robo in niso vedeli, kaj početi. Vsi so bili žalostni. Zupan sploh ni šel več iz svoje sobe, samo jokal je. Še sožalja svojih someščanov ni sprejemal. Na vrtu so se ves dan sušile rjuhe, s katerimi si je gospod župan otiral solze.
Zato so bili tako veseli, ker so dobili kuhalnico. Kuharica je morala takoj k ognjišču in v veliko radost skuhati naenkrat kar dva lonca dobrih žgančkov. Kuharček je dobil od župana cel šmarni tolar, ki ga je dobil župan še pri krstu. Kuharica je dala vsakemu veliko kepo žgančkov. Vsak je dobil še polno merico vina, ki je bilo sicer malo kiselkasto, ker so ga že dali kisati za kis, vendar za žejo je bilo še zmerom dobro.
Vse mesto je bilo zdaj pokoncu. Grmeli sO topiči, zvonovi so zvonili in pozneje je prišla pod županovo okno baklada. Množica je kričala: »Živeli žganci! Živel gospod župan! Slava na veke žgancem!« Vsi so bili že hripavu K oknu pa je stopil gospod župan, toda ni mogel govoriti od ginjenosti ali pa morda zaradi tega ne, ker je imel polna usta žgančkov. Mahal je z rokami in momljal nekaj nerazločnega s polnimi usti. Potem pa si je obrisal z robcem nos in oči.
Med tem so krojaček, čevljarček in kuharček zapustili veselja polno županovo hišo in zavili v prvo gostilno. Naročili so najrazno-vrstnejših jedi. Natakarice so nosile na mizo, da so bile kar trudne zaradi hoje, gostje pa so bili utrujeni zaradi tega, ker so toliko pojedli. Pozno šele so se odpravili siti in zado-
Čudni dogodki, ki si Jih ne znam® razložiti...
Gotovo jih je mnogo, ki doživljajo slično, kakor hočem povedati jaz ki o tem razmišljajo in ne najdejo jasnega odgovora. Včasih sem se že razgovarjal s tem ali onim o teh rečeh, a sem spoznal vselej le to, kako je pomanjkljiva človeška beseda. Seveda so ljudje, ki ne vidijo in ne slutijo nikdar ničesar drugega kakor to, kar jim nudi vsakdanji pogled. In so veseli, ker se lahko smejejo, če jim začne kdo govoriti o pojavih, pred kakršnimi drugi molče strmijo.
A vendar je toliko neznanega .. Kakor dete, ki začne stopicati, je človek, kadar hoče razvozljati te čudne mreže. Samo nekaj korakov — pa že ni mogoče dalje. Kakor je vse to preprosto, je vendar čudno, ker nam odpira vrata nekam kamor še ne znamo poti.
Spominjam se mnogo takih primerov, navedem pa naj nekatere, ki se mi zde posebno značilni.
Bilo je med vojno, ko sem se hotel nekoč odpeljati z vlakom. Pri postajni blagajni je bilo precej ljudi in sem se komaj pr^MTdb okenca. Imel sem nujne opravke in" se še danes dobro spominjam, s kakšno mrzlično živčnostjo sem se odpravljal na postajo, da ne bi zamudil vlaka. Ko pa pridem na postajo in sem že pri blagajni, mi nenadno odpove beseda. Uradnik me na-hruli, češ da ni časa za premišljanje, ko je vendar tak naval. Gledam ga, gledam, pa se mi ne zdi vredno, da bi mu odgovarjal. Naenkrat se obrnem in odidem nazaj domov. Med potjo čujem, kako prisopiha vlak, ki obstane in kmalu spet oddrdra. Spomnim se tudi, da bi se bil moral odpeljati, a ni mi prav nič žal. Dasi sem imel s postaje do svojega bivališča kaki dve uri hoda, sem jo čisto mirno in zadovoljno mahal proti domu, kjer so se me seveda vsi zavzeli, kajti bili so trdno prepričani, da se že dokaj časa vozim.
»Ali si zamudil vlak?«
»Ne,« pravim
Domači se začudijo.
»Zakaj se pa nisi odpeljal?«
»Ne vem.«
Vsi me gledajo tako nekam sumljivo, kakor da se me boje. In šele zdaj se Jasno zavem, da sem prav za prav storil nekšno neumnost Saj bi se bil moral odpeljati. Kakor v opravičilo začnem pripovedovati, kako sem čisto pravočasno prišel na postajo, kako sem bil že pri osebni blagajni in kako me je tam nenadno in brez pravega vzroka vse skupaj minilo.
Malo so se mi smejali, malo neverjetno so gledali in nekako slutil sem, da mi ne verjamejo čisto. Vendar me to ni nič razburilo Cisto mirno sem živel tiste dni in potovanje sem odložil. Če me je kdo vprašal, kaj čakam, mu nisem vedel povedati. Smehljaje sem odvrnil:
»Kaj pa, če bi bil obolel ali celo umrl, bi se tudi ne bil mogel odpeljati!«
Ali kdo bi orisal začudenje, ko smo kmalu brali v novinah, da se je tisti vlak na tej in tej postaji ponesrečil in je bilo toliko in toliko mrtvih in ranjenih.
»Slutnja«, me je spreletelo in še danes se z nekim nepopisnim občutkom spominjam
tistega trenotka ..
* * *
Drug primer, ki mi je tudi živo v spominu, se je zgodil takole:
V ljudski šoli sem imel sošolca, ki sem se ga izmed vseh pozneje največkrat spominjal Niti ne morem reči, da bi bila naju družila kaka posebna tovariška ali prijateljska vez, le toliko vem, da bi bil lahko narisal njegovo podobo, ako bi imel slikarske zmožnosti, tako živo sem često videl pred seboj poteze tega človeka. V istem razredu pa sva bila skupaj samo pol leta. Potem ga nisem več videl skoro dvajset let. Nenadno pa ga nekoč srečam na cesti. Bil je nekam beden in prvi trenutek sem že spoznal, da ie bolan. Pri govorjenju se je
voljni spat, kar vsi trije v eno posteljo, saj t prostora je še preostajalo.
Zbežali so, da bi jih ne obesili
Hitro so pospali. Toda sredi noči se je najprej zbudil krojaček, ker je bil najmanj navajen na take dobre jedi; po trebuhu ga je šči-palo. da je bilo groza. Ko je tako zdihoval, sta se zbudila še onadva in vsi trije so potem zdihovaii in stokali skupaj. Naposled so se ze-din^, (Jaa je najboljše, ako vstanejo in gredo naprti,morebiti bo to pomagalo. 2e so hoteli zbuditi krčmarja, da bi plačali pojedino in posteljo, a Jso so pogledali po denarju, so spoznali vsi trije, da so denar izgubili. Krojaček je namreč spustil takrat denar za srajco, pa mu je padel skozi hlače na tla. Čevljarček ga je dal v žep, ker se ni spomnil, da ga je imel strganega. Kuharček je zatlačil županov tolar od veselja v žganec in žganček pojedel. Tako so bili vsi trije brez beliča. Kaj zdaj ?
Soba je bila v prvem nadstropju. Prav pod oknom je bil velik kup gnoja, ki ga zaradi žalovanja Še niso bih odkidali poprej. Njim pa je zelo prav prišel. Drug za drugim so poska-kali na gnoj. Nato so se otipali, če so še celi, če ni nobenemu odletela glava, ko se vendar brez glave ne da jesti.
Tiho so se izmuzali z dvorišča, v strahu so pozabili še celo na ščipanje in zavijanje v trebuhu. Po cesti so tekli, kar so jim moči in noge dale. Šele, ko so bili zunaj mesta, so se oddahnili od strahu, da jih ne bodo obesili, ker niso plačali v gostilni.
Strašen lovec Matijee
Pot jih je utrudila in postali so spet lačni. Prišli so v gozd in se ozirali na vse strani, če bi kje ugledali kakega roparja, da bi hitro stekli. Zdaj so zagledali miško. V trenutku je bil narejen načrt in kot žrtev tega načrta je
I padla miška, kajti čevljarček kot najmočnejši in najpogumnejši jo je zadavil. Ni .->e zmenil za junaške rane, ki jih je dobil v hudem boju, temveč je komaj pričakoval, kdaj no pečena.
