PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini f,________________'* a j.
Abb- postale I gruppo	" L6Hfl W llT
Leto XXII. St. 251 (6538)
TRST, torek, 1. novembra 1966
V NEDELJO V ŠPORTNI PALAČI EUR V RIMU
Združitveni kongres PSI in PSDI
pomemben dogodek v političnem življenju
Govori Tanassija, De Martina, Nennija in tajnika socialistične internacionale Pittermana - Prvi demokristjanski odmevi
RIM, 31. — V nedeljo se je zaključil združitveni kongres, na katerem je nastala nova stranka, ki se bo do prvega redne-8a kongresa še vedno imenovala: «PSI-PSDI — unificati«, ko bo dobila nov naziv, morda Partito socialista unificato, zelo Verjetno pa bodo obnovili tradicionalno ime «PSI».
Nedeljski združitveni kongres je imel skoro izključno manife-stativni značaj, saj se je v veli-** športni palači EUR v Rimu zbralo nad 15.000 oseb in torej Poteg delegatov obeh strank, tu-di številni povabljenci, ki so pri-iz Italije. Navzoči so bili tu-0“ uradni predstavniki socialističnih strank in med njimi tu-dl predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugo-sjavije, ki jo je zastopala Vida
Tomšič.
Prvotno je bilo govora o možno-
da bo nedeljsko zasedanje trakte tudi popoldne, zaključilo pa
Je razmeroma dokaj zgodaj okoli 14.30 z govorom Nennija in s so-»iasno odobritvijo dveh resolucij: *'r'ja na kratko govori o sklepu socialistične združitve, druga pa se uanaša na izvolitev novih vodilnih VJSanov stranke, kateri predsedu-J® Nenni, vodijo pa jo bivši tajniki ln hainestnlki tajnikov PSI odnosno PSDI.
Zasedanje je bilo torej v bistvu Posvečeno trem govorom: tajnika fSDi Tanassija, tajnika PSI De "tartina in Nennija. Poleg tega pa “9 različne, do sedaj neodvisne skupine, najavile svoj vstop v združeno socialistično stranko. Med temi “O bili zlasti pomembni pristopi nekaterih skupin intelektualcev, »lode katerih je Nenni dejal v svo-J®m govoru, da ne nameravajo ča-r.a“i kakšna bo nova socialistična stranka, temveč bodo »skupno z na-
mi stranko ustvarjali«.
Pomembna je bila tudi burno pozdravljena poslanica predsednika republike Saragata, ki je bila naslovljena osebno na Nennija in v kateri je govora o važnosti tega dogodka, nato pa o nekaterih splošnih vprašanjih države in odnosov v moderni družbi. Predsednik Sa-ragat se je v poslanici skliceval predvsem na ustavo in na važno vlogo, ki jo imajo stranke, zaradi česar «ne more ignorirati premikov v strankah« in zaradi česar mora tudi z zadovoljstvom sprejeti na znanje približevanje ciljem ustave.
Govor Tanassija je bil izrazito protikomunistično polemičen, saj je o teh vprašanjih porabil pretežni del predvidenega časa. Ta del govora so delegati in ostali povabljenci sprejeli dokaj hladno, že takoj v začetku je Tanassi govoril o krizi komunizma, nato pa je prešel na pozitivnejši del razprave o dveh osnovnih smernicah italijanskega socialističnega gibanja, ki so sedaj poznane z nazivi «reformisti» in «maskimalisti» in da je zgodovina ^pokazala nujnost usklajevanja vseh teh stališč.
Po daljšem že nekako tradicionalnem protikomunističnem lntermez-zu je Tanassi ponovno govoril o odnosih med obema socialističnima strankama in ugotovil, da je njih dolžnost, da ustvarijo demokratično alternativo. Pri tem je poudaril,
KD,
da gre za lojalni razgovor s saj želijo nadaljevati politiko leve-
»"■■liitiinil,,,,,,,ll,n,i„in„,■nun,milili...............................mili
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Gospodarstveniki ZDA pri Titu Parlamentarci SFRJ pri Podpornem
Gospodarstvenike so spremljali tudi ugledni novinarji Kardeljeve izjave na sprejemu pri vrhovnem sovjetu
(Od našega dopisnika) Beograd, Sl. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel da-u®s v palači zveznega izvršnega ®yeta skupino ameriških gospodarstvenikov, zastopnikov 26 velikih jUberiških podjetij in korporacij in skupino novinarjev «Times», «Li-in »Fortune«, ki spremljajo a--U®riške gospodarstvenike na štu-uijskem potovanju po evropskih opialističnih državah.
. tmtern ko je uglednim gospodarstvenikom zaželel dobrodošlico, jfj Predsednik Tito govoril o povoj-gradnji in družbenem gospo-rjrskem razvoju Jugoslavije s polnim pogledom na pomen gospo, jurske reforme. Predsednik repu-jJ**e je odgovoril tudi na vrsco vprašanj, ki so mu bila postavi je-'a s področja mednarodnih udno-t?v te jugoslovanske zunanje in no-“?hje politike.
,v imenu ameriških gospodarutve-ukov in novinarjev se je predseduj*11 Titu zahvalil predsednik uredba »Time« Henry Luče in mu sročil v spomin na sestanek figu-«? 0rla v steklu. Skupina ameri-nai. gospodarstvenikov in novi-“Dev je popoldne obiskala beo-■jMSko sejmišče, zvečer pa se je .beležila sprejema, ki ga je v nji-»uvo čast priredil predsednik zvez-je gospodarske zbornice Anton Boni ,a sprejemu so bili tudi zvez-‘‘ tajnik za finance Kiro Gligorov, pVezni tajnik za industrijo Hakija ‘°2aerac in številni jugoslovanski gospodarstveniki.
„ ^redsedništvo zvezne konference ocialistične zveze delovnega ljud-ra, Jugoslavije je na današnji seji ,r^Pravljaio o raznih družbeno-go-J^Uarskih in političnih vprašanjih, njimi o vprašanju zaposleno-ril’i Smanja delovne sile, o materinem in družbenem položaju jjtavstva, vprašanjih s področja ‘nravstvene zaščite in socialnega mirovanja. Na seji so govorili “di o izvajanju resolucije VI. kon-tnf?a Socialistične zveze, o zago-siZitvi Praktičnih pogojev za do-‘ednejšo in bolj učinkovito izvajanj? ustavnih načel o enakopravno-jezikov narodov Jugoslavije. škatenili so priporočiti zastopni-„'Ul samoupravnim in izvršnim or-In2?m ter družbeno-političnim or-LUteacijam, da pohitijo s konkret-ZaL ukrepi za zagotovitev pogojev d«, bolj dosledno izvajanje za-vnih ustavnih načel, l Moskve poročajo, da sta de-Sl*abij° zvezne skupščine Jugo-sm Je’ ki je pod vodstvom pred-s5dnika Edvarda Kardelja na obi-i.,u v Sovjetski zvezi, danes spre-Kp član politbiroja in tajnik CK Sen ,, Andrej Kirilenko in pred-Riv k prezidija vrhovnega sovjeta ‘Kolaj Podgorni. Pogovarjali so „ o vprašanjih s področja dvo-ranskjh odnosov in o aktualnih Vr-v narodnih vprašanjih. Nocoj je ftovni sovjet SZ priredil v čast sl‘Racije zvezne skupščine Jugovi«, e’ ki se jutri vrača v domo-sJ10. slovesni sprejem, katerega so
zvezne skupščine Jugoslavije Edvard Kardelj med drugim ozrl na mednarodni položaj in pri tem zagotovil, da kljub zaskrbljujočemu položaju v današnjem svetu prihajajo vedno bolj do izraza politične tendence in pobude, ki jih pod-vzemajo socialistične nevezane in druge miroljubne države in izrazil prepričanje, da bo z njihovimi napori odstranjena nova svetovna katastrofa. »Naše globoko prepričanje«, je izjavil Kardelj, «da bosta mir in svobodo vseh narodov zmagala nad silami politike mednarodnega nasilstva.«
B. B.
se
St Udeležili številni najvidnejši za-ri^Phiki političnega, javnega in zveze>enega življenja Sovje
Srni sPrejemu je predsednik Ivan da -- °v med drugim_ poudaril,
«o narodi SZ in Jugoslavije
in^rt0 bili ln da bodo vedn0 skupaj v ,aa so stališča obeh držav o naj-enzUejših mednarodnih vprašanjih Ro« a ^oma zelo podobna. V od-v°r na pozdrav se je predsednik
BO. obletnica odhoda jugoslovanskih prostovoljcev v Španijo
ZAGREB, 31. — v domu Jugoslovanske ljudske armade v Zagrebu je bila včeraj ob 30. obletnici odhoda jugoslovanskih prostovoljcev v Španijo in formiranju prve internacionalne brigade, slovesna a-kademija. Med 300 preživelimi španskimi borci, so bili med drugimi Koča Popovič, Ivan Gošnjak, Veljko Vlahovič in Ivan Krajačič. Slovesnosti so se udeležili tudi Vladimir Bakarič in mnogi ugledni politični in javni delavci, zastopniki komunistične partije Španije, zastopniki španskih borcev iz Avstrije, Bolgarije, Francije, Češkoslovaške, Italije, Madžarske, Vzhodne Nemčije in švedske.
V	Kpzdravnem pismu udeležencem proslave je predsednik Tito med drugim ugotovil, da se na žalost danes, 30 let po antifašistični borbi v Španiji, še vedno mnogim narodom odreka pravica, da sami odločajo o svoji usodi, zato morajo danes vse napredne sile pokazati solidarnost v borbi proti tistim, ki ogrožajo svobodo in neodvisen razvoj drugih in pohaja človeštvo v novo katastrofo, še večjo in težjo, kot je bila druga svetovna vojna.
V	poročilu, ki ga je podal na slovesnosti Karlo Mrazovič, se obsoja politika dominacije kot nevarnost, ki ogroža stabilnost mednarodnih odnosov, varnost in mir na svetu. Vojna, ki jo vodijo ZDA v Vietnamu je primer take politike. Zastopniki inozemskih delegacij so danes obiskali Kumrovec, rojstno vas predsednika republike maršala Tita.
ga centra, ki pa mora uresničiti sprejeti sporazum na osnovi »poštenega kompromisa, ki je bil svobodno sprejet«. V interesu Italije je sodelovanje s KD, kar pa ne pomeni «poroke brez ločitve«. Sodelovanje zahteva jasen program in izvajanje sprejetih obveznosti. Poleg tega pa tudi (»pravično razdelitev odgovornosti in političnega vodstva v odnosu sil med obema strankama«.
Tanassi je torej zahteval bistvene spremembe pri vodilnih mestih med predstavniki nove združene socialistične stranke in KD in je v tej zvezi zagrozil z možnostjo krize. Povsem logično so vsi prisotni prav ta njegov najodločnejši del izvajanja burno pozdravili.
De Martino je v svojem govoru poglobil nekatera osnovna vprašanja socializma in je ugotovil, da so sedaj pogoji in možnosti za demokratično pot v socializem, glede katere so že v preteklosti nekateri videli tako perspektivo, čeprav takrat ni bilo konkretnih pogojev. Sedaj lahko rečemo, da je prvikrat v zgodovini nastala možnost, da se borba med razredi lahko reši z demokratično zmago delavskih množic, saj je današnja država demokratična republika, kateri prvikrat predseduje človek, ki je izšel iz socialističnega gibanja. To ni več razredna država, ni več država zatiralcev, instrumentiranja enega razreda po drugem, temveč država, ki je zrastla na valu odporniškega gibanja. Italija temelji na ustavi, ki je med najnaprednejšimi v moderni Evropi in socialisti so v tej državi, so sestavni del države, ki je njihova in ki so jo oni ustvarili Z žrtvami pripadnikov ter borcev.
Socialistična združitev je v skladu z zgodovinskim razvojem, saj zasebno gospodarstvo ni privolilo v miren pogreb. Glede odnosov do komunistov pa je De Martino dejal, da nihče noče napraviti neke vrste berlinskega zidu z žičnimi ovirami, temveč gre za razlike, ki so nastale v zgodovinskem razvoju in ker gre predvsem za vprašanje osnovnih svoboščin, ki jih nihče ni daroval, temveč so bistveni del uspehov delavskega gibanja. De Martino je nato govoril o nekaterih najvažnejših konkretnih vprašanjih in pri tem poudaril izredni pomen sindikalne enotnosti ter programa nove stranke, ki ugotavlja splošno težnjo ustanavljanja odborov levega centra, ne dopušča pa možnosti drugačnih rešitev.
De Martino je bil zelo odločen, ko je govoril o sedanji vladni politiki, češ da nihče noče ustvarjati težav, vendar pod enim pogojem: sprejete obveznosti je treba izvrševati, saj moramo priti do zaključka poslovne dobe s pozitivnim obračunom, v drugačnem primeru bo nova močnejša socialistična sila ((izvajala posledice in bo svobodna pri svoji akciji«. Ugotoviti je treba, da je bil ta del govora De Martina v nekem nasprotju z izvajanji Nennija, ki vidi v morebitni krizi vladne koalicije levega centra nevarnost za ((družbeni sistem«, ne pa možnosti drugačnih rešitev.
De Martino je zaključil svoja Izvajanja z ugotovitvijo, da se sedaj ustvarjajo novi pogoji in novi odnosi in da se s tem zaklju čuje ravnotežje sil.
Novi predsednik stranke Nenni je imel dokaj obširen govor. Uvo doma je ugotovil velik pomen vključitve različnih manjših skupin v združeno stranko, nato je tudi on govoril o ideoloških osnovah stranke in predvsem o odnosu do marksizma. V tej zvezi je citiral izjavo laburističnega predsednika vlade Wilsona, češ da ni mogoče iskati rešitve sedanjih vprašanj na londonskem pokopališču Highgate, kjer je od leta 1883 pokopan Marks. vendar pa je treba vedno 'povezovati preteklost s sedanjostjo in bodočnostjo, in na to so se nanašali tudi, ko so govorili o načelih nove stranke.
Tudi Nenni je zelo odločno govoril o sindikalni enotnosti, glede katere «mnogi govore, čeprav v to enotnost ne verjamejo«. Nato je Nenni patetično ugotovil: «Mi govorimo in verjamemo.« Zaključil pa je, da bo predstavljala važno zmago vseh delavcev če bo sociali-
stična združitev v skladu s pospešenim procesom socialistične združitve. V nadaljevanju je Nenni govoril o socialistični internacionali obrazložil nekatere njene cilje, pri čemer se je dokaj oprezno izognil nekaterim perečim in spornim vprašanjem.
Glede osnovnih organizacijskih pomanjkljivosti socialistične stranke je Nenni ugotovil, da gre za tri vprašanja, ki pa imajo predvsem politični značaj: socialisti so premalo povezovani s kulturnim svetom, le rahel stik imajo z ženskami in odsotni so pri mladini. Nenni je ta vprašanja dokaj podrobno analizira.
V sedanjem razdobju Je bistveno politično vprašanje izvršitev programa, s katerim je združena stranka povezana z vlado. Pri tem gre za objektivne in subjektivne stvari in pri čemer je Nenni opravičeval določene počasnosti z objektivnimi težavami in dejal, da so splošni zaključki nedvomno pozitivni. V tej zvezi je govoril o gospodarskem razvoju in o vrstah programskih obveznosti.
Zadnji del govora je bil posvečen perspektivam nove socialistične stranke.
Pred Nenni,jem je spregovoril tajnik socialistične internacionale Pittermann, ki je v zelo kratki izjavi poudaril nekatera demokratična načela socialistične internacio-
PR0T1AMERIŠKE DEMONSTRACIJE V MALEZIJI
Partizani obstreljevali središče Saj gona z možnarji
Johnson v Seulu - Komentar moskovske «Pravdc»
nale, nato pa v skladu z zadnjimi izjavami Internacionale odločno zahteval »prekinitev bombardiranja mirnih mest in civilnega prebivalstva v Vietnamu«. To njegovo izjavo so udeleženci kongresa zelo toplo pozdravili.
že v soboto zvečer je centralni komite PSI sprejel nekatere spremembe. Med drugimi so izvolili za stalnega člana centralnega komiteja tajnika tržaške federacije Arnal-da Pittonija, ki je tako v soglasju s sklepi združitvenega kongresa postal tudi stalni član centralnega komiteja nove združene socialistične stranke in s tem tudi edini stalni član centralnega komiteja Združene stranke na tržaškem področju.
Združitveni kongres je povsem logično povzročil val komentarjev, med katerimi je treba omeniti včerajšnji tržaški govor tajnika KD Rumorja, ki je obrambno ugotovil, da je «KD še vedno steber demokratičnega življenja v Italiji«. Komunisti pa so v «Unitk» dokaj odločno napadli novo združeno socialistično stranko, češ da je prešla na socialdemokratske pozicije.
Predsednik republike Saragat Je danes sprejel na Kvirinalu člane centralnega komiteja nove Združene socialistične stranke. Prisotni so bili tudi predstavniki socialističnih strank drugih držav, ki so bili v
SAJGON, 31. — Oddelki osvobodilne vojske so danes obstreljevali z možnarji središče Sajgona, in sicer nekaj pred začetkom proslave južnovietnamskega narodnega praznika. Več granat je padlo na kraj, kjer je imela biti vojaška parada. Bombardiranje je trajalo približno sedem minut. Pri bombardiranju je bilo šest mrtvih in kakih dvajset ranjenih. Partizani so namestili možnarje na drugo stran reke ki teče skozi mesto. Nekaj granat je padlo na poslopje glavnega štaha mornarice.
Predsednik Johnson je prišel danes iz Kuale Lumpur v južnokorej-sko prestolnico. Na letališču ga je pozdravil južnokorejski predsednik Park Cung Le. V priložnostnih govorih sta Park in Johnson govorila o «odločni borbi proti komunizmu«.
Ob včerajšnjem prihodu Johnsona v Kuala Lumpur so bile demonstracije, med katerimi je policija streljala na demonstrante, ki so vzklikali protiameriška gesla. Pri tem je bil ubit študent kitajskega rodu. Demonstranti so se zbrali pred ameriškim kulturnim centrom in razbili s kamenjem vsa okna na hiši. Druga skupina demonstran. tov pa se je ta čas odpravila proti parlamentu, v katerem je bil predsednik Johnson s predsednikom vlade Rahmanom. Demonstrante je razgnala policija.
Predsednik Johnson se bo vrnil s svojega potovanja v torek. V poučenih krogih pravijo, da se bo takoj vključil v zaključni del kampanje za kongresne volitve. Do
držav in si prizadeval zajeziti tisto, kar mnogi imenujejo republikanska plima v razpoloženju volivcev.
Johnsonov odposlanec Harriman je prišel danes v Novi Delhi, kjer bo ostal en dan ter bo nato odpotoval v Pakistan.
Moskovska «Pravda» piše, da obseg vojaških priprav in utrjevalna dela v Južnem Vietnamu dokazujejo, da nameravajo ZDA še dolgo ostati v Vietnamu. »ZDA, dodaja list, nameravajo napraviti iz In-dokitajske utrjeno mostišče za svoj prihodnji napad na azijske narode«. Sevemovietnamski predsednik Hošiminh je v intervjuju nekemu francoskemu časnikarju, izjavil, da je Severni Vietnam odločen nadaljevati borbo, tudi če bo trajala pet ali deset let in tudi še dlje. Pripomnil je, da se bo Severni Vietnam, če bo potrebno, obrnil na stotisoče prostovoljcev iz socialističnih držav, ki so se ponudili.
Rimu in ki so prisostvovali kon- . dneva vstaje, do 8. novembra, bo
Kovinarji stavkajo 24 ur 7. novembra
RIM, 31. — Vsedržavna sindikalne organizacije kovinarjev so proglasile v novembru skupno sedem dni stavke. Stavke se bodo pričele 7. novembra s štiridvajsetumo vsedržavno stavko, medtem ko bo v drugem tednu novembra stavkovno gibanje trajalo osem ur po navodilih pokrajinskih sindikalnih or ganizacij.
Na današnjem sestanku so vse-
nizacij državnih železnic saienila proglasiti vsedržavno štiruidvajset-urno stavko, ki bo med 9. in 10. novembrom. Stavko so proglasili po proučitvi zaključkov razgovorov z ministrom za promet glede preureditve normativnih določil u-siužbencev, ki so neposredno zaposleni pri prometu. Sindikati '.igo tavljajo, da po desetih mesecih pogajanj ni podjetje privolilo v novo delovne urnike, ki bi omogočili bolj človeške urnike in istočasno tudi učinkovitejše delo.
Pod predsedstvom Mora so se sestali ministri za zdravstvo Mariot-ti, za delo Bosco in nekateri drugi ter so se dogovorili za rešitev vprašanja zdravnikov bolnišnic. Ministrstvo za zdravstvo je v tej zvezi sporočilo, da so se dogovorili o dekretu s katerim bodo zvišali prispevke v bolnišnicah, da dobijo sredstva za izplačanje zaostankov zdravnikom bolnišnic od 1. januarja letos
Tiskovni urad ministrstva za turizem in predstave sporoča, da je generalni ravnatelj za predstave dr. Franz de Blase ponudil ostavko, ki jo je minister Achille Corona sprejel. Ostavka je v zvezi s sodnim postopkom in preiskavo o ne-rednostlh pri izdajanju pomoči operam in gledališčem.
gresu.
Johnson obiskal nekaj ameriških I državna tajništva sindikalnih orba-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEVAREN INCIDENT MED GANO IN GVINEJO
V Akri so ugrabili 19 gvinejskih delegatov ki so potovali na konferenco v Adis Abebo
Posredovanje etiopskega pravosodnega ministra v Akri - V gansko prestolnico bo odpotovala tudi posebna delegacija OAE - Gvineja dolži ZDA, da so odgovorne za ugrabitev - Protiameriške demonstracije v Konakriju - Poziv Francoski Somaliji, naj glasuje za neodvisnost
ADIS ABEBA, 31. — Zasedanie zunanjih ministrov Organizacije afriške enotnosti v Adis Abebi, se je začelo ob incidentu, ki ga je povzročila ganska vlada. Ganska policija je namreč včeraj ugrabila 19 članov gvinejske delegacije, ki je potovala v Adis Abebo. Delegate so
ugrabili, ko je letalo, ki leti na mednarodni progi, pristalo v A-kri. Med delegati je tudi gvinejski zunanji minister. Delegate so ugrabili nekaj ur potem, ko je ganski radio obtožil Gvinejo, da izdaja lažne potne liste Gancem, ki «iz prevratnih pobud« potujejo na sestanek Organizacije afriške enotnosti v Adis A-bebi.
Zunanje ministrstvo Gane je objavilo sporočilo, ki pravi, da bodo člani gvinejske delegacije osvobojeni samo s pogojem. «če gvinejska vlada takoj, osvobodi ganske državljane, ki jih nezakonito zadržuje, in če ukrepe tako, da zavre prevratne priprave proti Gani v Gvineji«. Izjava ganskega zunanjega ministrstva pravi, da je v Gvineji okrog sto ganskih državljanov, med njimi tudi študentov, ki jih gvinejska vlada zadržuje ccproti njihovi volji«. Dalje obtožujejo Gvinejo, da poučujejo Gance za prevratno dejavnost proti Gani.
Gvinejska vlada je včeraj obtožila ameriško vlado, da je odgovorna za dejanje ganskih oblasti. Gvinejska delegacija je potovala z ameriškim potniškim letalom v A-dis Abebo. Gvineja zahteva od ZDA, tudi, da omogoči letalski družbi Pan American, da izpolni svojo dolžnost in prepelje gvinejsko delegacijo do Adis Abebe in to še pred začetkom sestanka sveta zunanjih ministrov OAE.
Člani gvinejske delegacije so v
zapustijo letalo, ko je pristalo na letališču. Medtem so letališke oblasti prepovedale odhod letala, v letalo pa je prišla ganska policija in odpeljala gvinejske delegate.
Novica o ugrabitvi gvinejske delegacije v Akri je izzvala v Adis A-bebi veliko presenečenje. Člani delegacij številnih držav so začeli takoj posvetovanje. Etiopski pravosodni minister je včeraj odpotoval v Akro, da po ukazu cesarja Haile Selasija posreduje pri ganski vladi, naj osvobodi člane gvinejske delegacije. Etiopska vlada je objavila izjavo, ki pravi, da pomeni prisilno zadrževanje gvinejske delegacije kršitev določb mednarodnega prava, mednarodne prakse in konvencij o imuniteti diplomatskih predstavnikov, katero so podpisale vse afriške države z Gano vred. Etiopski pravosodni minister bo odpotoval tudi v gvinejsko prestolnico, nato pa še v Senegal in Liberijo.
Etiopski minister se je danes sestal z generalom Ankrahom in skušal doseči izpustitev gvinejskih delegatov. Toda to mu ni uspelo. General Ankrah je izjavil, da bodo delegate še dalje zadrževali, ((dokler ne bo Gvineja izpustila vseh ganskih državljanov, ki jih zadržuje v Gvineji proti njihovi volji«.
Alžirski zunanji minister Butefli-ka je poslal pismo glavnemu tajniku OZN U Tantu in ga prosil, naj posreduje v Akri, da takoj in brezpogojno izpustijo gvinejsko delegacijo. Buteflika poudarja dobre odnose med Združenimi narodi in Organizacijo afriške enotnosti ter
Akri najprej odbili zahtevo, naj dodaja, da se obrača na OZN sa-
Dve hudi nesreči
DŽAKARTA, 31. — Velik zemeljski usad, ki ga je povzročilo močno deževje, je jjokril več hiš, pri čemer je zgubilo življenje 31 ljudi. Nesreča se je dogodila na zahodnem področju Jave. Na kraj nesreče so poslali hekikopterje z zdravili in živili.
ANKARA, 31. — Avtobus poln potnikov se je prevrnil na gorski cesti v pokrajini Sivas. Dvajset potnikov je bilo ubitih, 15 pa ranjenih.
V pokrajini Urca pa sta se trčila dva avtobusa polna potnikom. Devet študentov je bilo ubitih, 17 pa ranjenih.
Po ustanovitvi enotne socialistične stranke. Nenni je bil izvoljen za predsednika nove stranke (na sredi). Na levi je tajnik socialdemokratske stranke Tanassi, na desni pa tajnik socialistične stranke
De Martino
mo zaradi tega, ker dejanje Akre zadeva afriško enotnost in prav pred bližnjim začetkom afriškega vrha v Adis Abebi, ki bi moral biti od 5. do 9. novembra in ki ga morajo pripraviti zunanji ministri.
