ŠteT. 23. PoS,n,ng olafana ? goiorlnL Ljubljana, dne 7. junija 1933. Leto XIV. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in oprava je v Ljubljani v Kolodvorski oL št. 7. Telefon Inter. št 38-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. ICC tisoč zfocrovalcev na shodu v ScLvajevu Predsednik vlade napoveduje važne politične in gospodarske zakone Za Binkosti je sklicalo vodstvo JRKD velik uianifestacijski zbor v Sarajevu. Zborovanja se je udeležilo nad 100.000 ljudi, ki so s posebno pazljivostjo poslušali izvajanja predsednika vlade dr. Srškiča. Za narodno in državno edinstvo Predsednik vlade je izvajal med drugim: »Desetletno bridko izkustvo nas je naučilo, da nihče ne sme ogražati celote naše države, kajti edinstvo našega naroda je velika resnica, ki je nihče več ne sme in ne more zanikati. Zato odreja zakon o društvih, da sme sicer vsak jugoslovanski državljan ustanavljati nove politične stranke, da pa morajo biti te stranke splošno narodne, jugoslovanske! Od tega načela ne bomo nikdar več odstopili. Naša politična organizacija mora zbrati vse Slovence, Hrvate in Srbe, da izbriše prošlost, ki nas je razedinjevala. To pa ne pomeni, da bi ne varovali in spoštovali popolne plemenske enakosti in ravnopravnosti in da svojih zadev ne M reševali s stališča čiste jugoslovanske solidarnosti. A tudi to ne pomeni, da ne spoštujemo svojih plemenskih imen in plemenskih tradicij. Z odločnostjo pa se bomo borili tudi proti vsem tistim, ki bi v naše javno življenje vnašali plemenske ali verske ofenzivne fronte in skušali ustvarjati politične tvorbe na plemenski ali verski podlagi. Banovinska samouprava. — Občinske volitve Z ustavo z dne 3. septembra 1931. so bile ustanovljene banovine, ki so jim poverjene gospodarske, socialne in kulturne naloge zemljepisno in gospodarsko zaokroženih področij. Na te banovine bomo prenesli najširše posle javne uprave. Zakon o posplošitvi in uvedbi banovin-ske samouprave je že deiinitivno sestavljen in bo v kratkem predložen Narodnemu predstavništvu. Novi občinski zakon pa itak stopi že 15. junija v veljavo in prve občinske volitve bodo v kratkem razpisane, najprej v dveh banovinah, kasneje pa v ostalih. Te občinske volitve nas morajo zateči popolno organizirane. V občinske odbore moramo poslati svoje najboljše in najbolj disciplinirane pristaše. Hkratu pa morajo biti občinske volitve tudi nekakšen plebiscitarni izrek o tem, kolikšna je vera našega naroda v narodni program in kako enoten je naš narod za politiko, ki jo zdaj izvajamo. Javna dela Čeprav pri nas ni tolikšne brezposelnosti kakor drugod, je vendar naša dolžnost, da brezposelnim poskrbimo delo. Zato je vlada sestavila velik načrt javnih gradenj in zanje od- redila redne proračunske kredite kakor tudi posebne izredne kredite. Zaposliti hočemo s tem tiste, ki so brez dela, zlasti pri izvrševanju velikih prometnih gradenj. Ureditev kmečkih dolgov Sprejeli smo zakon o kmetijski zaščiti in o moratoriju za kmetovalce. Mi se pri teh ukrepih ne bomo ustavili. Kmetovalcu ne zadošča samo zaščita, potrebni so mu tudi novi krediti za nova sredstva, za novo kmetijsko delo. Zato bomo našemu kmetijstvu poskrbeli nova sredstva, njegove dolgove pa bomo uredili z dolgoročnimi odplačili in proti obrestim, ki jih bo vsak kmetovalec zmogel, da se s temi posojili reši dosedanjih dolgov, da s tem lahko zadosti svojim dosedanjim dolžnostim in si s tem pridobi novih kreditov. Nadejam se, da bo mogla vlada s pooblastili, ki jih je dobila od parlamenta, v kratkem ukreniti vse potrebno, da pomore našemu kmetu tudi s te strani. Proti inflaciji Glede na našo finančno politiko moram izjaviti, da se ne bo izpremenila. Storili bomo vse. da tudi letos ohranimo ravnotežje državnega pro- računa. Zato izjavljam, da odklanjam tudi vsako misel o tem, da bi Narodna banka ustvarila nova sredstva brez primernega kritja. Zunanja politika Na mednarodnem področju je položaj našo države sedaj trdnejši kakor je bil kdaj doslej, Z našimi zavezniki, s Češkoslovaško in z Rumu« nijo, smo združeni v Mali antanti, ki je a svojim novim paktom postala nedotakljiva trdnjava proti vsakemu napadu na našo varnost in na red ia mir v tem predelu Evrope. Politika Male antante ima nalogo, da varuje vse naše ozemlje in da našim narodom ohrani mir. Mala antanta — to pomeni sedaj glas miru in mednarodne pravice. Naša zunanja politika sloni na eni strani n«t pogodbi o Mali antanti, na drugi pa na paktu o Društvu narodov in na političnem sporazumu s Francijo, ki ima v tem oziru ista naziranja in iste oilje kakor mi: mirno reševanje mednarodnih pogodb. V zadnjem času so pričeli v inozemstvu govoriti o reviziji mirovnih pogodb in celo o reviziji državnih mej. Z vso odločnostjo vam izjavljam, da to vprašanje za nas ne obstoja in da revizije nikoli ne bomo sprejeli. Mala antanta sama je dovolj močna, da odbije vsak revizioni-stični napad z lastnimi silami.