Na ražnju se je pekla miška. Zdaj pa zdaj jo je kuharček obrnil. Že je bila skoro pečena in že so jo hoteli pojesti, kar je zašumelo tam V goščavi in prilomastil je slavni '.ovec Matijee Kozjebradac. Tako strahovito je pogledal da so vsi trije junaki zbežali, še miš so pozabili vzeti s seboj, tako so se prestrašili hudega lovca. Matijee je nosil ob pasu privezan velik pipec, ostro nabrušen. Tega je vzel v roke in z njim odsekal miški glavo, da bi jo pojedel.. Samo glavo je pojedel, miška je bila preveč tolsta, kar nič več ni mogel. Prav rad bi zdaj videl, da bi oni trije prišli in mu pomagali. Zdaj jih je ugledal v gozdu, hitro je stekel za njimi in vse tri junake privlekel k ognju. Ostalo miško so še ti trije komaj snedli in repek so morali pustiti.
Vsi trije so dobili službo pri Matijcu
Nato so se pogovarjali in se seznanili drug z drugim. Z odprtimi usti so poslušali lovčeve zgodbe, kako je nekoč odstrelil vrabčku pol kremplja, čeprav je bil vrabec za strašilo v žitu. To mu je tudi slavo prineslo. Manjka pa da mu pomagačev. Zato je vse tri vzel v službo. Krojaček mu bo šival raztrgano obleko, čevljarček mu bo popravljal čevlje, kuharček pa bo za vse kuhal. Vsi so bili zadovoljni.
Solnce je čedalje bolj vroče sijalo in postajah so zaspani. Matijee Kozjabrada je nekajkrat zazehal, nato pa se je vlegel in začel smrčati. Na njegovih kolenih je zaspal krojaček, na krojačku čevljarček, na čevljarčku pa kuharček, ki je z eno roko stiskal mišji repek, z drugo pa vlekel za palec na desni nogi.
Tako so vsi spali. Če se niso zbudili, spiio še danes.	N. K.
nekako zaletaval in vse, kar je povedal, je bilo otročje in brez pravega smisla. Edino, kar je imelo »glavo in rep«, je bila novica, da je nameščen v tem in tem uradu.
Naključje je hotelo, da sem tudi sam prišel kmalu po tistem svidenju v dotični urad. Moj nekdanji sošolec se je bil 'medtem zelo izpremenil. Njegova bolezen se je hujšala in hujšala in vsi smo čutili, da ni rešitve zanj. Jel se mu je mračiti um. V tem bridkem položaju se je bil tako navezal name, da mi je zaupal vse, kar ga je težilo. Bile so sicer same otroško smešne malenkosti, toda povedal mi je vselej vse s tako važnostjo, da se često nisem mogel vzdržati smeha.
In naposled je prišlo tako daleč, da smo vsi imeli svoje vrste zabavo s tem siromakom, dokler ga niso spravili v blaznico.
Kasneje sem dal tistemu uradu slovo in sem pozabil tudi svojega nesrečnega sošolca in poznejšega tovariša. Nekoč pa sedimo na večer v kuhinji in klepečemo. Nenadno pade enemu izmed nas — bilo nas je pet ali šest — za hrbtom metla na tla. Nekdo godrnja nad otroci, ki vse prevrnejo, in hoče pobrati metlo, ali metle ni nikjer. Gledamo drug drugega: vsi smo slišali, da je padla metla. Potem se ozremo vsi v gotovo smer: no, metla visi tam na svojem običajnem mestu, torej ni mogla pasti!
Vrata iz kuhinje v sobo so odprta. Naenkrat se mi zazdi, da šklepetajo okovi pri omarinih ključavnicah. Ne da bi komu omenil besedo, stopim v sobo. Res žvenkljajo okovi pri neki omari. Stopim tja, pa vse utihne, a medtem začne žvenkljati pri sosedni. Stopim k mizi, nažgem luč in svetim od omare do omare. Vedno čujem žvenklja-nje, a kakor pridem do omare, se žvenket preseli k nasledni. Ko razmišljam o vzroku tega čudnega pojava, se oglasi nekdo:
»Kaj- pa ropoče v sobi?«
Meni je neprijetno. Torej tudi oni tam ču-jejo žvenket? ... Kako naj povem, kai ropoče, ko ne vem. Iščem, iščem, a ne najdem ničesar. Hiša stoji na samem, ni "takega prometa blizu, da bi se tresla tla in omare in da bi moglo to povzročati žvenket.
Nekaj časa še stojim in razmišljam, medtem pa tisto žvenketanje nenadno preneha. Tedaj postavim svetilko nazaj na mizo in odidem v kuhinjo.
»Kaj je bilo?«
»Kaj?« pravim in se delam nevednega.
In vsi mi začno pripovedovati, da so čuli nekšno žvenkljanje po sobi, kakor bi se bil kdo igral z okovi ključavnic. Ne da bi si bili mogli pojasniti to reč, smo odšli k počitku ... Nasledne dni pa sem izvedel, da je umrl v blaznici moj nekdanji sošolec in
nesrečni tovariš iz urada...
* * *
Se tole. Na Gorenjskem sem prebival takrat, ko pride k meni neka ženska in me prosi, naj bi šel tja in tja, kjer je obolela hčerka premožnega posestnika. Povedal sem, da nisem zdravnik in da o tej vedi nimam pojma, pa ni nič pomagalo.
»Vi ste vedno bolni,« pravi ženska, »pa jo vendar vselej gladko odnesete.«
To je bilo res. Tedaj sem bil bas okreval po daljši bolezni. Nekateri ljudje so že govorili, da je mojega življenja takorekoč konec, jaz pa sem le okreval. Zato so mislili, da najbrže poznam čudne leke, ki človeku pomagajo na noge, kadar mu zdravnikova znanost ne more več. Ko sem videl, da je vsako ugovarjanje odveč, sem se vdal in šel. Našel sem mlado dekle, ki je bilo zapisano neogibni smrti: že prvi pogled je jasno pričal, da bo to mlado življenje strla neizprosna jetika. Z materjo sem govoril odkrito, ji svetoval zdravnika in obenem pripomnil, da se mi zdi tukaj rešttev nemogoča.
Bolnico sem seve tolažil in ji pripovedoval najrazličnejše primere, ko je ta a&^oni njej slično bolan človek okc&val.	Je
dalo toliko »panja, da je bila kj^jgri>re-roiena. In prihajati sem moral vagEplaii.
Dasi je bolnica vidno hirala og.-.dne do dne, je tako verjela mojim bisralfcsp, da mi je pri vsakem obisku pripoveW®S&, koliko se ji je že izboljšalo njeno zdravje. Priha-
enski vestnik
Vsaka gospodinja mora Imeti česen In čebulo
Svoječasno smo že pisali, da so gobe v marsičem nadomestek za meso. Tudi čebula in česen sta nadomestek ne samo za meso, temveč sploh zelo potrebno živilo, zlasti če je hrana enostranska. Čebula in' česen imata mnogo redilnih snovi, vitaminov in drugih snovi, ki so potrebne za človekovo zdravje. Ker je verjetno, da bo čez zimo prehrana kolikor toliko enostranska, naj si vsaka gospodinja pripravi zadostno količino zlasti čebule, in sicer vsaj še enkrat tako veliko količino čebule kakor lansko leto. Z njo bomo nadomeščali meso in mast, katerih ne bomo imeli preveč.