Alžirski predsednik Bumedien pa je poslal pismi etiopskemu cesarju Selasiju in gvinejskemu predsedniku Seku Tureju. V pismu Se-ku Tureju izraža Bumedien vso solidarnost Alžirije ob novih težavah, ki jih preživlja Gvineja in ki so škodljive za vso Afriko. Alžirski zunanji minister Buteflika je poslal pismo tudi Zvezi za človeške pravice.
Delegacije, ki so prišle v Adis A-bebo za konferenco zunanjih ministrov, so se včeraj in danes ves dan posvetovale. Danes so delegati soglasno sklenili, da bodo poslali v najkrajšem času v Akro in Konakri delegacijo, ki naj doseže izpustitev pridržanih gvinejskih delegatov. Delegacijo sestavljajo predstavniki Liberije, Sierre Leone in Tanzanije.
Zasedanje zunanjih ministrov se je začelo z zamudo. Začetni govor je imel etiopski cesar Haile Sela-sie. Priporočal je sodelovanje in razumevanje med državami članicami, da se doseže politična, socialna in gospodarska osamoosvo-jitev afriške celine. Omenil je tudi incident med Gvinejo in Gano in poudaril, da bi lahko zelo škodil sedanjemu zasedanju.
Današnji seji ni prisostvoval pred. stavnik Gvineje. Etiopski cesar je v svojem govoru pozval Gvinejo in Gano, naj sporazumno rešita spor v skladu z ideali o afriški enotnosti in solidarnosti. Poudaril je tudi veliko nalogo, ki jo je treba izpolniti glede ozemelj, ki so še pod kolonialno upravo v Afriki, še posebej je omenil ljudstvo Rodezije, Jugozahodne Afrike in portugalskih ozemelj. Odločno je obsodil rasno politiko v Južni Afriki. Ministri so nato nadaljevali sejo pri zaprtih vratih.
Po govoru sta bili sprejeti v organizacijo dve novi afriški državi, t. j. Lesoto in Becuana, tako da znaša število držav članic sedaj 38.
Ganski poslanik v Etiopiji je izjavil tisku, da verjetno ne bodo izpu. stili gvinejske delegacije, če ne bo kvinejska vlada odgovorila «z dejanjem dobre volje« in izpustila «več sto Gancev, ki jih je režim Seku Tureja samovoljno aretiral in med katerimi so tudi vidne kulturne osebnosti«. Dodal je, da ganska vlada ne bo popustila, tudi če bi šlo za neuspeh sedanje konference. Pripomnil je, da imajo v Gani vojaško vlado, »ki je odločena pri svojih dejanjih«.
Delegat Konga - Brazzaville je izjavil, da vidi v ganskem koraku roko imperialistov ki so vedno pripravljeni sabotirati Organizacijo a-friške enotnosti.
V Adis Abebi je gvinejski predstavnik Pode izjavil, da pade odgovornost za ugrabitev gvinejskih delegatov na Američane. Dodal je, da so Američani odgovorni, ker so dali vsa zagotovila gvinejski vladi, da bodo delegacijo prepeljali v A-dis Abebo brez incidentov z letali družbe »Pan American«. Zanikal je nato, da imajo v Gvineji kakršne koli »talce« iz Gane. Pripomnil je, da gre za politične begunce, ki
Zarota «Minu(cmen»
NEW YORK, 31. — Včeraj zjutraj ie policija aretirala 20 pripadnikov organizacije »Minute, men«. Obtožili so jih zarote za a-tentate in druge krištve zakona ter posesti orožja in nezakonitega združevanja. Mogoče je, da bodo v prihodnjih dneh aretirali še dru. ge ljudi.
Zaplenili so veliko količino o-rožja, in sicer nad milijon izstrel, kov ter 11 strojnic in brzostrelk.
»Minutemen« so dobili ime od tistih ameriških kolonov, ki so bili med vojno za neodvisnost pripravljeni stopiti v akcijo eno minuto po obvestilu proti angleškim četam. Sedarnjo organizacijo je u-stanovil leta 1960 Robert Bolivar Depugh, ki so ga aretirali avgusta pod obtožbo kršitve zveznega zakona o strelnem orožju. »Minu-temen« trdijo, da »komunisti« lah. ko napadejo ZDA. Zaradi tega se vežbajo v gverilski vojni. Vsak član organizacije se mora redno vežbati v streljanju.
je izjavil, da je hotela Gana preprečiti gvinejski delegaciji prihod v Adis Abebo, kjer je ta delegacija nameravala predložiti konferenci OAE dokumente proti slamnati vladi Gane.
Nocoj je Fode izročil tisku noto, s katero odločno protestira proti dejanjem izvršnega tajnika gospodarske komisije OZN za Afriko Roberta Gardinerja, ki je Ganec. Obtožuje ga, da aktivno pomaga ganski delegaciji ter ji daje nasvete in navezuje stike z voditelji delegacije na hodnikih konference. Na ta način gre preko svoje vloge mednarodnega funkcionarja in izkorišča velikodušnost sveta ministrov, ki ga je sprejel kot opazovalca OZN. Gvinejski delegat obtožuje dalje tajnika, da hoče motiti zasedanje sveta ministrov ter vplivati na njegovo delo v smislu, ki ni v skladu s tradicijami solidarnosti, ki označujejo zasedanja OAE.
V Konakriju so bile danes pred ameriškim poslaništvom ostre protiameriške demonstracije. Ameriški poslanik ni prvotno dobil dovoljenja, da zapusti svojo rezidenco, ta ukrep pa so proti večeru preklicali. Tudi predstavnik a-meriške družbe Pan American je bil včeraj pod strogim nadzorstvom. Današnjih demonstracij se je udeležilo nad 50.000 ljudi. Demonstranti so vzklikali:	»Dol z
ameriškimi imperialisti in z lutkami v Akri. Živela revolucija.« Podobne demonstracije so bile v mnogih drugih krajih Gvineje.
Gvinejska vlada je objavila nocoj sporočilo, s katerim pobija obtožbe ganske vlade, češ da zadržuje ganske državljane proti njihovi volji, Vlada izjavlja, da so vsi ganski državljani, ki so sedaj v Gani, tu na podlagi svoje svobodne izbire in da lahko odpotujejo kadar hočejo.
Ameriška vlada je protestirala zaradi nadzorovanja rezidence a meriškega veleposlanika in zaradi demonstracij pred ameriškim poslaništvom. Gvinejska policija je danes zastražila ameriško poslaništvo, poslopje USIS in druge a-meriške organizacije.
Iz New Yorka poročajo, da so se predstavniki Gvineje in Gane danes ločeno pogovarjali z U 'lan-tom. Gana je ponovila, da bo izpustila 19 »talcev«, takoj ko bo gvinejska vlada »osvobodila ganske državljane«.
Predsednik osvobodilnega odbo ra Organizacije afriške enotnosti Kampona je izjavil, da so afriške države odločene osvoboditi prebivalstvo Rodezije. Dodal je, da se to vprašanje ne sme ločiti od vprašanj Jugozahodne Afrike, portugalskih posesti in drugih kolonij. Pripomnil je: »Hočemo svobodno Afriko. V ta namen bo osvobodilni odbor predložil poročilo s številnimi priporočili svetu ministrov, da ga nato proučijo državni in vladni poglavarji. V Adis Abebo je prišel tudi predsednik gibanja za enotnost Južne Afrike Tabata, ki bo obrazložil delovanje borcev za svobodo v njegovi deželi.
Osvobodilni odbor OAE je odobril resolucijo, s katero poziva prebivalstvo Francoske Somalije, naj med referendumom, ki ga je obljubila francoska vlada, glasuje za neodvisnost. Resolucija bo pred-ložena konferenci zunanjih mini-
se ne mislijo vrniti v Akro. Dalje sirov v odobritev.
Združitveni kongres med PSI in PSDI je zaključen in za nami so že tudi prvi povsem logični in pričakovani negativni komentarji demokristjanov ter komunistov. Istočasno pa nastaja tudi bistveno vprašanje, kakšna bo nova združena socialistična stranka. Po uradnih govorih uradno že v naprej določenih govornikov na nedeljskem združitvenem kongresu je to dokaj težko zaključiti, saj gre po eni plati za že stereotipni antikomunizem Tanassija in moderne koncepte De Martina kot tudi za nekatera ne povsem predsedniško polemična stališča Nennija. Po drugi plati pa gre nedvomno za preko 150.000 delovnih ljudi, delegatov in predstavnikov iz vseh pokrajin Italije, ki so na združitvenem kongresu najtopleje pozdravili napredna stališča in ki so s hladnim molkom sprejeli nekatere ugotovitve in nekatera stališča, ki tudi nas pri združeni socialistični stranki motijo.
Tehnično politično pa lahko rečemo, da ne bo nič novega. V vladi bo vsaj nekaj časa ostalo vse pri starem, v združeni stranki bo do političnih volitev in do kongresa po njih v veljavi «trdi duali-zem», kar pomeni dva generalna tajnika, dva namestnika, in po hierarhični lestvici naprej vse po dvoje. Dva politična urednika uradnega glasila »Avanti«, po dva tajnika v vseh pokrajinskih federacijah, še vedno dva sedeža v stranki itd. Skratka, odprte so vse možnosti.
Ameriški predsednik Johnson je prispel včeraj v južnokorejsko pre. stolnico in s tem zaključil svoje potovanje po azijskih državah. Predvčerajšnjim je bil v malezijski prestolnici Kuali Lampur, kjer so bile ob njegovem prihodu velike demonstracije, med katerimi je bil ubit en demonstrant. Moskovska «I’ravda» ugotavlja, da obseg vojaških priprav in utrjevalna dela v Južnem Vietnamu dokazujejo, da nameravajo ZDA še dolgo ostati v Vietnamu in napraviti iz tega področja mostišče za svoje poznejše napade na azijske narode.
Zasedanje zunanjih ministrov Organizacije afriške enotnosti v Adis Abebi se je začelo v napetcifi ozračju. Ganska vlada je namreč dala ugrabiti 19 gvinejskih delegatov, ki so potovali z ameriškim letalom skozi Akro v Adis Abebo. Ganska vlada trdi, da v Gvineji zadržujejo kakih sto gvinejskih državljanov, in pravi, da bo gvinejske delegate, med katerimi je tudi zunanji minister, izpustila, ko bodo v Gvineji «izpustili ganske državljane*. Znano pa jea da gre za politične begunce, ki so pribežali v Gvinejo, ko je vojska zrušila Nkrumahov režim.
Gvinejska vlada obtožuje predvsem ZDA krivde za incident, ker je bila dobila zagotovilo ameriške letalske družbe, da bo delegate pripeljala brez incidentov v Adis Abe-6°. V Konkriju so bile velike protiameriške demonstracije pred ameriškim poslaništvom. V Akro pa je odpotoval etiopski pravosodni nii-mster in posebna delegacija OAE, da posreduje. Vse pa kaže, da vztraja ganska vlada pri svojem stališču. Medtem se je začelo zasedanje zunanjih ministrov v Adis Abebi, ki morajo pripraviti konferenco afriških državnih in vladnih poglavarjev.
Vreme včeraj: najvUJa temperatur
i* 8.4. najnižja 5.2, ob 19. uri 5.6; vla>. 62 odst., zračni tlak 1015.9 stalen, veter K im severovzhodnik, sunki burje 58 km na uro, nebo Jasno, morje razgibano, temperatura morja 19.2 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 1. novembra
Vsi sveti
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 16,53 Dolžina dneva 10.09. Lima vzide ob 18.29 in zatone ob 9.57
Jutri, SREDA, 2. novembra
Vnrnp
V NEDELJO POPOLDNE OB VELIKI UDELEŽBI LJUDSTVA V BOL JUNCU
NA POBUDO DEŽELNEGA ZDRUŽENJA TRGOVINSKIH ZBORNIC
Prekop posmrtnih ostankov in odkritje plošče Zanimive izjave bavarskega ministra skladatelju in narodnemu buditelju Venturiniju o gospodarski vlogi našega področja
Sinu pokojnega Venturinija, Oskarju, karabinjerji pri Škofijah niso dovolili prehoda meje - Govori in nastop pevskih zborov iz Brega
Rojstna zemlja tam ob Glinščici je sprejela v svoje naročje posmrtne ostanke svojega velikega sina, slovenskega skladatelja Prana Venturinija. Cas marsikaj zabriše, v pozabo gredo dogodki in osebe, ostanejo pa velika dela in spomin na zaslužene može. Štirinajst let je minilo odkar je umrl Fran Venturini. V nedeljo, ob prenosu njegovih zemeljskih ostankov s pokopališča pri Sv. Ani na pokopališče v Boljuncu, pa smo občutili, kako Je še živ spomin na človeka, umetnika in narodnega buditelja, kako je globoko zaoral in sejal dobro seme, ki še daje in bo dajalo lepe plodove.
Kljub neugodnemu vremenu, skozi sotesko Glinščine je brila ostra burja, je zemeljske ostanke F. Venturinija pričakalo ob vhodu na pokopališče v Boljuncu veliko število domačinov in tržaških Slovencev, zlasti Svetoiv&nčanov. Prisotni so bili tudi slovenski kulturni delavci, predstavniki slovenskih ustanov in organizacij ter dolinski župan. Svojega dragega pokojnika so spretnih njegovi svojci, ki živijo v Jugoslaviji, vdova Ana, sinova Angel in Franci, snaha in vnuki. Sin O-skar, ki živi v Kopru, pa ni mogel priti, ker mu na mejnem bloku pod Škofijami karabinjerji niso dovolili, da bi prestopil mejo niti za nekaj ur. Vest o tej nehumani prepovedi ob taki priliki je napravila globok vtis in sprožila ostre komentarje.
Pred vhodom na pokopališče, Je najprej pevski zbor P. d. »Škamperle«, ki ga je vodil Ivan Sancin, zapel v slovo od svojega nekdanjega pevovodje njegovo ((Znamenje«. Nato je imel govor predsednik SPZ dr. Hlavaty, ki je med drurim dejal:
«Po mnogih letih se danes vrača naš dragi prijatelj in tovariš, slovenski skladatelj in rodoljub Fran Venturini v duhu in zemeljskih ostankih v svoj rojstni kraj. Mi smo se zbrali tu. da ga dostojno sprejmemo in ga spremimo na poti k počitku v njegovo domačo zemljo. Pri tem slovesu nam je vsem draga dolžnost, da tu, v njegovi rojstni vasi, počastimo njegov lik, lik človeka, rodoljuba in skladatelja ter da Se enkrat obudimo lepe spomine na tega velikega sina naše zamejske skupnosti. Mnogi, kar nas je tu, smo ga osebno poznali. Čeravno je poteklo štirinajst let odkar se je poslovil od nas, je Franc Venturini tako živ in drag v našem spominu, da se nam zdi kot, bi še slišali toplino njegovih besed, kot da še gledano njegov nasmejan obraz in kot da čutimo dobroto in plemenitost njegovega srca, ki je vse življenje gorelo le za dvoje velikih stvari: za narod in za glasbo.»
Nato je na kratko orisal njegovo življenje in delo ter zaključil svoj govor z besedami:
«Značilno za Venturinija skladatelja in zborovodjo je to, da je čutil posebno ustvarjalno moč zlasti v najtežji dobi zaporov in preganjanj. V tisto dobo spada veliko pesmi, ki jih je skomponiral v kaz-nilniškem vzdušju, ko je tudi ustanavljal pevske zbore med pripor-
okoll njega kljubovali trpljenju in tako je Venturini ljudem krepil vero v dan pravične zmage.»
Po govoru dr. Hlavatyja so sveto-ivanski pevci in boljunski fantje prenesli krsto na pokopališče, kjer so jo položili v grobnico. Pevski zbor iz Boljunca, ki ga je vodil Drago Žerjal, je zapel Venturinije-vo «Večni mir«, nato je imel kratek nagovor župnik, ki je poudaril, da so domačini ponosni ijp svojega rojaka in da bodo ohranili njegov spomin. Vsi moški zbori iz Brega (110 pevcev), ki jih je vodil Vladimir Švara, so zapeli ((Vigred«, nagrobni spomenik pa so prekrili venci svojcev, SPZ, Glasbene Matice, Prosvetnega društva ((Škamperle«, P. d. »Prešeren« in Slovenske skupnosti ter šopi cvetja domačinov in prijateljev.
Kmalu nato je bilo odkritje plošče na Venturlnijevi rojstni hiši na boljunskem trgu. Domačin Josip Bolčič, ki je odkril ploščo, je v svojem nagovoru poudaril, da je zaživelo delovanje domačega prosvetnega društva «Prešeren» In da so dozoreli pogoji za postavitev spominske plošče in sprejem zemeljskih ostankov rojaka, na katerega je Boljunec lahko ponosen, saj je njegovo delo važno ne samo za njegov domači kraj, ampak za ves slovenski narod. Omenil je tudi, da je pokojni Fran Venturini usta- 1 novitelj pevskega zbora P d. ((Prešeren« ter je navedel imena petih takratnih pevcev in pevk, ki so še živi in prisotni na svečanosti (Ed-1 vard Žerjal, njegova žena Kar-' lina, Karlo Kraljič, Pepca Klun in j Marija Žerjal).
V imenu zveze prosvetnih orga-' nizacij Slovenije je spregovoril Ra- \ dovan Gobec, ki je poudaril zlasti' tri značilnosti pokojnega Venturinija in njegova delovanja. Izhajal je iz ljudskih vrst ter je bil tesno povezan s slovenskim ljudstvom in je zanj ustvarjal. Bil je velik rodoljub in je bil vedno ob strani
rom. Rekel je, da bi bil njegovi Ob 12. uri položitev venca na oče ponosen in presenečen, ko bi | grob padlih partizanov pripadnikov
videl s kakšno ljubeznijo njegovi rojaki »Brega« še gojijo zborovsko petje in koliko mladine Je v pevskih zborih.
Venci SKGZ na grobove žrtev
Slovenska kulturno gospodarska zveza bo, kot vsa pretekla leta, na današnji praznik položila vence na grobove in spomenike padlih junakov in žrtev odpora proti fašizmu in nacizmu. Program polaganja vencev je naslednji:
Ob 10.30 zbor pred uredništvom Primorskega dnevnika v Ul. Mon-tecchi 6.
Ob 10.45 polaganje venca v Rižarni.
Oh 10.30 polaganje vencev na pokopališču pri Sv. Ani na grob bazoviških junakov in na grob borcev narodnoosvobodilnega boja.
JLA na vojaškem pokopališču.
Urnik trgovin za praznike
DANES, 1. novembra, vse trgovine bodo odprte do 13. ure.
V	ČETRTEK, 3. novembra, vse trgovine bodo zaprte.
V	PETEK, 4. novembra, vse trgovine bodo zaprte.
Združenje obrtnikov sporoča, da bodo brivnice in frizerski saloni danes, 1. novembra, v četrtek, 3. novembra in v petek, 4. novembra ves dan zaprti. Jutri, 2. novembra pa bodo odprti ves dan od 8. ure do 19.30 odnosno od 8. do 20.30.
ZBOROVANJA PSIUP
Minister Schedl je dejal, da mora naša dežela navezati čim tesnejše trgovinske stike z vzhodnimi deželami - Važnost cestnih in železniških zvez z Avstrijo in Bavarsko - Pomen naftovoda za bavarsko čistilnico
Na pobudo deželnega združenja trgovinskih zbornic je bavarski minister za gospodarstvo in promet dr. Otto Scheld imel sinoči v veliki dvorani trgovinske zbornice tiskovno konferenco, na kateri je orisal svoje gledišče glede vprašanja ((Bavarska in Furlanija — Julijska krajina, dve obrobni deželi Evropske gospodarske skupnosti«.
Izrazita aktualnost napovedane razprave je priklicala v veliko dvorano številne predstavnike tukajšnjega poslovnega življenja. Govornik je kot skupno posledico perife-ričnega položaja, v katerem sta se po zaključku druge svetovne vojne znašli deželi Bavarska ln Furlanija Julijska krajina, omenil gospodarske težave zaradi pretrganih tradicionalnih vezi, ki sta jih omenjeni deželi gojili pred svetovnim spopadom. Obe deželi sta morali zaradi tega po letu 1945 preusmeriti tok svoje trgovine v povsem druge
gospodarskem pogledu zavzema ukvarja z vprašanjem, kako raz-
naše mesto kot obmorski emporij v središču Evrope, je govornik podčrtal, da predstavljajo tržaško naravno zaledje Avstrija, južna Nemčija, Madžarska, češkoslovaška ter deloma, v kolikor zadeva promet po vzhodnem Sredozemlju, proti vzhodni Afriki in proti Aziji, tudi Poljska. Iz tega sledi, da je za gospodarstvo Trsta, kakor tudi Bavarske, poglavitne važnosti, da navežeta čim tesnejše trgovinske stike z vzhodnimi državami. Zraven tega je v interesu obeh dežel čim prejšnja rešitev vprašanja pristopa avstrijske republike Evropski gospodarski skupnosti.
Obrobne dežele Evropske gospodarske skupnosti terjajo, po govornikovem mnenju, uvedbo posebne regionalne politike. Sporazum iz leta 1957 postavlja med najvažnejše cilje Evropske gospodarske skupnosti prav primeren razvoj gospodarsko nerazvitih področij v okviru šesterice.
Regionalno gospodarstvo Je mož-
Danes ob 12. uri bo na Trgu Garibaldi za PSIUP govoril tajnik tr-1 smeri.
žaške federacije Ezio Martone. | Glede posebngea položaja, ki ga
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiititiiiiiitmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniitmiiimiiiimmiiiiTHiiiiimiiiiiiiiniiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii no izvajati S pomočjo posebnih PO'
| segov; tako je na primer mogoče priskočiti na pomoč obrobnim industrijskim obratom, ki se morajo modernizirati in racionalizirati, s ! posebnimi finančnimi olajšavami. I Na Bavarskem se že leta izvajajo ' obširni kreditni programi za vse-j stranski razvoj gospodarskega življenja. V okviru deželne oblike gospodarske politike pomenijo lahko državni posegi največjo možno po-! moč, pa čeprav se uresničujejo posredno, t.j. v obliki potrebnih infrastruktur. Tako predstavlja predpogoj za zaželeno krepitev gospodarskih vezi med Furlanijo — Julijsko krajino in Bavarsko predvsem primerno izboljšanje obstoječih prometnih zvez. Med temi je
VOLILNA KAMPANJA STOPILA V ŽIVAHNEJŠE OBDOBJE
Rumor (RD), Vecchietti (PSIUP), Rodano (KPI) s temo: ukrepi CIPE in gospodarstvo Trsta
Danes ob 11. uri v kinu «Riti» otvoritveno volilno zborovanje nove enotne socialistične stranke z govori posl. Brodolinija, Lonze in Pittonija
soben ta vesten organizator ter	, ,	,	,,
kulturni delavec. Ob spominsko (demokristjane govoril v dopoldan-ploščo so položili lovorjev venec ■ slflh urah v dvorani kina. «Gratta-republiškega sveta ZKPD. venec cielo« vsedržavni tajnik KD Rumor,
SKGZ in vence P. d. ((Prešeren«.
Po odkritju spominske plošče je bil v kinodvorani koncert pevskih zborov iz Brega. Prvi je nastopil pevski zbor ((Valentin Vodnik« iz Doline ki ga je vodil Ignacij Ota. Zapel je štiri skladbe, med katerimi Venturinijevo »Rožica«. Pevski zbor «Slavec» iz Ricmanj je pod vodstvom Vladimira Švare
Govornika je predstavil pokrajinski tajnik KD Botteri, ki je v krafr kem nagovoru poudaril predvsem važnost sklepov CIPE za razvoj tržaškega gospodarstva in omenil nedavno ustanovitev družbe «Italcan-tieri« ter podpis sporazuma med predsednikoma TRI ta FIAT o ustanovitvi tovarne ((Grandi Motor!« v Trstu.
Vsedržavni t^jrjjk KD Rumor je
žaška vprašanja«. Nato je obširno polemiziral s komunistično stranko in njenimi stališči zlasti v zvezi z vprašanjem preureditve ladjedel-ske Industrije. Ko je začel govoriti o pomembnosti socialistične združitve, ki »jo Krščanska demokracija iskreno pozdravlja«, je Rumor poudaril: «Nismo brezbrižni do te združitve: smo politična sila, ki je predvidevala in pomagala, da je prišlo do tega dogodka, ki predstavlja še en korak naprej na poti
rtikiis- tem so Venturini in drugi El prirediteljem ta pevskim zbo- demokratičnega utrlevanja ln ob .......................................""»«"111..
VAŽNO SPOROČILO ACEGATA LASTNIKOM VOZIL
Spremembe v prometu čez Trg Liberta
zaradi gradnje podzemeljskega prehoda
Spremembe zadevajo mestno prevozno službo in zasebni promet tako v mesto kot iz mesta proti Miramaru in začnejo veljati že danes
povzročila tudi nekatere spremem-1 poti s Čampo Marzio do Rojana be pri mestnih prevozih in sicer l vozili tako kot druga vozila. Do*
Ravnateljstvo Acegata sporoča, da bodo, začenši z današnjim dnem, 1. novembra premestili nekatera postajališča in proge avtobusov, tramvajev in filobusov zaradi gradbenih del pri podzemeljskem prehodu za pešce na Trgu delta Liberta.
Spremembe zadevajo posebno prometni tok vozil iz Miramarske-ga drevoreoa ter s Korza Cavour. \ to svrho bo ustanovljen »krožni trikotnik« med Ulico Cellini, Trgom della Libertš in Ul. Ghe-ga. Vrhi tega trikotnika bodo: hotel Peru, bar «Alla Stazione« in delavnica Moncini. V središču drugega Krožnega trikotnika pa bo občinska stavba, kjer ima svoj sedež občinska menza.
Zaradi teh del bo preusmerjen promet v smeri Miramarski dre-vored-središče mesta. Do sedaj so vozila, ki so prihajala iz Miramar-skega drevoreda, zavijala pri vsto. pu na Trg della Liberta na desno in potem na levo. Po novih prometnih predpisih, ki bodo začeli veljati danes, pa bodo ta vozila nadaljevala svojo pot do začetka Ul. Cellini ter se potem u-smerila desno in prišla do središča mesta po Ul. Ghega (na vogalu, kjer je delavnica Moncini).
Bolj zapletena bo pot za vozila, ki bodo prihajala iz Miramarske-ga drevoreda in ki so namenjena na Korzo Cavoui Ta vozila bodo ob železniški postaji nadaljevala vožnjo do Ul. Celimi, potem bodo morala zaviti na aesno, a ko bodo prišla do vogala z Ui. Ghe^ ga, bodo morala ponovno zavijati na desno (v smeri proti železniški postaji, se pravi med parkom in občinsko menzo) ter se potem spet v ključiti v prejšnji prometni tok v smeri Korza Cavour.
