Kmalu deželni odlok o dvojezičnosti Tržaško operno gledališče v času suhih krav V Gorici severni veter ruval drevesa Primorski št. 265 (20.B9B) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Šport X TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 12. NOVEMBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Odbornik je bil jasen in odkrit SandorTence Deželna uprava je v preteklosti večkrat pozvala odgovorne v slovenski manjšini, da se dogovorijo o drugačni porazdelitvi javnih prispevkov. V času Illyje-ve uprave, ki je sicer precej nepremišljeno podaljšala seznam t.i. primarnih organizacij in ustanov, je na to vprašanje opozarjal odbornik Roberto Antonaz. Podobna stališča sta zagovarjala tudi njegova naslednika Roberto Molinaro in Elio De Anna. Za razliko od Antonaza, čigar uprava je kazala zanimanje za Slovence, sta bila Molinaro in De Anna člana deželne vlade, ki za manjšino ni naredila skoraj nič. Sodeč po včerajšnjih besedah odbornika Giannija Torren-tija na seji posvetovalne komisije za Slovence misli sedanja deželna vlada ustvariti pogoje za nove načine delitve davkoplače-valskega denarja. Nobenih z vrha vsiljenih odločitev, kot je nekajkrat zagrozil De Anna, ampak dogovorjene rešitve s slovensko manjšino. »Njeni voditelji morajo razumeti, da ne gre za ukrepe v korist uprave FJK, temveč slovenske narodne skupnosti,« je poudaril Torrenti. Sedanji sistem javnega financiranja Slovencev je bil dober v določenem zgodovinskem obdobju, sedaj pa ne več in ne bo dolgo zdržal, je bil jasen odbornik. Dežela je včeraj povedala svoje, na potezi je sedaj slovenska politika, začenši s krovnima organizacijama. Vsi poskusi »sa-moreforme« so doslej klavrno splavali po vodi. Bo kdo tokrat sploh resno prisluhnil odborniku Torrentiju? posvetovalna komisija - Stališče odbornika Giannija Torrentija Deželna vlada predlaga nov sistem javnega financiranja manjšine boljunec - Folklorna skupina Stu ledi 40 let v znamenju plesa in glasbe TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina predlaga nov sistem javnega financiranja ustanov in organizacij slovenske manjšine. Odbornik Gianni Torrenti je na včerajšnji seji posvetovalne komisije za Slovence izrazil upanje v dogovor med manjšino in Deželo ter tudi znotraj manjšinske skupnosti, kar je politični predpogoj za reformo. Deželna uprava predlaga, da bi pol državnih prispevkov namenili redni dejavnosti ustanov, pol pa za njihove konkretne projekte. Posvetovalna komisija je vzela na znanje, da je deželna uprava zavrnila prošnje šestih ustanov in društev za vpis v seznam primarnih organizacij. V tem seznamu bo torej še naprej 21 naslovnikov, obstaja konkretna možnost, da se bo to število zmanjšalo. Na 3. strani gorica - EZTS V strateškem načrtu tudi soški park GORICA - Turistično ovrednotenje Soče, vzpostavitev mreže čezmejnih zdravstvenih storitev ter oživitev železniškega vozlišča med Gorico, Novo Gorico in Šempe-trom-Vrtojbo so prvi ukrepi, ki jih bo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO predstavilo in skušalo uresničiti v evropskem programskem obdobju 2014-2020. Skupščina EZTS GO, ki se je včeraj sestala v dvorani občinskega sveta v Gorici je v ta namen sprejela osnutek za pripravo strateškega načrta. Na 17. strani BOLJUNEC - Tržaška folklorna skupina Stu ledi je štiridesetletnico svojega delovanja proslavila s plesom in petje na odru občinskega gledališča Prešeren v Boljuncu. Obletnico je vključila v mednarodno srečanje Čez tri dole, čez tri gore: s Tržačani so tako nastopili še plesalci in godci belokranjske folklorne skupine iz Predgrada ob Kolpi in istrska glasbena skupina Vruja. V okviru prijetne prireditve je Občina Dolina podelila predsedniku Marjanu Spetiču najvišje občinsko priznanje - odličje prijateljstva. Na 6. strani napoved Dvojezičnost: FJK pripravlja nov dekret KOPER - Predsednica Fur-lanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je med včerajšnjim obiskom v Kopru napovedala nov dekret o izvajanju vidne dvojezičnosti na območjih, kjer živijo Slovenci. Serracchianijeva se je srečala z ministrico za Slovence v zamejstvu Tino Komel ter s predstavniki italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in Hrvaški. Na 2. strani Splošna stavka in globlja kriza v FJK Na 4. strani TPPZ in prijatelji nastopili v Nabrežini Na 6. strani Slovenska hvaležnica v cerkvi sv. Justa Na 7. strani V Tržiču bodo iskali težke kovine v lišajih Na 18. strani prosek - Včeraj višek praznovanja Sv. Martin prinesel novo vino ... in zimo škrbina - Slovesnost v spomin na primorske padalce John Earle se je pridružil »svojim« padalcem, za katere je toliko naredil ŠKRBINA - Tako kot večkrat doslej je včeraj številne udeležence spominske svečanosti za primorskimi padalci dočakal vetrovni, bolj zimski kot jesenski dan. Tokrat je slovesnost potekala v znamenju njenega pobudnika, pred kratkim preminulega Johna Earla, britanskega časnikarja in medvojenga častnika SOE, ki je o tragični usodi padalcev napisal knjigo Cena domoljubja. Pred spominskim obeležjem na pročelju Adamičeve domačije se je zvrstilo več govornikov, nastopili pa so mladi člani kvarteta trobil komenskega pihalnega orkestra, domači harmonikar in recitatorji Zavoda združenega sveta iz Devina. Na 2. strani 9771124666007 2 Sobota, 9. novembra 2013 koper - Debora Serracchiani se je srečala z ministrico Tino Komel Predsednica deželne vlade napoveduje nov odlok o vidni dvojezičnosti v FJK TRST - Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani bo v kratkem (morda že ta teden) podpisala odlok o izvajanju dvojezičnosti v javnih ustanovah in podjetjih. Gre za drugi ukrep (prvega je svoj čas podpisal Renzo Tondo) o vidni dvojezičnosti na osnovi zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki tokrat zadeva cestne smerokaze in table, avtocestna in cestna podjetja ter poštno upravo. Dekret je že doživel pristanek paritetnega odbora za slovensko manjšino. Serracchianijeva je bližnji podpis dekreta sporočila ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu, s katero se je včeraj dopoldne srečala v Kopru. Ministrica in predsednica sta preučili stanje odnosov med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, ki so zelo dobri, lahko pa bi bili še boljši, sta soglašali. Posebno pozornost sta namenili slovenski manjšini v FJK, pri čemer sta se zavzeli za rešitev znanih prostorskih in drugih težav dvojezične šole v Beneški Sloveniji. V Kopru je tekla beseda tudi o sodelovanju na področju kulture, turizma in okolja, s posebno pozornostjo do Krasa ter do tozadevnih čezmejnih projektov. Serracchianije-va je svojo gostiteljico seznanila tudi s cilji projekta evroregije Senza con-fini (Brez meja), v katerega naj bi Slovenija pristopila, ko bo dobila pokrajine oziroma regije ki še niso na obzorju. Govor je bil tudi o čezmej-nem zdravstvu in o ozemeljskem sodelovanju (projekt Gect), pri katerem so soudeležene občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Predsednica deželnega odbora se je sestala tudi s predsednikom izvršnega odbora Italijanske unije Mau-riziom Tremulom ter s podredsed-nikom Ljudske univerze (Universita popolare) Fabriziom Sommo. Pogovoru je prisostovovala italijanska generalna konzulka v Kopru Maria piran - Tatvina Lepa tatica še vedno brez imena PIRAN - Na policijski postaji Piran obravnavajo julijsko tatvino na bančnem avtomatu: osumljenko je posnela video-nadzorna kamera, doslej pa njene istovetnosti niso ugotovili. 27. julija letos si je zaenkrat še neznana ženska na bančnem avtomatu v Piranu prilastila denar. V pred-kazenskem postopku so pridobili posnetke kamere, kljub zbiranju obvestil pa policistom ni uspelo ugotoviti, kdo je osumljenka. Zato je policija medijem poslala posnetek v upanju, da bo kdo prepoznal žensko. Informacije zbirajo na piranski policijski postaji na telefonski številki 00386-(0)56171600, na slovenski številki 113 ali na anonimni številki policije 080-1200. Cristina Antonelli. Tremul se je zahvalil Serracchianijevi za deželni prispevek Italijanom v Sloveniji in Hrvaški, ki je v tem letu znašal 760 tisoč evrov, v letu 2014 pa se bo povišal za 40 tisoč evrov. Več denarja bo iz deželne blagajne za potrebe italijanske manjšine dobila tudi Ljudska univerza, ki sicer italijanski skupnosti že od zdavnaj deli prispevke italijanske države. Predsednica Dežele je napovedala večjo pozornost izkoriščanju čezmejnih evropskih projektov za potrebe obeh manjšin, ki na tem področju sicer že itak dobro sodelujeta. Generalna konzulka Antonelli je pozvala novo deželno vlado, naj spodbudi dejavnost mešane delovne komisije Slovenija-FJK, ki miruje že dalj časa, vključno z omizjem, ki je zadolženo za manjšinske zadeve. Predsednica FJK Debora Serracchiani in ministrica Tina Komel včeraj v Kopru škrbina - Včeraj tradicionalna proslava pred obeležjem primorskim padalcem Slovesnost v znamenju Johna Earla ŠKRBINA - Tako kot večkrat doslej je včeraj številne udeležence spominske svečanosti za primorskimi padalci dočakal vetrovni, bolj zimski kot jesenski dan. Tokrat je slovesnost potekala v znamenju njenega pobudnika, pred kratkim preminulega Johna Earla, britanskega časnikarja in medvojenga častnika SOE, ki je o tragični usodi padalcev napisal knjigo Cena domoljubja. Pred spominskim obeležjem na pročelju Adamičeve domačije se je zvrstilo več govornikov, nastopili pa so mladi člani kvarteta trobil komenske-ga pihalnega orkestra, domači harmonikar in recitatorji Zavoda združenega sveta iz Devina. Pred obeležje se je razporedila častna straža Slovenske vojske, ob njej pa praporščaki Zveze borcev, Združenja veteranov Sever in veteranov Teritorialne obrambe. Poleg številnih udeležencev iz Slovenije in zamejstva so bili prisotna hčerka Jona Earla, Arabella in sin Lawrence s soprogo, britanski veleposlanik v Ljubljani Andrew Page skupaj z vojaškim atašejem