Čebulo shrani v vencih v suhem in zračnem prostoru. Če opaziš, da ti začenja gniti, je to znamenje, da jo imaš v prevlažnem prostoru ah pa, da je bila še nezrela pobrana iz zemlje. Če vidiš, da ti hoče čebula gniti, si jo posuši. To storiš takole:
Odstrani pri čebuli vse zunanje suhe liste, nato izpodreži koreninice in olupi mesnate liste, kolikor se da. Ostanek, to je srce, razreži na tanke ploščice. V velik lonec nalij za kakšnih pet prstov vode, v lonec postavi na podstavku sito, v katero nasuješ zrezano čebulo. Ko voda zavre, pari čebulo še kakšnih deset minut. Nato čebulne ploščice ohladi in posuši v neprevroči pečici ali krušni peči. Suho čebulo hEani v vrečici v suhem prostoru.
Lahko pa čebulo hraniš tudi v masti. To storiš takole: Lepo očiščeno in razrezano čebulo stre®i v vročo mast in cvri tako dolgo, da malo zarumeni. Nato deni čebulo v stekleno ah porcelanasto posodo in zalij z mastjo.
Česen se na ta način ne da shraniti. Sicer pa zanj tako shranjevanje tudi ni potrebno,
Nadaljevanje z osme strani
jali so zdravniki, toda vsak je povedal isto. Ni pomoči!
Ko je šlo že čisto h koncu, sem začel iz-ostajati. Moreči vzduh in trpke poteze tega prezgodaj uvelega obličja so me tako mučili, da nisem mogel več vzdržati v bolni-čini bližini.
Tako sem nekoč spet ostal doma. Bilo je zvečer, meseca januarja, jasna, zvezdnata noč. Obiskal me je bil neki znanec, pa smo malo pokramljali. Medtem stopim, ne vem že več, po kaj, iz hiše, in se nekaj obiram okrog okna. Nenadno lopne po oknu s tako silo, da je vse zažvenketalo. V istem trenutku čujem, da me kličejo žena, otroci in moj gost in hitim v hišo, kjer najdem vse blede in prepadene.
»Kaj je?« se začudim.
»Tako je udarilo po oknu«, mi pove najstarejši otrok, da smo vsi mislili, da se je tebi kaj zgodilo «
Nato povem še jaz, da sem čul udarec. Mislil sem, da se je zgodila v stanovanju kaka nezgoda, v čemer me je še potrdilo klicanje.
Kakor mislimo in ufiibljemo, si ne moremo razjasniti ta dogodek.
Ko pa hočem nasledni dan spet obiskati bolnico, je njena soba vsa izpremenjena. Ljudje pripravljajo mrtvaški oder. ona pa laži mirna in nepremična na postelji.
Mati prijoka. ko me zagleda, in mi pove:
»Ne veste, kako vas je sinoči težko pričakovala. Kakor se je predramila, je vprašala, ali ste že kaj bili pri nas. Se potem, ko je umirala, vas je klicala ...
Tako so čudne vezi, ki nas vežejo z neznanimi svetovi .. Ali bodo kdaj jasne, ali bodo kdaj pojmljiva vsa ta naša čudna pota. ki jih danes ne doume naše pojmovanje? ... Morda, morda pa nikoli. Mislim, da je celo boljše tako, kajti nai bo kakor koli, gotovo je velik del življenjske lepote v oni skrivnostni temini, ki nas obdaja z vseh strani, pri vsem našem dejanju in ne-hanju, od zibeli do groba!	N. T.
ker je proti gnilobi mnogo odpornejši od čebule. Shraniti pa moraš tudi česen v vencih v suhem prostoru.
čebulo kakor česen naj uživa družina v«ak dan. Pa ne samo kuhano ah ocvrto v jedi, temveč pogosto tudi v presnem stanju na raznih solatah. Človek se po uživanju teh dveh živil čuti zdrav in krepak.
Za kuhinjo
Ješpren s fižolom, krompirjem in zelenjavo. Kuhaj pol kilograma ješprena, ki si ga oprala v topli vodi. Z ješprenom kuhaš tudi kakšne štiri pesti čez noč namočenega fižola, nekaj na koščke zrezanih krompirjev, malo razrezanega ohrovta (ali zelja), ki ga prej popariš, dobro nasekljan peteršilj, list zelene (ali malo njene korenine), dva lista majarona, malo žajblja, štiri korenčke, dva paradižnika (ali žlico paradižnikove mezge), pol čebule in dva stroka česna. Vse to dobro razrežeš, pred-no deneš v ješpren. Jed zabeliš s koščkom sesekljane slanine. Če imaš, dodaš malo prav tako sesekljanega prekajenega mesa. Tako pripravljen ješpren zadošča za kosilo.
Vampova juha. Mehko kuhane, ohlajene vampe zrežeš na tanke rezance. V kožici napraviš svetlo prežganje po možnosti s prekajeno slanino, deneš noter tri do štiri oluplje-ne, na kocke zrezane krompirje in čisto malo paprike. Zalij s kropom ali z juho. Ko je krompir mehek, deni noter zrezane vampe in pol žlice paradižnikove konserve (odnosno primerno količino presnih paradižnikov), osoli po okusu, premešaj in pusti vreti še četrt ure.
Cvetačna solata. Očiščeno in oprano cveta-čo (karfiolo) kuhaj do mehkega v slani vodi, kateri dodaš malo sirovega masla. Ko je kuhana, jo pusti v tei vodi ohladiti. Nato io deni v skledo in oblij, tik preden jo daš na mizo, z oljem in kisom. To oboie prei v skledi ci s poprom vred premešaj. Cvetačni solati lahko primešaš malo krompiria in tudi moto-vilca. Odcedek, ki ti ostane od kuhanja cve-tače, pač v teh čas'h ne sm^š zavreči, temveč ga porabi za to ali ono juho.
Torta iz ajdove moke. Če že mora v teh časih zdaj pa zdaj priti torta na mizo, se po-služi ajdove moke. Zmešaj 14 dekagramov masla s štirimi jajci in 14 dekagrami vani-lijevega sladkorja, primešaj 14 dekagramov zmletih orehov, za noževo konico jedilne sode (ali pa pol zavitka pecilnega praška) in 14 dekagramov ajdove moke. Zmes deni v dobro namazan in z moko potresen tortni model in speci. Ko je torta pečena in ohlajena, jo prereži čez polovico in močno namaži vrhno prerezano plast spodne polovice z ma-relično ali kako drugo marmelado. Nato povezni drugo polovico nazaj na prvo in potresi po vrhu s sladkorjem.
Praktični nasveti
Kako se odvadimo kaditi. Strastni kadilci navadno misH|jo, da se ni mogoče odvaditi kaje. To naziranje je zmotno. Vse je odvisno od kadilčeve volje. Zdravniki pravijo, da je skoro boljše nehati kaditi kakor kajo omejiti. Če se namreč omejimo v kaji, nam začno cigarete dJfeti še bolj. Pri kaji deluje dolga vrsta mišic, zlasti v ustni duplini in ustnicah, in tako nastane nekakšna potseba, da prižge človek ob določenem času cigareto ah cigaro. Če tega ne stori, se ne počuti dobro. Zato si pomagajo nekateri strastni kadilci, da kako drugače zaposlijo ustno duplino, bodisi s sladkorčki ali pa z mentolno cigareto. Posebno mentolna cigareta je zelo priljubljena med strastnimi kadilci, ki bi se radi odvadili kaje. Kaditi se laže odvadimo med delom kakor med odmorom ali oddihom, ko je živčevje manj zaposleno.
Preveč zagorela koža ni zdrava. Zdravniki menijo, da je prizadevanje za čim bolj ožgano kožo neumna moda, ki ljudem bolj škoduje, kakor koristi. Kdor se preveč sonči, se sam vara. Preveč ožgana koža ovira sončne žarke, da sploh ne moreio vplivati na telo prizadetega.
Oljnati madeži v usnju se le s težavo odstranijo. Navadno pomaga mešanica magnezije in bencina. Z njo pokrij madeže. Ko se zmes posuši, jo odrgni. Časih pa zadostuje vroča krompirjeva moka. Če je usnje barvano, je vsako čiščenje nevarno. V tem primeru je boljše, če daš usnje temneje pobarvati.
Zarjavel likalnik najlaže in najbolje očistimo, ako zelo vročega pom-žemo z voskom in ga potem nekajkrat potegnemo po papirju, potresenem s soljo.