Vozila pa, ki bodo prihajala z obalnega področja ter bodo namenjena v Barkovlje, bodo vozila po dosedanji poti do kavarne *Mi-ramare«. Na vogalu bodo morala zavijati na desno v Ul. Ghega ter se potem usmeriti v prometni tok Ul. Cellini-Trg della Liberta-Mira-marski drevored. Ta smer kot doslej velja tudi za vozila, ki prihajajo iz mestnega središča.
Dela pri podvozu za pešce bodo
Preteklo nedeljo ' se Je volilna novitve, ki smo ju vedno zastopali kampanja v Trstu razživela, saj so in za katere borno še nadalje de-
Bil jTstr=sp£ j ?$?tudia nekateri "prvaki vseT^V'zvezi z izjavo tajnika PSI De soben ta vesten organizator ter ' žavnihr vodstev strank. Tako je za ( Martina v govor u nazaetajem kongresu PSI «...ah se bo Krščanska demokracija odločila, da uresniči z nami celoten dogovorjen vladni program, ali pa.. bo vladna kriza neizbežna in prav tako bodo tudi neizbežne predčasne politične volitve«, Je Rumor med drugim Izjavil: «Prav doslednost, s katero je Krščanska demokracija vedno vodila dejnijjcratl^.o politiko,	daje
O,e, samo pravico, marveč tudi doiž-nost, da opozorimo vse na občutekj odgovornosti. Za utrjevanje plodnega ...gpdelpuan ja ni mogoče tvegati z nekorektnimi predvidevanji o predčasnih volitvah, ki v prvi vrsti ne ustrahujejo nikogar, čeprav je to argument, ki bi bilo bolje, da bi se ga ne iz previdnosti dotikali, zlasti zato, ker je to vprašanje po ustavi prepuščeno razsodbi državnega glavarja, ne pa političnih strank.«
V dvorani kina «Alabarda» je govoril vsedržavni tajnik PSIUP Vecchietti, ki je obravnaval predvsem tržaška gospodarska vprašanja v luči nedavnih sklepov CIPE glede preureditve tržaške in vsedržavne ladjedeiske industrije. Vecchietti je ostro obsodil načrt Pieraccinija, ki pomeni, je dejal govornik, popolno uničenje ladjedeiske industrije z državno udeležbo v korist evropskega zasebnega kapitala, za Trst pa pomeni ta načrt zadnji korak na poti vladne uničevalne gospodarske politike tržaškega gospodarstva. Socialistično združitev pa je Vecchietti ocenil za oživitev evropske socialdemokracije in pogreb zgodovinske PSI.
Za komunistično stranko je v nedeljo na Trgu Sv. Jakoba govo-I rila podpredsednica poslanske zbornice poslanka Marisa Rodano, ki je prav tako obravnavala predvsem vprašanje tržaškega gospodarstva in zlasti ladjedelstva po objavLskle-pov CIPE. Govornica je ugotovila, da to kar danes vlada ukrepa, nima nič skupnega s področno razdelitvijo ladjedeiske industrije, ampak predstavlja splošno vladno politiko, ki bo še bolj ločila tržaško gospodarstvo od gospodarstva drugih italijanskih dežel. Ta politika, je dejala govornica, je tudi v kričečem nasprotju z občimi gospodar-
bo gotovo vplivalo na krajevni politični položaj, ker bo okrepilo njene demokratične strukture :n daje ugodne možnosti za uresniči, tev njenih političnih in gospodarskih zahtev.
ZBOROVANJA KPI
Danes bo KPI imela naslednja volilna zborovanja: ob 10. v Medji vasi (Pizziga Silverio), ob 11. 'v Štivanu (Pizziga Silverio), ob 12. v Devinu (Franc Gombač), ob 11. uri na Trgu Garibaldi (Arturo Cala-bria), ob 11. uri na Kolonkovcu (Inž. Antonino Cuffaro’)?
viti redno odkupovanje zemeljskega plina v tujini.
Visokega gosta je pred predavanjem pozdravil predsed. trgovinske zbornice dr. Caidassi, ter se mu zahvalil za trud ter sploh za vsa njegova dolgoletna prizadevanja, da bi spravil v čim tesnejši stik našo deželo z Bavarsko. Dr. Caidassi Je tudi na kratko orisal glavne točke, ki so skupne obema deželama, tako zlasti njuno trgovinsko sodelovanje, skupne Interese na petrolejskem področju, ter splošno gospodarsko sodelovanje v okviru Evropske gospodarske skupnosti ter zlasti njuno skupno karakteristiko obmejnega področja EGS. Po končanem predavanju, ki so mu prisostvovali tudi vladni komisar dr. Cappel-lini, predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldlni, župan dr. Franzih predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic dr. di Ma-gnago in številni drugi gostje in strokovnjaki, je dr. Cappellini, izročil članu zahodnonemškega odposlanstva g. Johannu Bayerju iz Muenchna odlikovanje viteškega reda italijanske republike za njegove zasluge na gospodarskem področju, ker se Je zlasti v zadnjih letih kot načelnik vodilnega spedi-cijskega podjetja v glavnem mestu Bavarske živo zavzemal za čim širše sodelovanje in trgovanje skozi tržaško pristanišče.
Dr. Scheld, ki sl je v dopoldanskih urah v spremstvu skupine tržaških operaterjev ogledal naprave pri Izhodišču naftovoda v Zavljah, in ki se je nato sestal z županom dr. Franzilom (ta mu je ob tej priliki poklonil nekaj reprodukcij starih tržaških bakrotiskov), se je v večernih urah v Rdeči dvorani trgovinske zbornice sešel še s skupino
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
XXII sezona	1966 1967
OTVORITVENA PREDSTAVA MAKSIM OOKKI
NA DNU
drama v štirih delanjih
V	četrtek, 3. novembra ob 16 uri
V	petek, 4. novembra ob 16 uri
V	nedeljo, 6. nov. ob 18. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
ABONMAJI ZA SEZONO 1966 1967 so na razpolago v Kultur nem domu vsak dan od D do 14 ure
Po končanem tekmovanju IX. Sšl vsi na
veliki
športni ples
ki bo v soboto, 5. novem' bra od 21. do 4. ure v dvorani na stadionu »Prj* maj«, Vrdelska cesta <•
Igral bo orkester « M O D S »
govornik omenil predvsem potrebo tržaških operaterjev 1n gospodar-po modernizaciji obstoječih avto stvenikov, cest in po speljavi sodobne avto
ceste čez gorovje Ture na avstrijskem državnem ozemlju. Avstrijski poslovni krogi v tej zvezi upajo, da bo Evropska investicijska banka vsaj deloma financirala to pobudo. Poleg tega bi bilo treba znatno izboljšati obstoječe železniške zveze med Trstom in Avstrijo. Kakor hitro bi se izboljšale prometne zveze med našo deželo in Bavarsko, bi se tranzitne tarife za prevažanje blaga med obema deželama mogle znatno znižati. Ojačena konkurenca med cestoa-ifi (Železnico pa bi lahko po svoje pripomogla k nadaljnjemu znižanju tranzitnih ta-
zapel tudi štiri pesmi, med . kate- vsedržavni tajrjik ivu rtumor je rimi Venturinijevo «Mi vstajamo«. I začel svoj govor s posebnim po-Pevski zbor »Slovenec« iz Boršta, udarkom na »skrb osrednjega vodki ga je vodil Svetko Grgič, je stva Krščanske demokracije za tr-zapel pet pesmi. Obnovljeni pevski zbor P. d ((Prešeren« iz Boljunca, ki ga je vodil Drago Žerjal, je zapel štiri pesmi, med katerimi Ven-turtaijevi ((Strunam« ta «Mornar»,
Na zahtevo občinstva, ki je popolnoma napolnilo dvorano, pa je moral ponoviti pesem ((Triglav«.
Po končanem sporedu so pevci ta drugi gostje prepevali narodne pesmi v gostilnah, Franci Venturini se je v imenu svojcev pokojnega Frana Venturinija toplo zahvalil prirediteljem ta pevskim zbo-
Prekinitev nadurnega dela jri{M™	v k0.
,	,	.	...	rist gospodarskega življenja obmej-
v vseh kovinarskih podjetjih
V zvezi z razbitjem pogajanj med osrednjimi sindikalnimi organizacijami m Confindu&trio za sklenitev nove delovne pogodbe kovinarske stroke so tudi tržaške sindikalne organizacije sklenile, da delavci takoj prenehajo z nadurnim delom v vseh podjetjih kovinarske stroke, to je zasebnih in tistih z državno udeležbo
nih dežel spada tudi ponudba elek trlčne ln drugih vrst energije po posebni (nižji) ceni. Z gradnjo nove petrolejske čistilnice pri Ingol-stadtu je dežela Bavarska naredila velik korak v to smer. Od prihodnjega leta bo pričela čistilnica prejemati velike količine surove nafte po naftovodu iz Trsta. Poleg tega upajo Bavarci na skorajšnji sporazum za redno prejemanje zemeljskega plina iz severne Afrike. V ta namen se Je namreč pred kratkim na Bavarskem sestavil poseben konzorcij, ki se konkretno
na progah št. 1, 8, 19, 24, 30, 32. V tej zvezi bosta z današnjim dnem premeščeni končni postaji prog št. 24 in 30, ki sta bili do sedaj pred vhodom v občinsko menzo. Od danes naprej bosta ti postaji pri pločniku pred restavracijo železniške postaje. Avtobusa št. 24 in 30, ki bosta prihajala iz Ul. Cellini, bosta takoj zavijala na levo in potem na desno mimo občinske menze. Povratna vožnja ostane nespremenjena
Rahle spremembe se uvajajo tu-di pri progah št. 1 in 19. Končni postaji teh dveh prog bosta še vedno na Trgu della Liberta, toda na odseku med Ul. Cellini in Ul. Ghega. Se pravi, da bodo fi-lobusi teh dveh prog zavijali takoj po izhodu iz Ul. Cellini na desno ter potem nadaljevali normalno pot po končni postaji, in sicer po Ul. Ghega.
Največje spremembe pa zadevajo tramvajsko progo št H. Ta proga deluje ob delavnikih do 9. ure zjutraj, a pozneje in ob praznikih vozijo po njej avtobusi. Po novem se ne bo v ničemer spremenila smer vožnje Rojan-Campo Marzio. Velike spremembe pa bodo na relaciji Čampo Marzio-Ro-jan. To zadeva seveda samo tramvajski promet Po odhodu s Čampo Marzio bodo vozili tramvaji po obali do Trga Tommaseo, in bo do potem zavijali na desno, peljali po Borznem trgu, po Korzu, Trgu Goldoni, Ul. Čarducci, Ul Ghega Trgu della Liberta in končno po Miramarskem drevoredu. Iz ključno za razdobje tramvajske službe bodo premestili postajališče. ki je bilo do sedaj v bližini Zelenega mosta na Trg Tomma seo. Vsa druga postajališča na novem delu proge pa bodo ista, ki veljajo za progi št. 9 in 6 (prečrtana).
Lažje spremembe zadevajo progo št. 8,' in sicer v času, ko na njej vozijo avtobusi. Ti bodo vozili po progi, kjer vozijo ostala vozila. Dosedanje postajališče bodo premestili pred občinsko men-
ločene spremembe bodo nastale pri nočni pro-gi št. 32. Te pa zadevajo le postajališče na Trgu della Liberta, ki bo odslej naprej tam, kjer je postajališče prog št. 1 in 19.
Avtobusi na progi it. 8 bodo na Ingolstadt.
Župan o pomenu družbe «Grandi motori Trieste»
Tržaški župan dr. Mario Franzll je sinoči po radiu obširneje govoril o pomenu, ki ga bo za nadaljnji razvoj tržaškega gospodarstva imela novoustanovljena družba, v kateri sodelujeta Zavod za industrijsko obnovo IRI in turinski koncern Fiat, ((Grandi Motori Trie-ste«. Župan je pozitivno ocenil nastanek nove družbe, ki bo proizvajala devet desetin vseh dieslovih motorjev (razen avtomobilskih) v Italiji. Investicije za objekte, v ka. terih se bo uresničevala ta proizvodnja, je nadaljeval župan, bodo znašale čez 40 milijard lir, družba pa bo zaposlovala do 2000 ljudi, od tega približno 500 z visoko kvalifikacijo. Ta pobuda, ki se bo v prihodnjih letih pridružila drugim širokogrudno zasnovanim iniciativam, bo pripomogla k ponovnemu razcvetu tržaškega gospodarstva. Vzporedno s Tržičem, kjer bo delovala ena Izmed najbolj modemih in največjih ladjedelnic na svetu, bo naše mesto kot sedež družbe »Italcantieri« ta najnovejše družbe «Grandi Motori Trieste« lahko ponovno postalo pomembno znanstveno, industrijsko ta trgovinsko središče ter most med Italijo ta Sred. njo Evropo na eni strani, ter med Evropo in deželami ob Sredozemskem morju na drugi. Pomemben korak na poti gospodarskega preporoda našega mesta bo pomenila tudi zgraditev zidanega doka med Tržaškim arzenalom in ladjedelnico Sv Marka: ta objekt bo postal nepogrešljiv v trenutku, ko bo stekla z vso zmogljivostjo druga pomembna gospodarska pobuda na našem področju: naftovod Trst -
skimi koristmi države, ker Je podrejena predvsem koristim zasebnega kapitala.
Misovcl so Imeli v gosteh svojega poslanca Almlranteja, ki Je tudi tokrat potegnil lz stare fašistične malhe ((nevarnost«, da se bo Trst «zadušll v slovenstvu« ln podobne bedarije.
V nedeljo so predložile na volilnem uradu na sodišču kandidatne liste za pokrajinske volitve Slovenska skupnost, Krščanska demokracija in MSI. Včeraj pa so predložili kandidatni listi za občinske in pokrajinske volitve republikanci, tako da Je do sedaj zasedenih na glasovnici že deset mest. To število strank bo baje dokončno, saj ni pričakovati, da se bo še kaka druga manjša stranka ali gibanje udeležilo volitev.
Danes ob 11. uri bo v dvorani kina «Ritz» (bivši Arcobaleno) o-tvoritveno volilno zborovanje in prva javna manifestacija Združene socialistične stranke v Trstu. Pričakujejo, da bodo tržaški socialisti ob tej priložnosti obrazložili smernice, na osnovi katerih se bo razvijalo delovanje nove združene stranke ter smotre, ki jih bo zasledovala.
Zborovanju bo predsedoval O-berdan Pierandrei, član pokrajinskega tajništva, govorila pa bosta Lucio Lonza in Arnaldo Pittoni, ki načelujeta združeni socialistični kandidatni Usti za tržaški občinski svet.
Toda glavni govor na zborovanju bo imel vsedržavni podtajnik poslanec Giacomo Brodolini in sedaj namestnik vsedržavnega tajni, ka Združene socialistične stranke. V socialističnih krogih menijo, da bo Brodolini baje v svojem govoru odgovoril tudi na prve komentarje, ki jih je povzročila v evropskih in italijanskih političnih krogih ustanovitev nove sociali, stične stranke.
Sedaj ima tudi Trst močno socialistično stranko, in to dejstvo
iiiiiiiiiiiiiimuimiiMiimMiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiinfiitiiiiimiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiuiiiniimiiiiiii
3. NOV. OTVORITEV V POMORSKI POSTAJI
Padec temperature povzroča skrbi prirediteljem salona
Že danes proti večeru bodo prispeli v naše mesto prvi primerki živali za družbo
Otvoritvena slovesnost prvega mednarodnega salona živali za družbo in naprav za vzrejo bo 3. nov. ob 11.30 v Pomorski postaji, kjer bo tudi razstava živali.
Prihod prvin živalskih primerkov je najavljen že za danes zvečer. Prvi bodo prispeli močvirni dolgokraki ptiči skupno z okrog 100 velikimi in živopisanimi papigami. Te živali bodo namestili v vhodni veži, kjer so uredili malo jezerce ob katerem bodo na stiliziranem drevesu obešene kletke za papige vrste ara, tukani, kaka-tua, turaki in kalao.
V	kolikor je mogoče videti že sedaj, ko začenja razstavni prostor dobivati svojo dokončno podobo, lahko rečemo, da bo razstava v znamenju belega in črnega, to je v barvah, ki bosta prevladovali Kletke najrazličnejših velikosti so še prazne, na sveže prepleskane in pričakujejo male in velike goste, ki jih bodo sprejele v prihodnjih urah.
Nenaden padec temperature je povzročil nove skrbi in probleme prirediteljem salona, ker velika ve. čina razstavljenih živali potrebuje določeno temperaturo v prostoru, v katerem bodo prebile nekaj dni. Gre predvsem za plemenite živali redkih vrst in pasem, posebno eksotičnih, katerim mrzel zrak bolj škoduje kot opernim primadonam. Zaradi tega so morali že včeraj urejevati na hitro ogrevalne naprave, da bo tudi po tej plati kar najudobneje poskrbljeno za male in velike prijatelje človeka, zlasti za tiste najbolj nežne.
Občni zbor vzajemne bolniške blagajne trgovcev
V	kongresni dvorani trgovinske zbornice je bil v nedeljo občni zbor vzajemne bolniške blagajne za trgovce iz tržaške pokrajine. Na njem je predsednik organizacije Puppi podal krajše poročilo o poteku volitev v blagajno, ki so bile maja ln junija letos. Na podlagi izdatkov, ki jih je vzajemna blagajna zabeležila v prvi polovici letošnjega ie-ta, je njeno vodstvo sestavilo proračun za poslovno leto 1967: iz njega je razvidno, da predvideva blagajna v prihodnjem letu Izdatek 183 milijonov lir za razne oblike
zdravstvene oskrbe v bolnišnicah, 84 milijonov Ur za specialistično oskrbo ter 83 milijonov lir za splošno bolniško oskrbo zavarovancev. Da bi blagajna lahko prišla do potrebnih denarnih sredstev, ter da bi hkrati lahko zbrisali sedanji primanjkljaj, je vodstvo določilo za prihodnje leto naslednje prispevke: za specialistično ln bolniško oskrbo 20.000 za prvo, 40.000 za drugo ter 46.500 lir za tretjo kategorijo zavezancev. Prispevek za splošno oskrbo pa je bil določen na višini 1.500, 3.000, odnosno 3.500 lir za vsako družino.
Po podrobnejši obrazložitvi posameznih postavk, ki Jo Je opravil ravnatelj blagajne Masč, Je občni zbor odobril proračun za poslovno leto 1967
Delovanje deželnih organov
Deželni odbornik javnih del Ma-sutto je sprejel včeraj zjutraj pooblaščenega svetnika družbe Auto-vije Venete kom Tonuttija, župana ta podžupana nabrežinske občine Legišo ta Corberija ter predsednika Turistične ta letoviščarske ustanove iz Sesljana Lenarduzzija. Na sestanku so razpravljali o podaljšanju avto ceste Palmanova -Trst od Moščenic do odcepa državne ceste št 14 s posebnim poudarkom na turistične potrebe Devina, Nabrežine ta Sesljana ter področja vsega Tržaškega zaliva.
Dr. Masutto je sprejel tudi pred-sednlka ta glavnega ravnatelja Acegata dr. Stasija in inž. Spangara ter občinskega odbornika Vascot-ta. Razpravljali so o obnovitvi greznične napeljave od Ulice Pa-scoll do Drevoreda Ippodromo. O tem vprašanju so razpravljali tudi v zvezi z novim delom vodovoda na Istem področju, ki ga nameravajo zgraditi obči prispevkom.
občina z deželnim
LADJE V PRISTANIŠČU
Messapia, Mrla, Iris, Salpa II, M. Berico, Stelvio, Hlerax. Due Golti, Vlldren (It.); Mornar, Ljubljana, Bovec Uskok, Kapetan Martlnovlc (Ju-gosl.); Hassel (No.); Pelasgos, Sas, Georglos (Gr.); K. Zabrze (Po.); A. Gercen, Veter (SZ); Stad Maastricht (Hal.); Timlos Stavros (Mal.); Au-dax, Old Oak (Pa.); Buarque (Bras.).
Sprejemi vladnega komisarja
Predaja poveljstva tržaške posadke
Vladni komisar dr. Cappellini se je včeraj ob 10.30 udeležil Vojaške slovesnosti v vojašnici Vittorio E-manuele v Ul. Rossetti, med katero je gen. Barberis predal novemu ge. neralu Montuju poveljstvo tržaške vojaške posadke.
Ob 17. uri je dr. Cappellini sprejel deta Nepitella, vsedržavnega svetnika "fiNaštro Azzurro« ta predsednika tržaške pokrajinske sekcije, ob 18. uri pa se Je na trgovinski zbornici udeležil tiskovne konference bavarskega ministra Schedla.
Danes ob 11. uri bo dr. Cappel-lini prisostvoval na področju Car-bole izročitvi 258 novih stanovanj, ki jih je zgradila OAPGD. Ceremonije se bo udeležil posl. Cecchertai.
Sestanek posvetovalnega odbora za kmetijstvo
Včeraj popoldne se Je v Vidmu na deželnem odborništvu za kmetijstvo, gozdarstvo ta gorsko gospodarstvo sestal deželni posvetovalni odbor za kmetijstvo ta nadaljeval proučevanje zakonskega osnutka za razvoj živinoreje. Odbor je začel proučevati ta osnutek na prvi seji, ki jo je imel 24. oktobra.
Osnutek, ki ga je pripravilo deželno odborništvo za kmetijstvo, predvideva organske posege za prirejo živine m izboljšanje pasme, pri čemer bo dežela prispevala pri izdatkih za naprave, za upravljanje organizacij živinorejcev, za nakup plemenjakov in junic ter za nagrade živinorejcem.
Na seji so člani odbora, ki Je posvetovalni organ za kmetijska vprašanja, proučili razne člene zakonskega osnutka, kateri pomeni pravzaprav nekak razvojni načrt za živinorejo v deželi.
“ Deželni odbor se sestane jutri ob 9.30 pod predsedstvom dr. Ber-zantija.
Vsem, ki so sodelovali m kakorkoli pripomogli k uspeli svečanosti v počastitev spomina Frana Venturinija, prisrčna hvala.
Prireditelji
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 31. oktobra 1966 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 79-letna Giuditta Rossi por. ZanoMa, 64-letui Quioto Vue-rlch. 84-lebna Giovanna Mauro vd. Busechian, 82-letni Silvio Melato, 66-letna Giovanna Marceglia por. Gher-bazzl, 51-letna Anna Germani« vd. Glavlna, 72-letni Glovannl Ferlora, 61-letni Luigl Cattarossi, 90-letna Virginia Torkn vd. Borghese, 40-letna Giuseppina Chmet, 69-letni Rodolfo Plck. 61-letna Adalgisa Bastianello por. Pethen, 70-letna Giovanna Ipavic por. Visoni, 62-letni Gierrlno Tont, 80-letnl Paolo Vitale. 60-letna Angela Gherdol por. Mandero.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S Giacomo 1, AMa Minerva, Trg, S. Francesco 1, Ai Due Mori, Trg Unltš 4, Nlcoll Ul. dl Ser-vola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr Rossetti, Ul. Combi 19, dr. Signorl, Trg Ospedale 8, Tamaro e Nerl, Ul. Dante 7.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, Je treba telefonirati na št. 90-233.
rimo $kj:ni:/vJ
predvaja danes, 1. t. m. ob 14. uri barvni film:
112 litmiui »H FlPft
(POL DNEVA STRAHU) Igrajo:
JERY LEWIS DEAN MARTIN
Jutri, 2 t. m. ob 16. uri ponovitev filma
1/2 GIORNO DI FIFA (Pol dneva strahu)
Nazionale 14.30 «La battaglia dei tj" ganti« rodil A-O 70 mm. Tecii,llC“' lor. Henry Fonda, Robert Shauo Dana Andrevvs, Annamaria Piera«'
*el1-	ari
Excelsior 14.00 «11 grande colpo
7 uomim d'oro» Techmcolor. lippe Leroy, Hosanna Podesti.
Fenice 14.00 «Combattenti della no*" te« Technlcolor. Kirk Dougi**’ Frank Sinatra, John Wayne.
Eden 14.00 «La calda preda« E* , mancolor. Jane Fonda Prepoved«' no mladini pod 18. letom.
Grattacielo 14.00 «Spara forte, P|U torte, non capisco« 1 echnlc01^' Marcello Mastroianni, Rauuel Wri5
Alabarda 14.00 »Sple contro 11 d1011 do« Technlcolor Stevvari Grannet' Agnes Spaak.
Filodrammatico 15.00 »Inferno a Caracas« Colorscope. George Ardiss°n Luciana Angelillo.
Crlstallo 14.00 «Arabesque» Tečno' color. Sophia Loren, Gregor.v PeC,'
Aurora 14.00 «La caduta delle adul’
Garibaldi 15.00 (cOperazione Goldman* Technicolor, VVandisa Lelght.
Capital 14.00 «My Fair Lady» TecO' nicolor. Todd A-O. Audrey He*>’ burn.
Impero 14.30 »Rita la zanzara«.
Moderno 14.30 18.00 21.30 «CleoPa' tra» Technicolor. Todd A-O. Eliza/ beth Taylor, Richard Burton, Re< Harrisom
Vittorio Veneta 14.30 «Le grandio5* avventure di Marco Polo« Techn« color. Anthony Quinri Elsa Mart1' nelll.
Astra 15,30 «1 bucanleri«.
Ideale 15.00 «Slalom» Vittorio Ga*5' man, Beba Lončar. Technicolor.
Abbazia 14.30 «Due maflosi contro Al Capone« Technicolor. Franc0 Franchi, Clcclo Ingrassia.
Skedenj 14.00 ((Mezzogtarno di flf** Technicolor. Jerry Levvis, Dean Martin.
Mali oglasi
Gledališča’
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi nadaljuje razdeljevanje abonmajsk izkaznic za vse rede nove opero sezone, ki se bo začela 9. novemb z gala predstavo Verdijeve opere «*• tila« V glavnih' vlogah bodo nasto' pili:	Boris Christoff (protagonist1'
Marcella de Osma, Ruggero Bondin0' Silvano Carroli, Raimondo Botteghe-li in Vito Susca. Režija Aldo Mirat-ei-la Vassatlo. Orkester gledališča Verdi bo vodit dirigent Oliviero de t* britlts.
Razstave
Slikar Andrej Košič, goriški roJaJ lz Rupe, bo razstavljal svoja dela pasaži Rossonl od 1. do 11. novembra. Otvoritev razstave Je danes 00 10. uri.