ambasade, nekdanji velposlanik David Lloyd, nekdanji član ameriške vojaške misije pri slovenskih partizanih Bob Plan, ameriško veleposlaništvo v Ljubljani pa je zastopal major Matt Manning, šef urada za obrambno sodelovanje. Anči Godnik, ki je v imenu prirediteljev povezovala slovesnost, je k mikrofonu najprej povabila Srečka Simčiča, sina padalca Stanka Simčiča, ki je umrl letos spomladi. Simčič je podal pričevanje o svojem očetu, ki mu je pripovedaval svojo zgodbo, tako da se je sin nenehno spraševal, zakaj se je moralo to zgoditi. Z velikim spoštovanjem se je spomnil na Johna Earla, ki je zgodbo njegovega očeta in drugih padalcev opisal v svoji knjigi, poskrbel pa je tudi za to, da je njihova zamolčana usoda postala znana in da so bili posthumno rehabilitirani in odlikovani. Simčič se je zahvalil tudi drugim piscem, Vidicu, Biberju, Jevnikarju in drugim, ki so osvetlili tragično medvojno in povojno usodo padalcev. Veleposlanik Andrew Page se je v Na fotografijah trije trenutki včerajšnje slovesnosti pred obeležjem primorskim padalcem v Škrbini kroma svojem nagovoru (v slovenščini) tudi poslovil, saj se bo ob koncu mandata v kratkem vrnil v Veliko Britanijo. Med drugim je dejal: »Prav ta vsakoletna komemora-cija v Škrbini mi je v bridek opomin, zakaj je kolektivna obramba Britanije in Slovenije in njunih zaveznic v NATO tak pomembna. Pred dvema letoma, ko je samostojna država Slovenija dopolnila 20 let, sem na tem mestu rekel, da se to ne bi nikoli zgodilo brez ljudi, ki so bili pripravljeni žrtvovati najdražje in dati svoje življenje za sbobodo - ljudi, ki so bili »Padalci« ter pripadniki britanskih in ameriških obrambnih sil, ki so se borili skupaj za poraz nacizma. Za nas Evropejce je iz njihove žrtve zrasla pomembna zapuščina, ki nam govori, da v Evropi in na svetu nikoli več ne sme divjati vojna. Človek, ki nam je osvetlil to zapuščino skupne žrtve, kot se je zgodila na Primorskem med drugo svetovno vojno, je bil John Earle. S ponosom rečem, da je bil Anglež«, je povedal Page in daljši del svojega govora posvetil spominu na Johna. Na pokojnega Earla se je potem spomnil še nekdanji veleposlanik David Lloyd, ki je bil v Sloveniji tedaj, ko se je zgodba o raziskovanju usode primorskih padalcev začela. O svojem očetu je nato spregovoril v Trstu živeči sin Lawrence, ki se je zahvalil vsem, ki so v tej zgodbi toliko let sodelovali z Johnom. Nazadnje je pozdravil (v slovenščini) tudi predstavnik ameriškega veleposlaništva v Ljubljani, major Matt Manning, za njim še Earlov prijatelj Bob Plan, slovesnost pa je sklenil komenski župan Danjel Božič. koper - Policiji pomagala finančna straža Tržačan kradel dragocene dokumente KOPER - Koprski kriminalisti so ovadili 66-letnega Tržačana, ki je iz Pokrajinskega arhiva Koper ukradel več dokumentov neprecenljive vrednosti, ki imajo vsi status kulturnega spomenika. Pri preiskavi so sodelovali italijanski finančni stražniki, ki so osumljencu zasegli pet škatel dokumentov, katerih vrednost bi lahko na črnem trgu presegla milijon evrov. Na italijanskega državljana so postali pozorni marca lani, ko so zaposleni v arhivu opazili poskus tatvine. Pri 66-letniku, ki je redno zahajal v arhiv, so našli več dokumentov, ki si jih je poskušal nezakonito prilastiti. Ko so ga zasačili, je osumljenec pobegnil iz prostorov pokrajinskega arhiva, so včeraj sporočili iz koprske policijske uprave. Koprski kriminalisti so v preiskavi ugotovili, da je Tržačan že vsaj od leta 2009 redno zahajal v čitalnico pokrajinskega arhiva in iz arhivov odtujeval arhivske dokumente Koprska policija je uspešno sodelovala tudi z italijanskimi kolegi iz vrst finančnih stražnikov, ki so pri osumljencu izvedli hišno preiskavo, med katero so našli in zasegli pet večjih kar- tonskih škatel različne arhivske dokumentacije, ki je bila nesporno nezakonito odtujena prav iz Pokrajinskega arhiva Koper. Zoper 66-letnega Tržačana so tako na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve 40 kaznivih dejanj velike tatvine, za kar zakon predpisuje kazen zapora do petih let. Zaseženo dokumentacijo pa so medtem po odločitvi Okrožnega sodišča v Kopru že vrnili Pokrajinskemu arhivu v Kopru. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 12. novembra 2013 3 dežela - Poziv odbornika Torrentija na seji posvetovalne komisije za Slovence »Slovenci bodite pogumni, ker ta sistem financiranja ne bo zdržal« Deželna uprava predlaga polovico državnih prispevkov za ustanove in polovico za projekte in kritične situacije TRST - Včerajšnja seja deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino je bila zadnja v tej sestavi (komisija bo v kratkem obnovljena), prva po volitvah in torej z novim odbornikom Giannijem Torrentijem. »Vrata deželne uprave so vam na ste-žaj odprta, Slovenci pa izkažite pogum za dogovarjanje o novi porazdelitvi javnih prispevkov, ker je sedanji sistem dotrajan in ne odgovarja več potrebam tako manjšine, kot deželne skupnosti, katere sestavni del so Slovenci,« je dejal odbornik. Da ne bi ostalo vse pri proglasih in lepih besedah Dežela predlaga, da bi polovico državnih prispevkov (o deželnih, ki so zelo skromni, Torrenti ni govoril) namenili ustanovam, polovico pa njihovim projektom. Za takšno revolucijo, kot jo je imenoval odbornik, bi se lahko odločili že v prihodnjem letu, upoštevajoč dejstvo, da je Rim na srečo ohranil višino dosedanjih podpor. S takšnim novim sistemom financiranja bi razbremenili tudi pristojne deželne urade, ki porabijo veliko časa in energij za birokratska opravila in se posledično ne morejo ukvarjati z razvojnimi projekti. Odbornik (njegov dedek je bil Potočnik, je pojasnil), ki velja za pragmatika, je bil še bolj natančen. Če se bo uveljavilo t.i. mobilno financiranje, bosta lahko Dežela in manjšina bolje in hitreje kos kriznim situacijam. Navedel je primer Slovenskega stalnega gledališča, ki je premostilo hudo finančno krizo s pomočjo usklajenih korakov državne in deželne administracije ter slovenske manjšine. Primer SSG je po svoje poučen, treba je biti pripravljeni na podobne krizne situacije, čeprav si jih nihče ne želi. Ko govorimo o potrebi združevanja v sklopu slovenske manjšine, bi lahko pričeli pri odpravi »dvojnikov« na založniškem področju. Slovenske založbe v Furlaniji-Julijski krajini so vse visoko kvalitetne, njihova dejavnost pa je še kar razpršena, je dodal še Torrenti. Praksa razpršenih finančnih prispevkov se je po mnenju deželnega odbornika izkazala za nekoristno, v marsičem celo za škodljivo. Nanašal se je na prispevke t.i. manjšim društvom in organizacijam (najvišji prispevek znaša 3 tisoč evrov, dobitnikov pa je skupaj 170), ki bi jih bilo koristneje uskladiti s krovnimi kulturnimi zvezami, ki poznajo razmere na teritoriju in bi lahko one delila javne prispevke. Izjema je mogoče le Benečija, ki se sooča s posebno situacijo in kjer je tudi prispevek tisoč evrov za društvo lahko življenjskega pomena. Torrenti se zaveda, da bodo kakršne koli spremembe in novosti povzročile zamere in razočaranja v slovenskih ustanovah, nekje pa bo treba vendarle začeti, čeprav ta začetek ne bo ravno enostaven. »Dežela noče nikogar ponižati ali izključiti, spoštuje vse, ki si prizadevajo za rast slovenske skupnosti, začenši s tistimi, ki to delajo prostovoljno,« je povedal še odbornik. S.T. Včerajšnja seja posvetovalne komisije FJK za Slovence je bila prva po deželnih volitvah kroma dežela - Posvetovalna komisija za Slovence Pavšič in Štoka ocenjujeta Torrentija Nobene nove primarne organizacije TRST - Deželni odbornik Gianni Torrenti je s svojimi še kar radikalnimi predlogi »podal« žogico slovenski manjšini. Na včerajšnji seji posvetovalne komisije sta njegova stališča komentirala predsednika Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, Drago Što-ka in Rudi Pavšič. Štoka soglaša z odbornikovo skrbjo za prihodnost, pri tem pa po njegovi oceni ne gre prezreti sedanje stvarnosti in zgodovinskih razlogov zanjo. SSO podpira reformno politiko, ki jo predlaga deželni odbor, reforma pa se mora izvajati v sodelovanju z manjšino in tudi ne s prenaglimi koraki. Treba bo preprečiti, da bi bil pri tem kdo izključen ali zapostavljen. Prav je, da se financira posamezne projekte, a ne v škodo redne dejavnosti ustanov. Štoka nima nič pro- Deželni odbornik Gianni Torrenti ti, da bi združili nekatere založniške hiše, tudi pri tem pa je treba biti previdni. SSO zelo ceni Torrentijevo namero, da bo osebno predsedoval po- svetovalni komisiji, medtem ko je njegov predhodnik De Anna to prepuščal funkcionarjem. Odbornik je še kar prepričal predsednika SKGZ, po katerem bi lahko za začetek 75 odst. javnih prispevkov namenili ustanovam, preostali del pa projektom. Torrenti predlaga pol in pol, medtem ko je Pavšič mnenja, da je treba tudi korenito znižati število t.i. primarnih ustanov, ki po ustaljenem sistemu redno dobivajo prispevke iz Rima. Trenutno je teh organizaciji 21, predsednik SKGZ meni, da bi jih bilo lahko le šest oziroma največ sedem. Pavšič ocenjuje, da je naš sistem financiranja vse bolj podoben negibni birokratski državni strukturi, kar bremeni razvoj Slovencev v Italiji. Kljub temu naša manjšina finančno gledano ni privilegirana skupnost, kot namigujejo nekateri, saj se je vrednost prispevkov v zadnjih letih zmanjšala za okoli 30 odstotkov. SKGZ vsekakor verjame v dialog z Deželo in obenem v dialog znotraj manjšine. Posvetovalna komisija je vzela na znanje, da pristojne deželne službe niso izdale povoljnega mnenja za uvrstitev novih organizacij na seznam primarnih ustanov slovenske manjšine. Dežela je zavrnila prošnje Sklada Mitja Čuk, Združenja cerkvenih pevskih zborov, Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slovik), športnega združenja Bor, društva Groupe Space Globe Mitteleuropa in združenja RaT Sloga PromoSKulturE. Mnenje komisije je za Deželo