Štedilnik dobro osnažimo s peskom, ki smo mu pridali malo vode in kisa.
Tintne madeže spravimo s kamnitih stopnic s klorovim apnom, ki ga razmešamo v vodi in pridenemo malo ocetne kisline (na 20 g belega apna 5 g kisline). S tem stopnice umijemo.
Krmljenje čebel z melitozo
Poslednja leta niso bila ugodna za čebelarstvo. Zaradi slabega vremena so morali čebelarji tu in tam krmiti svoje čebele celo v poletnem času, da so jih tako rešili pogina. Ker je bila slaba tudi paša na ajdi, niso čebele nabrale zadostne zimske zaloge. Zato so morali čebelarji čebelne družine združevati. Iz dveh, treh panjev so dobili komaj toliko medu, da je zadoščal eni čebelni družini za prehrano čez zimo do prve izdatne paše pomladi. Skrčeno število čebelnih družin je bilo velika škoda za naše narodno gospodarstvo.
V tej stiski so priskočila na pomoč čebelarjem oblastva, ki so dovolila državne trošarine prost sladkor za krmljenje čebel. Rešila so s tem na tisoče čebelnih družin gotovega pogina. Dokazala so, da znajo ceniti veliko korist, ki jo vrše čebele pri oplojevanju sadnega drevja in drugih kulturnih rastlin.
Da ne bi čebelarji porabljali sladkorja v drugačne svrhe, so ga oblastva dala denaturirati. Primešati so mu dala nekaj odstotkov peska, žagovine, oglja. V poslednjih dveh letih so primešali sladkorju pol odstotka polsladke paprike. Čebelarji pa so se pritoževali, da paprika škoduje čebelam, zlasti nežni mladi zalegi. Utemeljevali so svoje pritožbe s primeri. Zahtevali so drugačno denaturacijsko sredstvo.
Tudi letošno leto ni bilo ugodno za čebele. Le malo je krajev, kjer so nabrale zadostno zimsko zalogo. Po večini so nanosile komaj polovico. Na utemeljeno prošnjo je fašistična vlada razumela težavni položaj in dovolila slovenskim čebelarjem kljub splošnemu pomanjkanju sladkorja nekaj vagonov sladkorja, prostega državne trošarine. Dodati se smejo vsakemu panju A. Ž. 3, kranjiču dva in vsaki rezervni družini ali prašilčku poldrugi kilogram.
Sladkor izdeluje tvornica v Bologni pod imenom »melittosio« v obliki ploščic. Melitoza sestoji iz 90 odstotkov čistega sladkorja (saha-roze), 9 in pol odstotka vode in pol odstotka česnovega ekstrakta. Hranilna vrednost enega kilograma melitoze je enaka 1120 gramom dobrega medu. Čebelam jo pokladamo lahko raztopljeno ali pa tudi trdo v ploščicah.
Če hočemo uporabljati melitozo tekočo, jo raztopimo v čisti mlačni vodi. Raztopino precedimo skozi navadno platno, da jo očistimo ostankov česnovega staničevja.
Za jesensko krmljenje razredčimo melitozo tako, da je vzamemo 5 kg in dodamo tri litre vode. Za dražilno pitanje pa vzamemo za vsak kilogram melitoze en liter vode. Čebelam jo pokladamo v pitalnikih na običajen način.
Če pokladamo melitozo v ploščicah, jih položimo na matično rešetko v medišče. Ploščice pa lahko pritrdimo tudi v satnike in jih porinemo v plodišče. Če jo hočemo pokladati v pitalnikih, jo moramo razdrobiti. Pred upora h o pomočimo ploščice v vodo, da čebele sladkor laže jemljejo.
Raztopino dodajmo, če le mogoče, isti dan, ko smo jo napravili, da ne začne kipeti. Melitozo moramo hraniti na hladnem in suhem prostoru.
Razdeljevanje sladkorja so oblastva oddala Slovenskemu čebelarskemu društvu.
Kakor slišimo, je fašistična vlada dovolila za prvo silo tri vagone melitoze. Tem pa bodo sledili po dokazani potrebi še nadaljiji trije.
w ice
*	Ekscelenca Host-Venturi na Reki. Prometni minister Ekscelenca Host-Venturi je te dni vodil na Reki posvet o vprašanjih železniškega prometa. V ospredju razprave je bilo vprašanje o tem, kako naj se Reka in Sušak smotrno povežeta v skladu s položajem, ki je nastal s priključitvijo novega ozemlja.
*	Ustanovitev Zveze borbenih fašijev v Ljubljani. Iz Rima poročajo: Po navodili Duceja je tajnik Stranke odredil ustanovitev Zveze borbenih fašijev v Ljubljani. Duce je na predlog Tajnika Stranke imenoval za zveznega tajnika Visokega Komisarja Emilija Graziolija,
*	Okrajni komisar v Dobrniču. Pred dnevi Je prispel v Dobrniče okrajni komisar g. dr. Ottone Griselli. Pregledal je občinski urad in ljudski šoli v Dobrničah in Knežji vasi. Spremljal ga je komisar iz Trebnjega g. Ban.
*	Racioniranje oblačil in obutve se bo sa-ielo 1. novembra. Po vesti iz Rima so vse potrebne priprave že končane. Nakaznice za oblačila in obutev bodo v kratkem izdane.
*	Vodnikove knjige prinašajo že petnajst let slovenskim družinam najlepše razvedrilo za zimske urice: zanimivo, zabavno štivo in poučen, koristen raegled po sodobnem svetu. Letos izda Vodnikova družba ob koncu no-Tembra dve knjigi, in sicer Vodnikovo pra-tika za 1. 1942, s članki in črticami uglednih piscev, lepimi slikami in pestrim drobižem, pa sijajno povest »Jalov dom«, delo znanega pesnika Mirana Jarca. Obe knjigi staneta samo 8 lir. Naročite jih lahko pri svojih krajevnih poverjenikih, v ljubljanski Tiskovni zadrugi ali pa naravnost v družbini pisarni v Ljubljani, Puccinijeva Ulica 5, I. nadstropje.
>Toda treba je pohiteti z naročilom, ker bodo knjige, ki se tiskajo v omejeni nakladi, kakor arsako leto kmalu oddane!
*	Sklenili so popraviti tudi cesto Ljublja-na-škofljica. Pod predsedništvom ministra za javna dela se je v Rimu sestal na sejo samoupravni cestni odbor, ki je razpravljal o številnih načrtih za izboljšanje državnega cestnega erirežja. Mnogo izmed teh načrtev je odbor Odobril, med njimi tudi načrt za izboljšanje eeste Ljubljana-škofljica.
*	Kovanci po pet lir vzeti iz prometa. Z odlokom finančnega ministra je odrejen odvzem ■rebrnih kovancev po pet lir iz prometa Ti kovanci bodo izgubili sleherno vrednost 31. t. m. in jih bo po tem mogoče zamenjati do 30. novembra letos pri vseh javnih blagajnah in poštnih, računskih, finančnih in železniških Uradih.
Smrt vestnega uradnika. V Dobrničah je umrl g. Muren Anton, poštni upravitelj. Bil
& vojni invalid, pa je kljub temu svojo služ-vestno in marljivo opravljal. Pokojnik je bi! zelo priljubljen zlasti pri kmečkem ljud-Btvu. Bodi mu lahka domača žemljica! Žalujoči sooro<7' sožalje!
*	Smrt uglednega uradnika. V Novem mestu Je preminil višji davčni upravitelj v pokoju g. Ignacij Kline. Pokojnik se je rodil 1. 1859. ▼ Gornem Polju pri Novem mestu. Služboval Je nazadno v Črnomlju, kjer je do svoje upokojitve leta 1914. uspešno vodil davčno upra-▼o. Med svetovno vojno se je preselil v Novo mesto, kjer je postal 1. 19S9. ravnatelj Mestne hranilnice in je dolgih 20 let izredno uspešno vodil ta denarni zavod. Bil je splošno priljubljen. Blag mu spomin!