« Za dr. Srškičem je govoril še minister dok-« tor Kramer o pomenu narodnega in državnega edinstva, drugi govorniki pa so obravnavali med splošnim odobravanjem važna gospodarska vprašanja. ©v« -porni^imbrna dm&v®L k-BMelslko* m%l€idtimsh&š$€gL ggibmmjo. . ,: 9. občni zbor »Zveze kmetskih fantov in deklet« V življenju vsakega gibanja in organizacije so najvažnejši dnevi, kadar se zbira na svojo skupščino mladinski parlament. Takrat se določajo smernice in delajo načrti za bodočnost, in to delo je povsod, pri vseh narodih sveta, naloženo mladini, zato je le od nje in nikogar drugega odvisno, kakšna bo ta bodočnost. Kadar pa se zbere mladina iz kmetske in delavske hiše na svoje zborovanje, takrat moramo reči, da je še posebno pomemben dan; s kmetsko-delavsko hišo živi in umre tudi slovenski narod, pa je zato beseda in načrt mladega rodu iz te hiše pred vsemi besedami in načrti. V soboto pred binkoštno nedeljo je zboroval v Ljubljani mladi parlament našega trdnega in močnega kmetsko-delavskega gibanja. Na 9. redni občni zbor »Zveze kmetskih fantov in deklet«, ki se je vršil v dvorani »Pri levu«, so se zbrali od vseh strani Slovenije zastopniki organiziranih vrst naše kmetsko-delavske mladine, zastopniki številnih »Društev kmetskih fantov in deklet«, najvažnejših prosvetnih in kulturnih organizacij slovenskega podeželja. Kakor so težki in resni današnji časi in kakor je težijo, pošteno in resno delo našega kmetsko-delavskega gibanja, ki s svojim kulturnim in socijalno-gošpO-darskim delom popravlja malone usodne napake slovenskega kulturnega, gospodarsko-socijalnega in zlasti političnega življenja in udejstvovanja, tako je tudi to zborovanje kmetsko-delavska mladine poteklo v znamenju resnega premišlje« vanja, v skrbi za naš kmetsko-delavski dom, v, neomajni volji, priboriti temu domu blagostanje in vso kulturno in politično veljavnost, ki mu gre. In če nič drugega, že samo to dejstvo dovolj živo priča, da hodita naš kmetski fant in deklo po pravi poti in njuna neomajna volja, borbenost in vztrajnost je vsemu narodu v zagotovilo, da mu bo ta mladi rod, ta organizirani pokret kmetsko-delavske mladine ustvaril nove dni ia nove razmere. Dobro obiskani občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 60 delegatov »Društev kmetskih fantov in deklet« ter mnogi starejši tovariši, sodelavci in prijatelji, je s tovariško dobrodošlico otvoril predsednik »Zveze kmetskih fantov in deklet« tov. Ivan Kronovšek. Z iskrenim pozdravom in navdušenjem jo »brana mladina poslala Nj. Vel. kralju naslednjo vdanoetno brzojavko: »Z 9. občnega zbora »Zveze kmetskih fantov in deklet«, v kateri je organizirana slovenska kmetsko-delavska mladina, pošiljamo našemu najvišjemu zaščitniku Nj. Vel. kralju Aleksandru I. udanoetne pozdrave.« Svojemu banu dr. Dragu Marušiču pa sporočila tovariške kmetsko-mladinske pozdrave: »Z 9. občnega zbora »Zveze kmetskih fantov in deklet« pošilja kmetsko-delavska mladina uajiskrenejše kmetske pozdrave.« Nagovor predsednika »Zveze« V svojm nagovoru je predsednik tov. Kronovšek poudarjal, da se je vse delo kmetske mladine na podeželju, a tudi delo same »Zveze kmetskih fantov in deklet« močno razmahnilo, bodisi v organizacijskem oziru, ko je bilo ustanovljenih 35 novih »Društev kmetskih fantov in deklet«, bodisi v k ul t u mo- p ros v etne m pogledu s tem, da je biio na vseh koncih in krajih izvršenega dosti dela, kar izpričuje bogata statistika tečajev, predavanj, dramatskih iger, prireditev, zlasti tekem koscev in žanjic. Vse to delo »ta izvršila naš kmetski fant in dekle, v globoki veri, da je to edini pravilni način samovzgoje in izobrazbe kmetsko-delavske mladine. In pribiti je treba resnico, da je edino to gibanje, ta organizacija naše edino kmetsko gibanje in organizacija, kajti raste in ustvarja in se krepi iz svojega lastnega jedra, naravnost iz kmetsko-delavskega doma, kar daje jamstvo, da se tudi naš kmetsko-delavski dom z delom svoje mladine bliža svoji samostojnosti in neodvisnosti ter pada v prah jerobstvo in vsa sužnost. S pozivom k še večji in neomajni delavnosti je tov. predsednik zaključil svoj nagovor. Uspešno delo »Zveze« Podrobno in skrbno poročilo tajnika tev. Vlade Krefta je nudilo občnemu zboru pravo podobo vztrajnega in marljivega dela naših kmet-sko-delavskih fantov in deklet, ki se ne strašijo truda in žrtev za lepšo bodočnost kmetsko-delavskega stanu. To delo je zmogla le mladina, pre- Dopoldne na binkoštno nedeljo pa se je vršil slavnostni zaključek občnega zbora »Zveze kmetskih fantov in deklet« v prvem našem kmetskem domu v Beričevem pri Ljubljani, ki ga je zgradilo tamošnje »Društvo kmetskih fantov in deklet« z brezprimernim idealizmom in požrtvovalnostjo. Ta zaključek je bil v našem mladem gibanju ne le zgodovinski dan, bil je jasen dokument in potrdilo smotrenosti v organizaciji dn njenem življenju. Pod domačim krovom! To je želja vseh brezdomovincev, a tudi sleherne organizacije, ki vrši v narodu zgodovinske naloge, za kar mora imeti lastno streho in pod njo živo ognjišče prosvete in kulture. Nabito polna je bila dvorana novega, ponosnega doma. Veselja in domačnosti so gorele oči mladine, a tudi resnih mož in žen. Slavnostnega zaključka občnega zbora so se poleg vseh delegatov društev udeležili tudi številni tovariši in gostje. Posebno priznanje požrtvovalnemu delu taladine pa so izkazali naši odlični možje in voditelji, med njimi minister Ivan Pucelj in ban dr. Drago Marušič, ki sta bila deležna prisrčnega in domačega sprejema, katerega so jima priredile predvsem članice beričevskega »Društva kmetskih fantov in deklet,« a tudi vsa ostala mladina. V lepi dvorani novega doma se je zbrala ine samo mladina kmetsko - delavskega gibanja, temveč vsa velika in močna družina kmetskega gibanja: očetje in sinovi, matere in hčere, in žeta navdušenja, idealizma in borbenosti. — Statistično poročilo, ki ga je izrčpno navedel tov. tajnik, priobčimo v-naslednji številki. Poročilo blagajnika tov. Dane Andolška izkazuje, da je »Zveza« posvečala tudi gmotnim vprašanjem največjo skrb ter da ji je tudi v tem oziru delo zadovoljivo uspelo. O posameznih panogah »Zvezinega« udejstvovanja so poročali načelniki odsekov tov. Valentin Jankar, dr. Viktor Maček, Ivan Kronovšek, Vlado Kreit, Jože Bradač, dr. Janže Novak in Franee Gerželj. Delo po posameznih panogah je bilo, dasi so se odseki ustanovili šele na zadnjem občnem zboru, pravilno usmerjeno in je tako »Zveza« mogla opraviti kar se je največ dalo. Glavni organizacijski temelji so močno postavljeni, delo skrbno razdeljeno in z vsakim letom ga je treba pomnožiti, da bo tako »Zveza« zavzela odločilno in prvo mesto ne le kot kulturno prosvetna centrala vsega organiziranega gibanja kmetsko-delavske mladine, temveč kot žarišče vsega našega podeželja. Po rednih poročilih je sledila obširna debata o izvršenem delu, v katero je poseglo mnogo delegatov bodisi s kritiko, še bolj pa z nasveti in predlogi za bodoče delo, ki ga je treba najmanj podvojiti. V imenu nadzorstva je predlagal revizor tov. Janko Vičič razrešnico odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah so bili v Izvršilni odbor »Zveze« izvoljeni naslednji tovariši: predsednik Ivan Kronovšek, podpredsednika Tine Jankar in Lado Kline, tajnik Vlade Kreft, namestnik Stane Škrabar, blagajnik Line Žagar, odborniki: Matevž Trček, inž. Ivo Jelačin, Stanko Tomšič, Iva Bergantova, dr. Janže Novak, Jože Bradač, Ivan Breceljnik, Manica Romanova, dr. Srečko Go-Ijar, Jože Blaž, Ivan Lovrenčič, France Gerželj in revizorji: Fran Trček, Janko Vičič in Milan Mravlje. Po bogatem razgovoru o slučajnostih je tov. Ivan Kronovšek je pozval brez izjeme vse, tako novi odbor kot tudi vse delegate posameznih »Društev kmetskih fantov in deklet« k vztrajnemu in odločnemu delu ter na slavnostni zaključek občnega zbora, ki se je vršil naslednjega dne v prvem kmetskem domu v Beričevem. med to družino so sedli za mizo pod domačim krovom pomembni člani družine, tovariši minister Ivan Pucelj, ban dr. Drago Marušič, preč. župnik Janko Barle, senatorja dr. Janko Rajar in dr. Valentin Rožič, narodna poslanca Milan Mravlje in Albin Koman in drugi. Slavnostni zbor je v iskrenih in navdušenih besedah otvoril predsednik »Zveze« tov. Ivan Kronovšek, želeč kmetski pozdrav starejšim in mlajšim tovarišem in vsem gostom, imenoma vsem odličnim članom pod domačim krovom zbrane družine. V svojem govoru je dalje orisal splošno vse delo, ki ga je v preteklem letu izvršila kmetsko-delavska mladina ter poudarjal izredno pomembnost današnjega občnega zbora, ki se vrši pod domačo streho. Iskreno v imenu vseh pa čestital vrlini in požrtvovalnim beričev-skim fantom in dekletom ter izrazil priznanje za trud in delo, s katerim so zgradili lastni dom. Priznanje kmetski mladini V gromkem navdušenju zbranih je nato spregovoril minister Ivan Pucelj, ki je uvodoma naglasil, da je smatral za svojo največjo dolžnost in važnost, da se udeleži tega pomembnega dne prireditve kmetske mladine, dasi so ga vabili na več drugih prireditev. V nadaljnjih besedah je krepko podčrtal važnost organizacije za kmetsko-delavsko ljudstvo, ki se more edino na ta način zavarovati proti vsakomur. Dasi je res sila težko organizirati kmetskega človeka, kar sta često tožila tudi pokojni veliki bolgarski kmetski vodja Aleksander Stambolijski in pokojni hrvatski kmetski vodja Stjepan Radič, ker pač kmetskega človeka vsega absorbira njegovo dnevno delo, je vendar treba izvesti organizacijo, sicer interesi kmeta niso nikjer upoštevani. Mladina pa je up naroda, in je tudi up za to delo. V tem je njena velika naloga, in minister tovariš Ivan Pucelj je izrazil svojo srčno radost, da vidi to mladino tako odločno, močno zbrano in pripravljeno na to svojo nalogo za ohranitev in obrambo vsega kmetsko-delavskega naroda. Po besedah ministra Ivana Puclja je navdušeno in tov ari šk o pozdravljen spregovoril ban dr. Drago Marušič, zahvaljujoč se za lep sprejem, ki ga je bil predvsem vesel zavoljo iskrenosti in domačnosti in kmetske preprostosti in prisrčnosti. V svojem govoru je poudarjal važnost izobrazbe in organizacije za kmetskega človeka ter podčrtal žalostno dejstvo, da veČina šolane inteligence, ki je vsa izšla iz kmetske hiše, pozablja na svoj rodni stan, kar je v veliki meri krivo, da se kmetsko ljudstvo doslej ni moglo združevati in živeti v slogi kot to zahtevajo njegovi življenjski interesi. Srečen in radosten sem, je dejal ban dr. Drago Marušič, ko vidim mladino tako krepko združeno, složno in na delu, zbrano pod domačim krovom, ter zaključil s pregovorom, poudarjajoč, da mora šolana inteligenca popraviti svojo napako, »Svaka ptica svo-me gnezdu leti!« »Mir bodi v tem domu!