obvezno, ne pa obvezujoče, tako da bo zadnja beseda pripadala deželni vladi, ki se za prihodnje leto nagiba k potrditvi sedanjega seznama 21 primarnih ustanov. S.T. sežana - Danes v Kosovelovem domu Gostovanje SND Drame z Materjo Bertolta Brechta SEŽANA - Nadaljuje se bogata gledališka sezona Kosovelovega doma Sežana, kjer bo danes (torek 12.novembra) s pričetkom ob 20. uri gostovanje SNG Drame iz Ljubljane z dramo Mati Bertolda Brehta, po romanu Maksima Gorkega. Predstava je dozivela prvo slovensko uprizoritev v režiji Sebastijana Horvata in je uvreščena v tekomovalni program 48.Festivala Borštnikovo srečanje 2013. Igrajo Nataša Barbara Gra-čner, Lado Bizovičar k. g., Radko Polič k. g., Uroš Fürst, Aleš Valič k.g. in Klemen Slakonja. Brechtov najdaljši učni komad Mati je mala šola komunistične revolucije, nekakšen abecednik marksizma za ljudske množice. Skozi lik Pelageje Vlasove, ki so skrb za sina preobrazi iz skromne gospodinje v pravoborko proletraske emancipacije, se v štirinajstih dokumentarnih prizorih izriše jasno sporočilo, da je revolucija za vsakogar, še posebno za malega človeka, ki čuti, da nima s tem nič opraviti. »Ker samo pri nas revolucijo, že davno tega soglasno pokopali, hkrati pa jo v zadnjem času ponovno obujamo od mrtvih,« kot sporočajo z uprave Kosovelovega doma, »bo uprizoritev preverila, kam smo investirali svoj tranzicijski kapital in ali nam prinaša ustrezen donos do obresti«. Za informacije ob nakupu vstopnic se lahko obrnete na blagajno Kosovelovega doma ali pa kliknite na "http://www.kosovelov-dom.si/"www.kosovelovdom.si koper - Vremenske težave na Primorskem Zaradi močne burje priprli koprsko tovorno pristanišče KOPER - Zaradi močne burje, ki že dobršen del dneva piha tudi na južnem Primorskem, so priprli koprsko tovorno pristanišče, kar pomeni, da se odločajo o vplutju in izplutju vsake ladje posebej, so za STA potrdili dežurni na Upravi RS za pomorstvo. Zaenkrat ne morejo napovedati, do kdaj bo veljal tovrstni režim.Priprtje pristanišča ni tako redek pojav, so pa zaradi orkanske burje denimo lansko zimo koprsko pristanišče popolnoma zaprli za več dni. Sicer tudi ob morebitnem zaprtju pristanišča ni pričakovati kakšne gospodarske škode za Luko Koper, saj bi v tem primeru šlo za izredne vremenske razmere, zaradi katerih jim stranke ne morejo zaračunati odškodnine zaradi neupravičenega zadrževanja ladij. Na Primorskem je burja včeraj povzročila tudi izpad električne energije. Brez nje je popoldne bilo 11.600 odjemalcev. Zaradi težko dostopnih terenov, kjer je prišlo do izpada, bo okoli 2100 odjemalcev brez elektrike do torka. Po podatkih Elektro Primorske brez elektrike med drugim ostajajo na območju Bovca, Kobarida in Tolmina. Vremenske razmere pa se, tako kot vse kaže počasi umirjajo. Po podatkih Agencije RS za okolje bo severni veter počasi slabel in v današnjih zgodnjih jutranjih urah v glavnem ponehal. Burja na Primorskem bo ponekod še dosega- Pogled na luko Koper la hitrost okoli 130 kilometrov na uro, zaradi česar bo morje danes zjutraj močneje vzvalovano. Na Ljubljanskem Barju medtem poplavlja Ljubljanica. Poplavna območja obsegajo območja pogostih poplav. Še vedno v manjši meri poplavljajo tudi manjše reke v jugovzhodni in vzhodni Sloveniji. Pretoki Sotle, Mestinjščice ter Dra-vinje in Rogatnice so v spodnjem toku dosegli tokratne največje pretoke in se bodo v naslednjih urah pričeli zmanjševati. Zmanjšuje se tudi pretok Kolpe v Radencih. Nocoj in ponoči bodo poplavljene površine Notranjskega in Dolenjskega krasa, še dodajajo pri Arso. TRST Torek, 12. novembra 2013 4 r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu GOSPODARSKA KRIZA - V petek splošna stavka in demonstracija sindikatov v Pordenonu Furlanija-Julijska krajina pod državnim povprečjem Petkova splošna stavka bo v Furlaniji-Julijski krajini, vsaj v industrijskem sektorju, osemurna, medtem ko bo v drugih deželah trajala štiri ure. Furlanija-Julijska krajina z zamudo doživlja najakutnejšo fazo gospodarske krize, na tem območju so vsi sektorji v stiski. V letu 2012 je t. i. deželni BDP zabeležil večji upad kakor državni BDP, pa še izvozni sektor je v deželi FJK padel za deset odstotkov. Deželna gospodarska slika je trenutno pod državnim povprečjem. Posebno dramatično je stanje v velikih industrijskih središčih na Pordenonskem, družbi Elec-trolux in Ideal Standard sta simbola zdajšnjih težav. Zato bo glavna demonstracija proti vladnemu paktu stabilnosti v petek v Pordenonu (ob 9.30 na Trgu S. Giovanni). Splošno stavko so na sedežu CISL v Trstu predstavili deželni generalni tajniki treh velikih sindikalnih konfederacij. Opozorili so, da je proizvodni sektor v tej deželi izgubil 25.000 delovnih mest v petih letih, število brezposelnih se je podvojilo, z dopolnilno blagajno pa se v FJK danes sooča 90.000 delavcev. Stavka bo zadevala vse sektorje, le v zdravstvu, prevozih, bankah, krajevnih upravah in energetskem sektorju bo štiriurna (podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo avtobusni prevozi na Tržaškem okrnjeni med 18. in 22. uro). »Od državne in deželne vlade zahtevamo pravo industrijsko politiko, ki naj se Deželni generalni tajniki Giacinto Menis (UIL), Giovanni Fania (CISL) in Franco Belci (CGIL) na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu kroma spopade s krizo. Dežela FJK pa naj rešuje vprašanje Electroluxa v sodelovanju z drugimi deželnimi upravami,« je med drugim povedal tajnik CGIL Franco Belci. »Porde-non je simbol dežele, ki je s proizvodnjo in razvojem ustvarila blaginjo. Naša prihodnost ne more mimo industrije, Electroluxa in ideal Standarda,« je naglasil Giovanni Fania (CISL). Giacinto Menis (UIL) je povedal, da pakt stabilnosti ne nudi primernih odgovorov in ni prelomen, »saj je to že spet ukrep z recesivnimi značilnostmi, ki bremeni predvsem delavce in upokojence«. Izpostavil je, da si nobena vlada ne upa odločno zmanjšati javne izdatke, ki znašajo v Italiji 800 milijard evrov: »Izdatki rastejo in zaradi te- ga je vse več davkov, politične stranke pa jih nočejo zmanjšati, ker bi si tako odvzeli oblast.« Več odprtih vprašanj je seveda tudi na Tržaškem, v industrijskem sektorju je železarna na nevarnem čakanju, štivanska papirnica pa je v zadnjih letih že izgubila tretjino delovne sile. (af) Italijansko-kitajsko podjetje bo imelo sedež v Trstu V tržaški trgovinski zbornici je kitajska delegacija včeraj podpisala pismo o namerah, po katerem naj bi v Trstu ustanovili italijansko-kitaj-sko joint venture podjetje Five Star Special Steel Europe srl. Podjetje bo ekskluzivni evropski distributer železarskih proizvodov kitajskega velikana Jiangsu Tiangong Tools Co. Ltd, katerega letni promet presega milijardo evrov. Družbo naj bi ustanovili v nekaj tednih, nakar bo kitajsko blago potovalo v Evropo skozi tržaško pristanišče. Za logistiko bo skrbelo špeditersko podjetje Tergestea. V delegaciji sta bila tudi župan mesta Danyang Yi Yu-qian ter pooblaščeni upravitelj Jiangsu Tiangong Tools Co. Ltd Zhu Xiaokun, ki je omenil, da družba izvaža svoje proizvode v 50 držav in ima podružnice v ZDA, Indiji in na Češkem. »Sedež odpiramo v Trstu, ker ocenjujemo, da bo to pomemben korak za dostop do evropskega trga,« je izjavil Xiaokun. Začetek priprav na italijansko-ruski vrh Včeraj je bil na prefekturi pripravljalni sestanek pred italijansko-ruskim vrhom, ki bo 26. novembra v Trstu. Ruski veleposlanik v Italiji, generalni konzul v Milanu in vodja protokola italijanskega predsedstva vlade so usklajevali program, prefektinja Francesca Adelaide Garufi pa je napovedala, da bodo kmalu na vrsti sestanki s silami javnega reda o potrebnih varnostnih ukrepih. OBČINA DEVIN-NABREZINA Štivan je le dobil nov prehod za pešce FERNETIČI Blago v kovčkih ponarejeno V štirih kovčkih je 39-letna romunska državljanka skrivala 1517 šalov, 148 kap in 129 denarnic ponarejenih blagovnih znamk. Ženska je sedela v kom-biju s poljsko registracijo in prikolico z romunsko registracijo, potnikov je bilo vsega skupaj osem. Ko je kombi zapeljal iz Slovenije v Italijo, ga je pri Ferneti-čih ustavila italijanska mejna policija. Po prvem pregledu so prišli na vrsto cariniki, ki so ugotovili, da so blagovne znamke ponarejene. Po prodaji blaga bi nezakoniti zaslužek gotovo znašal več deset tisoč evrov. Mejni policisti so še ugotovili, da je bila romunska državljanka zaradi podobnega dejanja že enkrat v obravnavi. Aretirali so jo in jo odvedli v tržaški zapor. VREME - Včeraj sunki do 124 km/h Žrtev burje tudi tristoletni hrast Prebivalci Štivana so končno dočakali nov prehod za pešce, na katerega so čakali vrsto let. Prehod je uredila Občina Devin-Nabrežina na nevarnem odseku nekdanje državne ceste, ki jo po novem upravlja deželna cestna ustanova. Prehod so zahtevali krajani, saj so se na tistem območju, ki ga pogosto prečkajo pešci, zgodile že številne nesreče, tudi hude. Občinska uprava bo v kratkem uredila nove prehode za pešce v Se-sljanu ter v bližini nabrežinskega sa-natorija. Tudi v tem primeru bo ukrepala na zahtevo domačega prebivalstva. Požara na kašči v Križu in v skladišču v Barkovljah Sinoči po 20. uri so bili gasilci na delu v Križu, kjer se je vnel požar. Po prvih informacijah s pokrajinskega poveljstva gasilcev je gorelo na nekem podstrešju, vzrok in obseg škode pa sinoči nista bila znana. Malo pred 17. uro pa je gorelo v skladišču veslaškega kluba Nettuno v Barkovljah. Iz prostorov, v katerih so spravljeni kanuji, se je širil črn dim, očividci so takoj obvestili gasilce. Vse kaže, da je ogenj zanetil kratek stik. Mestni redarji po mesecu dni našli ukraden golf Tržaški občinski policisti so v nedeljo popoldne v Trstu naleteli na avtomobil, ki so ga neznani tatovi ukradli lastniku iz devinsko-nabrežinske občine. Patrulja je blizu Trga Stare mitnice opazila nepravilno parkiran volkswagen golf. Ugotovili