*	Smrt v cvetu mladosti. Ugledni mokrono-fiki rodbini K r a g 1 j e v i je neizprosna smrt Ugrabila sina edinca Jožka, dijaka IV. razreda gimnazije. Rodbini naše sožalje!
*	Vsi delodajalci se opozarjajo na določila naredbe o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela, na podlagi katerih je uvedeno ot>-Tezno posredovanje dela za vse poklice samo po namestitvenih uradih (borzah dela). Namestitveni uradi, odnosno oddelki, so na deželi pri vsakem občinskem uradu, na sedežih okrajnih glavarstev pa poslujejo okrajni namestitveni uradi kot podružnice pokrajinskega namestitvenega urada (javne borze dela), ki posluje v Delavskem domu v Liublja-jaL Vsak delodajalec, ki želi zaposliti delavca
ali nameščenca (tudi gospodinjske in kmečke posle), jih smejo sprejeti samo s posredovanjem namestitvenega urada. Za neupoštevanje so v naredbi določene občutne kazni. Delodajalci se nadalje opozarjajo, da mora]o prijaviti oddelku namestitvenega urada, na katerega območju obratujejo, v petih dneh imena in strokovno usposobljenost delavcev, ki so jih iz kateregakoli vzroka odpustili in ki so iz kateregakoli drugega razloga sami prenehali delati, vendar ta nriiava ni obvezna, če gre za ustavitev dela, ki ne bi trajala več ko petnajst dni.
*	Nov poštni sporazum med Italijo in Nemčijo. V Rimu je bil podpisan med Italijo in Nemčijo nov sporazum, po katerem naj bi se olajšale medsebojne poštne in brzojavne zveze. Sporazum, ki bo začel veljati 1. januarja, določa med drugim tudi občutno znižanje poštnih pristojbin. Tako bo na pismo treba nalepiti znamko za 1 liro in ne več za 1.25 lire kakor doslej, na dopisnico namesto #.75 samo 0.50 lire.
*	Kako je nastalo ime Kočevje. Pred 600 leti so prišli na Kočevsko novi naseljenci Nemci, ki se te dni pripravljajo na odselitev s teh krajev. Zanimivo je, kako je nastalo ime Kočevje. Po neki razlagi bi bila pravilna pisava in izgovarjava »Hočevje«, kakor beremo v »Slovenskem domu«. Krajev tega imena imamo več, tako pri Črnomlju, pri Do-brepoljah, pri Sp. Tuhinju, v Gorici. Tudi priimek Hočevar je znan po raznih krajih. Priimek Kočevar pa je redkejši in je tudi mlajši, gotovo po razlagi imena iz Koče. Hočevje bržkone pomeni kraj, kjer voda poni-kuje, se izgublja. Vsi kraji Hočevje imajo skupno to, da tam ses voda izgineva ali zaradi ponikve aH zaradi suše. Pri Ustju na Vipavskem je studenec, katerega imenujejo Ho-čevec. Ta studenec teče le včasih, kadar je več dežja, potem usahne. V Kočevju izginja Rinža na koncu mesta pod zemljo. Pravilno ime po tej razlagi bi bilo torej Hočevje. O tem, da nemški Kočevarji niso bili prvotni naseljenci, nam pričajo krajevna imena iz te dobe, ki so slovenska. Nekaj so jih priseljenci sprejeli, nekaj pa so svojih ustvarili. Ze listina iz leta 1363. našteva pet cerkva, izmed katerih nobena nima nemškega imena. Pa tudi zdajšna imena mnogih vasi dokazujejo slovenski izvor. To vasi so: Borovec, Reka, Mala gora, Topli vrh, Skrilj, Poljane, Borič, Brezja, Gaber, Travni dol, Morane, Toplice, Bistrica, Lahina, Gače, Grrntavec, Kleč, Seč, Trnovec, Rodine, Pogorelec, Pleša, Ribnik, Gradec, Kotschen (Koče), Kosizenberg in druga. Imena teh vasi so dediščina iz časov pred priselitvijo.
*	Sprememba okoliša pošte Kostanjevice na Krki. Kraja Malence in Sajevce se izločita Iz okoliša pošte Kostanjevice na Krki, ker sta zdaj na ozemlju, ki je zasedeno od nemške vojske.
*	Pšenični zdrob za Novo mesto je prispel.
Mestni prehranjevalni odbor ga bo izdal otrokom izpod enega leta starosti in bolnikom, katerim je predpisana posebna hrana. Dokler bo trajala zaloga, bodo prejemali odrasli bolniki mesečno en ali po potrebi dva obroka po 600 g, otroci izpod enega leta starosti pa 600 gramov zdroba mesečno namesto enake količine enotne moke.
*	Oblastva bodo zaplenila vse svinje, ki bodo zaklane brez dovoljenja. Prevod opozarja rejce svinj na člen 2. naredbe o klanju svinj, po katerem je od uveljavljenia te naredbe (od 15. t. m.) prepovedano vsako klanje svinj brez dovoljenia. Oblastva bodo zaplenila vse svinje, ki bodo zaklane brez kaik^a dovolienia.
*	Krompirjeve cmoke v restavracijah smejo kuhati. Ko je bila izdana odredba, ki prepoveduje pripravljati sveže testenine, so po nekaterih pokrajinah mislili, da je prepovedano kuhati tudi krompirjeve cmoke ia pripravljati vsako cvrtje, pri katerem se lahko uporablja nekrušna moka. »Eco di Roma« obvešča zdaj, da je krompirjeve cmoke dovoljeno kuhati povsod.
*	V Ribniški dolini je padlo za pol metra snega. Pretekli teden je po vseh slovenskih krajih snežilo. V Ribniški dolini je padlo kar za pol metra snega, v višjih legah pa še več.
Južni sneg je napravil precejšno škodo na sadnem drevju. Po mnogih nfŠe ležečih delih naše pokrajine je sneg kmalu izginil, ostalo pa je precej hladno vreme. V noči na sredo je spet snežilo.
*	Prazgodovinske najdbe pri Modeni. Ko so pred kratkim v Fioranu zaradi napeljave novega vodovoda razkopavali zemljo, so kopači naleteli v globini šestih metrov na tri stara otroška okostja. Strokovnjaki so ugotovili, da so ti grobovi iz časov med kameno in bronasto dobo. Kopanje zdaj nadaljujejo in upajo, da bodo morda odkrili še kaj zanimivega.
*	Zanimiv pojav sončnih peg. Bendandijeva opazovalnica v Paenzi je te dni opazila nekaj solnčnih peg, ki so se dan nato pomikale od vzhodnega roba solnčne plošče preko središča proti zapadnemu robu. So to iste pege, ki so jih bili opazili na solncu že v septembru in ki so tedaj povzročile v ozračju velike spremembe, ki so neugodno vplivale tudi na sprejemanje po radiu. Kakor je znano, so pege na solncu nekaki solnčevi ognjeniki.
Iz Gorenjske
Sflletnica biseromašnika. Dne 23. t. m. Jo dopolnil 90. leto svoje starosti biseromašnik g. Janez Molj, župnik v p. v Kamniku. Rodil se je v Sp. Brniku pri Cerkljah pod Hfranjem 1. 1851., a v mašnika je bil posvečen 1. 1877. Pas ti rova 1 je v mnogih slovenskih krajih. Pred upokojitvijo je upravljal duhovnijo ▼ Trzinu.
Smrt zlatomašnika. V Kamniku je 22. t m. v visoki starosti umrl zlatomašnik g. Leopold Rihar, bivši dolgoletni župnik v Nevljah pri Kamniku. Rajnki je bil brat kamniškega dekana g. Mateja Riharja, ki zdaj prebiva v svojem rojstnem kraju v Polhovem Gradcu. Rajnkemu blag spomin!
Povečana Koroška. Nemški listi poročajo, za koliko j® zdaj Koroška večja, ko sta ji priključena Gorenjska in Mežiška dolina. Novo ezemlje obsega 3503 kvadratne kilometre, izmed katerih odpade na Mežiško dolino 379 kvadratnih kilometrov. Prebivalcev je v novih krajih kakih 205.000, izmed katerih je 19.000 v Mežiški dolini.