KRZNA vseh vrst, elegantna, bolJS vrsta, plašči, krzneni šali In kut ter okraski in klobuki. Izredno nir« cene Peliiccerla CERVO, Ul. **' Settembre, 16
NAMIZNA Jabolka ugodno prodam, večjo količino. Stemberger Ivan, zena. p. Ruše pri Mariboru.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na prerani drage Karmele Bone daruje Valerij Godina 3000 lir za Dijaško matico.
V	spomin dragih bratrancev Zmage Košuta, Zore Tence, Viktorja Ten-ce ter drugih sorodnikov daruje Vlasta 3000 lir za Dijaško matico.
Namesto krizantem na prerani gf® nepozabne prijateljice Invalidke Mike Usar daruje Vlasta 5000 lir z Kulturni dom.
V	drag spomin svaka Frana turlnija darujeta Pavla in Karla 200« lir za prosvetno društvo Prešeren.
NEDELJSKE prometne nesreče
Trije ranjeni v razbitem avtu ob zidu mostička nad Glinščico
Nesrečo je treba pripisati preveliki hitrosti in neprevidnosti
Dom8, Krmenki se je v nedeljo po-PrlPetlla huda prometna ne-virirT’. kateri sta botrovali nepre-0u*ost In velika hitrost. Bilo je ure- ko Je 19-letni dela-it «? , Turcino Iz Ul. De Amicls vn»» ’*■ z Doline proti Mačkovljam e«1 fiat 600 TS 41268, v katerem I Vni-if6 PelJaH tudi 17-letna Lucla lR,~Co iz Devina, Ul. Dante 60 In narSS Doredana Semula iz Devici:.’Državna cesta 9/a. Ko je Tur-Drnti Privozil na ovinek, ki obrača zaradi*3m?1’ namenjen v Trst, je avh~~' hitrosti izgubil oblast nad s'lo r ’ .zavozil na desno in z vso sjj»ttrssčil v cementno ograjo mo-tairo nac* Glinščico. Sunek je bil ma.hDpan. da se je avto popolno-hurt^P 1' vsl trije potniki pa so se - 0 ranili. Nekaj časa potem so mimo avtomobilisti in
Dri- ranili. Nekaj časa potem so tnalu. mimo avtomobilisti in HR » ko je nekdo poklical avto ■ ’ rirugi ranjencem pomagali

v Č, V.i Ponesrečence so odpeljali Semu,"1Šnico' kJer so ilti ,sprejeli na
so Turclna in nevrokirur-
gemm,
oddelek, Varisco pa na ortoped-Po J« »Meči se je Turcino pobil val v n’ 4elu ln hradl ter bo okre-Pablio 8 dneh> Semulova se je tudi nosu s P° glavl’ ranila po čelu in kost ieS si ver.)etno prebila nosno ffalt,,,- raviti se bo morala 7 dni. va lSt ?e Ponesrečila Varlsco-
nju
^ Prognozo okrevanja od 30 do zaradi udarcev po glavi in ttta rirane P° levem kolenu in zlo-sre£paesne§a kolena Na kraju ne-viii\So Potrebne formalnosti opra-' karabinjerji.
Pice nevroklrurSkl oddelek bolniš-zdra ® Predvčerajšnjim sprejeli na
Antonr'
št ji?, staderja iz Ul. Flumiant Prom r malo prej postal žrtev br^j “te nesreče. Ko ie izven ze-
roltefia
br^Vr1"06 nesreče. Ko je izven ze-olteuga Prehoda prečkal Ul. Re-
z blizu stavbe št. 89, ga je TS 77720 podrl 22-letni me-ulvio Marassi iz Ul. Sinico ler se je pobil po glavi in žrte* 86 130 moraI zdraviti 8 dni.
Prpd,,x Prometne nesreče je postal itDnvI.aJ^hiim popoldne 68-letni Bero. enec I&nazio Sanzln iz Ul. blizu*? no 12- Ko Je v UI- Flavia bodu stavbe žt. 2 na zebrastem pre-11 Prečkal cesto, ga je z avtom
TS 81627 podrl 42-letni Eugenio Danieli iz Ul. Franca 3/1. Pri nesreči sl je Sanzln zlomil desno stegnenico in se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti od 60 do 70 dni.
Na ladji je padel
Na neki ladji, zasidrani v plovnem kanalu v Žavliah, se je včeraj popoldne ponesrečil 23-letnl delavec Domenlco Belnome iz Ul. Za-rotti 16. Z ladje so tedaj raztovarjali mivko za izdelovanje stekla za tovarno «Vetrobel». Delavec ni sodeloval pri raztovarjanju, toda hodil je po ladijski palubi, nerodno spodrsnil in padel. Pri tem se je pobil po glavi in se ranil po desnem sencu. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni.
Nesreča delavca v Italsider
V železarni Italsider v Skednju se je včeraj popoldne ponesrečil 58-letni delavec Luigi Opara iz Ul. San Martino 16. Ko je premaknil kretnico na tiru nekega žerjava, se je spotaknil ob vzvodu kretnice in padel. Pri nesreči si je Opara poškodoval levo ramo in si verjetno povzročil kitne poškodbe. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 15 do 20 dni.
Vespist podrl otroka
Na Korzu, na vogalu Ul. Roma, se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 3-letni Fabio Frattoni iz Ulice Tor San Lorenzo 8. Otrokova mati, 28-letna Rosalba, je na zebrastem prehodu prečkala Korzo držeč sinčka za roko. Tedaj je v smeri proti Trgu Goldoni z vespo TS 34194 privozil 19-letni Giordano Mohamed iz Ul. delle Docce 11 in podrl malega Fabia, ki je hodil korak za materjo. Pri nesreči se je Fabio ranil po čelu, zgornji ustnici in levi ličnici. Mati ga je v taksiju odpeljala v bolnišnico, kjer so malega ponesrečenca sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh.
Predvaja danes, 1. t. m. ob 15.30 uri Metro film:
filGNimm
mimm
ANTON GEESINK 1VOGARRANJ ROSALBA NERI
fernando REY
UIZMARQUEZ ANNA MARIA NOE'! PAOLO GOZLINO MARUCHI FRESNO GIORGIO CERIONI
eastmancolor SCHERMO PANORAMICO
Pri belem dnevu kradel v trgovini
Drznost 65-letnega električarja Pietra Vidonlsa iz Ul. Giulia 71 presega vse meje. Prejšnji četrtek okrog 14. ure, je s pomočjo ponarejenih ključev odprl rebračo trgovine z jestvinami v Ul. Settefonta-ne 72, vstopil v trgovino in za seboj potegnil rebračo. Toda Vidonisa je v tistem trenutku opazila ženska, kateri se je moški zdel sumljiv. Hitro je poklicala agente letečega oddelka, ki so prihiteli še pravočasno, da so Vidonisa zasačili nekaj trenutkov potem, ko je zapustil prizorišče tatvine. Preiskali so ga kar na cesti in pri njem našli 125.000 lir raznih bankovcev, več drobiža, dleto, električno svetilko, več ključev vrste «yale» in opiljeno železo v obliki glavnika, s katerim je Vi-doniš odprl rebračo.
Policisti so medtem poklicali solastnika trgovine 45-letnega Stellia Potocca iz Ul. Settefontane 44, drugi solastnik pa je Potoccov 47-letnl brat Giordano. Potocco je povedal, da je vsota denarja, ki so jo policisti našli pri Vidonlsu, izkupiček dopoldanskega Inkasa v trgovini, ki jo je bil zaprl okrog 13. ure.
Vidonisa so agenti odpeljali na zaslišanje in tat ni mogel ničesar tajiti. Po Izpolnitvi zapisnika so ga policisti aretirali in prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalni-ml okoliščinami. Vidonisa so takoj nato pospremili v zapor.
Požar v baru «Moka»
Zaradi pregretja kotla stroja za praženje kave, je v nedeljo dopoldne v baru «Moka» v Ul. Roma 24 nastal velik požar, ki je poškodoval stroj in povzročil tudi precejšnjo škodo v prostoru. Uslužbenci v baru so takoj poklicali gasilce, še pred njihovim prihodom pa so baristi začeli gasiti požar. Pri gašenju je plamen oplazil 28-letnega barista Bruna Toffolija iz Ul. Do-nadoni 13, ki se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč. Toffoli se bo moral zdraviti 7 dni. Požar v baru Je povzročil približno 300.000 lir škode.
Za podaljšanje urnika javnih lokalov 3. in 4. t. m.
Zveza trgovcev za goriško sporoča vsem prizadetim lastnikom javnih lokalov, da lahko zaprosijo za podaljšanje umika za praznik 3. in 4. novembra. V prošnji naj navedejo, koliko želijo podaljšati urnik v teh dneh.
Prošnjo, na kolkovanem papirju za 400 lir, kateri naj priložijo še kolek za 400 lir, naj vložijo gostilničarji iz Gorice na kvesturi, v goriških predmestjih in po drugih občinah pa jih lahko izročijo pri krajevnih policijskih komisariatih ali pri karabinjerjih.
Gorišto-bcneškl dnevnik
5. MEuMMMNA PEVSKA PRiREDITEV DRUŠTVA «SEGHIZZi»
Umrl za posledicami prometne nesreče
Včeraj dopoldne je v goriški civilni bolnišnic; ..jMnrt 70-letni Angelo Visintin, ki je bival v domu počitka v Zagraju. V četrtek 25 oktobra ga je na cesti podri avstrijski tovornjak ter mu zlomil stegnenico. Priletnega moža so pripeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju, vendar se je z dnevi njegovo zdravstveno stanje poslabšalo: pritaknile so se komplikacije ter je včeraj umrl.
Visintin je druga smrtna žrtev nesreč, ki so se primerile tisti dan na Goriškem. Kakor smo pisali se je isti dan ponesrečil zidar 22-tetni Fulvio Cassani iz Morara; z motociklom se je v Gradiški zaletel v ustavljeni avtomobil ter se skoraj pri priči ubil. Tisti dan so bili po vsej Goriški izredno hudi nalivi.
Velik uspeh slovenskih zborov na mednarodnem tekmovanju v Gorici
«Jacobus Gallus* drugi med mešanimi zbori in Prosek-Kontovel tretji med moškimi zbori v poli/onski skupini
Krizanteme za naše drage
V	veliki dvorani UGG se je v nedeljo zvečer zaključilo mednarodno tekmovanje pevskih zborov Italije, Slovenije in Koroške, ki ga je pripravil pevski zbor »Se-ghizzi» iz Gorice. Na zaključni prireditvi so razglasili zmagovalce zborov, ki so v posameznih kategorijah nastopili v nedeljo.
V	kategoriji moških zborov je
Ravenna.
Pred pričetkom razdeljevanja pokalov, medalj, diplom in denarnih nagrad je župan Michele Martina pozdravil koristnost pobude, na kateri nastopajo tudi zbori sosedov ter izrazil željo, da bi se tudi ostale dejavnosti razvijale tako ugodno kakor ta. Pozdravil je vse nastopajoče goste ter izrekel
Prof. Ubald Vrabec sprejema za drugo mesto «Gallusa» v polifonski skupini priznanje iz rok predsednika turistične ustanove g. Peternela
Mešani zbor «France Prešeren* iz Kranja, ki je v folklorni skupini dosegel častno drugo mesto za mešane zbore
prvi zbor »Grion* iz Tržiča, drugi «Verdi» iz Ronk, tretj-i »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, četrti »Svoboda* iz Ptuja, peti »Lira* iz Kamnika, šesti zbor CAI iz Gorice, sedmi Oderzo, osmi Gradež.
V kategoriji mešanih zborov je prvi »Volkschor* iz Celovca, drugi »France Prešeren* iz Kranja, tretji »Sv. Ignacij* iz Gorice, 4. Ravenna, §. »Gallus-Petelin* iz Celovca, 6. Tapogliano iz Vidma.
Kategorija ženskih zborov: 1. »France Prešeren* — Kranj, drugi
I muliiimmiiiiiiiiiimuniiiiiiimiiiiiiiiiHiimiiMiiiimimiimiMiimiimiiiiiiiii 111111111111 iiMiiiiiiiiiiimmii
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
m film dl MARCELLO BA101 • mudi FRANZ PEREZ DOLZ OTpnbuiloM generale TONY Dl CARLO
Coproduilon« Halo*Bpagnoia S, P, fHm, Roma -S.P.f Hm Madrid
(VELIKI VODITELJI) ________________________________
»ili\Q «IK1S» P KOS E K
Izdvaja danes, 1. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni bri-
'iantni nim:
PER UN PUGNO Dl DONNE
(ZA PEST ZENA)
*Srajo: ELVIS PRESLEY, JULIE ADAMS in JOCELYN LANE
Sklep o ureditvi pokopališča v Pevmi
Izdelana prednostna lestvica za letošnja mesta otroških vrtnaric
incTvgnizu
Predvaja danes, 1. t. m. ob 16. uri Estmaricolor superpanora-ma film:
La schiava di Bagdad
(SUŽNJA IZ BAGDADA)
l8raJo: ANNA KARINA, GERALD BARRAY in ANTONIO VILAR
kino prosek-kontovel
Predvaja danes, 1. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
Questa pazza gioventii
tsra
(TA NORA MLADINA)
in poje JOSELITO
Na zadnji seji 29. oktobra je ob. I jo fizično ali duševno nerazvitih, filmski odbor sprejel dva sklepa, V ta namen bodo na osnovi že ki spadata v pristojnost občinskega sveta; takšen postopek je moral sprejeti zavoljo neodložljive
nujnosti. Najprej je odobril prednostno lestvico za dodelitev službenih mest otroškim vrtnaricam v šolskem letu 1966-1967 ter okvirni načrt za nekatera dela, ki jih bodo izvršili z deželnim prispevkom. Zadnji sklep se nanaša na izgradnjo im razširitev objektov, ki zadevajo splošne koristi, izgradnjo in razširitev pokopališč v Pevmi in Gorici, dela na cestah, kanalizacijo ter drugo fazo finansiranja del Doma počitka v Ločni-ku za nadaljnji dve milijardi lir.
Proučili so tudi zadeve, ki se nanašajo na manifestacije 4. novembra, katerim bo prisostvoval tudi predsednik vlade Aldo Moro.
odobrenih deželnih zakonov prosili za deželni prispevek 66 milijonov lir in 38 milijonov pa naj bi prispevalo ministrstvo za zdravstvo, za znanstvene raziskave pri pokrajinski umobolnici.
S seje pokrajinskega sveta
Waltritsch v pokrajinskem odboru za načrtovanje
Na zadnji seji pokrajinskega sveta so med drugim imenovali tudi tri svoje zastopnike v pokrajinski konzorcij za gospodarsko id socialno načrtovanje (Cipes). Za večino levega centra sta bila izvoljena socialist Marko Waltritsch in demokristjan Vezli, za opozicijo pa komunist Fapais.
Na isti seji so odobrili tudi statut za konzorcij industrijske cone za Gorico, ki so ga že prej odobrili: gorlška občinska uprava, občina So. vodnje, trgovinska zbornica in mestna hranilnica. Za statut so se izrekli vsi svetovalci razen svetovalcev KPI in PSIUP.
Odobrili so tudi načrt za prevzgo-
Vesti iz Sovodenj
Občinski davki na vpogled. Županstvo občine Sovodnje sporoča vsem prizadetim, da je v občinskem davčnem uradu na vpogled od 1. do 20. novembra seznam občinskih davkov za leto 1967. Tisti, ki imajo v davčni odmeri kakšno spremembo od lani, bodo dobili še posebej pismeno obvestilo na dom. Po prejemu takega obvestila imajo čas mesec dni za eventualno pritožbo. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo v občinskem davčnem uradu.
Cepljenje otrok proti otroški pa-ralisi, bo v občinski ambulanti Sovodnjah v četrtek 3. novembra, ob 9. uri. Matere naj prinesejo otroke od 4 mesecev dalje, ki še niso bili cepljeni. Ob 10. uri istega dne pa bodo opravili tako cepljenje na Vrhu.
pohvalo članom »Seghizzi* za njihove uspešne napore pri organiza. cijd prireditve. Sledilo je razdeljevanje nagrad; nekaj jih je razdelil župan Martina, nekaj pa občin, stoi odbornik za turizem Agati.
Prva dva zbora iz vsake kategorije sita po zaključku nagrajevanja zapela po dve odnosno tri pesmi. Občinstvo, ki na večerni prireditvi ni bilo tako številno kakor na popoldanski, je z zanimanjem sledilo podelitvi nagrad in poznejšem-u koncertu ter bilo nadvse darežljivo s ploskanjem, najsi bo to ob nastopu tujih kakor tudi domačih gostov.
Slovenski zbori, vključno z obema našima (Gallus in Prosek-Kon tovel), so na tem tekmovanju dosegli odličen uspeh in pobrali polovico vseh najboljših mest in nagrad ter tako še enkrat potrdili, da je naša slovenska zborovska kultura na visoki ravni.
Podrobneje bomo o sobotnem večernem in o nedeljskem tekmovanju v folklorni skupini, zaradi pomanjkanja prostora, poročali v nedeljski prosvetni prilogi.
■iiiiiiiiiiiiiinimMiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiliiliviiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiuiiiiiTimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiMiiil
Za današnji praznik vseh mrtvih, ki je obenem posvečen padlim za boljšo prihodnjost, bodo bivši partizani položili venec na grobišče na glavnem pokopališču v Gorici. Svečanosti bodo tudi po drugih krajih, kot na primer v števerjanu, kjer bodo položili vence k spomeniku v Gonjačah. Včeraj je bilo v Ul. Boccaccio zelo živahno; ;številne rožarice so pripeljale na trg krizanteme
OB DNEVU VARČEVANJA
Nakazilo Kmečke banke 100 tisoč lir za potrebe slovenskih srednjih šol
Pomoč mestne hranilnice v Gorici za šolstvo in nagrade za novoporočence
Polemika o zadevi podjetja Bonezzi
Spor med občinsko upravo v Tržiču in podjetjem Bonezzi, ki ima do konca leta v zakupu avtobusno službo, se nikakor noče izravnati, ampak kaže ravno Bonezzi vedno bojevite namene. Podjetje, odnosno njegov predstavnik zatrjuje v z-adnjem pismu, naslovljenem na lokalne liste, da je nujno sklicati javni sh-od, če se hoče razčistiti vse, kar je sporno in nejasno. Podjetje nikakor noče priznati svoje odgovornosti za stanje, v katerem se nahaja, ampak prisoja občinski upravi krivdo, če se je zdravo podjetje spremenilo v neurejeno. Bonezzi nadalje tr. di, da sodna oblast proučuje zadevo s svojega zornega kota, ki pa ne more proučiti ostalih vprašanj, predmet spora in polemik, ki težijo k nadaljnji zaostritvi.
Pred dnevi je glasilo KPI objavilo daljši članek o sporu občinska uprava-Bonezzi, medtem ko občani z velikim zanimanjem spremljajo razvoj vprašanja zlasti ukrepe sodnih oblasti, ki so pred dnevi že zaključile preiskavo ter pozvale osebe, neposredno zapletene v škandal, na odgovornost.
Kot drugod po državi so tudi v Gorici in na Goriškem praznovali včeraj dan varčevanja. Ob tej priliki so nekateri denarni zavodi izdali podpore in nagrade v korist šolske mladine in pa tistih, ki so se v teh dneh poročili.
Kmečka banka v Gorici Je nakazala slovenskim srednjim šolam v Gorici in v Trstu znesek 100 tisoč lir, ki so ga izbočili pristojnim šolskim ravnateljstvom za primemo pomoč najpotrebnejšim dija. kom. Od tega so nakapali 80 tisoč lir za šole v Gorici in 20 tisoč za one v Trstu.
Mestna hranilnica v Gorici Je porazdelila med posamezna didaktična ravnateljstva na Goriškem za okrog 4 milijone lir raznih šolskih potrebščin. Med drugim naj omenimo 800 stenskih zemljevidov, 40 škatel geometričnih likov, 10 zemljepisnih globusov, itd. Razdelili so nadalje 1000 atlasov o Italiji in njenih deželah, 1700 zvezkov, 800 notesov itd. Določili so tudi, da bodo dali vsem novoporečnim parom, ki so se poročili v dneh od 25. do 31. oktobra, hranilno knjižico z zneskom po 25 tisoč Ur.
Po uradnih podatkih so v zadnjem letu narasle hranilne vloge na Goriškem za 18 od sto, ali za
Nesreča na delu v tovarni v Sovodnjah
Včeraj ob 20.30 so poklicali rešilni voz Zelenega križa iz Gorice v Sovodnje, kjer se je ponesrečil na delu 45-letni Vincent Buzin, iz Rupe št. 9. Ko je delal pri tkalnem stroju je po nesreči vtaknil desno roko med kolesje, ki mu je zlomilo sredinec. V goriški civilni bolnišnici so ga pridržali za 10 dni , na zdravljenju.
Sindikalni pogovori v Novi Gorici
Na sedežu občinskega sindikalnega sveta v Novi Gorici so bili včeraj uradni pogovori z delegacijo UIL za goriško pokrajino. Sindi. kalni organizaciji sta vodila predsednik obči" skega sindikalnega sve ta Nova Gorica Aleksander Cerče in pokrajinski tajnik UIL Renato Lodolo.
Delegacija UIL si je dopoldne o-gledala tovarno čevljev «Jadran» v Mirnu in «Iskro» v Šempetru. V Mirnu se je zanimala za delavsko samoupravljanje, organizacijo dela in notranje odnose. Na uradnih pogovorih Je predsednik Cerče seznanil delegate iz Gorice z razvojem samoupravljanja in izvajanjem gospodarske reforme. Predstavniki UIL so delegacijo obč. sindikalnega sveta povabili na uradni obisk v Gorico.
Jestvine proste cone
Pričelo se je razdeljevanje jestvin proste oone potrošnikom iz Gorice, Sovodenj ter pokrajine za november. Potrošniki iz Gorice ,n Sovodenj bodo prejeli 300 g surove kave na odrezek 59, 3 kg sladkorja na odrezek 60 po 130 lir, 900 g semenskega olja. Razdeljevanje se zaključi 30. novembra.
6 milijard in 693 milijonov lir ter znašajo sedaj skupno nekaj nad 45 milijonov lir. Na vsakega prebivalca pride povprečno po 321 tisoč lir vlog; to je mnogo manj kot v Trstu, kjer znaša to povprečje 612 tisoč in v Furlaniji 362 tisoč; državno povprečje pa znaša po 460 tisoč lir. Iz teh podatkov je razvidno, da smo na Goriškem v tem oziru še vedno na spodnjem koncu lestvice.
Omenimo naj še posojilnico v Sovodnjah, ki je rttčd vsemi kmeč-ko-delavskimi posojilnicami na Goriškem na prvem mestu, kar se tiče vlog in denarnega prometa. Do pred kratkim so se pritoževali, da hranilne vloge daleč prekašajo posojila. Ko pa so po zadnjem občnem zboru z dovoljenjem Italijanske banke raztegnili svoj delokrog tudi na občino Zagraj, ki nima na svojem področju takšnega denarnega zavoda, se je znatno povečalo povpraševanje po novih posojilih. Sovodenjska posojilnica ima namreč med svojimi člani precej domačinov iz Zdravščine, ki spada pod občino Zagraj.
polovici novembra priredi turnir v briškoli, namenjen člannm. Vpi-sovanje na sedežu.
VOLITVE V RONKA1I
Slovenec Gergolct kandidat PSIUP
PSIUP je predstavil svojo kandidatno listo za bližnje upravne volitve v Ronkah. Med 20 kandidati je tudi Anton Gergolet, neodvisen, bivši župan iz Doberdoba.
Zveza krvodajalcev sporoča, da je krožek odprt ob sredah in pet. kih med 19. in 21. uro. V drugi
			
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
Za šalo je odpeljal avto: prisodili so mu 6 mesecev zapora
Vinjen je žalil karabinjerja - Mleko je bilo preveč vodeno
V prizivni razpravi Je goriško okrožno sodišče na svojem zadnjem zasedanju obravnavalo tudi zadevo 19-letnega Antonia Gruso-vina iz Gorice, Ul. Favetti 15. Obtožen je bil, da se je dne 6. junija lani spričkal z nekim karabinjerjem, po imenu Giancarlom Ma-rovellijem in ga žalil, ko je bil v službi. Obenem mu ni hotel pokazati dokumentov ter je bil tudi vinjen. Okrajni sodnik ga je 3. februarja letos obsodil na 20 dni zapora in 15 tisoč Ur globe. V prizivu pa so ustavili sodni postopek proti njemu zaradi aplikacije amnestije. Branil ga je uradno odv. Boni.
Zaradi mešanja vode v mleko se je morala zagovarjati 60-letna Angela Šorli iz Gorice Ul. Montesan-to 67. Pri sanitarni inšpekciji v njeni mlekarni na Trgu Cavour so namreč našli tri Utre mleka, ki je bilo močno pomešano z vodo. To se je zgodilo lani 7. Julija. Tudi v njeni zadevi so ustavili sodni postopek zaradi amnestije, potem ko je bila 10. februarja letos pred pokrajnim sodnikom oproščena zaradi pomanjkanja dokazov.
«Nlsem hotel ukrasti avtomobila, ampak sem se hotel samo pošaUti s prijateljem,« tako se je izgovoril 27-letni Bruno Sordoni iz Tržiča, Ul. PascoU 6, ki je bil obtožen, da je 3. marca lani odpeljal avto JucuUnu Dino iz Ronk, ki ga je pustil na cesti v Ronkah brez nadzorstva. Ker pa je ob tisti priUki izmaknil iz suknjiča, ki je bil v vozilu, tudi 15 tisoč Ur v gotovini in ček za 7000 Ur, ter se je peljal z ukradenim avtom iz Ronk v Tržič, kjer so ga ustaviU, brez voznega dovoljenja, mu njegov izgovor ni prav nič pomagal. Sodišče ga je obsodilo na 6 me-secev zapora, 20 tisoč Ur globe in plačilo sodnih stroškov, i Drž. tožilec dr. Balti; preds. so
dišča dr. Storto, sodnika Arculeo in Morra.
NA CESTI PRI SOVODNJAH
Podrla sta motociklista ne da bi mu pomagala
Dva neznana avtomobilista, ki sta vozila iz Sovodenj proti Gorici, sta na ovinku v bližini sovodenjske tekstilne tovarne trčila ob 18-letne-ga mehanika Bruna Grudna iz Ul. Sv. Mihaela 348, ki se je v nočnih urah od sobote na nedeljo vračal z motociklom proti domu. VoziU sta šU vštric in ko Je eno zadelo motociklista, je ta odletel in trčil ob drugo. Oba šoferja nista niti ustavila in se odpeljala dalje. Gruden ni mogel ugotoviti njune identitete. šepajoč se je potem odpravil domov. Ker pa ga je vedno bolj bolelo, se je zjutraj odločil za pregled v bolnišnici. Zdravniki so mu ugotovili poškodbo na kolenu ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Nesreča Števerjanca
V gorišiki civilni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto so včeraj ob 14. uri pridržaU na zdravljenju za 10 dni 18-letnega Cirila Pintarja iz Steverjana, Bukovje 14. Med pripravljanjem sladkorne pese za živino si je na levem palcu odrezal delček mesa V bolnišnico so ga pripeljali z vozom Zelenega križa.