so, da je lastnik P. B. prijavil krajo avtomobila že v začetku oktobra. Poklicali so ga in mu vrnili avto. Burja s sunki nad sto kilometrov na uro je včeraj od nočnih in zgodnjih jutranjih ur močno »pometala« po Trstu in okolici. Deželna meteorološka opazovalnica Osmer je do sinoči izmerila povprečno dnevno hitrost vetra 52 kilometrov na uro, najmočnejši sunek pa je zapihal 124 kilometrov na uro. Burja je ruvala drevesa in lomila veje, s hiš in stanovanjskih poslopij je padlo več naoknic, strešnikov ter drugih predmetov. Gasilci so bili od zore do mraka zelo zasedeni, na raznih koncih tržaške pokrajine so odstranjevali vejevje, drevesa in najrazličnejše predmete. V mestu je bilo poškodovanih tudi več parkiranih avtomobilov in mo- tornih koles, več ustavljenih motorjev je zaradi vetra trčilo med sabo. Na Gol-donijevem trgu je veter odkril streho avtobusnega postajališča, v Ulici Cunico-li (vzporedno z Ul. Giulia) je kos ometa pristal na zadnjem oknu avtomobila ter ga razbil. Drevesa so padala v Ulici Pindemonte (pri Sv. Ivanu) in na mestnem nabrežju (eno od teh na pločniku ob slovenskem generalnem konzulatu), največje drevo pa je zgrmelo na tla v Borštu. Med pokrajinsko cesto in obdelanimi površinami je burja podrla hrast, ki je bil po navedbah vaščanov star več kot tristo let (na sliki Kroma). Danes in jutri bo po napovedih še pihala močna burja. (af) TRST Torek, 12. novembra 2013 5 PROSEK - Zaključilo se je večdnevno praznovanje sv. Martina V znamenju domačih vinarjev, prosekarja in močne burje Burja, ki je včeraj pihala z neverjetno močjo, je dobesedno odpihala tradicionalni Martinov sejem. Dopoldne je glavna prose-ška ulica žalostno samevala, prav tako prazna je bila Kržada, kjer je zadnja leta potekal sejem Kmečke zveze Okusi sv. Martina. Stojnice si lahko preštel na prste ene roke: le tu in tam je kak kramar razstavil suho robo ali sladice, drugi so jabolka ali šale prodajali kar iz kombijev. Še sreča, da je Prosečanom vreme prizaneslo v nedeljo. Ob ugodnih vremenskih razmerah se je dopoldanskega pohoda po poteh proseškega jusa udeležilo preko 120 ljudi, prava množica pa je kasneje prisostvovala furengi - prevozu in krstu novega vina. Spremljali so jo kraljica terana Anet Jagodič, narodne noše, dve godbi na pihala (divaška in proseška) ter dva pevska zbora (Vasilij Mirk in OŠ Černigoj). Osmici v nekdanji delavnici in prodajalni ... Včeraj so največ dela imeli v osmicah in okrepčevalnicah, kamor so se ljudje zatekli v iskanju zavetja pred nadležnimi sunki. Ponudba je bila v sozvočju s tradicijo: sveže ocvrti fancli z dušo, klobase, zelje, pršut, sir ... in seveda novo vino. Ob že tradicionalnih priljubljenih osmicah, kot sta na primer tisti v Soščevi hiši, ki jo upravlja Godbeno društvo Prosek, in v Kulturnem domu (FC Pri-morje) so letos prijetno novost predstavljale nekatere nove lokacije. Športno društvo Kontovel je namreč tradicionalno osmico odprlo v prostorih nekdanje avtokleparske delavnice nasproti spomenika. V velikih prostorih so pridno delali predvsem mlajši člani društva, »naš društveni potencial, ki je ob športnih in drugih obveznostih našel čas tudi za delo za šan-kom«, kot je zadovoljno ugotavljal predsednik Marko Ban, ki se je želel »za razpoložljivost in potrpežljivost« zahvaliti tudi gospe Nadi in hčerki Zaneti, ki sta dali na razpolago prostore. Vina, ki so jih točili v tej osmici, so nosila imena »zgodovinskih članov našega društva«: Ado, Gučka, Kamence, Lisjak, Repa in Uzou. Na drugem koncu vasi pa je v nekdanji trgovini lončenih peči odprl vrata Vinski dom. Upravlja ga društvo Promo Kras, kot nam je povedal njegov predsednik Boštjan Ban pa nosita največ zaslug za odprtje Boris Devetak in Edi Kante. Društvo želi promovirati Kras v najširšem pomenu besede: v prihodnje naj bi se posvečali predvsem kulturni promociji (na Krasu bi na primer radi prirejali gostovanja raznih gledaliških predstav), za začetek pa so izbrali enološko. V Vinskem domu so v teh dneh ponujali vina dvanajstih domačih vinarjev »od Piščancev do Praprota«, glede na dober odziv domačinov pa razmišljajo, da bi občasno še kdaj odprli njegova vrata. Prostore krasijo slike Edija Kanteta: neutrudni praprovski vinar se preizkuša tudi v slikarstvu, ravno v teh dneh pa se je izvedelo, da ga je zaneslo tudi v filmski svet, saj je s svojimi steklenicami sodeloval pri snemanju italijanskega filma Come il vento, ki bo konec meseca na ogled tudi v tržaških dvoranah. Vaške legende o prosekarju V središču pozornosti proseškega praznovanja zavetnika vseh vinogradnikov in vasi (popoldne je bilo v domači cerkvi tudi slovesno bogoslužje) je bilo kajpak tudi vino prosekar, ki je zadnja leta ponovno »v modi«. Starejši vaščani se še dobro spominjajo, kako so na Martinovo v osmicah ponujali to avtohtono belo vino, ki ga pridelujejo iz trte glera. O njegovi avtohtonosti pričajo številni zgodovinski viri: nobenega dvoma ni, da so na Proseku stoletja pridelovali kvalitetno belo vino s tem imenom, o tem, kakšno je bilo to vino, pa je bilo mogoče v teh dneh pri več fotografij na www.primorski.eu Posebno veselo je bilo po osmicah in med nedeljsko furengo po vasi kroma pultu slišati marsikatero vaško legendo. Ena na primer pravi, da je bilo prosekarja preveč za krajevno uporabo, zato so ga začeli prodajati v Veneto ... kjer so »s pomočjo mehurčkov« ustvarili penečo varianto in ji na- deli italijansko ime vasi ... Kakorkoli, na Pro-seku je bilo mogoče včeraj poskusiti oba prosekarja: Boletovo belo vino, ki se rojeva v paš-tnih nad Rojanom, in Kantetovo penino. Da so tudi na Proseku mehurčki vse bolj priljubljeni, priča sinočnje nagrajevanje belih vin, ki jih je predstavilo štirinajst pro-seških in kontovelskih proizvajalcev. Na podlagi ljudskega ocenjevanja je namreč zmaga šla v roke Davorina Daneva, ki se je predstavil z rahlo penečim vinom (št. 2). Strokovna komisija pa je bila drugačnega mnenja. Tretjo nagrado je podelila Dušanu Križ-manu (št. 10), drugo Valentinu Juretiču (št. 12), prvo pa Mirku Štoki (št. 8). (pd) OKUPACIJA - Gibanje ZLT Mladi zapustili ■ • v • zasedeno vojašnico Morda pa se vrnejo že čez dva tedna Tržaško vojašnico Vittorio Emanuele III v Ulici Rossetti so mladi »okupatorji oziroma osvoboditelji« zapustili v nedeljo, po le enodnevni zasedbi. Kakor smo poročali, je skupina mladih iz socialnih centrov vse se-vero-vzhodne Italije, članov koordinacije višješolskih in univerzitetnih študentov s Tržaškega, prekernih delavcev in številnih drugih v soboto dopoldne »osvobodila« prvo izmed zapuščenih tržaških con. Gibanje ZLT (Zona liberata di Trieste) se namreč loteva zapuščenih površin in prostorov, ki jih v našem mestu res ne manjka, da bi spodbudilo javne upravitelje pa tudi Tržača-ne nasploh, da premislimo mesto. Pobudniki ZLT so s svojo akcijo dokazali, da se kljub prepovedim vseeno lahko kaj ukrene. »Prostora je dovolj, tako da nam ni treba graditi novih poslopij, zlasti zdaj, ko nas pesti gospodarska kriza in nam zmanjkuje denarja celo za vsakodnevno preživetje,« je bilo med drugim slišati na nedeljski javni skupščini. Pobudniki osvoboditve so namreč predlagali, da bi v propadajoči kasarni uredili neke vrste socialni »hub«, kjer bi svoje mesto našla mladinska sla po aktivnem življenju. Sodelujoči pri razpravi so drug za drugim podprli idejo o ponovni uporabi zapuščenih prostorov, zlasti za ureditev ljudskih stanovanj ali šolskih polov v njih, kljub temu da ne odobravajo okupatorske metode. Pred odhodom iz vojašnice so si pobudniki obljubili, da se spet srečajo čez dva tedna. Do takrat pa bodo skušali privabiti k akciji vse več sodelujočih. OBČINA TRST Počkaj (SSk) novi rajonski svetnik v mestu Alessandro Počkaj arhiv Slovenec Alessandro Počkaj bo drevi uradno postal član rajonskega sveta za mestno središče. Počkaj je na zadnjih volitvah kandidiral na listi Demokratske stranke kot odraz Slovenske skupnosti, na seji bo kot prvi med neizvoljenimi kandidati prevzel mesto kolege iz Demokratske stranke, ki je odstopil. Edini slovenski predstavnik v tem sosvetu je bil doslej Massimo Ostrou-ška, ki je bil izvoljen na kandidatni listi Severne lige, a je pred kratkim zapustil to stranko in se proglasil za neodvisnega. Slovenska skupnost je sicer dolgo let imela svojega predstavnika v osrednjem mestnem sosvetu. RAZ/SELJENI - Drevi v SSG Hrvaška ta teden dvakrat v ospredju Niz dogodkov na temo migracij Raz/seljeni bo v tem tednu predstavil dva popoldneva, posvečena Hrvaški. Danes ob 19. uri bo na vrsti dokumentarec Family Meals (2012), v katerem režiserka in protagonistka Dana Budisavljevič uprizarja resnični utrinek iz družinske intime v zelo deli-katnem trenutku, ko ženska sprašuje svoje najožje sorodnike, zakaj se ihtavo, brezbrižno ali tiho odzivajo na izpoved o njeni homoseksualnosti. Hrana postane v tem primeru odlično komunikacijsko sredstvo. Predvajanje dokumentarca v mali dvorani Kulturnega doma (v hrvaščini z angleškimi nadnapisi) je omogočilo sodelovanje med Slovenskim stalnim gledališčem, društvom Alpe Adria Cinema in krožkom Arcobaleno Arcigay ArciLesbica v Trstu. Sledil bo pogovor z režiserko. V četrtek ob 18. uri pa bo Hrvaška protagonistka s svojo zgodovino in novo vlogo v Evropski uniji. Postaja Rogers bo gostila srečanje z Ludwigom Steindorffom, avtorjem knjige Hrvaška - Narodna zgodovina in evropska poklicanost. Od rimske province do bizantinske postojanke, od madžarskega banata do neodvisne hrvaške države: v srednjem veku, pod habsbuško oblastjo v moderni dobi, sredi narodnega preporoda 19. stoletja in še skozi burno 20. stoletje je podobo Hrvaške zaznamovala edinstvena zgodovinska stratifikacija na območju nove Evrope z viškom v novejšem, dramatičnem razvoju z razpadom Jugoslavije in ustanovitvijo nove države, ki je danes članica EU. O tem se bo avtor pogovoril z založnikom Pierom Budinichem, novinarjem Pierluigijem Sabattijem in sociologinjo Melito Richter. 