Zborovanja. Pod vodstvom vodje Rauterja so bili mladinski zbori v škof ji Loki, Kranju in Tržiču. Mladinske oddelke so vodili mladeniči, ki so se vrnili s tečaja za mladinske voditelje ob Osojskem jezeru. Vrstijo pa se tudi zborovanja za odrasle, na katerih predavajo govorniki o borbi proti boljševištvu. Vsa ta zborovanja prireja Koroška ljudska zveza.
Nemški otroški vrtec v Lescah je bil te dni odprt. To je drugi šolski vrtec na Gorenjskem.
Iz Trsta In Gorice
Otvoritev fotografske razstave. Te dni ja
bila v veliki dvorani Italijanskega planinskega društva v Trstu odprta razstava fotografskih posnetkov. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblastev. Razstavljeno je 130 fotografij. Posebno pozornost zbuja vrsta barvanih diapozitivov, ki povedejo obiskovalca v čarobne lepote kraškega podzemskega sveta. Razstava bo odprta do 4. novembra.
Ajda je na Krasu lepo obrodila. Kraševci so bili letos v strahu za ajdo, ki je počasi dozorevala in je obstajala nevarnost, da je slana ne ugonobi. Na srečo pa ji je slana prizanesla in ajda je lepo dozorela. Poželi so je že predzadni teden. Zrnje je lepo in kleno.
Milje razglašeno za posebno važno industrijsko središče. Te dni je bil objavljen odlok, 3 katerim se občini Milje pri Trstu priznava posebna industrijska važnost.
Birma v Brastovici in Jamljah. V nedeljo 12. t. m. je goriški nadškof delil zakrament sv. birme v Brestovici in v Jamljah, na meji med Dobrdobsko planoto in Spodnim Krasom. Ob dohodu v Brestovico je g. nadškofa pri lepem slavoloku sprejel župnik g. Špaca-pan s sosedno duhovščino in ob navzočnosti zastopnikov vseh oblastev. Štiri deklice so lepo po domače deklamirale primerno besedilo. Po maši je nadškof najprej blagoslovil dve novi zastavi za župno cerkev, nato pa podelil zakrament sv. birme več ko 100 bir-
mancem. Popoldne se je odpeljal v Jamlje, kjer je bil tudi lepo sprejet. Tu je nadškof birmal okrog 40 malčkov.
Burja je besnela v Trstu. V noči na prejšnji četrtek je zavela v Trstu močna burja. Reševalci so bili nekajkrat poklicani na pomoč proti grozečemu razdejanju. V pristanišču so izvlekli iz morja truplo moškega, menda kakšnega nočnega ribiča, ki ga Je burja zalotila na morju in mu prevrnila barko. Gasilci so morali enkrat na pomoč, ker so se zaradi burje vnele saje v dimniku. Enkrat so morali posredovati, ker je močan zračni pritisk odtrgal del nekega ostrešja. V ulico Galvola pa so morali, ker je burja tam izkoreninila drevo in ga vrgla preko cestišča.
Umrla je mati siromakov. V Devinu je preminula zgledna gospodinja Frančiška Legiševa. Dočakala je lepo starost nad 80 let. Lani v septembru jo je zapustil njen mož, ki je bil tudi v visokih letih. Pokojnica je bila skrbna gospodinja in dobra mati, ki je lepo vzgojila svojo družino. Posebno je bila znana po svojem velikem usmiljenju do ubogih. Dobrotljivi ženi blag spomin, njenim svojcem pa naše iskreno sožalje!
Pregled bikov na Goriškem. Oblastva so razpisala pregled bikov v Goriški pokrajini. V sredo so bili pregledi v Podmelcu, Ljubim*, Poljubimu, Čiginju, Voljčah, Zatolminu, Dolu, Gabrjah, Volarjih in Selišču, naslednega dne pa v Podbrdu, Oblokah, Grahovem, Šent Juriju, Ponikvi, na Slapu, Na pečinah, Št. Vidu, Bači in pri Sv. Luciji. Dne 5. novembra v Svibnem, Sužidu, Na selu, v Kredi, Kobaridu, Idršci in Levku, 6. novembra v Breginju, Logu, Sedlu, Borjani, Potokih, Smasteh, Libuši, v Uršnem selu, Ladri in Drežnici, 7. novembra v Trnovem, Srpenici, Na žagi, v Logu, Soči, Koritnici, čezsoči in Bovcu.
Pazite na otroke. V Bovcu se je skupina otrok igrala z vžigalicami okrog hleva posestnika Antona Rojca in ga zažgala. V kratkem času je ogenj uničil skoro ves hlev. Domači gasilci so takoj prihiteli na pomoč in uspelo jim >e rešiti poslopja v soseščini.
Zaradi slabega srca ni prenesel električnega toka. Desetletni Drejček Petrič s Planine pri Vipavi se je dotaknil prenosne električne svetilke in ga je električni tok usmrtil. Njegov oče Andrej Petrič se je moral zagovarjati pred sodiščem v Gorici, da je zakrivil smrt svojega sinčka, ker je delno sam sestavil svetilko in so bile žice nezavarovane. Pri razpravi se je ugotovilo, da je deček bolehal na srcu in da je bil zelo občutljiv za vsako razburjenje. Sodniki so nesrečnega očeta oprostili.
Iz Spodnje štajerske
Poklicne šole, v katere naj otrok začne hoditi, kakor hitro konča ljudsko šolo, so ustanovili Nemci na Spodnem Staierskem. Te šole so v Celju, Ormožu, Konjicah, Sevnici, Ljutomeru, Marenbergu, Mariboru, Ptuju, Brežicah, Rogaški Slatini, Šoštanj«, Trbovljah, Slovenski Bistrici, Slovenskem Gradcu in v Radgoni. Te šole so obvezne.
Prvi nemški župan v Rečici pri Celju je bil Hans Krivec. Ta je odšel in je bil na njegovo mesto imenovan Konrad Dietner, ki je obenem krajevni vodja Domovinske zveze. Krivec je imel na poslovilni prireditvi govor, kjer je naglašal, kako ponosen je, da je zdaj tudi Spodna Štajerska v narodnosocialistični Nemčiji.
Priseljencem iz Besarabije, Bukovine in Do-brudže na Spodnjem Štajerskem. Priseljenci iz Besarabije, Bukovine in Dobrudže se pozivajo, naj sporoče svoje naslove poslovalnici Nemške preseljevalne družbe na Dunaju I, Liebenberggasse 7, ne glede na to, ali so svoje naslove sporočili že tudi centrali Nemške preseljevalne družbe v Berlinu. Poslovalnica na Dunaju daje priseljencem strokovne nasvete v vseh vprašanjih, ki se tičejo posesti.
Le krompir v oblicah se ima kuhati v gostilnah. Nemški listi opozarjajo, da je zaradi varčevanja po gostilnah in javnih kuhinjah treba krompir kuhati le v oblicah. Sirovi krompir se pred kuho nikakor ne sme več lupiti.
Konjsko meso na nakaznice. Na podlagi posebne odredbe se smejo v bodoče prodajati konjsko meso in izdelki iz konjskega mesa
samo na odrezke nakaznic ali na nabavnice za meso. Rabnik pa lahko dobi dvakratno količino konjskega mesa, na katero se glasi odrezek.
Skrčenje hmeljskih nasadov v braslovški občini. Kakor poročajo nemški listi, so braslovški kmetje v znatnem obsegu skrčili hmeljske nasade in so na ta način pridobili velik kos zemlje za žitno setev. Ker kmetje sami niso imeli dovolj semenskega žita, so dobili na županovo posredovanje od urada za prehrano in zadruge »Siidmark« 15.000 kg pšenice, ječmena in rži. V Braslovčah je bila te dni ustanovljena občinska hranilnica. Za predsednika je bil izvoljen kmet Franc Štrubelj.