« Vihar navdušenja pa je objel preč. župnika Janka Barleta, ko je povzel besedo: Preljubi! Božji Zveličar je rekel: V katero hišo stopiš, reci: mir bodi v tej hiši! Jaz duhovnik vam pravim: mir bodi v tem domu in božji blagoslov naj bogato rosi nanj. Mir pa bo, če bo ljubezen in sloga med vami. Na to delajte in postali boste močni. Edinosti, sloge, ljubezni manjka kmet-skemu ljudstvu in zato je razbito na stranke in jstrančice, ki ga pa vse pozabljajo. Ce pa boste vi složni in združeni v ljubezni, boste močni in Bog bo z vami. Praznik Sv. Duha je danes. V obliki ognja je prišel Sv. Duh nad apostole. Zakaj ogenj vse prestvarja; mrzlo, trdo železo se v njem zasveti in zažari in postane voljno in ga moreš obdelati. Ogenj kmetske misli pa naj pride v vaša srca, da bodo gorela za ponos in zmago kmetskega stanu. Duh božji in kmetski naj vas preveva. In kličem: Duh božji in kmetske misli naj zažari in vzplamti v vaših srcih, naj vas poživi, da boste v svoji domovini ustvarili veliko in v ljubezni složno kmečko stranko! Besede preč. župnika Janka Barleta so izzvale ponovno vihar navdušenja, nakar je spregovorila tovarišica Manica Komanova, ki je svoj pozdrav, a zlasti svoje opozorilo o vzgoji in izobrazbi ter ljubezni do rodne grude naslovila na vsa slovenska kmetska dekleta. Svoj pozdrav je nato še sporočil nar. poslanec tov. Albin Koman. Veseleč se lepih uspehov mladine, je zaključil, s smotrnim delom boste koristili sebi, svojemu stanu in domovini in mi vsi smo z vami. Po besedah in govorih, ki so še bolj tesno združili vso kmetsko družino v eni misli in enem cilju, so sledile volitve Glavnega odbora »Zveze«, nakar je predsednik tov. Kronovšek, v želji, da se vse delo mladega gibanja podvoji ter prinese popolno zmago kmetske misli, zaključil slavnosti zbor. Delegati Društva ter vsi gosti so bili nato ljubeznivo in prisrčno postrežem v gostoljubni hiši tov. Ivana Grada ter v radosti pričakali še popoldansko svečanost: otvoritev prvega Kmetskega doma. Kmetska mladina naročaj in čitaj svojo edino mesečno revijo »Grudo«! Sles-vncslni zaključek o&čaiega zh&eu ped dLomačim Iei?©v©i®2 Prvi hmetshi dom — olvor/cn Srčna želja vsakega človeka je, imeti svoj lastni dom, streho in pod njo ognjišče, okoli katerega se zbira družina k molitvi, delu in jelu. Kmetskemu človeku pa je lastna streha ne lo srčna želja, marveč neobhodna nnjnost, ako hočo sploh uspešno gospodariti, ako hoče biti sploh kmet ter živeti v neposredni zvezi z zemljo, ako hoče biti neodvisen in samostojen. Kot je po-edinec ena sama oseba, tako je tudi organizacija ena sama oseba, čeprav ima sto ali več članov, kajti vsi skupaj hočejo eno in se za skupni cilj skupno pripravljajo in borijo. Kakor je težko človeku brez strehe, tako je stokrat hujše organizaciji, ki je brez lastnega krova in skupnega ognjišča. V Sloveniji, pravijo in pišejo, da smo napredni, kar se tiče društvenih domov; res, dosti jih je, toda kmetskega nobenega, ker ni bilo lastne samostojne organizacije in ker so bili in so kmetje razbiti na sto strani. Kmetsko-delavska mladina pa v svojem gibanju, v svojih »Društvih kmetskih fantov in deklet« zbira in združuje vse te ude v močno in složno mlado kmetsko-delavsko gibanje, v lastno kulturno in socijalno-gospodarsko organizacijo, ki nujno upliva in jača složno kmetsko politično gibanje. "Vsem tem organizacijam, »Društvom kmetskih fantov in deklet« pa je treba sedaj, ko so močna in okrepljena, lastne strehe, lastnega doma, ki bo žarišče kmetske kulture in prosvete, ki bo naša kmetsko-delavska univerza, kjer se bomo fantje in dekleta pripravljali za življenje, za borbo. In v Beričevem so bili fantje in dekleta prvi, ki so si sami zgradili lastno streho, lasten kmetski dom, lastno kmetsko univerzo. Si jo zgradili ne kot gradi »gospoda« visoke palače, temveč z znojem, v poznih večernih urah po trdem vsakdanjem delu, z vero v zmago kmetskega gibanja. Vzgled so nam vsem in s priznanjem jim čestitamo. Pričetek slavnosti Po zaključenem slavnostnem zborovanju »Zveze« je Beričevo v zgodnjih popoldanskih urah binkoštne nedelje nanovo in še bolj oživelo. Od vsepovsod so prihajali številni kmetski pokretaši, da prisostvujejo otvoritvi prvega Kmetskega doma. Prostrani prostor okoli novega, ponosnega doma se je tesno napolnil z mlado in staro kmetsko armado. Kmalu po 2. uri je z govorniškega odra, kjer so bili zbrani številni kmetski pokretaši in gostje, med njimi minister Ivan Pucelj, ban dr. Drago Marušič, senatorja dr. Rajar in dr. Rožič, nar. poslanci Milan Mravlje, Albin Koman in Anton Cerar, sreski načelnik dr. Žni-daršič, nač. kmet. odd. inž. Židanšek, univ. prof. dr. Kidrič in drugi, spregovoril predsednik domačega »Društva kmetskih fantov in deklet« tov. Alojz Avsec iskreno dobrodošlico prav vsem, ki so prihiteli na otvoritev prvega Kmetskega doma, imenoma je veljal njegov pozdrav pokrovitelju slovesnosti, banu, od vseh spoštovanemu in ljubljenemu tovarišu dr. Dragu Ma-rušieu in dragemu vodji slovenskega kmetskega ljudstva, ministru tovarišu Ivanu Puclju, navzočim narod, poslancem, senatorjema in vsem zastopnikom. V bratski ljubezni pa je pozdravil predsednik predvsem vse drage tovariše in tovarišice, ki so prihiteli iz vseh krajev Slovenije, kjer ponosno vihra zeleni prapor kmetsko-mladinskega gibanja. Njegov poziv k spominu Nj. Vel. kralja Aleksandra I. z brzojavko, je izzval val navdušenja in enoglasno odobravanje. Končno pa se je vsem, ki so kakorkoli doprinesli k uresničenju doma, iskreno zahvalil; dragemu društvenemu očetu tov. Ivanu Gradu st. imenoma s tem, da je številni množici sporočil, da ga je društvo imenovalo za prvega častnega člana, kar so navzoči z navdušenjem pritrdili. Vsem navzočim sta nato želela dobrodošlico domači župan in šolski upravitelj. Poveličano delo kmetske mladine Kot da se je nebo razveselilo dela kmetske mladine in ga blagoslavlja, je par trenutkov pričel rositi dež. Tovariš Stanko Tomšič je medtem kot član društva govoril o pomenu in smernicah kmetsko-mladinskega gibanja, o organizaciji kmetske mladine ter o vseh silah, ki so ustvarile ta ponosni kmetski dom. Pov-darjajoč načela mladega gibanja, je pribil odlike mladine, ki so skupnost, čut odgovornosti ter poštenost in