6 Torek, 12. novembra 2013 TRST POMEMBNA OBLETNICA - V nedeljo v Prešernovem gledališču v Boljuncu Že štirideset let Stu ledi Toplina občinstva, ki jo je bilo čutiti že pred začetkom, je v nedeljo zvečer najvidneje zaznamovala nastop Tržaške folklorne skupine Stu ledi v Prešernovem gledališču v Boljuncu ob štiride-setletnici delovanja. Pomembni jubilej so tržaški folkloristi tokrat vključili v mednarodno srečanje Čez tri dole, čez tri gore, tako so poleg Tržačanov nastopili še plesalci in godci belokranjske folklorne skupine iz Predgrada ob Kolpi in istrska glasbena skupina Vruja. Folklorna dejavnost v Predgradu sega daleč nazaj v leto 1908, ko se je skupina vaščanov v narodni noši udeležila jubilejnega sprevoda na Dunaju; danes skupina deluje v okviru istoimenskega društva, ki je bilo ustanovljeno leto 1983. Ansambel Vruja, ustanovljen leta 2001, nadaljuje tradicijo glasbenih skupin, ki so doslej pustile globoko sled v raziskovanju in popularizaciji istrske glasbene tradicije. S TFS Stu ledi jo vežejo globoke prijateljske vezi, zlasti z vodjo in dušo ansambla Marinom Kranjcem. Folklorna skupina Stu ledi je bila ustanovljena leta 1973, ko je bila tovrstna dejavnost zelo priljubljena; v naslednjih letih je priljubljenost še rasla, kot so dokazovale tudi številne otroške skupine, ki so nastajale v društvih in šolah, v določeni meri po zaslugi uspešne rasti skupine same, iz katere so izhajali številni vaditelji. Poleg tega sta v deželi delovali še goriška in kasneje še beneška folklorna skupina, katerih delovanje je zamrlo, medtem ko je tržaški uspelo obstati, verjetno tudi zahvaljujoč se razvejanosti njenega delovanja: poleg odrskega prikazovanja plesnega in glasbenega ljudskega izročila, s posebnim poudarkom še na ljudskih pesmih - leta 1978 je bila ustanovljena prav tako priljubljena ženska pevska skupina, se posveča raziskovanju in svoje izsledke objavlja na različne načine, v knjigah in zgoščenkah, na razstavah, srečanjih... To dejavnost je v svojem slavnostnem govoru, na koncu nastopa, poudaril tudi predsednik Skupine Marjan Spetič, ki se je še najbolj zaustavil na dejstvu, da v skupini žal ni po-mladka, saj je med delujočimi še marsikateri ustanovni član. Vsekakor se lahko skoraj vsi pohvalijo z dolgoletnim delovanjem, kot je prišlo na dan med izročanjem Maroltovih značk, ki jih Javni Predsednik TFS Stu ledi Marjan Spetič in nastopajoči sklad Republike Slovenije podeljuje za folklorno dejavnost. A pojdimo lepo po vrsti. Spored je bil razdeljen v dva sklopa. Začeli in sklenili so ga plesalci in godci TFS Stu ledi in sicer z obnovljenim spletom plesov iz slovenske Istre, ki z začetne skoraj slovesne umirjenosti prehaja v razigrano poskočnost, in s priljubljenim tržaškim spletom, ki ponazarja vaško šagro. Sledil je nastop folklorne skupine iz Predgrada s sugestivnimi belokranjskimi plesi; ženska pevska skupina Stu ledi je v dveh sklopih podala izbor iz svojega bogatega repertoarja; prav tako je glasbena skupina Vruja izvedla vrsto skladb in pesmi, ki pričajo o različnih etničnih komponentah, denimo italijansko obarvani poklon prazniku svetega Martina iz Buj, pesem o Luigiju, v katerem se prepletata italijansko in slovensko narečje, dinarski zvoki skladbe o Marici, ganljiva pesem o lepi Vidi, od katere je v zapisu ostala le ena kitica in zato je Marino Kranjac ostale povzel po Prešernu. Ljubitelje ljudskih plesov je nekoliko neprijetno presenetil le nastop Predgrajčanov, v nošah, na posneto Avsenikovo Na Golici v drugem delu. Kakorkoli že, obletnico so prevevali toplina in prazničnost ter zadovoljstvo nad vztrajno dejavnostjo, kot so doka- zovala številna podeljena Maroltova priznanja: šest bronastih za petletno delovanje, sedem srebrnih za desetletno; sedem zlatih za petnajstletno in kar petnajst častnih za še daljše delovanje. Verjetno v želji, da ne bi dolgočasili gledalcev, ki pa so radi ostali v dvorani, so prireditelji govore in pozdrave uvrstili na konec: po slavnostnem nagovoru predsednika TFS Stu ledi Marjana Spetič in toplem slovesnem pozdravu županje Občina Dolina Fulvie Premolin so spregovorili še predstavniki slovenskih organizacij v Italiji in deželnega folklor- nega združenja. Med drugimi je bil na oder povabljen prvi vaditelj skupine Ivo Funa, ki se ga prvi plesalci hvaležno spominjajo. Najlepši in najbolj ganljiv trenutek sklepnega dela pa je bila podelitev najvišjega priznanja Občine Doline - odlič-ja prijateljstva predsedniku TFS Stu ledi Marjanu Spetiču za dolgoletno prizadevnost na področju kulturnega delovanja. Večer je Skupina Stu ledi priredila v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. (bov) Glas električne kitare in glasen vzklik »Na juriš!« sta sredi kislega, deževnega nedeljskega večera v Nabreži-ni napovedala veliko prijetnejši konec dneva. Na priložnostnem odru občinske telovadnice je namreč nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod taktirko Pie Cah in v družbi priznanih glasbenikov; skupaj so poskrbeli za daljši koncert v znamenju energične partizanske, revolucionarne pesmi. »Vaša pesem seže poslušalcem v globino in nas ogreje. Hvala, ker nas spodbujate k uporu,« je goste uvodoma nagovoril devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja, ki je s svojo upravo koncert tudi priredil. V dvorani so nato zadonele slovenske, italijanske, ruske, nemške in angleške uporne pesmi, ki so jih spremljale recitacije Olge Lupinc, Tjaše Ruzzier, Tatjane Malalan in Ema-nuela Martinija. Da je bil koncert še slo-vesnejši pa so poskrbeli tudi številni prijatelji - glasbeniki, ki so se »Pinkotom« pridružili tudi na številnih, razprodanih koncertih ob 40-letnici ustanovitve zbora. Zadonele so kitare miljskih glasbenikov rock&blues skupine Dirty Fingers in razlegla se je etno-balkanska melodija Občinstvo in nastopajoče je nagovoril župan Vladimir Kukanja kroma energičnih Kraških ovčarjev. Za mikrofon je stopil tudi slovenski kantavtor Drago Mislej Mef in zapel nekaj svojih pesmi (pri pesmi Črni bratje, uvodni špi-ci istoimenskega filma se mu je pridružila tudi dirigentka Pia), občinstvo pa je Znanstveni aperitiv / nabrežina - Koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič Pesem, ki ogreje in spodbuja k uporu Ob partizanskih pevcih pod taktirko Pie Cah so nastopili še Kraški ovčarji, Dirty fingers, Drago Mislej Mef in Darko Nikolovski s svojo protestno Partizan ogrel reper Darko Nikolovski. Partizanske pevke in pevce ter prijatelje čaka podoben koncert tudi v nedeljo, 24. novembra, v Kulturnem domu v Gorici. Že 29. novembra pa se bo- do podali na tridnevni izlet v Jajce v Bosni in Hercegovini, kjer se bodo udeležili državne proslave ob 70-letnici drugega zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AV-NOJ). (sas) V dvorani Bobi Bazlen v palači Gop-čevic se nadaljuje cikel znanstvenih predavanj No Science? No Party! Dre-vi ob 18.30 bo na sporedu srečanje posvečeno glasbi oz. njenemu predvajanju »Lola (low latency audio visual streaming system) corre. Quan-do la musica si muove alla velocita' della luce,« v priredbi konservatorija Tartini. Za glasbeni intermezzo bo poskrbel slovenski pianist Aleksander Vodopivec. Ob kozarcu vina bo mogoče okusiti med kmetije Clemente. Marco Cavallo novim deželam naproti ... Sinje modri konj Marco Cavallo, simbol Basaglieve revolucije, s katerim so duševni bolniki v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja rušili realne in virtualne zidove, bo danes štartal svojo pot, ki ga bo od svetoi-vanskega parka odvedla v 10 italijanskih dežel oz. 16 mest. Marco Ca-vallo si bo prizadeval za zaprtje vseh psihiatričnih bolnišnic: svojo pot bo začel danes ob 10.30 izpred oddelka za duševno zdravljenje v svetoi-vanskem parku, ob 11.30 pa se bo ustavil še na Velikem trgu pred deželno palačo, kjer ga bo ob 12. uri sprejela predsednica dežele Debora Serracchiani. Izročila mu bo sporočilo, namenjeno predsednikom regij, v katerih se bo ustavil. Grenki smeh ob predstavi Luna di mele V Ljudskem domu Canciani v Pod-lonjerju (Ul. Masaccio 24) bo v jutri ob 20.30 zaživela gledališka predstava Luna di mele, v kateri nastopata Adriana Giacchetti in Francesca Varsori. Gre za predstavo, ki občuteno ponuja prizore iz ženske vsakdanjosti in z duhovito ironijo osvetljuje drobne težave in neprijetnosti, zaradi katerih je vse težje biti ženska. Seveda ne manjkajo podatki o spajanju delovnih z družinskimi obveznostmi ter o nasilju nad ženskami zlasti za domačimi stenami, o ubojih in zalezovanju. O avstro-ogrski vojaški mornarici V Muzeju morja (Campo Marzio 5) bo jutri ob 18. uri srečanje posvečeno avstro-ogrski vojaški mornarici, ki ga bo oblikoval novinar in popotnik Enrico Mazzoli. Srečanje prireja združenje prostovoljcev Cit-taviva, vstop je prost. Ob dnevu otrokovih pravic Ob 20. novembru, mednarodnem dnevu otrokovih pravic, bo tržaška občinska uprava danes priredila srečanje za šole in izobraževalne službe o diabetesu. Srečanje se bo začelo ob 9. uri na sedežu Enaip. Jutri bodo ob 15. uri na mednarodni šoli za me-nedžment MIB šolam predstavili projekt povezave med naravo in šolo - pravica do čistega okolja. Še istega dne pa bo ob 14. uri v Ul. Manzo-ni 10 medkulturna čajanka v občinskih jaslih La Barchetta. Rast poslovanja v tržaškem pristanišču Pozitiven trend poslovanja v tržaškem pristanišču se nadaljuje tudi v oktobru. S Pristaniške oblasti so sporočili, da so v preteklem mesecu zabeležili 12,52-odstotni porast pretovo-ra kontejnerjev v primerjavi z istim obdobjem lani in 11,72-odstotni porast kontejnerskih enot teu. Do konca oktobra so pretovorili 247.240 kontejnerjev (leta 2012 jih je bilo 221.301) in 383.001 enot teu (v istem obdobju lani jih je bilo 340.394). / TRST Nedelja, 10. novembra 2013 7 SV. JUST - Nedeljska tradicionalna zahvalna maša v stolnici Hvaležnica - praznik slovenskih vernikov Slovenski verniki so v nedeljo napolnili stolnico sv. Justa, kjer je slovensko pastoralno središče priredilo tradicionalno skupno hvaležnico. Zahvalno mašo je tokrat prevevala misel papeža Frančiška o oznanjevanju in pričevanju, ki za vero nista zadevi le nekaterih, temveč vsakega izmed nas. Slovesno bogoslužje je ob somaševanju vseh slovenskih duhovnikov (z izjemo duhovnika Ne-maca, ki se je slabo počutil) vodil trža- ški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Slednji se je spomnil pokojnega kaplana Maria Gerdola, dolgoletnega pobudnika slovenske hvaležnice, in pohvalil delo vikarja Klemna Zalarja, ki ga je samo pred nekaj meseci posvetil v duhovnika. »Enega je Bog poklical k sebi, drugega pa poslal k slovenski skupnosti.