Prerezal sl je žilo
V podgorski teikstilni tovarni se je ob 12. uri poškodoval 42-letni Guido Turoo iz Ul. Campobasso 21. Med delom pri tkalnem stroju si je prerezal žilo na levi roki. Zaradi izredne krvavitve so ga ne mudoma odpeljali v bolnišnico, kjer se bo zdravil 10 dni.
Jože Cej razstavlja v Pro Loco v Gorici
Danes ob 18.30 bo v razstavišču Pro Loco v goriški pasaži uradna otvoritev razstave gonškega slikarja prof. Jožeta Ceja. Ob tej priliki je slikar pripravil lično iz. delan katalog; na zunanjih platnicah je njegova slika z drevjem, na notranjih straneh Pa najprej kritika Giulia Montenera, potem pa seznam razstavljenih del. Prevladujejo akvareli, 25 po številu, napravljeni deloma v naših krajih, deloma pa v Dalmaciji in Bo. sni-Hercegovini. Poleg tega so tudi tri olja.
Sedanja je druga samostojna Cejena razstava v Gorici.
Martinovanje v Kobaridu priredi SPD v nedeljo, 13. novembra. Vpisovanje do ponedeljka, 7. novembra na sedežu SPD v Ul. Ascoli 1/1. v Gorici, toda samo za udeležence z lastnimi vozili.
Gorica
VERDI. 14.30—22: «11 grande colpo del sette uomini d’oro», Rossana Podesta, v barvah.
CORSO. 15—22: «Tramonto di un idolo«, S. Boyd in Eike Sommer, ameriški film v barvah.
MODERNISSIMO. 14-22.30: «Le pia-cevoU notti«, V. Gassman, Gina Lollobrigida in U. Tognazzi. Italijanski kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 14.30—21.30: «Beau Geste«, Guy Stockweil in Doug Mo Clure; ameriški barvni film.
CENTRALE. 15.00: «Rita, la zanza■ ra«. Rita Pavone in Nino Taran-to, ital. film v barvah in kine-maskopu.
'Iršič
AZZURRO. 14—22: «L’armata Bran-caleone«, V. Gassman in C. Spaak. Kinemaskope v barvah.
EXi.Ei,SIOR. 14—22:	«Giochi dl
notte«.
PRINCIPE. 14—22: «Le colt canta-rono la morte e fu.. tempo dl massacro«, F. Nero in G. Hilton.
MARCELLIANA. 14—21.30: «La leg-ge della pištola« in «L’uovo que-sto sconosciuto«; risanka v barvah.
K on ko
EXCELSIOR. 15—22: «11 pistolero maledetto«, M. Dante.
RIO. 15—22: «L’allegro mondo di StanUo e OUo«, S. Laurel in O. Hardy.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER na Korzu Italija št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 9 stopinj ob 12.50, najnižja 3,6 stopinje ob 6.30; povprečne vlage 58 od sto.
PRIMORSKI DNEVNIK
V teh dneh žalosti, ko se sleherni spomni svojih pokojnih in poroma na njihov grob, kamor položi Šopek krizantem, ostane vendarle kak grob tudi pust, brez enega samega cveta. Nikogar ni, ki bi se pokojnika spomnil, ali pa je predaleč, da bi na njegov grob položil cvet. Ko polagamo cvetje na grobove svojcev ,ne pozabimo na te. Krizantema na njihovem grobu naj spominja, da smo vsaj po smrti
vsi enaki
Povprečni ljubitelj filmskega platna nima večjih zahtev
RIM, 31. — če bi hoteli soditi duhovni napredek človeštva izključno z merilom filma, bi bil obračun dokaj slab. To nam dokazujejo podatki, ki jih je objavila revija «Giornale dello spetta-colo». Iz podatkov, ki jih navaja revija, moremo sklepati, da povprečen obiskovalec kinematografskih dvoran išče v filmski predstavi le zabavo, nekak pobeg iz vsakdanje realnosti. Zato obiskuje najraje filme kinematografe, kjer predvajojo filme z lahko vsebino, bolj malo pa mu ugajajo filmi, ki dajo razmišljati, torej filmi z glo-ljo vsebino. Povprečnemu obiskovalcu kinematografskih dvoran prav tako niso pogodu filmi, ki prikazujejo realne razmere, težave vsakdanjega življenja, 'torej resničnih razmer, v katerih pretežna večina ljudi živi.
Nekaj konkretnih podatkov: na kavbojske, vohunske, komične, glasbene in podobne filme z lahko vsebino, odpade v Italiji kar 72,3 odst. obiska, na filme z zahtevnejšo vsebino pa ostalih 27.7 odst. občinstva. Če hočemo to analizo podrobneje razčleniti, bomo ugotovili, da pritegne največ občinstva tako imenovani filmi »divje-ga zahoda, nato vohunski filmi, za njimi pridejo komični filmi, šele nato pridejo satirični filmi, ki šibajo navade in družbene raz-
•uimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiMiiimmiiiiiiiiiii.mirnim.......mm.um
POMANJKANJE NAČRTOV IN CELO VOLJE
V. Britaniji se napoveduje letos zelo ostra in dolga zima
Kaj pravi anketa med poslovnim svetom - 600.000 brezposelnih? - Razmerje med produktivnostjo na Angleškem in v nekaterih drugih državah - Kje je izhod?
Sodeč po glavnih podatkih o premikih v gospodarskih razmerah Velike Britanije v preteklem oktobru je ta dežela morda že na pragu resne gospodarske krize. Do sedaj so na Angleškem imeli okoli
400.000	brezposelnih, sedaj pa bi se to število moglo povzpeti na
600.000	in morda tudi več.
To naj bi bile posledice sedanje politike «zamrznjevanja gospodarske dejavnosti*, ki jo izvaja laburistična vlada v težnji, da ozdravi finančno stanje Velike Brianije. Če se bo temu «zamrznjevanju» pridružila še kaka nenormalna zima, ki bi mogla huje prizadeti gradbeništvo ali kako drugo industrijsko panogo, ki je v večji meri odvisna od vremenskih razmer, bi se moglo število brezposelnih dvigniti tudi krepko nad 600.000.
Pesimistično sliko dajejo tudi drugi pravkar objavljeni podatki: Zveza britanskih industrijskih podjetij, mogočno združenje industrijskih družb, je pravkar objavila rezultate ankete, ki jo je izvedla v okviru svoje organizacije. Okoli 75 odst. vseh anketiranih industrijskih podjetij je sporočilo, da pomanjkanje novih naročil ogroža proizvodnjo. Iz te ankete, v kateri je sodelovalo okoli 1400 britanskih poslovnih ljudi, so izšli podatki, ki dajejo dokaj mračno napoved.
Na vprašanje »ali z večjim ali manjšim optimizmom gledate na poslovne razmere v vaši panogi*, je 67 odst. anketiranih poslovnih
ljudi odgovorilo, da so manj optimistično razpoloženi kot so bili letos junija. Pesimizem vlada tudi glede izvoznih možnosti: 63 odst. poslovnih ljudi odnosno predstavnikov družb ne pričakuje nikakršnega izboljšanja v že sedaj nič kaj zadovoljivem stanju, 16 odst: pa pričakuje še hujše ’ razmere.
; Proizvodnja je pod zmogljivostjo ' v vsaj 45 odst. družb in podjetij, v prejšnji anketi, $red štinmi'me-‘ seči, je ta odstotek znašal 48. Le 19 odst. družb (nasproti 33 odst. v juniju) je moglo na anketo odgovoriti, da pri njih naročila naraščajo, 39 odst. je sporočilo, da pri njih naročila upadajo, 35 odst. anketirancev pa je odgovorilo, da sprememb ni.
Vsi podatki govore, da je to najbolj izrazit padec vse od leta 1958, odkar konfederacija britanskih industrijskih podjetij vrši tovrstne ankete.
Nujni spremljevalec tega pojava je tudi splošno upadanje notranjih investicij, narašča pa negotovost kar zadeva neposredno bodočnost. In kar je najhuje, nihče ne vidi izhoda iz sedanj ja stanja in ni nikakršnega popolnejšega programa, ki bi odpiral jasnejšo perspektivo za gospodarsko in finančno ozdravitev dežele
Sedanji prehodni ukrepi le kopičijo težave in iz teh težav izhajajo vedno novi prav tako prehodni ukrepi, ki v ničemer ne zaležejo. Vse to nujno vodi do konfliktov, ne pa k izboljšanju, pa čeprav v
bolj dolgoročni gospodarski politiki gospodarske preosnove Velike Britanije, o čemer se govori kot o nujni potrebi fe iz dobe Mac Millanove vlade.
Razmere na svetovnem tržišču pa se spreminjajo, kajti za sve-_ \ovno *trzis£e čas teče. Razpolož-" ljivega časa je sedaj malo, saj ga je bilo malo že pred nekaj leti, kQgjar 1&ila0f>otrebno s korenitimi« ukrepi in z velikimi napori vsaj skušati prebresti jez, ki Veliko Britanijo deli od mnogo bolj ekspan-zivnih, bolj elastičnih in tudi sodobnejših gospodarstev drugih industrijskih dežel. Sedaj pa je na volj še razmeroma manj časa in problem preosnove je iz dneva v d. n vedno težji.
Priznati je treba, da je ta problem za Veliko Britanijo izredno zapleten in težak. To pa zaradi vrste najrazličnejših okoliščin, v katerih se poleg desetletja starega pomanjkanja bolj odločne ekonomske politike kaže tudi zmešnjava glede mednarodne vloge in aktivnosti Velike Britanije.
Za vsak aspirin, ki se namesto resničnega zdravila daje funtu šter-lingu iz tujine, mora Velika Britanija pristajati na popuščanja, ki jo vodijo v vrtinec najrazličnejših pretresov in zato vodi ta dežela zunanjo politiko, ki je britanskemu gospodarstvu v breme, hkrati pa tudi razkošje, ki ga država ne more zdržati.
Politika »vzhodno od Sueza* in sistem vojaških oporišč na tujih
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila: 8.00 Koledar: 8.30 Praznična matineja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkester Acquaviva; 10.30 »Grofova prijateljica*; 11.20 Simfonične skladbe; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Melodije iz revij in komedij; 14.45 Pianist Ralph Sha-ren; 15.00 Mendelssohn-Bartholdy: Paulus, oratorij; 16.45 »Žalostna pesem*, drama; 17.45 Beethoven: Kvartet št. 15 v a-molu; 18.30 Mezzosopranistka F-ancine Dandey in kitarist Bruno Tonazzi; 18.50 Bach: Dvoglasne invencije za kla-vičembalo; 19.15 Bogomir Magajna: »Večerni preludiji*; 19.25 Komorna glasba W. A. Mozarta; 20.00 Šport; 20.30 Luzzatto: »Judith*, biblična drama; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba; 22.05 Inštrumentalne sonate; 22.45 Chopinovi nokturni.
TOREK, 1. NOVEMBRA 1966
ti vi; 9.15 Schubert in Debussy;
9.30	Nabožna oddaja; 10.15 Operna antologija; 11.00 Popevke;
11.30	Jazz; 11.45 Pesmi, ki so v
modi; 14.00 Parada orkestrov; 14.45 Nogometna tekma Italija-Sovjetska zveza; 16.15 Spored za najmlajše; 17.30 Simf. koncert; 18.50 Plesna glasba; 20.30 Paolo Ferrari:	«L’attrice cameriera*:
21.35	Plesna glasba; 22.00 Skladatelj Francesco Cilea.
//. program
Koper
7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.15 -Poročila; 7.15 Jutranja glasba;
8.00	Prenos RL; 10.30 Simf. koncert; 11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Partizanski odmevi; 14.00 Operna glasba; 15.00 Slovenske narodne; 15.30 Revijski orkestri; 16.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Stapleton; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester RTV Ljubljana; 22.35 Skladbe Stanka Premrla.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 20.00 - Poročila;
8.30	Jutranji pozdrav; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetni mo-
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 — Poročila; 8.40 Poje Caterina Valente; 9.10 Pianist Raf Cristiano; 9.20 Dva glasova — dva stila; 9.35 Nove pesmi; 9.55 Vesela glasba; 10.20 Ansambel Cafe Bagdad; 10.35 Detektivske uganke; 10.55 Plošče;
11.35	Pevci; 12.30 Orkester Bal-lotta; 14.05 Mednarodni oder; 14.45 Glasbeni koktail; 15.00 Nove pesmi: 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.30 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; od 16.00 do 17.00 Konjske dirke v Milanu; 16.33 Najnovejše plošče; 17.30 F. Chiari in njegov ansambel; 17.45 Posebej za vas; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Brazilija včeraj in danes; 21.00 Nove angleške plošče; 21.50 N. Rotondo in njegov ansambel.
III. program
18.30	Bachove skladbe; 18.45 Pregled francoske kulture; 19.00 Orffove skladbe; 19.15 Vsakove-černi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Blacherjev koncert, opus 36; 21.25 Viottijeve serenade; 21.50 Znanost in filozofija v Italiji; 22.20 Glasba danes.
Slovenija
6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 -Poročila; 8.20 Lepe melodije; 8.40 »Kot žrtve ste padli*; 9.00 Iz srca k srcem...; 10.00 R. Šuklje: Steblike iz pepela; 10.30 Koncert slov. zborovskih pesmi; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Veliki orkestri; 12.05 Operni koncert; 13.30 Violinska in klavirska literatura; 14.00 Domača lažja orkestralna glasba; 15.20 Plesni ritmi na koncertnem odru;
16.00	»Nekoliko otožno*; 17.05 Melodije v mraku; 18.00 A. Srebotnjak: Ekstaza smrti; 18.25 Za vsakogar nekaj; 18.50 Na mednarodnih križpotjih; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Mali koncert Slovenskega okteta; 20.20 Ciril Zlobec: Moška leta našega otroštva; 21.01 Melodije; 22.15 Jugoslovanska glasba; 23.05 Nočni mozaik.
Ital. televizija
11.00	Nabožna oddaja; 14.25 No gometna tekma Italija-SZ; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.50 Klavirska glasba; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «Io confesso*;
22.35	Filmske kronike; 23.00 Dnevnik.
//. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Športni tednik; 22.00 Bernstein z newyor škim filharmoničnim orkestrom.
Jug. televizija
14.15 Milan: Nogomet ItallJa:SZ; 18.18 Pesnik Srečko Kosovel — film; 18.40 S. Miklavc: Rekviem zahvale; 19.40 Obzornik; 19.55 Kriza vesti — film; 20.15 Radopolje — Jug. film; 21.45 Poročila.
ozemljih staneta deželo 317 milijonov funtov šterlingov na leto, ne da bi kdor koli vedel, čemu vse to koristi in ne da bi se kdo vprašal, kaj bi se dalo iz teh ogromnih sredstev konkretno doseči.
_Z bremenom tolikšnega razkošja kot tudi zaradi predimenzioniranega oboroževanja se ne more govoriti o kaki nagli modernizaciji J) titanskega gospodarstvi, _ker za to primanjkuje na eni strani časa, na drugi pa tudi sredstev, hkrati pa ni opaziti nobenega ustreznega vzdušja za daljnosežno in sistematično spremembo razmer.
Modernizacija pomeni dviganje produktivnosti, da bi se mogla zdržati konkurenca na svetovnem tržišču, v mnogih primerih pa celo samo to, da bi se na svetovno tržišče moglo le prodreti. O obsegu teh naporov, ki bi bili potrebni, pričajo tudi naslednji podatki: delo, ki ga v ameriški jeklarski industriji opravi en človek, potrebujejo v Italiji 1,2 delavca, v Franciji 1,6, v Zahodni Nemčiji 1,7, v Veliki Britaniji pa celo 2,3. Za delo, ki ga v ameriški kemični industriji opravi en delavec, sta v Italiji potrebna 2,5, v Zahodni Nemčiji 2,6, v Franciji 3, v Veliki Britaniji pa 3,4. V elektronsko strojni industriji so tovrstni odnosi naslednji: ZDA -1, Italija - 2,3, Francija — 2,6, Zahodna Nemčija — 3,8, Velika Britanija — 4,2. Za konec bomo navedli še ustrezne podatke v avtomobilski industriji: za delo, ki ga v tej industriji v ZDA opravi en delavec, sta v Franciji potrebna dva, v Italiji 2,1, v Zahodni Nemčiji 2,4, v Veliki Britaniji 3,2.
S takšno produktivnostjo, s tolikšnim pritiskom viška delovne sile v industriji je težko pričakovati, da bi Velika Britanija mogla na svetovnem tržišču biti konkurenčna. Njeno blago je za svetovno konkurenco predrago.
Toda to je stanje, v katerem bo britansko gospodarstvo ostalo vse do tedaj, dokler se ne najde kaka ustrezna rešitev, kar zadeva »človeški faktor*. Naslednja zahteva na tem področju pa je zahteva po sredstvih. Zamisel o prekvalificiranju viška delovne sile pa zahteva specifične programe, hkrati pa tudi sredstva za njihovo izvedbo.
Za ta načrt ni zainteresirana zasebna industrija, ki j: zaskrbljena nad svojimi neposrednimi interesi. Toda niti sindikati se tega niso lotili resneje. Pa tudi, če bi se bili, bi sami ne zmogli vsega, ker to v bistvu ali bolje v celoti ni le njihova stvar niti nimajo dovolj skladov. V sedanjih britanskih razmerah bi to morala prevzeti država, ki bi morala na eni strani napraviti ustrezen načrt, hkrati pa tudi zbrati finančna sredstva.
Sredstva pa potrebuje tudi neka druga načelna rešitev, ki se trenutno ponuja, in sicer prehod viška delovne sile iz industrije v terciarne dejavnosti. Ni dovolj najti le ustrezno, pa čeprav dobro obliko, pa j pa je ':reba ustvariti tudi zmogljivosti, ki bi mogle vsrkati večje število delovnih moči, ki so ostale brez dela zaradi krčenja dela v industriji in tudi za delovne moči, ki jih bo industrija izločila v bodoče. Kar zadeva to, se angažiranje države tako rekoč vsiljuje.
In vendar laburistična vlada doslej ni napravila veliko razen omejitev, ki jih je uvedla pred nedavnim in ki ne bodo veliko zalegle. Zato smemo reči, da je Velika Britanija na pragu z 'o hude in dolge zime.
mere, za temi pride na vrsto tako imenovani dramatični film, ki pritegne le okoli 5 odst. občinstva. Na koncu so še satirični filmi v epizodah.
Gornje podatke in tudi ugotovitve bomo podkrepili z nekaterimi podatki, ki se nanašajo na posamezne filme. Film Sergia Leoneja «Za kak dolar več* je v 59 dneh predvajanja — v januarju in februarju letošnjega leta — prinesel producentu eno milijardo 389 milijonov lir. Kdor je gledal ta film, bo priznal, da je dober, da pa se niti od daleč ne more meriti s številnimi drugimi umetniško in vsebinsko veliko boljšimi filmi, ki niso niti od daleč prinesli producentom tega, kar je prinesel ta.
Pravzaprav je v splošnem zelo malo filmov, ki prinesejo tolikšen inkaso. Od leta 1961 do leta 1964 je bilo v Italiji izdelanih 432 filmov, od katerih je le 14 to se pravi komaj 3,2 odst. prineslo producentom eno milijardo ali še več inkasa. Toda v obdobju januar-fe-bruar 1966, ki ju publikacija pri tej analizi jemlje v poštev, so se finančno posebej izkazali že omenjeni film «Za kak dolar več*, nadalje film «Adios Gringo*. ki je v samih dveh mesecih prinesel nad pol milijarde, film »Vrnitev Ringa*, ki je prav tako prinesel nad pol milijarde lir ter film »Sto tisoč dolarjev za Ringa*, ki je prinesel nad 350 milijonov. Samo en film, ki ne spada v vrsto »italijanskega vesterna*, in sicer film «Če bi te ne imel več* je producentu v enakem razdobju prinesel 363 milijonov lir inkasa.
Od 41 filmov, ki so v omenjenih dveh mesecih prinesli producentu največ, jih 10 odpade na »vesterne*, 8 jih odpade na vohunske filme, 6 na komične, 8 na satiro, 2 na tako imenovane briljantne filme, prav toliko na dramske filme, 3 so zabavni in trije glasbeni filmi.
Publikacija v zvezi s tem sklepa, da ostaja filmsko občinstvo še vedno pri svojem okusu, da išče lahke zabave, napetosti, brez umetniških in .duhovnih zahtev, «brez kakršne koli poglobljene povezave z načelnimi stališči*. Vsak dosedanji poskus, da bi se tudi s filmom nudila občinstvu snov za razmišljanje, vsak poizkus za tako imenovano notranja poglobitev, je ostal brez haska, pač pa je prinesel producentu finančni polom.
List nadaljuje, da povprečen obiskovalec kinematografa ne mara »podoživljati dramatičnih trenutkov in dramatičnih občutij*, ki bi lahko bila tudi njegova. Povprečen kinematografski obiskovalec se raje odločno prepušča irealnosti, nelogičnosti, da bi »uravnotežil logiko in racionalnost, ki prevladujeta v njegovem gospodarskem in družbenem dejanskem stanju.*
Poleg tega jemlje revija v poštev tudi tako imenovano «kolektivno vzdušje*, ki se ustvarja med občinstvom kinematografske dvorane, kjer se avtomatično ustvari določeni skupni imenovalec v o-kusu in duševni usmerjenosti, tako da vsak posameznik kaže in izraža nekako «enotno reakcijo, pozitivno ali negativno, s kakršno pač intenzivnostjo sledi dogajanju*. »Kolektivno razpoloženje* večine občinstva reagira v kinematografu kot nekakšen protest proti vsakdanji realnosti, torej »proti tisti realnosti, ki posameznika mori v sodobnem velikem stroju, ki ga ustvarjajo sodobna tehnologija in kolektivistične ideologije.*
Poleg tega iščejo razlago za gornje ugotovitve tudi v tem da skuša človek v »nepremagljivih* junakih na platnu najti tudi delček samega sebe, premagati hoče težave, ki so povezane s posledicami njegovega manjvrednostnega kompleksa.
Predor pod Rokavskim prelivom do 1975. leta
LONDON, 31. — Britanska ministrica za prevoze gospa Barbara Castle se je vrnila iz Pariza, kjer se je sestala s predstavniki francoske vlade, da bi z njimi razpravljala o gradnji predora pod Rokavskim prelivom. Barbara Castle je ob svoji vrnitvi izjavila, da je v njihovem namenu zgraditi predor pod Rokavskim prelivom do leta 1975, če pa bo mogoče tudi prej.
Pred svojim odhodom iz Pariza je Barbara Castle obiskala tudi cestni predor pod Mont Blancom in je v zvezi s tem izjavila, da je bil njen obisk »zelo koristen*.
Kar zadeva finančni problem v zvezi z gradnjo predora pod Rokavskim prelivom, je britanska ministrica izjavila, da bosta gradnjo finansirali britanska in francoska vlada, vendar tudi s prispevki zasebnega kapitala. Ko pa bo predor dokončan, bo pod nadzorstvom javnih oblasti.
Glede vzdušja na pogajanjih med Veliko Britanijo in Francijo v zvezi s tem načrtom je Barbara Castle izjavila, da je bilo »v splošnem zelo prisrčno*. Končno je dodala, da bo uprava predora skrbela za to. da ne bo »nikakršnih diskriminacij glede upo rabnikov*.
1. novembra U®
______
(Nadaljevanje iz nedeljske številke)
Trdno sem prepričan, da razumete moje prijateljske namene in da ne ukrepam tako previdno zato, ker bi dvomil v vas, temveč zato, ker morajo biti podobne zadeve urejene na predpisan način. Zares, dejstvo, da sta obe stranki v transakciji tujca, napravi moj položaj še bolj delikaten. Upoštevajte mednarodne zaplete, do katerih bi lahko prišlo, če se Jaz ne bi povsem zavedal svojih odgovornosti kot posrednik.* Premolknil je. *-
Mr. Mott je počasi rekel: «Da, razumem, gospod... A kje bi lahko dobil te kolke?«
«Ne vem. Pravzaprav to ni moja stvar. A če vam smem svetovati, bi vam morda vaš ameriški konzul lahko pomagal.))
Mr. Mott je vstal in mu ponudil roko. »Hvala, gospod. Naravnost tja grem.» Čestital si je, ko ga Je M. Meyer spremil do vrat, da se mu je posrečilo ohraniti pamet in — mimo kri.
Ko je na konzulatu Mr. Mott pogledal v čakalnico, Je videl, da je tako polna zaskrbljenih sodržavljanov, da je nemudoma odšel in se usedel v kavarno, da bi stvar razmislil. Razmišljanje je rodilo sad, sad, ki prej ali slej obrodi večini Američanov, ki se v Franciji znajdejo v zagati. Odšel je v pisarno neke poznane odvetnice, ameriške odvetnice, Emily po imenu. «Emily,» Je rekel, «v zagati sem. Kaj naj storim?* in ji razložil položaj. Emily mu je pojasnila: ((Ničesar drugega ne rabiš,* mu je rekla, «kot pečate. Daj mi to listino.* Vzela je potrdilo o raču-
nu in izginila, a se takoj vrnila z razkošnim pečatom, pritrjenim na listino z gmotami voska in rdečega traku. «Kaj je to?» je vprašal Mr. Mott. «Pečat,» je odgovorila Emiliy. «Nesi ga *h kon-zolu, povej mu, da te jaz pošiljam in ga prosi, naj nalepi kolke.* «Kakšne?» Je vprašal Mr. Mott. «Ne bodi no siten,* je odvrnila Emily. «Na svidenje.
Konzul je bil mlad, zdolgočasen in uslužen, kakor hitro je Mr. Mott omenil Emilyno ime. Nalepil je kolke — Mr. Mott ni vprašal, kakšne — jih uničil z bujnim podpisom in za vsak primer dal Mr. Mottu pismo za konzula v Nici. Ob tem času je bilo že prepozno, da bi se vrnil k M. Me-yerju.