resnica in končno trdna volja in borbenost, kar vse se pri starejši generaciji čestokrat pogreša. In končno zaključil svoj govor, za katerega je žel obilo priznanja: Zvesti svojim načelom so se člani Društva kmetskih fantov in deklet v Beričevem pred leti lotili dela. Trnjeva je bila pot začetka, navali nasprotnikov so se vrstili in skušali razbiti naše vrste. Pri tem niso izbirali sredstev. Celo nekateri izmed onih, ki so nam bili naklonjeni, so zmajevali z glavo, češ saj ne bo šlo. Nismo klonili. Trpko smo okusili društveno brezdomo-vinstvo in se prepričali, da bo naše delo moglo doživeti polni razmah šele tedaj, kadar bomo imeli svoj društveni dom, ki nam bo nudil varno ognjišče. Odločili smo se. Toda časi so bili težki, denarja nismo imeli. Ali naj res zaradi tega ostane naš sklep neizvršen? Saj imamo vendar 50 parov krepkih, mišičastih rok, saj imamo trdno odločno voljo: sami si ga bomo zgradili. 1. novembra lanskega leta smo zasadili prvo lopato. Kar nismo mogli radi dela na svojih domovih po dnevi, to smo storili pri električni luči ponoči. Naš dom, katerega smo si tako vroče želeli, je rastel pred nami od dneva do dneva, in pred zimo je bil pod streho. Danes stoji pred nami dogotovljen. Kakor je vsakomur izmed nas draga lastna rojstna hiša, tako je nam vsem drag in ljub naš skupni kmetski dom. V njem hočemo svoje delo podvojiti, da bodo sadovi nas in naših naslednikov prihajali iz tega doma kakor vse poživljajoči vir in kakor žarki spomladanskega solnca prebujali našo občino in vse njene občane k boljšemu in slož-nejšemu življenju! Beseda pokrovitelja — bana dr. Draga Marusiča V splošnem vzklikanju in navdušenju je nato spregovoril ban dr. Drago Marušič kot pokrovitelj slavnosti. Draga mladina! Kot pokrovitelj te slavnosti otvarjam kmetski dom. Največje veselje mi je ne ker je to naš prvi kmetski dom, temveč ker vsi želimo, da mu sledijo še drugi, ki naj bodo vsi namenjeni našemu kmetu, ki je po svoji važnosti prvi med nami in ki je zaradi svoje ljubezni do grude in domače hiše simbol državotvornosti. Je pa ta dom ne le simbol sloge in državotvornosti, temveč tudi svetel, najsvetlejši primer idealizma in požrtvovalnosti, ki jo težko kje najdemo posebno dandanes. Ta idealizem, ta požrtvovalnost kmetske mladine pa ne bo gradila le kmetskih domov, gradila bo naš največji dom, našo narodno državo, gradila kot je pokazal pot sam Nj. Vel. kralj. Pri tej gradbi, in to je moja najsrčnejša želja, ki jo sporočam predvsem vsem našim dekletom, sodelujte vsa dekleta, vse kmetske žene. Od vas je odvisna vsa vzgoja bodočega pokolenja, ve ste tiste, ki mu boste vcepile v srce in duha nauke za na pot v življenje. Tri ogle hiše podpirate, veli narodni pregovor, ki je resničen. Bodi zato še predvsem vsak vaš dom svetel vzgled ljubezni do grude in naroda, a tudi do države in njenega viteškega vladarja, h kateremu plovejo danes naše misli in ki mu kličemo: Naj živil Po svečanem trenutku, ko je vojaška godba zaigrala državno hii«'1^ in ko so se polegle ova-cije Nj. VeL kralju in banu tovarišu dr. Dragu Naročila vodje, ministra Ivana Puclja Marušiču, je povzel besedo minister tovariš Ivan Pncelj, ki je naročal čuvarjem doma: Danes praznujejo krščanske cerkve po vesoljnem svetu enega največjih praznikov, praznik Sv. Duha* In nikoli ni bilo človeštvo bolj potrebno darov Sv. Duha kakor danes, v času moralne in duhovne krize. Zato mislim, da je jako posrečena' ideja, da se je prvi kmetski dom otvoril na praznik Sv. Duha. Danes je torej velik praznik, cerkveni praznik, a tudi praznik našega po-kreta, naše kmetske misli. In če je to velik' praznik naše kmetske misli, našega kmetskega' pokreta, potem je jasno, da je to tudi največji! praznik mojega življenja. In ko sem tako srečen,-da danes prisostvujem otvoritvi kmetskega doma, je moja dolžnost, da mu zapišem in dam tri naročila, ki se glase: 1. naročilo: Dom bodi posvečen kmetskemu ponosu. Brez ponosa poedinca ni človeka, brez ponosa naroda ni naroda in brez ponosa stanu ni stanu. Zato bodi ta dom žarišče, kjer se boste vzgajali v kmetskem ponosu, da bo vsak tako vzgojen, da se bo ponosno in samozavestno udaril po prsih in vsakomur rekel, jaz sem kmet, ki živi vse. Kmetski dom v Beričevem t. naročilo: Dom bodi posvečen kmetski prosveti! Kdor hoče nekaj veljati, kdor hoče odločevati, se mora pripraviti. Pripraviti pa se je treba z izobrazbo, kulturo in prosveto. In v tem domu bo prilike dovolj za to izobrazbo iti pripravo. B. naročilo: Dom bodi posvečen kmetski borbenosti. Ni to pozivanje na borbo stanu proti stanu k razdoru, nego pozivanje k zaščiti interesov svojega stanu. Vsi vemo, da se v teoriji vedno povdarja, da je kmet prvi, da so njegove zasluge in važnost največje, kadar pa mu je treba priznati pravice in mu dati, kar mu gre, takrat se ga pozabi. Potrebno je zato, da se pam postavi v obrambo za svoje interese ter poskrbi, da bo zavarovan, da bo sam odločal s svojo močjo. Da bo to dosegel, mora biti borben. Na to zdravje, korist in borbenost pozivam »Zvezo kmetskih fantov in deklet«, vsa društva ter v=.o kmetsko mladino. Dragi fantje in dekleta, če se boste ravnali po teh mojih naročilih, potem sem prepričan, da boste priborili sebi in svojemu stanu boljšo bodočnost! Zbrane vrste mladine so z navdušenjem sprejele naročila tovariša Ivana Puclja, nakar je govoril še predsednik »Zveze« tov. Kronor-šek, ki je povdarjal, da je dom zasluga in sad organizacije, zato naj se vsa mladina čimprej organizira in naj ji bodo Beričevci za svetel vzgled. Končno pa je želel senator dr. Rožič lepih uspehov v novem domu. Vsem govornikom se je predsednik tovariš Avsec iskreno zahvalil in proglasil, da je dom otvorjen. V domu in okoli njega je nato pričelo živahno življenje, ki je v radosti in zadovoljstvu lepega uspeha agilnega društva dalo neumornim tovarišicam in tovarišem iz Beričevega iskreno priznanje. iCznelsikeniu vodji zzi borcu šllelzsaLndvu Slamboliskomu (Ob desetletnici njegove mučeniške smrti.) Kmetsko gibanje in kmetska organizacija imata za seboj od svojega postanka do danes že svetlo zgodovino borbe za zmago kmetske misli. 