« Seveda ni pozabil na skavte, ki so se množično udeležili maše, in poudaril, da je treba negovati mladi rod, to je našo prihodnost. Stolnica je bila v nedeljo polna slovenskih vernikov kroma Nadškof je bil presenečen nad množičnim obiskom slovenskih vernikov v stolnici in vesel številnih darov - košar polnih domačih poljskih pridelkov, ki so jih verniki izročili njemu, sam pa jih bo namenil škofijski Karitas, ki jih bo potem razdelila med potrebne. Prijeten, domač dogodek so ob škofovski pridigi - samo ta je bila po italijansko, ostalo (vse do hvalospeva) pa je škof Crepaldi prebral kar po slovensko - 4: 16.30, 20.10, 22.15 »Questione di tempo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.25, 19.15, 20.20, 21.10, 22.15 »Sole a ca-tinelle«; 21.40 »Captain Phillips - At-tacco in mare aperto«; 16.30 »Ender's Game«; 18.15, 21.20 »Prisoners«; 16.40, 19.05, 21.30 »Machete Kills«; 16.40 »Disney Planes«; 19.45 »Disney Planes 3D«; 16.30, 18.25, 20.20 »Aspi-rante vedovo«; 16.40 »Cattivissimo Me 2«; 21.30 »Muse in concerto«; 19.50 »Dacia Maraini, io sono nata viaggiando«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 20.40, 22.00 »Sole a catinelle«; Dvorana 2: 17.00, 20.10, 22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«; Dvorana 3: 20.30, 22.15 »Muse in concerto«; Dvorana 4: 18.00, 21.15 »Prisoners«; Dvorana 5: 16.45, 18.30 »Disney Planes«. 9 Šolske vesti DIZ J. STEFANA sporoča, da v petek, 15. novembra, od 18.00 do 19.30 bodo na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. S Izleti oblikovali skavti v špalirju, ki so zapeli tudi štiri pesmi, in pa pevci združenega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča. Pri mašni daritvi so sodelovale tudi narodne noše iz vse tržaške pokrajine, med verniki pa so sedeli tudi deželni svetnik Igor Gabrovec, tržaški občinski svetnik Igor Švab in predsednik SSO Drago Štoka. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN - ŠZ SLOGA priredita v nedeljo, 17. novembra, avtobusni izlet v Vipavsko dolino in Martinovo večerjo. Urnik odhoda avtobusa bo naknadno objavljen. Vpis in informacije do 15. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA sporoča, da zaradi velikega zanimanja ponovno organizira ogled Londona v soboto, 7. decembra. Prijave in informacije: 00386-31479882 Marija. KONCERT - To nedeljo v Zgoniku Denis Novato in Muzikantje Evrope Včeraj danes V nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri bo v Športni dvorani v Zgoniku zaživela 4. izvedba mednarodne glasbene prireditve Denis Novato in Muzikantje Evrope, ki spada v niz festivala Glasba brez meja 2013. Po enoletnem premoru se vrača priljubljeni jesenski koncert, ki je postal pravi kultni dogodek za vse ljubitelje na-rodnozabavne glasbe. Tudi na letošnji izvedbi bodo ob Denisu Novatu, gostitelju večera, nastopili vrhunski izvajalci na-rodnozabavne glasbe, kot so slovenski harmonikar Jože Burnik, legendarna avstrijska skupina Grazer Spatzen, harmonikar iz nizozemske Loui Herinx, ansambel Munda iz Slovenije ter domači narodnozabavni skupini Fantje iz Brega in Domači Zvoki. Zamejski harmonikar Denis Novato praznuje letos 25-letnico ustvarjanja. Leta 1998 je postal absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Za seboj ima nastope in turneje v številnih državah, kot so ZDA, Avstrija, Francija, Italija, Slovenija, Švica, Rusija, Dubaj, letos pa je prvič nastopil tudi na Japonskem. Zvezde večera bodo člani avstrijskega ansambla Grazer Spatzen, ki praznuje letos 30-letnico delovanja. Skupina Grazer Spatzen velja med ljubitelji te zvrsti in glasbenimi kritiki za eno najboljših zasedb v zgodovini narodnozabavne glasbe. Nedvomno so člani štajerskega ansambla z vitruzističnem igranjem in značilnimi inovativnimi aranžmaji svojih skladb vnesli veliko novosti v narodnozabavno glasbo. Ansambel sestavljajo baritonist Wolfgang Sorger, tobentar Erich Reinisch, kitarist Johann Rößler, harmonikar Gottfried Portenschlager in klarinetist Peter Lidl. Izdali so 15 studijskih albumov, uspešnice kot so Bariton Zwerg, Auf geht's, Silberfaden, Baritonhöhenflug pa so še danes na repertuarju najboljših na-rodnozabvnih ansablov. Slovenskega harmonikarja in skladatelja Jožeta Burnika ni potrebno posebno predstavljati. Igral je v več narodno zabavnih glasbenih skupinah, med leti 19731983 tudi v zlati zasedbi Alpskega kvinteta. Napisal je okrog 500 skladb. Na različnih festivalih je prejel več prvih nagrad. Njegova skladba Dobro jutro je postala pravi hit in je posneta v več kot 200 različicah. Tudi letos se bosta na jesenski na-rodnozabavni paradi predstavila domača zamejska ansambla, in sicer Klapa iz Brega ter mlada zasedba Domači zvoki. Narodno zabavni ansambel Klapa iz Brega sestavljajo izkušeni glasbeniki, ki so v dolgoletni karieri nastopali v raznih glasbenih kombinacijah na domačih in tujih tleh. V zasedbi Evald Krevatin - trobenta, Paolo Foraus - klarinet, Marino Zobin -harmonika, Barbara Gropajc - vokal, Ne-li Žlof- vokal, Paolo Cerkvenič - kitara in Norman Bratož - bariton delujejo nekaj več kot pol leta. Skupni imenovalec tega kvinteta z dvema energičnima pevkama je ljubezen do glasbe, ki se prepleta z dobro voljo in veseljem, kar jim daje še dodaten zagon za nove izzive in cilje. Ansambel Domači zvoki je bil ustanovljen pred tremi leti, v sedanji zasedbi pa mladi kraški glasbeniki vadijo približno leto dni. Ansambel sestavljajo harmonikar Cristian Radivo, klarinetist Tommy Budin, kitaristka Stephanie Furlan, baritonist Kevin Kocjančič, trobentar Denis Daneu ter pevka Tina Renar. Začetek koncerta, ki ga bo vodila televizijska voditeljica Ana Tavčar, je predviden za 18. uro. Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred začetkom koncerta na blagajni Športne dvorane v Zgoniku, vstopnice pa so tudi v predprodaji na prodajnih mestih Eventim.si. Danes, TOREK, 12. novembra 2013 EMIL Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 9.38 - Luna vzide ob 13.55 in zatone ob 2.25 Jutri, SREDA, 13. novembra 2013 STANISLAV VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,6 stopinje C, zračni tlak 1006,5 mb raste, vlaga 45-odstotna, veter severovzhodnik, burja s sunki do 90 km na uro, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. novembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korz Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korz Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Zavlje - Ul. Flavia di Aquili-nia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 - 040 635368. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. uk Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Sole a catinelle«; 21.30 »Muse in concerto«. ARISTON - 16.45, 18.45, 21.00 »Blan-canieves«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.00 »Se non noi, chi«; 18.45 »The act of killing«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »Priso-ners«. GIOTTO MULTISALA 1 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Giovane e bella«; 16.40, 21.30 »La vita di Adele«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zoran, il mio nipote scemo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 19.40 »So-mething good«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.50 »Carrie«; 20.10 »Dirka življenja«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.10, 21.00 »Gremo mi po svoje 2«; 15.45 »Jaz, baraba 2«; 17.50 »Kapitan Phillips«; 16.20 »Khumba«; 15.45, 20.45 »Legende v Vegasu«; 18.20, 20.30 »Nesramni dedi«; 15.40 »Peta veja oblasti«; 20.20 »Thor: Svet teme 3D«; 18.10 »Thor: Svet teme«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Captain Phillips - At-tacco in mare aperto«; 18.20, 20.15, 22.15 »Machete Kills«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.00 »Disney Planes«; 17.10, 18.50, 20.30, 21.30, 22.15 »Sole a catinelle«; Dvorana 3: 16.45, 18.30 »Cattivissimo me 2«; Dvorana ^ Zapustila nas je naša draga Albina Gustin vd. Skerlavaj Zalostno vest sporočajo sin Paolo z Vilmo, vnukinja Tatiana z Davidom in pravnukinji Nicole in Denise. Pogreb bo v četrtek, 14. novembra, ob 10.45 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Opčine, 12. novembra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda 12.11.2008 12.11.2013 Dino Zobin Vedno v naših srcih. Družina 12 188 Četrtek, 14. novembra 2013 ALPE-JADRAN / Ob uspešno dokončanem študiju na tržaškem konservatoriju čestitamo bratu Jelenu tabornice in taborniki RMV. Čestitke Kozarček vina navzgor, nazdravimo mi, tako bomo zapeli vsi, saj naš KARLO okroglo letnico slavi. Obilo zdravja, zadoščenja in lepih trenutkov ti želijo vsi Boneta in Visentin. V Praprotu že po fešti diši, saj KARLO danes 60 let slavi. Hip hip hura, polno zdravja, zadovoljstva in iz obilja ti cela družba igra! Claudio, Alenka, Katrin, Daniel, Petra, Tomaž. Dragi KRISTJAN! Naj sonce sreče tebi sije, dokler ti življenje bije, posebno pa še ta dan, ko praznuješ 40. rojstni dan. To ti želijo Karin, Kevin, Kristel in Katja. Hip, hip, hura, naša Gaja sestrico NIKOL ima. Z njo se veselimo vsi v otroškem vrtcu v Gabrovcu. Ü] Obvestila KD RDEČA ZVEZDA vabi na tečaj šivanja narodnih noš, ki bo potekal ob sredah, z začetkom ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Podrobnejše informacije na tel. št. 3409763900 (v popoldanskih urah). OBČINE OKRAJA (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Likovne delavnice v novembru: Poteze s čopiči in Barvane škatle. Info: 040299099. ZUMBA - SKD DRAGO BOJAN obvešča, da bo tečaj potekal ob četrtkih od 18.20 do 19.20 v domu Briščiki. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. Informacije na tel. 3480633569 (Katja). PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30, ob četrtkih pa od 16.45 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. KROŽEK KRATKOČASNE MATEMATIKE, nadaljevalec zabavne in razvedrilne matematike, bo imel srečanje danes, 12. novembra, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni vsi, tako novi kot stari ljubitelji matematike. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedenski 20-urni začetniški tečaj. Min. število tečajnikov je 5, max pa 10. Potekal bo ob torkih 19.15-20.45. Začetek danes, 12. novembra. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 12. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - tržaška federacija, vabi v ljudski dom v Podlonjer (Ul. Masaccio 24) na večer proti nasilju nad ženskami. V sredo, 13. novembra, ob 20.30 Adriana Giachetti in Francesca Vasori bosta predstavili recital »Spicchi di luna di mele«. ZALOŽBA MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA prirejata obisk Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani z avtobusnim prevozom v sredo, 20. novembra. Odhod s Trga Oberdan ob 8.45, povratek v Trst prej do novice www.primorski.eu] okrog 17. ure. Prijave v Tržaški knjigarni ali pri založbi Mladika na tel. 0403480818, redakcija@mladika.com. Prijava je možna do srede, 13. novembra. 50-LETNIKI iz dolinske občine organiziramo v soboto, 23. novembra, pol-dnevni izlet z večerjo v Cervignano. Prijave sprejemamo do vključno 15. novembra. Info na tel. št.: 3385490044 (Patrizia) ali 333-6188696 (Franka). ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« z umetnikom Leonardom Calvom v soboto, 16. novembra, od 16.30 do 17.30 na sedežu, Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Info na tel. 0402602395 ali 338-3476253. VAŠKI JESENSKI PRAZNIK: društva in organizacije vabijo vse vaščane in prijatelje v nedeljo, 17. novembra, na praznik: ob 14.00 zbirališče na vaškem trgu - pohod Spoznavajmo trebenska ledinska imena; ob 17.00 v Ljudskem domu kulturni program, ki ga bodo izoblikovali Otroški pevski zbor Kra-sje in Godbeno društvo Viktor Parma, nato družabnost in večerja (simbolični prispevek). KRU.T obvešča, da bo v ponedeljek, 18. novembra, ob 15. uri na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tretje srečanje delavnice »Izražanje preko barve« z umetnico in likovno terapevtko Lui-so Tomasettig. Informacije in prijave na društvenem sedežu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SEČNJA 2013/14 NA OPČINAH: Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo ob torkih od 18.30 do 19.30, najkasneje do 19. novembra, na upravnem sedežu, Pro-seška ul. 71. PRAVLJIČNE URICE: Biserka Cesar bo v sredo, 20. novembra, v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«, ob 16.30 za otroke iz vrtca ter ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 22. novembra, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-monrupino.regione.fvg.it. 60-LETNIKI POZOR! V soboto, 23. novembra, praznujemo vsi skupaj od Brega do Krasa. Kliči takoj na tel. št. 348-5608501 (Divna) ali 348-5159966 (Edvin). 60-LETNIKI s Proseka in okolice vabljeni na večerjo s plesom z orkestrom Souvenir v Devinu v nedeljo, 24. novembra. Vpis na tel. 347-8379963 (Silvana). ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 29. novembra, od 18.00 do 19.30. Info: cons.apicoltoritrieste@gmail.com. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 29. novembra. Info: 342-10730513 (Sabina). Prireditve DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS vabi: danes, 12. novembra, od 10.30 do 11.30 začetek programa »Kitara z Markom Čepakom« na Ljudski univerzi Sežana; četrtek, 13. in četrtek, 20. novembra, od 9. do 12. ure delavnice reciklaže predmetov (za priložnostna darila) s Polono Škodič v Domu upokojencev Sežana; sobota, 16. novembra, od 10. do 15. ure delavnica in predavanje mag. Stipeta Hečimoviča »Zdravilne rastline v prehrani«; petek, 22. novembra, od 14. do 17. ure program »Suhi zid z Borisom Čokom«, Vaški dom Gor-jansko pri Komnu. Prijave na tel. 031351830. FOTOVIDEO TRST 80 v sklopu Okusi Krasa 2013, vabi v sredo, 13. no- vembra, ob 18.30 v Ul. Costalunga 4 (Antica trattoria Baldon), na otvoritev fotografske razstave Radivoja Mosettija »Kraška ohcet 2013«. Vabljeni! SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na tri srečanja z naslovom »Jezikovna vprašanja«, ki jih bo vodil dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani v sredo, 13., 20. in 27. novembra, od 17. do 19. ure v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). Znesek vpisa in informacije na tel. 333-4546847 (Eva) in 3496141774 (Neva). ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na sredino Kavo s knjigo, kjer bomo predstavili zbirko dvajsetih najboljših zgodb literarnega natečaja »Po koncu začetek«. Čakamo vas v sredo, 13. novembra, ob 10. uri. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek, 14. novembra, ob 18. uri v Tržaško knjigarno na predstavitev knjige»Feng Shui - Filozofija prostora in psihologija bivanja«. Z avtorico Špelo Kry-žanowski se bo pogovarjala Barbara Žetko. SKD SKALA iz Gropade vabi v petek, 15. novembra, ob 20.30 na martino-vanje in koncert vinskih ter dalmatinskih pesmi v Kulturni dom Skala v Gropado. Nastopila bosta domači mešani pevski zbor Skala Slovan, moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice in moški pevski zbor Vesna iz Križa. Sledila bo martinova zakuska. SKD TABOR - PROSVETNI DOM: v petek, 15. novembra, ob 20.30 »Martinov pevski večer« - MoPZ Tabor, dir. David Žerjal, MePZ Lipa, dir. Tamara Ražem in Uopenska mulerija; v nedeljo, 17. novembra, ob 18.00 - Mau-rizio Zacchigna - L'eredita' dell'oste-trica; v nedeljo, 24. novembra, ob 18.00 - Openska glasbena srečanja: Luka Ljubas - violina in Jeremisa Fliedl -violončelo; v soboto, 30. novembra, od 20.30 - Openski mladinski krožek in Bar Tabor: Balkan party s Kraškimi ovčarji. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na ogled razstave »Uporaba tobaka med prvo svetovno vojno«. Urnik: 15. novembra, 15.30-19.00; 16. novembra, 15.30-19.00; 17. novembra, 9.30-12.00 in 15.00-19.00. Za-misel-material Bruno Santini in Marco Perrino. ZALOŽBA MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita v petek, 15. novembra, ob 11. uri v Tržaško knjigarno na predstavitev knjige »Primorski sokoli bodo še leteli« - o življenju in delu Bojana Pavletiča, ki jo je uredil Mario Šušteršič. Spregovorila bosta Saša Rudolf in Milan Pahor. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Dobra komunikacija je zdravilo za dušo in telo« v petek, 15. novembra, ob 20. uri v Finžgarjev dom, Dunajska cesta 35 na Opčinah. Predaval bo nadškof Alojz Uran. Informacije na tel. 340-3864889. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje inž. Gorazda Humarja »Solkanski most in nabrežinski kamen«, ki bo v soboto, 16. novembra, ob 20. uri v kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE v nedeljo, 17. novembra, ob 18.00 v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Glasbeni gostje: Grazer Spatzen (Avstrija), Jože Burnik, Ansambel Munda, Luoi Herinx (Nizozemska), Klapa z Brega, Domači zvoki, Ana Tavčar in Denis Novato. KRU.T vabi v ponedeljek, 18. novembra, ob 18. uri na prvo srečanje v sklopu predavanj »Prehrana je zdravje« na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, II. nad. Dr. Rosa Della Fortuna, master II. stopnje v nevropsihofizi-čni optimizaciji, bo spregovorila o metodi Kousmine - prehrambenih strategijah za pridobitev in ohranjanje dobrega počutja. Informacije in prijave na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. MFU-UNINT - Šola umetnosti vabi na konferenco »Leonardo da Vinci: ču- do univerzalnega človeka« z umetnikom Leonardom Calvom v ponedeljek, 18. novembra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3. Info na tel. 040-2602395 ali 338-3476253. SKD VIGRED vabi v torek, 19. novembra, ob 17.30 v Štalco v Šempolaju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Kako s hrano ojačimo imunski sistem, prva pomoč pri prehladu, herpes...«. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 22. novembra, »Ples v maskah« - modno revijo starodobnih oblek. Izdelki članov klekljarske sekcije Ribice - KD Lipa iz Bazovice. Glasbena kulisa mladinci Glasbene kamberce, umetniški vod-j a Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v kulturni dom v Ricmanjih na predstavitev pesniške zbirke Sumljive in abstraktne poezije Irene Žerjal v petek, 22. novembra, ob 20.30. S pesnico se bo pogovarjala Mairim Che-ber. Večer bo obogatil nastop MePZ Jacobus Gallus, ki ga vodi Marko Sancin. MFU-UNINT - Šola umetnosti vabi na konferenco »Arhetipi: prikrita razsežnost umetnosti« z umetnikom Leonardom Calvom v ponedeljek, 25. novembra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponc-hielli 3. Info na tel. 040-2602395 ali 338-3476253. GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na ogled razstave »Prosojnost - Zrak« do 26. novembra. Razstavljata Tanja Prušnik in Rafael Samec. Urnik: sob. in ned. 15.00-18.