Naslednje jutro je pospravil kovčke in jih spravil na tyonsko postajo, da bi si zagotovil dovolj časa za popoldanski vlak, če bi imel M. Meyer še kake muhe. A ta jih ni imel več. Oči so se mu radostno zasvetile, ko je zagledal ovenčani dokument. Sploh ga ni pregledal. ((Sijajno,* je rekel. «Res me veseli. Nemudoma bom sestavil pismo za gospoda Roux » Napisal ga je. «Tako, gospod, in oprostite ml zaradi previdnosti; vem, da sem vam delal sitnosti, a tako Je prav. Želim vam mnogo srečnih dni vožnje pod našim sončnim, smehljajočim se nebom.* Poslovila sta se kot najboljša prijatelja, z mnogimi vljudnimi izrazi medsebojnega spoštovanja in občudovanja, toda ko se je Mr. Mott na stopnicah obrnil, da bi se poslednjič priklonil v slovo, je ujel Meyerjev pronicljivi pogled, v katerem je še vedno tlela žerja-
vica dvoma — ne o njegovi °se ni poštenosti, Mr. Mott je to v del, temveč o popolnosti in vilnosti njegove verige dokazov-
V Nici se Je Mr. Mott podal ravn-.-st v garažo, kjer ga ie Roux, ogromen, masten in ve* Baški, toplo sprejel in mu pregnal skriti strah, da bi M JJ yer v poslednjih mukah sumn1^ nja utegnil pismo brzojavno Pr klicati.
M. Roux ga je peljal h ((Izvolite, gospod, pripravljen turizem: bencin, olje, voda —' Sijajen kombi, vam rečem »	^
Mr. Mott se je zahvalil in ponudil Meyerjevo pismo ter 1,1 razložil, kaj vsebuje.
«Oh, to,» se je M. Roux za®1”* jal. ((Obdržite ga. Jaz ga ne P trebujem. Prijatelj gospoda tersa je tudi moj prijatelj in bT dvoma poštenjak.*	.
«Toda saj ste mi pisali,* ie ^ Mott ugovarjal, uda mi ne It,°re. izročiti avtomobila brez PislTl Ali bi mi ga?»
((Seveda. Pisal sem vam saIJl zato, ker Je šef tako hotel ^ vam je previdnež, veste. Sicer Pa_ — skomignil je z rameni —	0
vek mora pomisliti, da ni sarn poslovni človek tudi severni9 Kaj torej hočete?* M. Roux ^ vzel pismo in ne da bi ga P* bral, ga je prepognil (vesoU ^ poteza vsakega kmeta), ga žep in že je mislil na nekaj “r gega .
Opomba prevajalca: Vsak* P® dobnost z Jugoslovansko carin0 turizmom je zgolj slučajna.
Novak
V nedeljo je bila v Boljuncu svečanost ob prekopu zemeljskih ostankov pokojnega slovenskega sklad*" telja in pevovodje Frana Venturinija. Hkrati je bilo tudi odkritje spominske plošče na Venturiniji1 rojstni hiši. Gornji sliki nam kažeta grob Frana Venturinija na pokopališču v Boljuncu in sveča®*
odkritje spominske plošče na Gorici v Boljuncu
O Franu Venturiniju je pred pokopališčem v Boljuncu spregovoril predsednik Slovenske prosvetne ** ze dr. Robert Hlavaty. Ob njem vidimo tudi pokojnikove sorodnike
.................................................IIIMIIIMII......iiiiiiiiiillllitlimillliiiiimmii.....im................................................Iiiiillirlll"1""
DONALD MOFFAL
,LE POČASI"
Dela za postavitev spominske plošče na rojstni hiši Frana Venturinija in za prekop pokojnikovih S meljskih ostankov je vodil poseben pripravljalni odbor, v .katerega imenu je domačin Josip BoW odkril ploščo. V imenu Zveze kulturnih društev Slovenije se je pokojnika spomnil tudi slovenski
Svečanosti sa se zaključile v domači dvorani, kjer je bil koncert, na katerem so nastoaiii P2'8!? zbori «Prešeren» iz Boljunca, «Vodnik» iz Doline, «Slavec» iz Ricmanj in «Slovenec» in Boršta. Na &
ki zbor "Prešeren* pod vodstvom Draga Žerjala
NA IGRIŠČU STADIONA «PRVI MAJ* NA VRDELSKI CESTI
Danes s štirimi tekmami veliki finale nogometnega turnirja slovenskih iger
Nogometno igrišče «Frvi maj» bo danes prizorišče izredne final-•** tekme med Bregom in Zarjo! Pričakuje se namreč rekordno šte. ,7r° gledalcev. Poleg tega bi nam morala tekma nuditi tudi zodovo-Jlv nogomet tako iz tehničnega kot agonističnega vidika. Medtem 5? bodo Brežani nastopili s svojo la i?ardno Postavo, ki je zastopajva 2ru®tvo do sedaj na športnih vari ’ bo moraIa Zarja po vsej *9rjetnosti zaigrati brez svojega "^boljšega moža Baldassina. Bodo mladi bazoviški igralci nado-^®<Mti to veliko izgubo? To je JPrašanje, ki si jo postavljajo vsi “Poviški navijači, ki si bodo go-polnoštevilno
go-
prišli ogledat
svoje «mulce». V primeru Baldas-sinove odsotnosti bi morali vso težo na sredini igrišča nositi mladi Žagar, ki je gotovo tehnično izredno nadarjen, ni pa še atletsko dozorel in bi progresivno postal plen izkušenega nasprotnika Rodelle, ki je kot režiser že pokazal svoje izredne sposobnosti in bo tudi danes imel v vrstah Brega ob odsotnosti
"'"NuiiiiHmiiiiimiiiiiiiiiiinmijmn,umu,nuni,,miimMiiinu,,hi,,mm,iiintmm,imiitniiiitif m
Danes za naslov košarkarskega prvaka SŠI DobetJob
ali peterka Škamperla?
Barkovlje in Cankar za tretje mesto
Ekipa Doberdobcev. Ji bo danes uspelo?
, Danes bomo končno zvedeli za zmagovalca v košarki na športnih grah. Doberdob ali Škamperle? Tehnika ali agonizem? Individualna 1 kolektivna igra? aJ mislijo o tem igralci, ki bo-danes nastopili. Jurkič (Skatn-
kfrle):
Po
«Zelo nevarno je vzdušje, - se Je polastilo naših igralcev.
dm	Z Barkovljani, ki so bili
^ie<- največ favoriti za končno ^ago, vsi naSi košarkarji mislijo, hičn^0 ze zmago v žepu. To psl-stanje je zelo nevarno; po-v “hti moramo namreč ,da sta nas dvo , 1 z Rojanom držala samo tri i*ralca. Doberdobci pa imajo obre košarkarje. V tekmi z tjg^kovijani smo našli res dober laJV Torej tako Doberdobci kot mi 1Ko zmagajo.«
tp,f*eshičar (Škamperle):	«Trda
«na! upajmo, da bomo lahko Z dovlli igro, ki smo jo prikazali Barkovljani.))
to- e? (Cankar); «če bodo Sveto »ančani ponovili tekmo, s kate-turtf° Premagali Barkovljane, bodo [t1 Doberdobci njlhora žrtev.« to?av° sPacal, najboljši strelec leči an Ba košarkarskega turnirja In b0p Darkovelj A, je mnenja, da on 7®aga Doberdobcev zelo odvisna n, Maasa Gergoleta, ker se bo Jal sam boriti na odbitih žogah. dMapetan svetoivanske ekipe Ru-b3f.Pa je tako izjavil: «Zelo težka e^i,?a kot z Barkovljani. V naši Sar namreč samo Jaz igram ko-kvo^’ medtem ko se vsi ostali u-padrJajo le z odbojko. Doberdobci ta-.^zpolagajo kar s tremi košarko j1- Ce bo Plesničar v formi, lah-jg bpamo na pozitiven lezultat. In jo b:>3ebno, ker Doberdobci nima-Bp^sPjav.)) Tudi Vojko Mijot, član de e Škamperla, je optimist gle-bll-dahašnje tekme: «Do sedaj so It, ,V5a predvidevanja proti nam

jih z borbenostjo preobr-
SjjjL" Vodopivec (Barkovlje); «Mi-Svm ,ba se uveljavil agonizem Savi0 Van4an°v.» Borut Spacal član bei-rt’°.VelJ: »Tehnično so boljši Do-e|{ a°bci, atletsko in agonlstlčno pa tp ®a Škamperla. Predvidevanja so
VKJ nemogoča.«
tal seen° Pa mislimo, da bi se mo-skih Uveliaviti agonizem doberdob-pfpi Pasprotnikov, agonizem, ki Je lotev sem v finalnih tekmah, ko se ho ,,.vseh igralcev nervoza, izred-ip jazen. Poleg tega imajo Rudež ki Ptugj na razpolago več menjav, 4ilno v tako važnih tekmah odlo-t>o ® važnosti. Marsikateri igralec hihinoral namreč zaradi petih oseb-igfij.Prskrškov predčasno zapustiti ko »n? in b°bre menjave bodo lah-Svet~lagale v tekmi. Lansko leto so Jaš6„ vanfiani strli odpor cankar-Ptoti Prav z menjavo, ko je stopil dež i koncu tekme na igrišče Ru-teai/n je s petimi streli z razdalje 'Javrii al 10 f°čk. Spočit In z ve-sotiH i11 refleksi je Rudež pokopal bi .iak°bčane in ni izključeno, da vi]Q e tudi danes lahko isto ponoret a Doberdot,cl pa upajo na do-ll 2 nan svojih strelcev, ki bi s stre-
- r dan
lahko popolnoma one-da®*!,11 obrambo nasprotnikov. To-n-Bkamperie se ne bo postavil ..hrganizir
v o-^kamperle se ne ostaifanizirano obrambo. Rudež in boj],,1 bodo lovili vsako žogo in se berOrtu , skrajnega. Jih bodo Do-
SPOREIJ IN URNIK SŠI
Zjutraj nogomet zvečer košarka
DANES, 1. novembra NOGOMET. Ob 8. uri finale mladincev za 3. mesto.
CANKAR - SOKOL ob 9.40 finale članov za 3. mesto REPEN . PRIMORJE Ob 11.30 finale članov za l mesto BREG • ZARJA
Ob 13.15 finale mladincev za 1.
mesto BREG - PRIMORJE KOŠARKA. Ob 20.00 finale za 3.
(mesto CANKAR BARKOVLJE SODNIKA — Zavadlal in Lakovič Ob 21.00 finale za 1. mesto.
DOBERDOB - ŠKAMPERLE SODNIKA — Spacal in Zavadlal.
V četrtek, 3. novembra ODBOJKA. Ob 18. finale žensk za 1. mesto CANKAR ŠKAMPERLE Ob 19. finale moških za 1 mesto CANKAR ŠKAMPERLE Ob 20.30 zaključna slovesnost in nagrajevanje.
Bubnicha in Raiče vodilno vlogo Toda tudi v vrstah Brega ni vse v redu. Brežani so se morali odpovedati svojemu standardnemu vratarju Balošu, ki ne bo mogel, zaradi poškodbe, ki jo je utrpel v prvenstveni tekmi, braniti mreže svojega moštva. Zamenjal ga bo sicer solidni Komar. Na sredini igrišča bo Rodelli pomagal odlični Grahonja, ki je bil v izločilnih tekmah eden izmed najboljših nogometašev turnirja, brata Valentič pa bi morala odlično pripomoči k organizaciji celotne igre Brežanov.
Kaj pa v vrstah Zarje? Kalin bo moral v vratih večkrat poseči, da bo lahko zagotovil pozitiven rezultat. Obramba bo imela v Vojku Križmančiču svojega najboljšega elementa. V napadu pa bosta imela nalogo strelcev Kalc in Marc, ki pa se bosta morala pomeriti z izredno močno obrambo Brežanov.
hitrim tempom bi lahko Mikuš presenetil Prosečana, ki ni izredno hiter.
Veliko dobrega se tudi govori o vratarju Primorja Štoki. Letos je številka ena Prosečanov še bolj izpilila lastno tehniko in tudi atletsko dozorela. Štoka bo imel težko nalogo, da bo lahko ustavil vigra-ne napadalce Brežanov, ki odločno stremijo za tem, da bi osvojili prvo mesto med mladinci.
Obe ekipi imata tudi pravega napadalca. Brežani Petaroša, ki pa odvija igro tudi režiserja, Proseča-ni pa Germanija, ki se bo moral oddolžiti za delno slab nastop v tekmi s Cankarjem. Tehničnih last. nosti mu ne manjka, z malo dobre volje bo lahko tudi sam odločil rezultat tekme.
PRIMORJE: Štoka, Radovan S., Radovan M.; Rebula, Trampuš,
Seveda je prav, da se mnogo go-'Pe^fv	Rustja, Ger-
vori o glavni tekmi med Zarjo in Primorjem. Ne smemo pa pozabiti na srečanje za tretje mesto med Primorjem in Repnom, ki bi lahko bilo še zanimivejše od današnje clou tekme. Ekipi bi morali namreč mirno zaigrati. Problemov za prvo mesto ni in je torej naloga obeh enasteric ta, da nudita občinstvu lepo igro. Predvidevanje: Pro-sečani bi morali premagati požrtvovalne nasprotnike zaradi svoje nedmovno boljše tehnike in atletske priprave. Borbenost nasprotni-nikov pa bi lahko povzročila marsikatero presenečenje.
Nedvomno bo clou tekma današnjega nogometnega sporeda Breg -Zarja in to v članski kategoriji. Toda ravno tako zanimivo bo tudi srečanje med mladinskima enajstericama Brega in Primorja.
Obe ekipi sta namreč v kvalifikacijah z izredno lahkoto odpravili direktna nasprotnika in poleg tega pokazali povsem veljavno tehnično igro. Predvidevanje je zato zelo težko dajati in zato bomo raje skušali analizirati moč posameznih delov moštev. Tako Breg kot Primorje sta izredno nevarni v napadu, saj sta v kvalifikacijah celo zasuli nasprotnikovo mrežo. Prosečani so dali Cankarju kar 10 golov, medtem ko so bili napadalci Brega še uspešnejši in premagali vratarja Sokola celo trinajstkrat.
Ker kaže, da so Brežani prišli spet v nekdanjo formo, bi morala biti finalna tekma s Primorjem izenačena. Z druge strani pa se Prosečani želijo oddolžiti za poraz, ki so jim ga zadali Brežani v prijateljski tekmi, ko’ So jih premagali z enim samim golom razlike.
Prosečani so. verjetno atletsko bolj pripravljeni in ni izključeno, da bo prav ta činitelj odločilno vplival na končni uspeh. Nedvomno pa bo igralo veliko važnost premoč na sredini igrišča. Obe ekipi razpolagata s solidnim režiserjem. Primorje ima odločilnega Trampuša, ki je na sredini praktično nepremagljiv. Glavno Trampuševo orožje je več kot solidna tehnika in izreden pregled nad igro. Trampuš pa zna biti zelo nevaren tudi v napadu, ker ima močan strel, s katerim je presenetil marsikaterega dobrega vratarja. Ni izključeno, torej, da bo tudi vratar Brežanov Rapotec prestal danes marsikatero nevšečnost prav s strani proseškega branilca. _Brežani pa imajo na sredini igrišča Mikuša, ki sicer ni tehnično tako nadarjen kot nasprotnik, toda agonistično celo prekaša Trampuša. In prav s
Ob gostovanju moške in ženske odbojkarske ekipe Bora v Ravenni priredi združenje za navijače in simpatizerje celodnevni izlet. Prijave vsak dan do petka od 20.30 do 22. ure na sedežu Bora, Vrdel-ska cesta, 7.
BREG: Rapotec: Maar, Hrvatič; Komar, Opara, Bandi; Samec, Mikuš, čuk, Petaros in Rodella.
—edson—
SINOČI ZAKLJUČEK S FINALNIMI TEKMAMI
N. Mijot - P. Hmeljak (ženske dvojice), Edi Bole (mladinci), N. Mijot (članice),
K. Tomšič - A. Tavčar (moške dvojice), A. Tavčar - N. Zavadlal (mešane dvojice),
K. Tomšič (člani) zmagovalci namiznoteniškega turnirja SSI
Sinoči se je zaključil namiznoteniški turnir SSI, ki je dal naslednje izide:
ŽENSKE DVOJICE Finale za III. mesto: Sedmak-Glavina : Batista Kenda 2:0 (p. f.)
Finale za I. mesto
Mijot-Hmeljak : Svab-Zavadlal 2:0 (21:19, 23:21)
Proti vsakemu pričakovanju se je ta tekma, ki se je odvijala med predstavnicami svetoivanskega prosvetnega društva Škamperle zaključila z zmago dvojice, ki sta jo sestavljali Neda Mijot in Pia Hmeljak. Sicer sta bili Nadja Švab in Norči Zavadlal favoriti za zmago, vendar sta sinoči zašli v slab dan, zaradi česar sta se sicer močno upirali nasprotnicam, vendar pa sta morali ob koncu priznati njuno premoč.
MLADINCI
Finale za III. mesto
„,,iiiiiiiiiimniii,mniiiiiiiiniiniinii,iiMiiiiiiiiniiiiiruiiiii,m,m,m,i„i,„,umi,
V	finalni tekmi turnirja v odbojki
za mladince SOKOL
premagal KRAS
V	nedeljo se je na stadionu «Prvi maj» zaključilo tekmovanje v odbojki za mladince. Za prvo mesto sta se potegovali ekipi nabre-žinskega Sokola in zgoniškega Krasa. Ob 15.30 sta se predstavili sodniku ekipi v postavah:
SOKOL — Dario Svetlič, Mario Legna, Robert Franko, Savo Ušaj,
Martin Petelin, Ivan Peterlin, Mau-ro Bogateč in Peter Suhadolc.
KRAS — Bruno Milič, Ladi Wil-helm, VValter Kobal, Edi Škrk, Lucijan Milič, Ladi Budin, Igor Guštin, Igor Grilanc, Dario Nanut in Miriam Kapelj.
SOKOL ■ KRAS 3:2 (15:13, 15:11 12:15 ‘ — ---------
pokopalo. Glede discipline pa moramo grajati nabrežinsko ekip i, ki ni znala umiriti svojih živcev in je ster repertoar namiznoteniških po-..........................- tez. Tomšič je bil za las boljši,
Kobal VValter ■ Tavčar Sergij 2:0 (21:14, 21:11)
Finale za I. mesto Bole Edi - Bole Emil 2:0 (21:15, 21:15)
Bole Edi, kot je bilo predvideno, je tokrat gladko odpravil svojega brata in s tem osvojil naslov prvaka SSI v namiznem tenisu. Borba ni bila proti vsakemu pričakovanju ostra, tako da zmaga prvega ni bila nikoli v dvomu. V finalu za II. mesto pa je Walter Kobal presenetljivo osvojil zmago v tekmi proti bolj kvotiranemu Sergiju Tavčarju.
ČLANICE Finale za III. mesto Norči Zavadlal - Nadja Švab 2:1 (22:24, 21:19, 21:7)
Finale za I. mesto Neda Mijot . Miranda Batista 2:0 (21:15, 21:15)
Neda Mijot je sinoči zaigrala zelo učinkovito in je posebno z napadom z desne popolnoma onemogočila Mirando Batista, kateri se je poznalo pomanjkanje treninga. Vsekakor lahko rečemo, da je zmaga Mijotove zaslužena kot je zaslužena Zavadlalova, ki pa ‘ čeprav na papirju, ni spadala med sam vrh s presenetljivo igro odpravila bolj kvotirano Nadjo Švab. Kot kaže rezultat sta bila prva seta zelo napeta, medtem ko je Švabova v tretjem popolnoma odpovedala in je zato postala lahek plen njene klubske tovarišice.
ČLANI
Finale za II. mesto Bole Edi • Posega Flavto 2:0 (21:19, 21:18)
Finale za I. mesto Tomšič Karel - Tavčar Adrijan 3:2 (22:20, 15:21, 21:13, 16:21, 21:17) Finalna tekma za naslov je bila brez dvoma ne samo najlepša tekma večera, temveč tudi najbolj razburljiva. Tekmeca nista Stedila z udarci in sta potegnila na dan pe.
večkrat nekorektno reagirala na sodnikove odločitve. Višek je dosegel Mario Legiša, katerega je moral sodnik predčasno odstraniti z igrišča. To pa je bila edina senca na sicer dobri in agonistični tekmi
M. S.
vendar je bil v 5. setu že na robu poraza. Tavčar si je namreč zapra. vil odlično priložnost, da si osvoji naslov. V odličnem nizu je namreč Tavčar že vodil 17:14. Tomšič pa je mlajšega nasprotnika spravil s tira z ostrim pimplanjem, ki mu
2:0
čatena: zadovoljiti sta se morala z drugim mestom.
MEŠANE DVOJICE Finale za III. mesto Posega-Mijot : Raeman-Hrvat (22:20, 21:19)
Finale za I. mesto
Tavčar A.-Zavadlal : Tomšič-Hme.
ljak 2:1 (16:21, 21:8, 21:18)
Zmaga je v tej skupini pripadla po pričakovanju bolj uigrani dvojici Tavčar-Zavadlal, ki sta kljub slabi in nezanimivi igri prisilila k predaji ne preveč uporni par, ki sta ga sestavljala Tomšič in Hme-ljakova.
je prinesel šest zaporednih točk in z njimi tudi končno zmago.
MOŠKE DVOJICE Finale za III. mesto Bole-Bole : Tavčar M.-Posega 2:1 (15:21, 21:8, 21:11)
Finale za prvo mesto Tomšič-Tavčar A. : Košuta E.-Kuret 2:1 (13:21, 21:16, 21:18)
Čeprav sta bila Tomšič in Tavčar favorita, se v prvem setu nista znašla v tekmi s Košutom Edijem in Kuretom, katerima sta morala presenetljivo prepustiti set. Oba pa sta se takoj opomogla in za Kureta in Košuto je bila usoda zape-
lini,„„I,m,i„„„„„111,iiiiiiii,>ii„ii„iiiiiiii,in,m,mnin,iiiiriiii,iitii,m,n,m«„n,„iinm«itiniiiiil
V Nabrežini tekmovanje
v krosu 9. SŠI Stojan Sancin brez konkurence prvi
Zaradi slabega in mrzlega vremena slaba udeležba
Po pričakovanju je Stojan Sancin osvojil z lahkoto naslov prvaka v krosu na letošnjih IX. slovenskih športnih igrah. Njegov na papirju najnevarnejši nasprotnik namreč z; radi bolezni ni nastopil in Brežan je imel prosto pot do zmage. Tekmovanja v Nabrežini se je udeležilo od 55 prijavljenih samo 12 tekačev. Večino je namreč prestrašilo mrzlo in deževno vreme, nekateri pa niso
prišli na start iz neresnosti ali iz drugih neznanih razlogov.
Proga je bila lepo speljana izključno po travnatem terenu, z dvema naravnima zaprekama in sicer z dvema zidkoma, od katerih je bil tisti blizu cilja zelo nevaren in je povzročil marsikateri padec, na srečo brez posledic. En krog proge je meril 550 m, tekači pa so ga morali preteci v celoti trikrat in enkrat brez krajše krivine. Celotna proga je tako merila 2150 m.
bili vsi najboljši še v stisnjeni skupku, v, vodstvu pa je bil Stojan Sancin pred Aleksandrom Košuto, Krmcem, Curmanom, Škabarjem in Peterlinom.
V drugem krogu se vrstni red ni spremenil, tekli pa niso več v strnjeni skupini, temveč v večjih a'i manjših razdaljah. Takoj po začetku tretjega kroga je nenadoma odpovedal Košuta, položaj pa si je izboljšal Curman, ki se je pridružil Krmou na drugem mestu. Po tret-
Ne preveč hitro so se odpravili iem krogu je imel Sancin že velik tekači na pot. Po prvem krogu so j naskok, drugi je bil Curman, tretji
8:15, 15:11),
Oba prva seta sta potekala pre- ...........................i..i..................................................•■■■■■■■■m............. 1 opomogel1 '
. 1*— mM ,,, « I,™	IJT0SŠc MALO ZANIMANJA ZA ŠPORTNI cKVOf SLOVENSKIH KER
I Krmec, četrti pa Košuta, ki si je
cej izenačeno. Ekipi sta si izmenično osvajali točko za točko, a v odločilnem momentu je Sokol ie malce stisnil zobe, tako da ni do-vqljl Krasu do besede.
V začetku tretjega seta pa je Kras vendarle oživel in z dobro igro pokazal česa je zmožen. V tretjem in četrtem setu Sokol ni prišel do izraza in ni zmogel odpora zgoniški šesterki, ki si je bor. beno in zagrizeno osvajala točko za točko.
Zadnji set se je začel v negotovosti. Po poldrugi uri igranja je bilo stanje 2:2. Obe ekipi sta pokazali, da sta zmožni marsičesa. Set je potekal zelo izenačeno, vendar so Nabrežine! znali izkoristiti vsako najmanjšo zmedo na nasprotni strani, da so osvobodili točke in z njimi končno zmago.
Že po prvem setu smo opazili, da je bila velika razlika med obema ekipama. Pri Sokolu so bili vsi, razen Svetliča in Legiše, zelo povprečni. Videlo se jim je, da nimajo izkušenj in da imajo premalo priprave. Ekipa Krasa pa nam je pokazala že nekaj boljšega: tehnično so zelo pred Nabrežine!, saj nekateri igrajo tudi v članski moški ekipi. Pri njih pa smo opazili preveč individualizma in to jih je
II, IIIHI, II 111,1,11,11111,111 lili lllllll, H, IIIIHH	„ „l„ IIIIIIIHIItlt! „111,lll|||„||„||„|„„||„|,„„l„„|„„l||l„,„„„„
NAMIZNI TJNIS
V ČETRTEM KOLU MOŠKE B LIGE
Stedo pokopal Sokola, zmaga za prvo ekipo P d Škamperle
Zadovoljivo «enciklopedsko» znanje prvih dveh ekip
Bor - GrazieAlpi Vigano 3:4
Boris Košuta zabeležil tri zmage - Edi Košuta osvojil odločilno točko
V nedeljo zjutraj je ekipa Bora v postavi Boris Košuta, Edi Košuta in Adrijan Tavčar odigrala četrto kolo italijanske namiznoteniške B lige proti ekipi Grazie Alpi Viganb iz Bergama. Gostujoča e-kipa je nastopila v postavi Dos-
^obci
premagali s svojo tehniko?
sporeri 110 «clou» tekmo pa bo na niecj , . srečanje za tretje mesto kari„ ,pama Barkovelj A in Can-kr&f A- Mislimo, da se bodo to-toVo Uveljavili Barkovljani, ki go-ki s.n® bodo ponovili hudih napak, t)eri°Jfh zagrešili v tekmi s škam-boll , ' Barkovljani bodo zaigrali boi) apiirjeno in to jim bo gotovo strel V ,u*h°. da bodo lahko mirno rert.n„ J na kož in tako ponovili lz-tl pr tekmo, ki so jo prikazali pro-koh^o?, rJu B. Toda tudi Sentja-ti h??.' ne bi smeli razočarati pro-Vltez i. kvotiranim nasprotnikom. Serto6, Ponovno imel glavno be-toVo ^ vrstah Cankarja in go go-delal preglavice nasprotnikom.