'Za to svetlo zgodovino, za zmago kmetske misli je padlo nešteto najboljših mož in sinov, in neštetokrat je tekla kri, da je potrdila vse mlade generacije v veri in delu, ki je danes na zmagovitem pohodu. Eno najsvetlejših znamenj pa je brezdvomno gigantska borba bolgarskega kmetskega gibanja. Deset let bo minilo te dni, odkar so bolgarske meščanske teroristične tolpe, ojačane s podporo zapadno evropskega kapitalizma, izvršile krvavi udar na ustvarjajoče, pravično in demokratično bolgarsko kmetsko gibanje, ki mu je bil takrat duhovni voditelj pokojni Aleksander Stamboliski in ki si je s svojo organizacijo, s svojo vzgojo, složnostjo in disciplino priborilo v državi prvo in odločilno besedo. Na tisoče kmetov je takrat izkrvavelo pod udarci in zločini meščansko-kapitalističnih tolp, a najhujši udarec, iki je zadel najgloblje ter zasekal bolgarskemu kmetsko-delavskemu narodu široko zevajočo rano, je bil zverinsko-podli in zavratni umor kmetskega vodje Aleksandra Stamboliskega. Še danes, po desetih letih krvavega zločina, ni mogoče točno z vseh strani pojasniti umora kmetskega borca Aleksandra Stamboliskega. Toda to tudi ni važno in potrebno! Eno samo spoznanje nam pove glavni vzrok: povsod tam, kjer sta se kmet in delavec toliko izobrazila in organizirala, da sta si po načelu demokracije, t. j. pravične vlade večine, priborila v katerikoli državi prvo besedo v odločanju pri socijalno-gospodarskih vprašanjih ter iztrgala kot večina politično vodstvo iz rok maloštevilnega meščanstva, buržoazije in aristokracije, povsod tam je tekla kmetska kri, povsod tam so zadeti od zločinske roke umrli najboljši njuni možje in sinovi, povsod tam se je meščanska in kapitalistična manjšina zatekla k nasilju, segla po orožju in z gnusnimi zločini uveljavila svoje nesocijalne gospodarske interese in tako ponovno zasužnjila in pričela izkoriščati večino: kmeta in delavca. Ne država, ne zakoni niso ščitili večine — kmeta in delavca — zmagala je »pravica« bogatega, tistega, »ki kaj ima«, tistega, ki hoče vladati za vsako ceno, tistega, ki mu je demokracija, na-cijonalizem, vera in podobno samo sredstvo, s katerim slepi široke vrste naroda, da jih potem, tako zaslepljene in speljane s prave poti: od gospodarsko-socijalnih vprašanj, lažje in nemoteno izkorišča. Prav v tem tiči glavni vzrok krvave tragedije bolgarskega kmetskega gibanja pod vodstvom Aleksandra Stamboliskega. V tem je vzrok, zakaj je morala pasti glava velikega borca za kmetsko in delavsko pravico. Predobro je poznal pokojni Stamboliski ves ustroj današnje človeške družbe, kjer pomeni bogat poedinec vse, milijoni in milijoni delovnega ljudstva pa so le njegova molzna krava, ker so šibki, med seboj sprti za suhe drobtinice z bogatinove mize, neorganizirani in gospodarsko odvisni od njegove volje. Njegov močni duh je globoko proniknil v vse bitje in nehanje kapitalističnega družabnega reda. Kot kmet, ki potrebuje za svoj napredek miru in neodvisnosti, pa je tej krivični gospodarski in družabni ureditvi napovedal miroljuben, toda vztrajen in nezlomljiv boj. Brez bajonetov, brez diktature in zatiranja meščanske in aristokratske manjšine je vodil borbo v znamenju demokracije, za katero pa morata biti kmet in delavec vzgojena in izobražena. Zato je bilo na njegovem praporu zapisano geslo: kmetsko-delavska prosveta in vzgoja. In sloge in skupnosti je treba za zmago v taki borbi; zato je organiziral svojo zmagovito »Kmetsko zvezo«, v kateri so se združevali kmetje in ki je pravično zastopala interese vsega kmetsko-delavskega naroda. Ta vztrajna, nezlomljiva, a vendar vseskozi pravična in miroljubna borba bolgarskega kmetskega gibanja je tudi zmagala, kajti organiziran, izobražen ter po Aleksander Stamboliski Dne 1. junija ob 8. uri se je slavnostno otvorila kmetijska potujoča razstava v Ljubljani. Slavnostne otvoritve so se udeležili zastopnik kralja brigadni general Dragomir Popovič, ban dr. Drago Marušič, zastopnik knezoškofa kanonik Sušnik, pomočnik bana dr. Otmar Pirkmaje^, Župan dr. Dinko Puc, senatorja dr. Ravnihar in dr. Gregorin in zastopnik knezoškofa kanonik Sušnik, pomočnik bana dr. Pirkmajer, župan dr. Dinko Puc, senator dr. Ravnihar in dr. Gregorin in zastopniki gospodarskih korporacij, kakor Kmetijske družbe, Zbornice TOI, Delavske zbornice, velesejma ter zastopniki zavodov zadrug in društev, ki so sodelovali pri razstavi in kateri so v veliki meri pripomogli, da se je potujoča razstava preuredila in prilagodila našim slovenskim prilikam in razmeram. Navzoče odlične zastopnike je nagovoril ban dr. Drago Marušič, ki je v svojem govoru predvsem povdarjal moralni, vzgojni in kulturni pomen potujoče razstave in šole, ki naj tudi idejno poveže naš kmetijski stan k državotvorni solidarnosti in k vzajemnemu delu pri pospeševanju kmetijstva