Smrtna nesreča z motorjem. Nedavno se je iz Ptuja na motorju vračal 45 let stari cestni mojster Aleksander Mihelič. Nasproti mu je v temi privozil avto, ki ga je s svojo lučjo zmedel, da je zavozil v nekega Jordana in ga podrl. Pri tem je Mihelič tudi sam padel. Medtem ko se Jordanu ni zgodilo nič hujšega. je Mihelič v mariborski bolnišnici umrl.
fcrtev dela v kamnolomu. V kamnolomu v Turški gori pri Za vrču je bil zaposlen delavec ! Alojzij Leben od Sv. Lenarta. Te dni se je od-
•	trgala plast zemlje in Lebna zasula. Odkopali
•	so ga sicer in prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer pa je čez dva dneva umrl.
Iz Hrvatske
Poglavnik je čestital rumunski vojski. Te
dni je v poglavnikovem imenu obiskal rumun-skega poslanika Dimitra Buzdugana general-štabni polkovnik Adolf Sabljak in mu čestital ! na sijajnih uspehih rumunske vojske v Rusiji. ! »Hrvatski narod« piše, da Hrvati niso Slo-i vani. V »Hrvatskem narodu« čitamo: »Hrvati 1 so bili zmerom poseben narod. Kot narod ne-
slovanskega pokolenja so priselivši se daleč z vzhoda najprej kot hrabri borci zavladali Slovanom, od katerih so sprejeli jezik. V šestem stoletju in kasneje so prišli hrvatski vojak', na Jadran, osvojili velike kose zemlje in se kot hrabri mornarji in junaški vojaki izkazali pred vsem svetom. Hrvati niso pleme, od nekdaj so samostojen narod.
Osnovano je združenje Hitlerjeve mladine.
V Nemškem domu v Zagrebu je bila te dni ustanovna skupščina Hitlerjeve mladine na Hrvatskem. Slavnosti so prisostvovali predstavniki narodnosocialistične stranke, vojske in ustaške mladine. Za vodjo je bil imenovan von Seiler.
Hrvatski letalci pred odkodom na vzhodno bojišče. Zagrebški »Novi list« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Berlina o urjenju hrvatskih letalcev za vzhodno bojišče. V nekoliko tednih bo, kakor poroča dopisnik, hrvatski dobrovoljski oddelek letalcev pripravljen, da odide na bojišče.
Podaljšana policijska ura v Zagrebu. Te dni
je bila v Zagrebu podaljšana policijska ura do 22. Ob tej uri morajo biti zaprti vsi javni lokali in na ulicah se ne sme nihče več pojaviti. Tudi tramvajski promet mora točno ob 22. uri prenehati. Kdor bo po določeni uri še na ulici, bo najstrože kaznovan.
Na Hrvatskem morajo pijanci na prisilno delo. Da bi se na področju velike župe Lašve in Glaža preprečilo prekomerno uživanje alkoholnih pijač, je veliki župan prepovedal točenje alkoholnih pijač na vse praznike in sejmske dneve. Tudi se ne smejo več izdajati dovoljenja za odpiranje novih točilnic. Oblastva pijance strogo preganjajo. Tiste, ki se nočejo spametovati, bodo poslala na prisilno delo.
Belga vrsta živali
fe zapisana izumrtju
Okrog 1. 1840. je znanstveni svet poznal le 73.600 živalskih vrst, a čez 40 let je število naraslo na 300.000 vrst. Zdaj je znano že mnogo večje število. Med živalstvom je kakih 200 tisoč različnih vrst, ki izumirajo ali so že izumrle. Tako je izginil kozorog v dobi naših očetov in dedov. Kozorog je najmogočnejša in najplemenitejša žival naših Alp, ki irna do meter visoko, lepo zakrivljeno rogovje. V kamniti dobi in v dobi severnih jelenov je živel v Švici in po vseh alpskih deželah. Zdaj živi le še kakih 300 potomcev te mogočne živali po posebni živalskih vrtovih.
Drugi orjak, ki je zapisan smrti, je bizon. Ta izraziti zastopnik pradavne goveje živine, ki je skoro 2 m visok in do 16 stotov težak, je živel nekoč po vsej Evropi. Še okrog leta 1000. je po takratnih nemških pragozdovih živelo na stotine čred bizonov. Pred svetovno vojno so redili bizone v nekdanji ruski gaber-niji Grodnu. V današnjih dneh je še nekaj bi-zonskih gojišč v Nemčiji.
Tudi ameriški bivol, ki jih je bilo nekoč na milijone v Severni Ameriki, je že skoro izumrl. Enako naš planinski orel le še životari.
Rnska vidra, sobol, navadna vidra in kuna so tem dragocenejši, čim manj jih je. V Sibiriji, na Aljaski in v Kanadi je ruska vidra še precej številna, a v evropski Rusiji je že tako izumrla, da so jo morali kakor pri nas kuno zlatico posebej zaščititi. Pod takim varstvom živi že več desetletij ruski sobol (dragoceno krzno), ki kljub temu izumira.
Ista usoda grozi bobru, od katerega imamo le še eno vrsto. Živeč v naselbinah gradi mogočne stavbe, ki trajajo po več stoletij, tako zvana »bobrova mesta«. V Nemčiji živi le še ob Labi in njenih dotokih. Seveda je že dolgo skrbno zavarovan.
Enako varstvo uživa los, ki so ga razne kužne bolezni že skoro iztrebile. Dobiti ga je še po nekaterih gozdovih in barjih pri Tilsitu v Vzhodni Prusiji. V Livlandiji in Kurski je ruska revolucija čisto uničila lose.
Medved je iz Nemčije že prej izginil. Po-slednega so ubili pred 100 leti v francoskih
Alpah. Precej medvedov je še po naši Notranjski, Gorenjski in Dolenjski. Mnogo jih je po Bosni in v karpatskih deželah. Vendar je tudi medved zapisan smrti, če pomislimo, da jih je bila včasih vsa Evropa polna.
Dolgo časa se je v Sredni Evropi ohranil ris. V Nemčiji ga ni več, zadni je padel leta 1872. na Bavarskem. Po ruskih gozdovih in po Karpatih ga je še dobiti, a pri nas v Sloveniji, kjer so risi še pred 50 leti močno gospodarili, je že menda čisto izumrl.
Tudi srednoevropski ptičji zarod peša bolj in bolj. Raznih orlov, postolk, sov, žoln, jastrebov je čedalje manj videti. Žerjavi so že tako redki, da jih morajo posebej čuvati. Tudi slavčkov je čedalje manj.
Čeprav se razna društva trudijo, da bi s posebnim varstvom ohranila pri življenju živali, ki izumirajo, vendar ne bodo vsi predpisi dosti zalegli in Evropa leto za letom izgublja živali, ki so še pred 100 leti bivale v naših gozdovih.
X Azijski vojskovodja, Id mu je bilo usmiljenje neznana reč. Najkrvoločnejši in drzni osvajalec, kolikor jih pozna zgodovina, je bil mongolski knez Timur, ki je vladal od leta 1336 .do leta 1405. Zavzel je skoraj pol Azije ter premagal velikega turškega sultana Ba-jezida I. Pri Sivi je ujel 4000 Armencev in vse dal žive pokopati. Pri Bagdadu je dal posekati glave 90.000 ujetnikom. Iz teh glav je dal zgraditi veliko zmagoslavno piramido. Koder je hodil in zmagoval, je tekla kri v potokih in razvaline sežganih mest in vasi so pričale, da je tu mimo korakala Timur jeva vojska. Prizanašal ni ne možem, ne ženskam, ne otrokom. Ta strašni človek, ki je bil zver v človeški podobi, pa je bil obenem podpornik umetnosti in znanosti. Posebno dobro je poznal arabsko in perzijsko slovstvo, katero je rad prebiral v svojem prostem času. Svojo prestolnico v Samarkandu je okrasil s krasnimi zgradbami, izmed katerih so nekatere ohranjene še danes. Toda od vseh njegovih zmag ni ostalo nič, kakor ni ostalo nič od Atile in njegovih Hunov.