^edson-
sena, Porta in Consonnl. Zasluženo je zmagal, pa čeprav tesno, Bor z rezultatom 5:4. Rezultat je odločila zadnja tekma, potem ko je bilo stanje po osmih dvobojih izenačeno 4:4.
Levji delež zmage je prinesel prvokategornik in italijanski prvak za leto 1966 v drugi kategoriji Boris Košuta, ki je premagal vse tri nasprotnike. Po eno točko vsak pa sta osvojila Edi Košuta in Adrijan Tavčar, in sicer proti Porti.
Prva sta za zeleno mizo stopila Edi Košuta in Dossena. Vse je kazalo, da bo borovec z relativno lahkoto odpravil nasprotnika, potem ko je gladko osvojil prvi set z 21:11. V drugem setu pa je igralec iz Bergama dobro zaigral z nenadnimi, točnimi smashi in ostrimi servisi ter zmagal. Prav tako je dobro zaigral tudi v odločilnem setu in vodil že precej gladko, ko je uspelo Košuti s previdno in točno igro rezultat izenačiti na 18:18. Tu pa je Košuta spet popustil, tako da je Dossena lahko osvojil še tri točke in s tem tudi zmago.
V	drugi tekmi na sporedu se je Boris Košuta, ki je prvič v letoš-nji sezoni branil plave barve, spoprijel s Porto. Košuta je sicer zaigral precej dobro, pokazalo pa se je, da še ni v najboljši formi. Posebno mu niso šli top-spinl, tako da je moral, predvsem zaradi ne-koncentriranosti, prepustiti drugi set nasprotniku, potem ko ga Je nadvladal v prvem. V tretjem setu pa se je zbral in izenačil rezultat na 1:1.
V	tretji tekmi je Adrijan Tavčar
nastopil proti Comsonniju, najmočnejšemu nasprotniku. V prvem setu je Tavčar gladko klonil. Prav tako je moral predati Consonniju drugi set In s tem zmago, po sicer ostrem odporu. Gostje so tako prešli v vodstvo z 2:1.
Stanje je izenačil po četrti tekmi Boris Košuta z gladko zmago nad Dosseno v dveh setih. Ekipa iz Bergama je spet povedla po peti tekmi, v kateri je Consonni v dveh setih odpravil Edija Košuto.
Stanje je spet izenačil Adrijan Tavčar, ki je v lepi tekmi, s skrbno in pazljivo igro premagal Porto v dveh setih z rezultatom 21:14 in 21:12. V tej tekmi so posebno prišli do izraza Tavčarjevi smashi, servisi in tudi sicer rahli top-spini.
Prvič je Bor povedel po zaslugi Borisa Košute, ki je s hitrim napadom in protinapadom, efektnimi top-spini, pa tudi z močno stransko rezanimi servisi premagal dobrega Consonnija. Lepo je prišla do izraza tudi Košutova «kontra». V vodstvu pa niso ostali borovci dalj časa. Za izenačenje rezultata na 4:4 je takoj poskrbel Dossena, ki je premagal, pa čeprav po dveh ostrih, izenačenih setih Adrijana Tavčarja. V prvem je Tavčar celo vodil 18.13, ko je popustil in prepustil nasprotniku set za 22:24. Prav tako se je Tavčar ostro branil v drugem setu. v katerem je klonil 19:21.
Končni izid dvoboja je bil torej odvisen od zadnje, devete tekmo med Edijem Košuto in Porto. Ediju je uspelo zaigrati mirno, z dobrim pimplanjem in nenavadno močnimi smashi. Ob toplem bodre, nju občinstva je borovec po ostri
borbi osvojil prvi set, relativno gladko tudi drugega in s tem tudi točko in zmago za slovensko ekipo.
Nastop borove ekipe lahko ocenimo kot pozitiven, ne pa odličen, saj se je videlo, da niso igralci še v svoji najboljši formi. Ediju in Borisu Košuti primanjkuje še kondicije, Adrijanu Tavčarju pa točnost in mirnost v izvajanju udarcev, posebno top-spinov in srna-shov. In če Boris Košuta lahko nadomesti pomanjkanje kondicije v manj zahtevnih tekmah s svojo odlično klaso, nista tega še zmožna Edi Košuta in Adrijan Tavčar. Prepričani pa smo, da bodo prišli v kratkem borovci že v optimumu svoje forme. To posebno velja za Borisa Košuto in za Adrijana Tavčarja, ki bi morala na koncu tedna nastopiti na državnem turnirju v Vigevanu, najvažnejšem državnem turnirju v Italiji.
V prvem povratnem kolu B lige, ki bo dne 20. novembra zjutraj v Trstu, bo Bor igral proti ekipi ENEL iz Milana.
Bor - Grazie Alpi Vigano 5:4 Edi Košuta — G. Dossena 1:2 (21:11, 13:21, 18:21)
Boris Košuta — G. P. Porta 2:1 (21:9, 24:26, 21:14)
Adrijan Tavčar — A. Consonnl 0:2 (9:21, 10:22)
Boris Košuta — G. Dossena 2:0 (21:10, 21:18)
Edi Košuta — A. Consonni 0:2 (18:21, 12:21)
Adrijan Tavčar — G. P. Porta 2:0 (21:14, 21:12)
Boris Košuta — A. Consonni 2:0 (21:19, 21:18)
Adrijan Tavčar — G. Dossena 0:2 (22:24, 19:21)
Edi Košuta — G. P. Porta 2:0 (22:20, 21:14)
T—ar.
Po finalni odbojkarski tekmi mladincev med Krasom in Sokolom je bilo v dvorani Bora na sporedu tekmovanje v športnem kvizu, letošnji novosti IX. slovenskih športnih iger. Tekmovanje je od nastopajočih zahtevalo predvsem dobro poznavanje domačega in na splošno slovenskega športa in tudi nekaj športnih vrlin za popravljanje napak »teoretikov« s praktičnimi vajami v skoku v višino in daljino z mesta, v streljanju prostih košarkarskih metov, streljanju odbojkarskega servisa v kvadratno tarčo s stranico 1 metra iz razdalje 9 metrov, v streljanju z zračno puško, žoganju z glavo, hoji po rokah itd.
Verjetno zaradi premajhne propagande tekmovanja in tudi zaradi prezaposlenosti domačih športnikov s čisto športnimi panogami, se je za tekmovanje prijavilo samo 5 ekip: tri postave svetoivanskega prosvetnega društva Slavko Škamperle, Sokola in Cankarja.
Tekmovanje je predvidevalo kvalifikacijo, na kateri bi morala biti izločena ena ekipa. Vse ekipe so dobile tri pismena vprašanja, na katera so morala pismeno odgovoriti v treh minutah.
Poglejmo kakšna so bila ta vprašanja:
1.	Kateri so bili finalisti teka na 100 m na atletskem programu letošnjih SSI?
2.	Ime in priimek zgraditelja prve mamutske skakalnice v Sloveniji in kdaj je bila skakalnica zgrajena?
3.	Koliko nalog so morali rešiti tekmovalci planinskega pohoda IX. SSI?
Pravilni odgovori so bili:
1.	Pertot, Košuta, Sancin, Jurkič, Gabrovec, Susič.
2.	Stanko Bloudek, 1934
3.	27 nalog
Ekipe so tako odgovorile:
SOKOL
1.	pravilno je navedel vseh 6 fina listov
2.	napačna je bila letnica 1923
3.	pravilno
ŠKAMPERLE A
1 od finalistov Je manjkal samo Susič
2.	napačna Je bila letnica 1939
3.	pravilno
CANKAR
1.	Ob šestih finalistov je bil napačno naveden Draslč
2.	majkala je letnica
3.	pravilno
ŠKAMPERLE B
1.	manjkala sta Susič in Gabroveo
2.	navedli so samo priimek in zgrešili letnico (1936)
3.	pravilno
ŠKAMPERLE C
1.	od finalistov niso navedli Gabrovca, Susiča in Sancina
2.	sploh niso odgovorili
3.	pravilno
«C« ekipa Škamperla je imela najslabše rezultate in je bila takoj izločena, polfinalni dvojici pa je določil žreb. Srečati sta se morali obe ekipi Škamperla skupaj in Sokol in Cankar. Vsem štirim ekipam so bila postavljena prva tri enaka vprašanja. Za rešitev vsakega vpra-šanja pa so imeli tekmovalci na razpolago eno minuto.
Vprašanja so bila naslednja-
1.	Navedi ime Borovega člana, ki Jo že postal ciržavni prvak (pravilni odgovor: Edi in Boris Košuta v namiznem tenisu).
2.	Kdo je bil prvi slovenski olimpijski zmagovalec? (Leon Štukelj — telovadba)
3.	Rekord in rekorder slovenskih športnih dnevov, tednov in iger v skoku v višino za moške (Pavlica 175 cm).
V	prvem polfinalu sta obe ekipi Škamperla tako odgovarjali;
A ekipa je odgovorila na vsa tri vprašanja pravilno, B ekipa pa Je pogodila le eno vprašanje, na drugo Je odgovorilo «štrukel» na tretje pa «Pavllca 180 cm«. Ker dveh napak v polfinalu ni bilo mogoče popravljati, se je morala druga postava Škamperla takoj posloviti od tekmovanja in A postava je postala prvi finalist.
V	drugem polfinalu je Sokol tudi odgovoril na vsa tri vprašanja pravilno. Cankarjašl pa so napačno odgovorili na tretje vprašanje in sicer »Pavlica 178 cm«. Napako je moral popravljati s praktično vajo Rudi Škrinjar, žreb mu je dosodil streljanje prostih košarkarskih metov. V petih metih bi moral Škrinjar doseči vsaj dvakrat točko. Prvi met je bil netočen, drugi je bil uspešen, ostali trije pa niso zadeli cilja in tudi ekipa Cankarja je bila zelo hitro izločena iz nadaljevanja.
V	finalu sta se tako predstavila ekipi škamperla A in Sokola, ki sta bili kot kaže dobro pripravljeni.
Ekipi sta dobili prvo serijo treh vprašanj:
1.	Rekord proge 66 m hrbtno na slovenskih športnih igrah (Bogdan Petelin, 51”)
2.	Kateri rezultat plavalne proge na 200 m prosto Je bil boljši, lanski ali letošnji (lanski)
3.	Slovenski odbojkar, ki nastopa v odbojkarski reprezentanci Jugoslavije (Umaut).
Nabrežine! so pravilno odgovorili na vsa tri vprašanja, Svetoivančani pa so napačno navedli rekord Bogdana Petelina v kar 43” Popravljalec ekipe Škamperla A Učo Jurkič je moral napako popraviti s tem, da je v skoku v daljino z mesta dosegel vsaj dva metra. Stvar mu je seveda z največjo lahkoto uspela in ekipi sta dobili drugo serijo vprašanj:
1.	Na katerem svetovnem telovadnem prvenstvu so sodniki na zahtevo občinstva spremenili vrstni red v korist Cerarja. V katerem mestu je bilo prvenstvo? (Praga)
2.	Naštej pet društev, ki so sodelovala na preteklih športnih dnevih ali tednih, letos pa ne (Jadran, Rocol, Galeb, Sv. Križ, I. Gruden, Pregare itd.)
3.	Vrstni red zadnjega plavalnega troboja med Dunajem, Trstom in Ljubljano v Trstu (Dunaj, Trst, Ljubljana)
Obe ekipi sta pravilno odgovorili na prvi dve vprašanji, spodletelo pa jima je na tretjem. Škamperle je navedel vrstni red Trst, Ljubljana, Dunaj, Nabrežine! pa Trst, Dunaj, Ljubljana.
Za Škamperle Je Jurkič z lahkoto skočil v daljino 210 cm, za Sokol pa je Gabrovec skočil v višino z
mesta 80 cm in tekmovanje-se je nadaljevalo.
Naslednja serija vprašanj se je
glasila:
1.	Dve društvi na IX. SSI se razlikujeta samo v eni črki. Kateri sta? (Primorje in Primorec)
2.	Katera društva so sodelovala na vseh športnih dnevih, tednih in igrah? (Cankar in Škamperle)
3.	V kateri panogi se je udejstvoval Viktor Murnik (telovadba)
Slani Sokola so pravilno odgovorili na prvi dve vprašanji, namesto telovadbe pa so Murniku prisodili sabljanje, škamperlovcl so odgovorili na drugo in tretje vprašanje, pri prvem pa so navedli kar Kras in Breg (1?!)
Popravljala sta Jurkič v skoku v daljino z mesta (220 cm) in Gabrovec v skoku v višino z mesta (90 cm). Obenem Je poskus uspel.
četrta serija vprašanj je obsegala:
1.	Kdo je lani osvojil naslov najboljšega športnika 8. športnega tedna’ (Vojko Cesar)
2.	Ob priliki STEDO je bil na Opčinah namiznoteniški turnir. Katero društvo Je zmagalo? (Škamperle)
3.	Tudi Slovenci smo postavili svetovni rekord v atletiki. Kdo ga je postavil in v kateri panogi? (Draga Stamejčič — 80 m z zaprekami)
škampe-rle je na vsa tri vprašanja pravilno odgovoril, Sokol pa je zmago na namiznoteniškem turnirju prisodil Domu iz Rojana. Gabrovec bi moral z mesta preskočiti 100 cm, poskus pa mu ni uspel in Sokol je moral tekmovanje končati. Zmaga v športnem kvizu je tako pripadla postavi Škamperle A.
Tekmovanje na splošno ni posebno uspelo. Premalo Je bilo ekip, premalo pa Je bilo tudi občinstva. Potek tekmovanja bi moral sloneti v bodoče več na praktičnih vajah, ki bi občinstvo znatno bolj ogrele in nastop ekip popestrile.
Letošnja Izvedba je tudi sprožila kritike, češ da ni prav posebno športna in da bi se jo ne točkovalo za skupni plasma ekip na lestvici IX. SSI.
O vseh teh stvareh bo treba še govoriti po koncu iger, ko bodo duhovi bolj umirjeni in športniki bolj spočiti, športni kviz pa ima tudi pozitivno stran, saj se lahko od dobrega športnika tudi zahteva, da pozna šport naroda kateremu pripada. Mnenja smo, da bi si lahko marsikatero društvo priredilo zabavni večer, katerega osrednja točka bi bilo tudi podobno ugankarsko tekmovanje.
KONČNI VRSTNI RED
1.	Škamperle A (Učo Jurkič, Olga Pavletič, Ivan Furlanič, Vojko Mijot)
2.	Sokol (Sergij Radovič, Damjan Pertot, Bogomil Gabrovec)
3.	Cankar (Boris Košuta, Rudi Škrinjar, Jurij Kufersin, Sergij Gregorič)
4.	Škamperle B (Franko Drašič, Sergij Udovič, Pino Mahorčlč, Norči Zavadlal)
6. Škamperle C (Milan Tavčar, Sonja Barej, Angel Krmec, Nadja Švab)
EKIPNO PO TOČKAH
1. Škamperle 22, Sokol 10, Cankar 8.
_	_ celo začel s sprintom,
ki mu je takoj prinesel začasno drugo mesto. Zadnji krog glede zmagovalca ni bil več zanimiv. Sancin je povsei mirno osvojil prvo mesto, ogorčena pa je bila borba za drugo mesto. Košuta je pogorel malo pred ciljem: prehitela sta ga Curman in Krmec. V ciljni ravnini je Košuta skušal še sprintati, bil pa je že pri kraju z močmi in ni mu uspelo uvrstiti se bolje kot na četrto mesto. Za to četverico se je uvrstil domačin Damijan Pertot, ki je začel tek počasi, na koncu pa je močno popravil svoj položaj. Živahen je bil tudi finiš Kobala, ki je skušal odvzeti šesto mesto Re-pencu Škabarju, ki pa se ni pustil presenetiti. Vsi drugi so močno zaostali in sploh niso prišli v poštev za boljša mesta.
VRSTNI RED
1.	SANCIN STOJAN (Breg) 8'40”
2.	Curman Mirko (Breg) 9'02”
3 Krmec Angel (Škamperle) 9'04”
4. Ko uta Aleks (Cankar) 9’0.V'
5	Pertot Damijan (Sokol) 9T3”
6	Škabar Milan (V. Repen) 9’22”
7	Kobal	VValter	(Kras)	9’23”
8	Jurkič	Učo (Škamperle)	9’49”
9	Kobal	Marko	(Sokol)	11’26”
10.	Okretič Dorče	(Sokol)	12’58”
Sancin Igor (Sokol) in Peterlin Ivan (Sokol) sta odstopila.
EKIPNA LESTVICA
BREG 11, Škamperle 4, Cankar 3, Sokol 2, V. Repen l.
Po tekmovanju smo vprašali tekače za mnenje o tekmovanju in
Zmagovalec Stojan Sancin (Breg) na cilju
progi. V Nabrežini bo namreč pozimi mednarodni kros, katerega bo organiziral Bor. Zmagovalec Sancin je bil seveda zadovoljen z zmago, o progi pa je povedal: «Na splošno je dobro speljana, vendar je preozka za tekmovanje, kjer nastopa veliko število tekačev. Tudi krog je s 550 m prekratek, ker nastane pri daljših progah lahko zmešnjava, ko prvi dohitijo zadnje.«
Košuta Aleksander po teku ni bil preveč zadovoljen, čeprav je sam dobro vedel, da ni bil v dobri formi, je upal na boljše mesto. «S progo sem zadovoljen« je povedal. «Ni bila posebno težka, težak pa je bil danes... Sancin.«
Proga nedeljskega krosa bi bila res preozka za veliko število tekmovalcev in tudi krog bi bil za tekmovanje s številno udeležbo odločno prekratek. Vsekakor je na področju proge še veliko travnikov in za zimski mednarodni kros Bora se bo dalo speljati res lepo progo, ki bo vsebovala tek po travi in tudi po borovem gozdiču.
PRIMORSKI DNEVNIK
6 —
1. novembra 1966
A SKUPINA
IZIDI
♦Biellese — Trevigliese	3-0
♦CRDA — Entella	0-0
♦Legnano — Cremonese	4-0
♦Marzotto — Verbania	3-1
Como — ‘Mestrina	1-0
♦Monza—Treviso	3-0
Pro Patria — ‘Piacenza	1-0
♦Rapallo — Solbiatese	1-0
♦Triestina — Udinese	0-0
Prihodnje tekme (6. nov.) Cremonese - Triestina: Como-Biellese; Pro Patria - Mestrlna; Rapallo - Maraotto; Solbiatese -Entella; Trevigliese - CRDA; Tre-viso - Legnano; Udinese • Piacenza; Verbania - Monza.
LESTVICA
Monza Biellese Como Marzotto Udinese Rapallo Entella Treviso CRDA Legnano Verbania Triestina P. Patria Trevigliese 6 Cremonese 6 Piacenza 6 Mestrina 5 Solbiatese 6
0 1 1 1 2 1
5 11 5 11 2 5 1 5 1 6
Mestrina in Entella s tekmo manj
V OKVIRU PRVENSTVA MLADINCEV
Arsenale ■ Breg 0:1
V nedeljo so za Breg nastopili samo mladinci, ker so imeli naraščajniki dan počitka in je prvo moštvo že končalo priprave za prvenstvo tretje kategorije, ki se bo pričelo v nedeljo.
Mladi Brežani so z igrišča pri
Sv. Ivanu odnesli dragoceno zmago proti precej močni ekipi Arse-nala. Napadalci Arsenala niso znali izkoristiti večkratne zmede v o-brambi Brega, bili pa so na boljšem, ker niso mogli tehnično boljši Brežani igrati po svoji navadi v napadu. Rezultat je pravičen, tekma pa je bila zelo napeta in uravnovešena.
Postavi
BREG — Ota, Maar, Hrvatič, Metlika, Bandi (Veljak), Opara, Samec, Mikuš, Rodella, Petaros, čuk.
iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHHinin
NOGOMETNO PRVENSTVO A SKUPINE C LIGE
Triestina in Udinese brez golov kljub hitri in razburljivi igri
TRIESTINA - Colovatti, Martinelli, D’Eri, Kuk, Sadar, Ferrara, Ridolfi, Scala, Beorchia, Palcini, Gentili.
UDINESE — Baldo, Sgrazutti, Fedele, Del Zotto, Zampa, Manga-notto, Mantellato, De Cecco, Ciclitira, Galeone, Poletto.
SODNIK — Calligaris iz Alessandrie.
Približno 6000 gledalcev. Sodnik je opomnil Ferraro. V 72’ je bil izključen Sadar (T) zaradi prekrška nad Ciclitiro, katerega je brez razloga udaril s pestjo. V 77’ pa je sodnik izključil še Mantellata, ki je prav tako brez potrebe udaril Colovattija. Kotov je bilo 5:1
(2:1) v korist Udinese.	---------------
Tudi letos so številni gledalci
(med katerimi vsaj tretjina iz Vidma) prisostvovali napetemu in v nekaterih trenutkih razburljivemu spopadu med starimi znanci — Trie-stino in Udinese. Že v začetku lahko rečemo, da je bila to ena najlepših tekem na tržaškem igrišču v zadnjih časih. Obe moštvi sta zaigrali z vsemi silami in dosledno zasledovali zmago, tako da je bila tekma napeta do zadnjega trenutka. Na žalost pa so tudi tokrat nekateri igralci izgubili živce in se predali brezpotrebnim grobostim, tako da je bil sodnik prisiljen poslati najbolj vročekrvne v slačilnico še pred koncem tekme. Ti prekrški
B
IZIDI
Modena — ‘Aresso	3-2
♦Livorno — Catanzaro	4-1
♦Messina — Alessandria	2-0
•Novara — Salemitana	2-0
♦Palermo — Piša	0-0
•Potenza — Genoa	2-0
♦Reggiana — Verona	0-0
♦Satnpdoria — Catania	2-0
♦Savona — Padova	1-1
•Varese — Reggina	2-1
LESTVICA
Varese	8	6	1	1	11	2	13
Modena	8	5	2	1	10	8	12
Sampdoria	8	3	5	0	12	6	11
Potenza	8	4	2	2	6	3	10
Catanzaro	8	5	0	3	12	9	10
Messina	8	3	3	1	9	5	9
Livorno	8	3	3	2	9	6	9
Padova	8	2	5	1	8	6	9
Reggina	8	3	3	2	5	5	9
Arezzo	8	3	2	3	12	7	8
Genoa	8	2	3	3	4	7	7
Catania	8	3	1	4	7	9	7
Piša	7	1	5	1	1	2	7
Salemitana	8	2	2	4	6	9	8
Alessandria	8	1	4	3	8	12	6
Savona	8	1	4	3	3	7	6
Palermo	8	1	4	3	3	8	6
Novara	8	1	2	3	4	9	4
Reggiana	8	0	5	3	3	7	5
Verona	8	0	4	4	2	10	4
Prihodnje tekme (6. nov.)
Alessandria - Varese; Catania - Reggiana; Catanzaro- Genoa; Modena - Livorno; Padova - Novara; Palermo - Savona; Piša - Arezzo; Reggina - Saier-nitana; Satnpdoria - Messina; Verona - Potenza.
so tako nekoliko pokvarili vtis c tej tekmi, ki je v ostalem popolnoma zadovoljila prisotne in verjetno tudi igralce same. Neodločen rezultat je namreč najbolj realen zaključek te tekme, v kateri sta si bili moštvi enakovredni. Triestina je res bolj napadala in imela najlepše priložnosti, toda Udinese je pokazala, da je tehnično dosti bolj pripravljena in je s svojo igro res zaslužila točko. Najslabši na igrišču je bil vsekakor sodnik, ki je dopuščal skoraj do konca tekme vsakovrstne grobosti, ne da bi znal igralce pravočasno brzdati. Značilno je dejstvo, da sta bila tako Sadar kot Mantellato izključena na poseg stranskih sodnikov, ki so bili priča obsodbe vrednim izpadom obeli igralcev. Poleg vsega pa je treba še dodati, da je sodnik tokrat precej pomagal domačim, katerih prekrške je vselej spregledal.
Prav ti izgredi so glavna slaba točka nedeljske Triestine, katere igralci so bili vse preveč nervozni. Domačini so nastopili z okrnjeno postavo zaradi odsotnosti Iveja, katerega je zamenjal na sredini napada Beorchia. Ta igralec je sicer bil očitno v zadregi v zanj neprimernem položaju, je pa še kar razvese-' ljivo izvršil svojo dolžnost. Močno je razočaral Gentili, ki je še enkrat potrdil, da je njegova najboljša kondicija še zelo daleč. Najboljši napadalec je bil tudi tokrat Ridolfi, ki je neprestano krožil okoli nasprotnih vrat in spravljal v zadrego vratarja gostov. Prav ta igralec bi 2' pred koncem skoraj odločil tekmo v korist svojega moštva, toda njegov precizen in močan strel se je odbil na prečki. Na sredini igrišča so krožili Palcini, Scala in Ferrara. Prva dva sta zadovoljila, čeprav sta bila večkrat brez moči pred premočnimi gosti.
Obramba je razveseljivo prenesla pritisk nasprotnikov, ki so predvsem v prvem delu tekme skušali priti v vodstvo. Colovatti je z nekaj posegi rešil svoja vrata, Martinelli pa je uspešno brzdal nevarnega Mantellata. D Eri je zaigral tokrat prenervozno, Kuk pa je bil s svojo sigurnrostjo in hladnokrvnostjo najboljši Tržačan na igrišču. »Kapetan* Sadar je naletel na popolnoma negativen dan, ki se je zanj neslavno končal z izključitvijo, katero je povzročil nepotreben in za tako izvežbanega igralca nedopusten izpad. Kljub neodločenemu rezultatu lahko na vsak način rečemo, da je bila to letošnja najlepša tekma Triestine.
Tudi Udinese je zapustila dober vtis. Obramba je imela seveda največ dela zaradi stalnega pritiska domačinov. Najbolj zaposlen je bil levi bek Fedele, katerega je nevarni Ridolfi večkrat ukanil. Fedele je bil na vsak način tudi med najbolj grobimi na if. 'šču. Lažje delo je imel Sgrazutti, ki ni imel težav z Gentilijem in si je lahko predvsem v drugem polčasu dovolil nekaj napadalnih kombinacij. Manganotto je bil prosti strelec v obrambi in je marljivo izvršil svojo dolžnost, medtem ko je bil Zampa brez dela z Beorchio. Na sredini igrišča so gostje popolnoma pregazili nasprotnike, napad pa je imel najboljšega igralca v Moniellatu, čigar lep nastop je nekoliko zasenčila izključitev. Pod svojim standardom je zaigral Ciclitira, katerega je Kuk popolnoma nadvladal, Galeone pa je bil uspešen le na sredini igrišča.