v Jugoslaviji. Uspeh razstave ne more izostati, ker razstavni materij al nazorno pokazuje, kako naj kmet obdeluje zemljo, ki je njegova domovina, da bode rastlo blagostanje v narodu in v državi. Z željo, da naj razstava pri svojem potovanju po dravski banovini prinese kar največ koristi našemu kmetu in gospodarskemu napredku Slovenije, je zaključil g. ban svoj govor. Nato je načelnik kmet. oddelka inž. Zi-danšek pozdravil odlične predstavnike ter se zahvalil vsem društvom, zavodom in ekspertom, ki so sodelovali pri opremi in pri ureditvi razstave. Razstava prikazuje stanje kmetijstva v Sloveniji, zato naj jo obišče vsakdo, ki ga zanima kmetijsko gospodarstvo v dravski banovini. Vsak obiskovalec pa naj se s hvaležnostjo v srcu spomni pri ogledu te strokovne razstave na inicijatorja Nj. Vel. svojih zadružno-gospodarskih organizacijah neodvisen kmet mora zmagati povsod tam, kjer tvori večino naroda. Toda ta zmaga ni šla v račun manjšini, ki je bila tako potisnjena z odločilnega in ukazovalnega mesta, ko se ji je uprla molzna krava ter ni hotela biti več samo predmet izkoriščanja; ta zmaga je odpravila »korita« in očistila bolgarsko javno družabno upravo od korupcije, sleparij in goljufij in pred vsem narodom razkrinkala »plemenito gospodo«, ki misli, da je rojena le zato, da druge vlada in na njih račun živi. Ob stran potisnjena manjšina se je oborožila ter na zločinski način uničila vse, kar so pravičnega in poštenega zgradile in ustvarile pravične in poštene kmetsko-delavske roke: kar je ustvarila kmetsko-delavska demokracija. Z nasiljem in krvjo je uničila neprecenljivo delo kmetskih rok ter se spet polastila vodstva. V teh mejah leži bistveni vzrok bolgarske kmetske tragedije junija leta 1928. Čeprav je manjšina uničila vse, enega ni mogla, namreč ideje, duha. Ta duh živi, dasi je že deset let truplo Stamboliskega v zemlji, kajti ta duh je neuničljiv in mora zmagati. Duh pok. Aleksandra Stamboliskega pa je obogatil in dal moči tudi nam slovenskim in jugoslovanskim kmetom in delavcem. Tudi za nas je bila prelita njegova mučeniška kri in kri najboljših bolgarskih kmetskih sinov; skrbimo, da ne zaman, in s tem bomo najpobožneje počastili desetletnico smrti Aleksandra Stamboliskega. kralja Aleksandra, kateremu so udeleženci zaklicali trikratni »živijo«. Prečital je uda-nostno brzojavko kralju Aleksandru, ter pozdravni brzojavki ministroma za kmetijstvo in za promet. Zahvalil se je g. banu za dovolitev kredita za razstavo in za poseben kredit v svrho nagrade milijonskemu posetniku, ki bo dobil lep nov plug. Pod vodstvom upravnika inž. Sadarja in delegata glavnega izvršilnega razstavnega odbora inšp. Njemčanina so si gostje ogledali v 22 vagonih razstavljene predmete, plemenske živali, stroje, kmetijske rastline, žitna in travna semena itd., ki je pravilno tolmačeno vsak vagon za sebe zanimiva in poučna razstava. Globok vtis je napravil na visoke zastopnike vstop v prvi vagon, kjer so razstavljeni mrjasec in svinj ca nemške požlahtnene pasme s kmetijske šole v št. Jurju, ter mrjasec in svinj ca angleške pasme z znanega vzrejevališča veleposestva Beltinci v Prek-murju. Tu se nahaja tudi jezerska-solčavska ovca, ki je velikega pomena pri pospeševanju ovčjereje v naši banovini. Tabele in slike v živinorejskem odelku od rodovniških društev in zadrug pričajo o visoki stopnji vzrejevanja naše plemenske živine. Zelo lične so mnogo-brojne slike plemenskih živali od Zveze selekcij skih društev v Beltincih. V perutninarskem vagonu so razstavljene krasne družine naših selekcijoniranih štajerskih kokoši. Tabele o potomstvu in o nesnosti jasno kažejo visoko pasemsko vrednost te domače-grudne kokoši. Leghornke z rekordno nesnostjo niso za naše male kmetijske razmere. V tem oddelku še vidimo ostalo perutnino, race, gosi, pure, kakor tudi mnogo lepih pasem naših domačih zajcev. V vagonu za mlekarstvo so razstavljeni mlekarski stroji in poučne karte ter tabele. V tem oddelku se obiskovalci razstave lahko prepričajo o dobroti naših mlečnih izdelkov, Kmetijska -potujoča vazslava in šola v Sloveniji Otvoritev v Ljubljani. ki v resnici ne zaostajajo za.onimi.iz napred-i onih kmetijskih dežel. V^ poljedelskem vagonu vidimo vsa -semena naših žit, trav( detelj in še drugih kme-1 t.jiskih rastlin, ki se pridelujejo v Jugoslaviji. Za našega kmetovalca je posebno važno, ■ eu si ogleda razne selekcij onirane vrste naših žit in razne vrste' fižola, kakor; prepeličarja, mandalona, cipra in ribenčana,' katere vrste naj se sadijo in širijo po naših kmetijah. Skoda, da razstavni odbor ni razstavil naših miajboljših vrst krompirja oneido-vca in'rožnika, kar bi bilo velike gospodarske vrednosti; in-najboljša prilika, da se širom Slovenije seznani ^narod s temi odličnimi krompirjevimi vrstami. V sosednjem'vagonu najdemo našo se-menogojsko'postajo v Beltincih in njene potom individualne odbire in križanja vzgojene žitne vrste pšenice, ovsa in ječmena. Vrste so izložene v zrnju in klasju tako,- da .posetniki lahko opazijo na teh rastlinah, da so odporne prbtkboleznim, zlasti proti1 rji in da dajejo lepe pridelke, ki so označeni na poedinih kozarcih in na spletenih vzorcih klasja. V tem vagonu so nameščeni vzorci selekcioniranega semena s semenogojskega zavoda na državnem veleposestvu Belje. Poučna in zani-,miva je tabela o selekciji koruze, o postanku koruznih linij (vrst), iz katere je razvidno, koliko znanstvenega, dolgotrajnega in potrpežljivega dela