<Po strnem svetu
X Župan, ki je občanom prepovedal umirati.
Res edinstveno prepoved je izdal nedavno župan francoskega mesta Pont-Saint Martina. Na tamkajšnem pokopališču sta na razpolago vsega skupaj samo še dva grobova, na drugi strani pa francoski zakonski predpisi določajo, da je za razširitev pokopališča treba posebnega dovoljenja, župan je za takšno dovoljenje tudi zaprosil, ni pa še dobil nobenega odgovora Ni si znal drugače pomagati iz zadrege, kakor da je najstrože prepovedal svojim občanom umirati. Kaže, da je ta njegova svojevrstna prepoved rodila uspeh. Pravijo namreč, da je v letošnem letu umrl šele en sam prebivalec Pont-Saint Martina.
X Zvezda, ki je 1200krat večja od solnca. Na obzorju v obližju južnega tečaja se je pojavila zvezda, ki je 1200krat večja od solnca. Zvezda je oddaljena 3500 svetlobnih let od zemlje.
X Smrtne obsodbe v Kišinjevu. Rumunsko vojaško sodišče v Kišinjevu je obsodilo na smrt 16 ljudi, ki so po umiku sovjetskih čet iz Besarabije ustanovili strahovalsko združenje z namenom, da bi nemškim in rumunskim čttam razbijali mostove ter uničevali telefonske proge, železnice in druge javne naprave na tem področju. Smrtna kazen je bila že izvršena.
X Ruska vlada se je preselila iz Moskve v Samaro. Iz Stockholma poročajo: Švedsko poslaništvo v Rusiji je poslalo svoji vladi brzojavko, v kateri sporoča, da je dospelo v mesto Kujbišev (Samaro). novi sedež sovjetske vlade. Tja se je preselila ruska vlada z važnimi uradi. Le Stalin je baje ostal še v Moskvi.
X Moskovski delavci morajo v prve obrambne vrste. Iz Stockholma poročajo: Neka ruska radijska postaja je sporočila, da so v Moskvi zaprli mnogo podjetij, ker so delavci bili poslani v prve bojne črte, da bodo sodelovali pri obrambi mesta. Mnogi listi so prenehali izhajati, v omejeni nakladi izhajajo samo še dnevniki.
X Bivši perzijski šah konfiniran. Iz Lisbone poročajo, da so Angleži konfinirali bivšega perzijskega šaha na otoku Sv. Mavricija vzhodno od Madagaskarja. Na istem otoku je konfiniran tudi dr. Stojadinovič.
X Ameriške dobave preko Arhangelska. Listi pišejo, da so začele Zedinjene države dobavljati Rusiji vojne potrebščine preko Arhangelska. Po časopisnih vesteh je do te
odločitve prišlo zaradi japonske grožnje, da bodo japonske pomorske sile blokirale Vladi-vostok.
X Priprave za razstrelitev javnih poslopij v Moskvi. Švedski list »Stockholm Tidningen« poroča, da je bilo v Kremlju in okoli drugih važnih javnih stavb v Moskvi zadne dni opažati gibanje številnih pionirskih oddelkov. Gre za celo divizijo, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno, da poženejo v zrak Kremelj in vse druge večje javne stavbe v Moskvi, če bo treba Moskvo prepustiti Nemcem.
X steklenice Molotova so dokaz, da jim manjka motoriziranih sredstev. Rusko poveljstvo na južnem bojišču je začelo v množicah pošiljati v boj konjeniške oddelke, oborožene s slovitimi steklenicami Molotova. V teh steklenicah je poseben bencin za požiganje tankov. Po sodbi finskih listov to jasno dokazuje, kako zelo primanjkuje sovjetski voiski motoriziranih voinih sredstev.
X Cel meter visoka goba. Neka deklica iz Askammera na Švedskem je našla v gozdu veliko gobo, ki je bila visoka cel meter in je tehtala pet kilogramov. Kakšna je bila ta goba, vest ne pove.
PRESELJEVANJE DUŠ
MALI OGLASI
VEČ RAZLIČNIH HARMONIK, Šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov in drugih predmetov je ugodno naprodaj pri: »PROMET« (nasproti križanske cerkve). Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled.
Jaka: »Ali verjameš, da se duša po smrti preseli v kako drugo živo bitje?«
Miha: »Seveda. Jaz na primer sem bil prej navaden osel.« Jaka: »Kdaj pa je bilo to?« Miha: »Takrat, ko sem ti posodil tisočak .. «
Za smeh in kratek las
MUDI SE
Miha: »Kam pa tako hitro?«
Boltežar: »V zavarovalnico za požar.«
Miha: »Kaj pa hočeš tam?«
Boltežar: »Hišo si bom zavaroval.«
Miha: »Pa se tako mudi??«
Boltežar: »Seveda, ker že gori!«
RAZLIKA
Sosed vpraša soseda, ali ve, kakšna razlika je med doktorjem zdravilstva in doktorjem prava. Sosed malo pomišlja, potem pa odgovori:
»Razlika je ta, da se ljudem pri prvem oči zapirajo, pri drugem pa odpirajo!«
STENICE
Mrduhova družina si je najela lepo novo stanovanje. Na svojo grozo pa so čez nekaj dni našli v sobah vse polno stenic. Pritožili so se gospodarju in ta jim je na svoje stroške najel za nekaj dni stanovanje v hotelu, da bi med tem pregnal stenice.
Ko so Mrduhovi prvi dan kosili v gosposki jedilnici hotela, se je zdajci oglasil mali Mi-lanček:
»Mama, ali imajo vsi ljudje, ki tukaj jedo, doma stenice?«
S CIGARO JE KAKOR Z ZAKONOM
Mož: »Čudno, najboljša cigara ni nič vredna, kakor hitro jo okusiš.«
Žena: »No, prav tako je tudi z zakonom ...«
DAL MU JE POD NOS
Neki vojvoda v Modeni se je nekoč spri s kardinalom Kampejem. V jezi mu je očital, da je bil njegov oče svoje dni svinjski pastir.
»To je res,« je rekel kardinal. »Kljub temu sem postal kardinal! Ce bi bil pa vaš oče to, kar je bil moj, tedaj bi vi danes pasli svinje!«
VINO IN BROZGA
Neža: »O svojih razmerah ti moram vendar enkrat natočiti čistega vina.«
Valpurga: »Kar bo gotovo grda brozga.«
:mi
;r
Kmetovalci, Banani in drugi
Na Barju, pa tudi v drugih predelih naše pokrajine želimo letos zasejati najmanj
1000 hektarjev s sončnicami za izdelavo jedilnega olja
Na Barju dajemo prednost travnikom in pašnikom, ki so varni pred dalje časa trajajočo poplavo. Seveda pa lahko sadimo sončnice pri kolobarjenju tudi na že obstoječih njivah.
Seme in vsa potrebna navodila za sejanje boste dobili pri nas. Na željo bomo preskrbeli tudi umetna gnojila.
Jamčimo za odkupno ceno, ki vam bo zagotovila lepo donosnost. Kdor se bo že letos odzval, bo imel tudi v prihodnjih letih prednost, kajti sončnice bomo stalno gojili.
Vsaka večja vas bo imela po enega kmetovalca kot našega poverjenika.
One posestnike, ki Imajo dovolj zemlje, pa bi je sami ne mogli obdelovati in bi je zato nekaj daU v najem, prosimo, da nam to sporoča z navedbo velikosti parcel ln pogojev. Prav tako naj se javijo oni, M bi Jo radi vzeli v najem.
V vaseh, kjer še ni poverjenikov, pa bi se ta ali oni kmetovalec zanimal za poverjeništvo, naj nam to takoj sporoči.
Ker je za ledino potrebno jesensko oranje, prosimo, da se Interesenti takoj javijo poverjeniku ali pa z dopisnico naravnost tovarni olja
NSOVAT & KOM P.. LJUBLJANA.
Palača Ljubljanske kreditne banke, III. nadstropje