Obe moštvi sta začeli takoj s polno paro, toda Udinese se je zdela učinkovitejša: Ciclitira je poskušal srečo od daleč, toda žoga je dvakrat za las švignila nad prečko. Triestina je le sredi polčasa prvič resno ogrožala nasprotna vrata. D'Eri je lepo podal s prostim strelom pred vrata, Ridolfi pa je brezhibno skočil in z glavo preusmeril žogo v mrežo. Vratar je bil dovolj hladnokrven in jo je odbil, nato pa je prišlo do prave gneče, katere Tržačanj pisp zppli izrabiti.
Malo pred koncem je imela tudi Udinese svojo priložnost, toda Colovatti je ubranil silovit Sgrazutti-jev prosti strel.
V drugem polčasu sta moštvi postali bolj nervozni in igra bolj medla. Kljub temu je imela Triestina še dve priložnosti, obe z Ri-dolfijem. V prvi je napadalec zgrešil iz ugodnega položaja, v drugi pa je _ v zraku lepo usmeril žogo v mrežo. Baldo, ki se je pomaknil preveč naprej, je bil brez moči, toda prečka je rešila goste pred pravzaprav nezasluženim porazom.
uk
ARSENALE — Roncelll, Valle, Cecolin, Vidal, Zoffoll, Cermeli, O-passioh, Buzzin, Bettoso, Malusa, Dodič.
KOTJE 7:5 za Breg.
Po precej medlem začetku je začel Arsenale napadati ter je v 19’ z Buzzlnovim zelo lepim strelom prisilil Oto na drzen poseg. V 23’ pa je Arsenal z Dodičem zamudil ugodno priložnost, a je vseeno prisilil goste na obrambno igro. Toda Brežani so se v sredini polčasa osvobodili pritiska ter s hitrimi napadi Samca in Rodelle večkrat ogrožali RonceUlja. Arsenale pa se ni pustil presenetiti in je stalno odgovarjal na napade gostov. V 25’ je Opassich streljal zelo močno iz ugodnega položaja nad prečko. Do konca polčasa so nato prevladovali Brežani.
V drugem polčasu je postala igra precej groba in trda, zlasti s strani domačinov, a Breg je vseeno izvedel v začetnih minutah forcing ter je v 15’ dosegel kot. Streljal ga je Petaros, Samec je žogo z glavo poslal do Rodelle, ki je brez oklevanja streljal ter povedel Breg v vodstvo. Gol je bil mrzla prha za Arsenale, ki je pričel besno napadati, vendar brez uspeha. Brežani so si v blatu zapravili precej protinapadov in rezultat je ostal tako nespremenjen.
K. V.
DANES NA STADIONU S. SIRO
Prijateljsko srečanje Italija-Sovjetska zveza
MILAN, 31. — Jutri se bosta spo-prijeli v prijateljskem dvoboju nogometni reprezentanci Italije in Sovjetske zveze. Po zadnjih poročilih bo Italija nastopila v postavi Sarti, Burgnich, Facchetti, Bianchi, Guameri, Picchi, Domenghini, Maz-zola, De Paoli, Juliano in Corso.
Sovjetski trener Morozov pa bo verjetno poslal na igrišče naslednjo postavo: Jašin, Afonin, Danilov, Kurcilava, Sestemjev, Sabo, Ci-slenko, Linejev, Strelcev, Malafejev (Biševjez) in Jorkujan.
ŠAH
IUH
HAVANA, 31. — V petem kolu predtekmovanja šahovske olimpia-de je Jugoslavija premagala Indonezijo 3,5:0,5.
Jutri igra Jugoslavija proti Islandiji.
Rezultati partij te skupine so naslednji:
Mehika . Islandija 0:1 (3) Mongolija - Avstrija 1:0 (3) Stanje je po V. kolu nasiednje: Jugoslavija 14 točk Islandija 9 in pol (3)
Indonezija 9 (1)
Turčija 7 in pol Mongolija 6 (3)
Avstrija 6 (3)
Mehika 2 (4)
JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA
Zmaga Olimpije v prvi in Maribora v drugi ligi
Dve točki za Novo Gorico ■ Poraz Kopra in Izole ■ Zmaga Sežancev v Ajdovščini
Olimpija Je v nedeljskem zavrtljaju I. jugoslovanske zvezne lige vendarle prišla do celotnega izkupička In to na račun zagrebškega Dinama, ki je prišel v Ljubljano z namenom, da si odnese vsaj točko. Vodeči Sarajevo je tudi tokrat
zabeležil zmago prednost.
in tako ohranil
V II. zvezni ligi je Maribor osvojil kar obe točki na igrišču Istre in ohranil vodilni položaj, medtem ko je moral Aluminij tokrat kloniti, pa čeprav le za pičlo razliko, Lokomotivi.
Edini primorski zastopnik v republiški nogometni ligi je v nedeljo prijetno presenetil svoje pristaše. Na domačem igrišču je namreč Nova Gorica prepričljivo premagala trboveljskega Rudarja s 3:0. To je bilo srečanje dveh, v glavnem enakovrednih nasprotnikov, ki sta igrala ostro, vendar v mejah dovoljenega. Rezultat 3:0 je pravzaprav posledica večje odločnosti domačih v zaključnih akcijah. Z velikim zanimanjem pričakujejo naslednje srečanje Nove Gorice, ko se bo doma
pomerila z vodečim Železničarjem. ................"•'"I"i»min.mm.........................t.um
V II. KOLU KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA MOŠKE A LIGE
Po vodstvu v prvem polčasu poraz goričke Splugen Brdu
Košarkarsko tekmo dobi trener in ne igralci. To je ameriški zakon in ta zakon se je žal uveljavil na račun goriškega Splugen Braua. Goričani so namreč v prvem delu igre prepričljivo vodili predvsem po zaslugi Američana Greena, ki je ponovno dokazal, da se
je popolnoma uigral z ostalimi elementi. V prvem polčasu je dal kar 20 točk (pri 18 strelih je bil kar desetkrat uspešen). V drugem delu igre pa je trener Cassere Lamber-tinl z zelo uspešno taktično potezo popolnoma onemogočil najnevarnejšega med Goričani Greena, s tem da mu je postavil za petami velikana Angelinija. Green je bil tako praktično onemogočen in s tem tudi celotna goriška peterka. Cassera pa se je popolnoma spremenila in dokončno izenačila stanje; kajti Goričani so prvi polčas zmagovito zaključili z rezultatom 37:32. Igralcem Cassere je nato uspelo povesti s petimi točkami razlike, kar so tudi obdržali do konca tekme.
Končni rezultat:
CASSERA — SPLUGEN BRAU
66:61	(32:37)
Kaže. da tudi letos ne bo imel Simmsnthal velikih ovir za osvojitev državnega naslova (razen običajnega nasprotnika Ignisa). Tokrat so Milančani želi pomembno zmago na težkem igrišču v Benetkah, kjer so premagali Djuriča in j ostale z rezultatom 80:71. Razlika
Arezzo—Modena	(2-3)	2	1. —	1.	Milexa	2
Livorno—Catanzaro	(4-1)	1		2.	Wolfang	1
Messina—Alessandria	(2-0)	1	2. —	1.	Tulsa	2
Novara—Salernitana	(2-0)	2		2.	Spinello	2
Palermo—Piša	(0-0)	X	3. —	1.	Žita	1
Potenza—Genoa	(2-0)	1		2.	Juist	2
Reggiana—Verona	(0-0)	X	4. —	1.	Zicco	2
Sampdorta—Catania	(2-0)	1		2.	Solerzia	1
Savona—Padova	(1-1)	X	5. —	1.	Raul	1
V arese—Reggina	(2-1)	1		2.	Ianari	1
Triestina—Udinese	(0-0)	X	6. —	1.	Grignasco	1
Ravenna—Massese	(1-0)	1		2.	Novella	2
Pescara—Avellino	(1-0)	1	KVOTE			
KVOTE			12 —	9.000.135 lir		
13 — 1.072.700 lir			11 —		219.515 »	
12 —	44.300 »			10 —		12.396 »	
samih devet točk pa ne dokazuje premoči Simmenthala, ki je skozi celo tekmo nadvladal nasprotnika. Jugoslovan Djurič je bil tudi tokrat najboljši mož v vrstah Noa-Iexa. Realiziral je namreč 29 točk. Med Milančani pa je ponovno zablestel Mašini.
Končni rezultat:
SIMMENTHAL — NOALEX 80:71	(38:35)
Grda tekma v Milanu med peterkama AirOnestš in Aramis iz Bielle. Aramis je popolnoma razočaral: zadostovali so namreč nekateri Gattijevi individualni posegi, da so strli odpor nasprotnika, ki je v prvem delu dosegel le 22 točk. Isaac pa je popolnoma onemogočil nasprotnega Američana Nichtinga-leja, pri tem pa je znatno zmanjšal svoje realizatorske sposobnosti. V vrstah Aramisa se je zlasti izkazal Ovi, ki je trenutno na tretjem mestu najboljših strelcev.
Končni rezultat:
ALLONESTA’ — ARAMIS 72:42	(32:22)
Kot proti Goričanom so se svetovni klubski prvaki Ignisa morali zelo potruditi, da so lahko dokončno strli odpor igralcev Oransode, ki so v drugem delu igre stalno igrali pressing in so tako skoraj popolnoma nadoknadili izgubo, ki so jim jo zadali igralci Ignisa v prvem polčasu (35:25). V končnem flnišu pa je edino Recalcati še vzdržal isti tempo, drugi košarkarji pa so zaradi utrujenosti nekoliko popustili Ignisu je uspelo zmagovito zaključiti srečanje, čeprav s samo tremi točkami razlike. Za Ignis se je izkazal McKenzie in Villetti, v vrstah Oransode pa Recalcati. Končni rezultat:
IGNIS — ORANSODA 73:70 (35:25)
Petrarca je sicer zmagala, toda ekipi se še vedno pozna trenutna slaba forma. Po lanskem uspehu so si igralci iz Padove ustvarili čudno psihologijo, da so že tako zreli, da se lahko kosajo z vsemi le v tehniki. Petrarca je tako izgubila borbenost in požrtvovalnost, ki sta bili najnevarnejši orožji Moeja in drugih. Izjemo tvorijo požrtvovalni Jessi in seveda Moe, ki bo po vsej
verjetnosti tudi letos najboljši strelec prvenstva.
Končni rezultat:
PETRARCA - BUTANGAS 77:71	(36:38)
Lombardi je zopet v formi in tako je tudi Candy zopet zmagal. Tokrat je Candy šel po zmago celo v Livorno, kjer je odpravil nevarni Fargas z neoporečenim rezultatom 81:67. Med domačini je dobro zaigral le Allen, bivši član Gulf Oila, ki pa nima uspešnega sodelovanja s strani drugih igralcev. Fargas je tako moral kloniti pod točnimi Lombardilevimi streli.
Končni rezultat:
CANDY — FARGAS 81:67 (44:45)
—edson—
Vsekakor bo to najpomembnejše srečanje jesenskega dela prvenstva.
V	zahodni skupini je bil na sporedu derby med vodečima ekipama. Koprčani so šli v Hrastnik s skromnimi pretenzijami in z edino nalogo, da osvojijo točko. Vse skupaj pa ni dosti pomagalo. Domačini, ki jih je burno bodrilo domače občinstvo, so zaigrali borbeno in že v prvem polčasu dosegli vodstvo z 2:0. V drugem polčasu je bila igra enakovredna. V Hrastniku je spet odpovedal koprski napad, ki si zaradi zavlačevanja in počasnosti ni znal ustvariti nobene res zrele možnosti za zadetek. V koprskih nogometnih krogih tega poraza ne jemljejo tragično, saj se bo lahko Koper spomladi oddolžil Hrastniku doma, že v naslednjem kolu pa ga ima možnost prehiteti, če bo izdatno premagal Kamnik.
Podobno usodo kot Koper je doživela v zagorskih revirjih tudi Izola. Izolčani so prav tako odpotovali v Zagorje z namenom, da osvojijo točko, toda morali so prepustiti obe požrtvovalnim, vendar mestoma tudi preostrim domačinom.
Tolmin je gostoval v Ljubljani in njegov poraz proti Iliriji je bil pričakovan. To je že tretja zapovrstna zmaga Ilirije, ki se počasi prebija proti vrhu.
V	Ajdovščini je Tabor nepričakovano premagal Primorje. Res je sicer, da so bili domačini v premoči in da so zamudili vrsto lepih priložnosti, toda kaj vse skupaj pomaga, ko pa odločajo zadetki.
Pretekla nedelja je bila torej črn dan za primorska moštva, saj so ostala praznik rok z izjemo Tabora, pa l j ta je prišel do dveh točk v «domačem taboru*.
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
II. LIGA (ZAHOD)
IZIDI
Olimpija—Dinamo	2:1	(1:1)
Zagreb—Dinamo	1:3	(0:1)
Radnički—Vojvodina	4:1	(1:0)
Rij eka—Beograd	3:1	(2:0)
Sarajevo—C.zvezda	1:0	(0:0)
Partizan—Sutjeska	4:1	(1:0)
Velež—željeznlčar	1:0	(0:0)
Hajduk—'Čelik	3:0	(0:0)
Bosna—Leotar	1:1	(1:0)
Bratstvo—Sloboda	1:1	(1:0)
Varteks—Slavoni j a	4:1	(2:0)
Borovo—Trešnjevka	3:2	(2:1)
Borac—Rudar	0:1	(0:0)
Lokomotiva—Aluminij	1:0	(1:0)
Šibenik—Segesta	3:0	(2:0)
Istra—Maribor	0:2	(0:2)
BSK—Famos	3:2	(2:1)
SLOVENSKA	LIGA	
IZIDI		
Nova Gorica—Rudar	3:0	(1:0)
železničar—Svoboda	7:0	(1:0)
Branik—Slavija	0:0	
Ljubljana—Triglav	1:0	(0:0)
Slovan—Kovinar	0:1	(0:1)
Celje—Mura	2:0	(1:0)
LESTVICA
železničar
Kovinar
Celje
Mura
N. Gorica
Slavija
Ljubljana
Svoboda
Triglav
Rudar
Branik
Slovan
22:7
15:13
18:11
22:17
16:11
17:15
17:15
24:19
13:15
10:14
8:26
7:26
13
12
11
11
11
11
10
8
8
8
3
2
Pari prihodnjega tedna: Rudar-
Mura; Kovinar - Celje; Triglav-Slovan; Slavija - Ljubljana; Svoboda - Branik; Nova Gorica - železničar.
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI
Hrastnik—Koper	2:0	(2:0)
Primorje—Tabor	1:2	(1:1)
Ilirija—Tolmin	4:1	(1:1)
Zagorje—Izola	3:2	(2:2)
Svoboda š.—Litija	2:1	(2:1)
Jesenice—Kamnik	6:2	(3:1>
LESTVICA
Hrastnik Koper Izola Zagorje Ilirija Kamnik Primorje Tabor Jesenice Tolmin Svoboda (S) Litija
21:8
21:9
26:14
22:21
30:19
17:19
14:18
13:17
21:22
13:19
20:38
10:24
14
14
11
11
10
10
10
7
6
6
5
4
Pari prihodnjega tedna: Koper-Kamnik; Izola - Jesenice; Litija-Zagorje; Tolmin - Svoboda (S)J Tabor - Ilirija; Hrastnik - Primorje.
...1111111."""‘"""""I.m iniiiiiiini umi m nuni.IIIIIIIIIIIIIIII.'ni.nun...Milinim.....nninnii.,111111111*
BEBSZnnZM V nedeljski dirki za trofejo »Dvajsetletnice republike* Cvetko BHiČ
na cilju pred Rudijem Valenčičem
Cvetko Bilič je zmagal v nedeljski 100 km dolgi krožni dirki za trofejo ((Dvajsetletnica republike - Pokal A. De Berti«. Dirke, ki je potekala po krožni cesti Sprehajališče Sv Andreja, so se poleg številnih italijanskih amaterjev, udeležili tudi jugoslovanski kolesarji in zasluženo zmagali. Favorita sta sicer bila Gregori in Chiementin, ki
je prejšnjo nedeljo osvojil Pokal zmage.
Na 2 km dolgi progi, ki so jo morali prevoziti 50-krat, so jugoslovanski kolesarji takoj prešli v napad. Najbolj borben je bil Valenčič, ki je takoj v začetku zbežal in vedno bolj večal prednost ter vodil 8 krogov sam. Nato so ga ujeli Škerlj, Bilič in nekateri Italijani. Bilič je po 10. krogu vodil pred Škerljem.
Vodilna skupina se je vedno bolj manjšala in večala prednost. V vodstvu so ostali le Valenčič, Bilič in Sgaggiante, ki so kmalu imeli skoraj dve minuti prednosti. V 21. krogu je moral zaradi okvare na kolesu odstopiti Tone Ukmar, kma-

lu nato pa so odstopili še Škerlj, Hvastja in Tržačan Gregori.
Na čelu dirke sta se tako menjavala Valenčič in Bilič, medtem ko Italijanski predstavnik ni hotel pomagati, ker je upal na končno zmago.
Valenčič, ki Je bil najbolj agilen, je začel po 40. krogu pešati. To so izkoristili zasledovalci, ki so nevarno zmanjšali prednost na samih 16 sekund, že je kazalo, da je bil ves trud slovenskega kolesarja zaman, ko mu je začel pomagati Bilič. Rešila sta se Sgaggianteja in v zadnjih krogih znova povečala prednost. Na cilju pa je Bilič pu-sitl za seboj utrujenega Valenčiča, ki je bil skozi v vodstvu in dal vse
iz sebe. Skupina je prišla na cilj s 36” zamude.
Bilo je to prvič, da so v povojni dobi jugoslovanski kolesarji prišli v Trst, čeprav so bili že po vsej Italiji. Bil je že čas, da so jih povabili tudi na tekmovanje v našem mestu, saj podobna srečanja, kot Je v svojem govoru poudaril predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldi-ni. služijo k zbližanju in spoznavanju dveh narodov.
Vrstni red na cilju:
1.	Cvetko Bilič (Simporex—Pula). 2 uri 54’5?” - 33,586 km/h
2.	Rudi Valenčič (Rog — Ljubljana), z zaost. 2”
3.	Luigi Del Blanco (GS Varia-nese) 36”
4.	De Gobbi, Bianchin, Rossetto 7. Sgaggiante 1’58”
RADIVOJ PEČAR
W. S0MERSET MAUGHAM
ČUDOVITA ZENSKA
«Samo ženska ve. kaj je ženska sposobna storiti.«
»Vsekakor dober pregovor, Dolly. Celo naprosili vas bomo, da za nas napišete kakšno delo. No, pogovoriva se resno. Poglejte mi v obraz. Se vam zdi resnično mogoče, da ima Julija s Tomom ljubezensko razmerje?«
Dolly ga je pogledala v obraz z utrujenimi očmi Čeravno se je spočetka smejala govoricam, ki so ji pripovedovale o Juliji, zdaj ni mogla več zatreti suma, ki se je začel razraščati v njej. Spomnila se je nešteto majhnih podrobnosti, ki se ji prej niso zdele važne, a so se ji zdaj zdele hudo sumljive. Zaradi tega je trpela silne muke, za katere je poprej mislila, da jih ne bi mogla prenesti. In kje so dokazi? Nobenih dokazov ni imela, le zanesljiv instinkt, ki je ni nikoli varal. Hotela je reči «da», vse jo je navajalo k temu — vendar je sum zatajila. Julije ni mogla izdati. Ta zagonetnež je sposoben, da bi odšel k Juliji in ji vse izblebetal, Julija pa ji tega ne bi nikoli oprostila. Lahko pa bi, če Michael želi, Julijo opazovala iz zasede ter jo nazadnje zalotila. Ni si mogla zamisliti, kaj bi nastalo iz vsega tega, če bi mu povedala resnico.
«Ne, pravzaprav ne.»
V oči so ji navrele solze ter ji začele počasi polzeti preko močnih lic. Michael je opazil, kako je nesrečna. Zdela se mu je sicer smešna, vendar je opazil, da resnično trpi in v svoji dobrodušnosti, jo je poskušal tolažiti.
«Vedel sem, da tega ne mislite resno. Julija vas ima zares
zelo rada in ne smete biti ljubosumni, če ima tudi druge prijatelje.«
«Sam bog ve, da ji nisem nevoščljiva,« je hlipala. «V zadnjem času se je v odnosu do mene čisto spremenila. Tako je hladna. A jaz sem ji bila, Michael, kljub temu iskrena prijateljica.«
«Da, draga, to vem.«
«če bi bila bogu na pol toliko služila kakor sem svojemu kralju...«
«Oh, saj zdaleč ni tako hudo. Glejte, jaz nisem navajen, da se z drugimi pogovarjam o svoji ženi. Mislim, da je to neokusno. Toda nikoli ne bi domneval, da Julijo tako slabo poznate. Seksualne zadeve njej prav nič ne pomenijo. V začetku najinega zakona je to bilo sicer nekoliko drugače, in zdaj vam lahko povem, da ji spočetka skorajda nisem prišel do konca. Nikakor pa ne bi smel trditi, da je bila nimfomanko razpoložena ali kaj podobnega; lahko pa rečem, da je bilo nekajkrat malce huje v tem pogledu. Postelja je povsem prijetna zadeva in včasih tudi potrebna, toda v življenju so še druge stvari. Po Rogerovem rojstvu se je to spremenilo. Ko je rodila otroka, je postala mirnejša. Vsi njeni instinkti so našli duška v njeni igri. Ali ste brali Freuda, Dolly? Kako se že imenuje takšen primer?«
«Oh, Michael, zanimam se zdaj za Freuda!«
((Sublimacija. To je tisto. Pogostoma sem premišljeval, če ni morda prav zaradi tega postala tako velika igralka, če hočeš v gledališču ustvariti kaj velikega in celovitega, moraš za to žrtvovati življenje. Nič ni bolj smešnega kakor to, kar občinstvo misli o igrflcih, češ da živimo lahkomiselno in se zabavamo. Igralci sploh nimajo časa za take neumnosti.«
To, kar ji je povedal Michael, jo je toliko prevzelo, da je ponovno premagala samo sebe.
((Ampak, Michael, vi in jaz morava vedeti, da v tem pogledu ni nič hudega, če Julija postopa okoli s tem bledičnim
Kak	,i° Zf-10 Šk°di nJenemu ugledu- Vsi smo b°J- Nikakor ni bila neumna
dolga leta občudovali vajino vzorno zakonsko življenje. Vidva
sta nam vsem bila vzor. Tudi občinstvo je hotelo v vama videti srečen in zaljubljen par.«
«Da, mar to nisva, hudirja?«
Eolly je postala nestrpna.
((Povedala sem vam že, da so o njej začeli govoričiti. In uvideti morate, da je to razumljivo, če bi Julija imela ljuben-zenska razmerja drugega za drugim, bi se za to nihče ne menil. Toda če Julija po tolikoletnem mirnem življenju iznenada prekorači pravo mejo — to mora ljudem pasti v oči. To pa ji lahko zelo škodi.«
Michael jo je hitro pogledal. Malce se je smehljal.
((Razumem na kaj mislite, Dolly. In razumljivo je, da imate popolno pravico, da me na to opozorite. Vi ste bili z nama zelo dobri, ko sva začela; pod nobenim pogojem ne bi hotel, da bi bili kakorkoli oškodovani. Nekaj vam bom predlagal; hočem odkupiti vaš delež.«
«Da bi odkupili moj dežel?«
Dolly se je vzravnala in njen obraz, ki je bil predtem raztresen m zmeden, je postal trd in zaripel. Pograbilo io je ogorčenje. Michael pa je poučno nadaljeval.
((Razumem vaše stališče, če se Julija zabava cele noči morajo iti predstave po zlu. To je povsem jasno. Del njenega občinstva je naravnost smešen. Da jo vidi, prihaja v gledališče cela truma starih žensk, ki se zavedajo, da je Julija zelo mila in privlačna oseba. Zelo neugodno bi se utegnilo pri naših dohodkih pokazati dejstvo, če bi začeli o njej govoričiti kaj nemoralnega. Julijo poznam dobro in vem, da nikoli ne bi dopustila, da bi ji kdorkoli omejeval svobodo! Jaz sem njen mož in potrebno je, da se s tem sprijaznim, kakor najbolje vem. Za vas je to drugače. Nihče vam ne more zameriti, če si hočete zagotoviti svoj denar.«
D°lly Je bila zdaj popolnoma prisebna in pripravljena na
UREDNIŠTVO: TRST - UL.
.	.	in kot poslovna ženska se Mi-
chaela m ustrašila. Bila jc jezna, a srd ji je dajal moči, da se je obvladala.
((Upala sem, Michael, da ste me po vseh teh letih bolje spoznali. Imela sem za svojo dolžnost, da vas opozorim, toda nikakor ne sodim med ljudi, ki zapuščajo ladjo, kadar se potaplja. Razen tega bi se jaz mogla poprej sprijazniti z izgubo kakor vi.»
Razočaranje, ki se je jasno pokazalo na Michaelovem obrazu, ji je bilo do neke mere v zadovoljstvo. Vedela je, koliko je njemu do denarja in upala je, da ga je s svojo pripombo zadela v naj občutljivejše mesto. Michael se ie hitro znašel.	1
((Kljub temu premislite, Dolly!»
Vzela je svojo torbico in razšla sta se z vzajemnimi zagotovili prijateljstva.
((Neumna stara čarovnica,« je dejal Michael, ko so se z» njo zaprla vrata
((Domišljavi stari osel,« je mrmrala Dolly v dvigalu.
Ko je potem stopila v svoj krasen m dragocen avtomobil ter se vračala proti domu. ni mogla ustaviti težkih, bolestnih solza, ki so ji napolnile oči. Počutila se je stara, osamljena, nesrečna in ljubosumna.
XVII.
Michael je bil prepričan, da ima veliko smisla za humor-V soboto po pogovoru z Dolly je pod večer stopil v Julijino sobo v trenutku, ko se je oblačila. Nameravala sta zgodaj večerjati in oditi v kino.
«Kdo bo nocoj še z nama razen Charlesa?« je vprašal Julijo.
((Dobiti nisem mogla niti ene ženske, pa sem rekla Tomu, naj gre z nami»
«Zelo dobro, želim z njim govoriti.«
(Nadaljevanje sledi)