mora premagati semenogojec pri vzgajanju novih vrst, ki naj odgovarjajo vsem zahtevam naših producentov in konzu-mentov. Selekciji, odbiri naših kmetijskih rastlin bode treba posvečati več pažnje v naši banovini, saj vidimo pri vseh drugih kmetijskih panogah, kakor pri vinarstvu in sadjarstvu že točen sortiment vrst za poedine okoliše, dočim pri naših žitih, krompirju in fižolu še vedno nismo popolnoma na jasnem, katere vrste naj se priporočajo za posamezne okoliše, ki bi pod danimi pogoji najbolje uspevale. Skrbno in poučno je opremljen sadjarski in vinarski oddelek. Vse hvale vredno je tudi čebelarstvo. Veliko zanimanje vzbuja vagon o veterinarstvu in o živalskih kužnih boleznih s posebnim ozirom na nevarnost prenosa teh bolezni na ljudi. V velikem obsegu je zastopano gozdarstvo, kot zelo važna gospodarska panoga v dravski banovini, kateri pripada 43 »/o celotne površine Slovenije, častno je za-, stopan oddelek za agr. operacije, ki deluje že skoraj 50 let v korist pospeševanja kmetijske" produkcije in večje dobičkanosnosti naših kmetij. Obiskovalec razstave vidi tudi razvoj in. koristi zadružništva, katero je največ pri-, pomoglo do osamosvojitve našega posestnika v vseh panogah našega kmetijstva. Kmetijska družba, najstarejša zastopnica kmetijskih koristi in kmetijskega stanu, nudi v lepo opremljenem vagonu kmetijske potrebščine, ki so priznano prvovrstne kakovosti. i Poleg vseh omenjenih oddelkov in skupin pa najdete na razstavi še mnogo drugih tvrdk in zavodov, ki nazorno pokazujejo racijonalno uporabo umetnih gnojil, predelavo naših industrijskih rastlin itd., zategadelj potujočo razstavo toplo priporočamo našemu kmeto-1 valcu, pa tudi mestnemu občinstvu, da jo v čim večjem številu obišče. Nikdar se vam ne bode nudila -ugodnejša prilika, da na vaših: železniških postajah vidite toliko potrebnega' in koristnega za vaša kmetijska gospodarstva. Zanimajte se torej za dneve, kedaj prispe razstava v vaš srez, da jo v velikem številu posetite. Vaš verni tovariš! Od nekdaj že je Schichtovo terpen-tinovo milo gospodinji zvest zaveznik pri pranju in domačem delu. Ohranite mu tudi Vi trajno prijateljstvo. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih nuL popre| zc Žmenskaifc7/TERPENTIN0V0 MILO PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! Civcrifcv %III. velese/ma Qb' navzočnosti zastopnika vis. pokrovitelja vel esejma Nj. Vel. kralja gospoda brigadnega generala Viadimirja Cukovca komandanta Dravske divizije, ministra za socijalno politiko in narodno zdravje g. Ivana Puclja in ob častni udeležbi najvišjih predstavnikov oblasti, zastopnikov tujih držav, metet, raznih organizacij, korporacij in društev je prima«. To se pravi, ako prodaš 1 ameriški dolar po kurzu Din 48-80 in dodaš še 28^%, dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute. nudi po najnižji ceni fUhomcm Osred. gosp. zadruga v Ljubljani r. z. z o. z. Kolodvorska ul. 7. Poceni posojila počenši od 2.000 dinarjev do petstotisoč dinarjev, za vse svrhe, stanove in poklice, od-plačljivo v malih mesečnih obrokih dajejo: „Stavbne Mobilne Zadruge", Ljubljana, Mestni trg 25./I. Iščejo poverjenike ! Modroci 11 Najceneiše in najboljše modroce (feder-modroce), otomane, mreže, divane, športne fotelje in garniture Vam nudi f. SAIOVIC, Vsa tapetniška dela po nizki ceni Kupujte domače blago! efefea posojilnica gend,c EKTEa^sa reg. zadruga z neosae/eno zavezo v Hjuhljam, l^vševu (f&unajslsa) cesta. IS (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge narastle na nad Din 230 milijonov izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „ Kreditni zavod trgovino in industrijo Ljubljana Prešernova ulica štev. 5C (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana - Telefon štev.: 20-40,24-57,25-48; interurban: 27-06,28-06 PETERSON INTERNATIONAL BANKING CODE Obrestovan je vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedeposif i. t. d. Lavteno olje, firnež, emallne in ostale lake, oljnate barve, lanene tropine li m T atroko »padajoie blago kupita dobro, lolidno In po smarnlb e e n a b pri MEDIČ-ZANKL ti TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKA IN BARV UUBUANA • MEDVODE • DOMŽALE Ekspozitura Beograd • Podružnica: Maribor, Novi Sad • Lastnik: Franjo MedM Koso im srpe e garancijo, izdelane iz najilnejšega švedskega jekla v staroznani tovarni kos in srpov Kajetan žHnačtč v Tržiču nudi 99 Ekonom", Ljubljana Kolodvorska ulica 7 Sk eztem OSREDNJA GOSPODARSKO ZADRUGA v Ljubljani nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa Kclcdv c&sfoa ulica šiev. 7 Kmetje 1 Ku&ujte samo domače izdelke J Denar naSoiife naib®!je in najvarneje pri domačem zavodu V UUBIJ SBffiiE REG. 11 Z NEOMEJENO ZAVEZO J« .A,-; , a? v. tv Vloge pa knjižice in tekoči račun obrestuje po 5%, pri tromesečni odpovedi l po 6%, večje stalne vloge po dogovoru Stani« vlog Mn 35,000.000-- Mzarvni zaklad: Mn 1,100.000-- Blagajniške ure: Ob Ravnikih od 8—127,, In od 3—47,, le ob sobotih In dnevih pred prazniki od 8—127, ure &, i P ^-m fi Taviarleva (Sodnai ul.1 Telefon štev. 28-47. — Račun poštne hranilnice štev. 14.257. — Brzojavi: „Kmetaki dom" Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja Posojila daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji Podružnici: v Kamniku, Glavni trg v Mariboru, Slomškov trg 3 Urednik; Janko ViClfc — izdajo za koiuuicu Is o o H i p a o. — i taka i13ka1.ua Makui itaedJlavnik tiskarne: O. Mihalekl, Ljubljana.