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 00386031-48187. UNINT Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk izjemne razstave »Leonardo da Vinci. Univerzalni človek« v Benetke v nedeljo, 1. decembra. Info: 338-3476253 ali 0402602395. S Poslovni oglasi PODJETJE INFORMATIKE IŠČE osebo za prodajo in pomoč. e-mail: oglas.pd2013@gmail.com LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo 4 simpatične mucke, stare 5 tednov. Tel. 040-4528403. NA SV. MARTINU NA PROSEKU sem 11. novembra izgubila usb ključek bele barve. Pošteni najditelj bo prejel nagrado. Tel. 348-8340682. PRODAJAM 4 zimske gume snoways 2 plus - 185/60 R14. Cena 70,00 evrov. Tel.: 348-5159966. PRODAJAMO kraško domačijo potrebno prenove: hiša 180 kv.m., vrt 2.500 kv.m., tel.: 340-5706725. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje lastne pridelave. Tel.: 3398201250. PRODAM fiat palio 1.2, letnik 2000, 150.000 km, letna taksa plačana do '08 2014, za 800,00 evrov. Tel.: 040225304 ali 340-9144726. PRODAM repo. Tel.: 347-4878994. PRODAM strežno hladilno vitrino za narezek, širina 4 m, globina 1,5 m ter hladilno vitrino za mlečne izdelke, višina 2,20 m, globina 70 cm, dolžina 2,5 m v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. 339-5326530, 338-8867093. PRODAM Xbox 360 slim 250 gb, kinect s pripomočki in igrami ter predvajal-nik hd-dvd s filmi. Tel. št.: 3299841041. RAZNE DELE za skuter Gran Dink prodam po nizki ceni. Tel.: 040-231006 v popoldanskih urah. V SOBOTO zvečer, 9. novembra, sem na plesu MKPK na Proseku izgubil zebrasto svetlo sivo majico z zadrgo velike mere. Tel. št.: 338-9444135 (Niko). ZELO SIMPATIČNE MUCKE podarimo. Tel.: 040-200865. [H Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA COLJA je odprla osmico, Sa-matorca št. 21. Tel.: 040-229326. Vljudno vabljeni! Prispevki S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 4 ZIMSKE GUME Kormoran snowpro 185/65 R15 88T v dobrem stanju, prodam za 120,00 evrov. Tel.: 3482422538 v večernih urah. DOMAČO REPO prodajamo. Tel. 3475278519. IŠČEM DELO kot pomočnica v gospodinjstvu ali pomoč ostarelim in bolnim osebam. Tel. št.: 0038668131352. IŠČEM DELO kot varuška otrok ali kot hišna pomočnica. Tel.: 040-327251. IŠČEM zimske gume s platišči v dobrem stanju, 175-65 R13 ali 185-55 R14, max 200,00 evrov. Tel.: 347-3052843. Za delovanje društva darujeta Mila in Damijan Gruden 500,00 evrov za SKD Igo Gruden v Nabrežini. V spomin na Danilota Sedmaka daruje Marcello Soavi z ženo Jolando 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Danilota Sedmaka, Sto-jana Košuto in Mirkota Doušaka darujeta Drago in Ida Purič 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Danila Tula darujejo bivše Ljubine kolegice 80,00 evrov za obnovo Marijine kapelice v Mačkoljah. V spomin na Rada Briščika daruje družina 300,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Rada Briščika daruje družina Babič iz Ljubljane 40,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na sina Walterja Švaro daruje oče Deziderij 50,00 evrov za KD Ivan Grbec iz Škednja in 50,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje - Log. Tončka in Miro Francin darujeta 30,00 evrov za vzdrževanje doma Brdina na Opčinah. V spomin na Nadjo Komar daruje družina Vidali 30,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. ^iSENSILAB misli Zdravo Iščemo STROKOVNO SVETOVALKO za delo v specializirani trgovini Sensilab misli Zdravo v Tiare Shopping Centre Gorizia z naslednjimi lastnostmi: veselje do dela z ljudmi, samozavestno nastopanje in komuniciranje, delo na področju prodaje. Zaželjena je srednje šolska izobrazba naravoslovne ali biotehnične smeri in znanje slovenskega in italijanskega jezika. Info: www.sensilab.com CV pošljite na e-mail naslov: zaposlitev@sensilab.com Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu primorski_sport Torek, 12. novembra 2013 ■■■.■ .. 1 In _ ■N /// ig Moments _ o.: ' '... ali po naše magični trenutki. Kriška Vesna je ■ dohitela vodilnega na lestvici. Apetit raste? Najbrž, toda v Križu tega še ne bodo povedali. Ostajajo previdni. ^15 Oberdan o Jadranu Na 11. strani Samo Kokorovec niza uspehe tudi kot trener Na 13. strani Micussi-Di Benedetto: dvojni intervju Na 14. strani /■11 \ \J Zakaj pri Sokolu igrajo tudi »veterani«? i4k p^jj POGLED Z VEJE JL PROSTO PO BRUMNU /^10 VELIKI 360° /M6 u KULTURNIKI VAŠE ZGODBICE IN ANEKDOTE >/16 m IZ ULICE MONTECCHI >/10 TA JE PA DOBRA /^10 10 Torek, 12. novembra 2013 RUBRIKE, NOVICE Če boste igrali, vas ubijemo! Ta je bila grožnja divjakov iz Nocere svojemu nogometnemu moštvu, ki se je pripravljalo na derbi v Salernu. Tamkajšnji prefekt je namreč prepovedal Nocerininim 'navijačem' dohod na tribune stadiona Arechi, saj so se že večkrat zgodili pretepi in še kaj hujšega med privrženci obeh taborov. Kakih dvesto prenapetežev iz Nocere se je zjutraj pojavilo v hotelu, kjer so bili nogometaši in strokovni štab ter nedvoumno zahtevalo: ali smo na stadionu tudi mi ali pa ne smete igrati! Po dolgih pogajanjih je nato krajevni kvestor dovolil prireditev, ki se je sprevrgla v pravo farso in blamažo italijanskega nogometa in družbe v celoti. Tekma se je začela s štiridesetminutno zamudo, a je trajala le dvajset minut. Kajti Nocerina se je zlomila in podlegla grožnjam. Že v drugi minuti je trener zamenjal tri nogometaše, nato so se 'poškodbe' vrstile na tekočem traku, kar pet Nocerininih nogometašev jih je hlinilo in zapustilo igrišče, tako da jih je bilo na zelenici le šest. POGLED Z VEJE • v • Manjšina je na konju Marij Cuk Sodnik Sacchi iz Macerate je bilpri-siljen odpiskati konec tekme, kajti po pravilih mora moštvo sestavljati vsaj sedem igralcev. Kaj takega se v nogometu in v športu nasploh še ni zgodilo. Mogoče me bo Peter Brumen, ki ima več izkušenj in spomina popravil, a take sramote na zemeljski obli ne pomnim. Znano je, da v Kampanji obvladujeta tudi nogomet kamora in mafija (pa najbrž ne le v tej južni deželi Apeninskega polotoka), ampak tako jasnega izkazovanja moči in arogance še ni bilo. Ves medijskipro-stor se sedaj zgraža in obsoja to sramoto, a zvoniti po toči je prepozno. Anomalije, nasilje, nespoštovanje pravil, utaje, kraje in ropi so posledica krčev v sodobni družbi, ki je brez humanističnih in vrednostnih parametrov. Ljudi stiska nelogadje, kako naj bo drugače, ko pa politika vsak dan menja svoja sporočila, opoldne obljublja klestenje davkov in konec krize, zvečer pa je vse postavljeno na glavo... Hoditi po glavi ni lahko. Nikamor se ne premakneš, kri zalije mesta, ki jih ne bi smela, pa še glavobol je na preži. Kot v teh dneh Martinovih šepetov, ki vabijo oči, da pogledajo v kozarec, ne meneč se za posledice. Dogajajo se tudi nekakšni Sem pristaš športnih zvrsti katerih značilnost je medsebojno tekmovanje dveh manj ali bolj številčnih skupin. Tekmovanje v čem? Sedaj stopi v ospredje tisto ključno. Žoga! Ljubljena, ko jo spravimo tja kamor hočemo, osovražena, ko to isto uspe nasprotniku, tekmecu. Seveda me zanimajo in tudi zadovoljujejo skoraj vse ostale športne panoge, a je večja draž opazovati, kako se posamezniki uspejo zliti v nekaj, kar bo zagotovilo uspešnost skupine. Ko se s to nalogo spo-primeš kot trener, kmalu ugotoviš, da si se lotil večplastnega in silno občutljivega dela. Grajenega na vztrajnosti, načelnosti in tudi prilagodljivosti. Ki ni popustljivost, temveč modrost pri izbiri načina izvedbe neke naloge. Poenotiti 5, 10, 15 posameznikov, katerih vsak ima svoj »jaz«, zahteva to delo in te osebke imeti rad. Kaj pa voditelji lahko in težko atletov, smučarjev, tenisačev, plavalcev, orodnih telovadcev, kolesarjev in še mnogih drugih, ki ne gojijo ekipne zvrsti športnega udejstvovanja? Jim je kaj lažje? Zagotove ne, se pa prijemi razlikujejo. Spra-vilnimi prijemi usmerjan kakovostno obdarjen tekmovalec, katerega dosežek je odvisen zgolj od njega, ima velike možnosti hitreje doseči od-mevnejše rezultate kot nekdo, ki je primoran zaradi neizenačenosti skupine opazen napredek načrtovati v daljšem časovnem obdobju. Mnogo mladostnikov se je, se in se bo prosti čas namenilo posvetiti nečemu, s čimer bi uresničili svoje želje, upe, sanje. Ne zadovoljiti se s sivim povprečjem, postati nekdo. Uspeti. Še dobro da je pojem uspeti večpomenski. Za nekoga bo uspeh naučiti se obvladati zahtevana znanja, ki so potrebna za odločilen presežek na primer doseženih zadetkov ali nečesa merljivega v sekundah, centimetrih, metrih. Zopet drugi bo tehtal svojo uspešnost zgolj po osvojenih naj dosežkih. Biti uspešnejši od nekoga je izvedljivo marsikomu, biti v nečem najuspešnejši pa je dano le redkim. Je sestavljanka mnogih danosti in neredko tudi naključij. Je tudi splet izbruhov veselja in ubijajočega razočaranja. Za čustveno uravnotežene odraščajoče naj bi bila ta dogajanja nekaj običajnega. So pa to izkušnje, ki bodo kasneje v življenju pomagale premostiti mar-sikakšno oviro. Priznam, zaneslo me je. Pa zgolj par stavkov sem želel napisati kot uvod članku, ki bo govoril o teku. Tistem v naravi, po poljskih in gozdnih poteh. Na koncu tudi o maratonu. Ljubljanskem, Newyorškem. Ste opazili, da vedno več ljudi teče? In ste se vprašali, zakaj? Zaradi tega, ker je moderno ali zato, ker čutimo potrebo? Vprašalnik na to temo bi razkril raznolikost odgovorov: stik z naravo, odvečni kilogrami, kozarec preveč prejšnji večer, odpravljanje zdravstvenih težav, druženje s somišljeniki in na koncu morda celo prizna-nje-zasvojenost. Občutenje krivde, če si nisi nadev tekaške opreme in oddelal tiste zapovedane kilometraže. Izgubljen dan. In priznajo. Ja, sem odvisnež. Kot mamilaši in kar je še temu podobnega. A vrnimo se tistim, ki ne pretiravajo. Tečejo fant in njegovo dekle, mož in žena, oče ali mati s svojim pubertetnikom, največkrat pa kar sam, en do dvakrat tedensko. Na razdalji zgolj petih ali pa petnajstih kilometrov iščeš nekaj, kar ti umirjen tek lahko da. Časovno je to med petinštiridesetimi minutami do ure in pol. če ne stanuješ prav v središču nekega večjega mesta, na primer Tržačan z ulice Carduci. Jaz imam ~ PROSTO PO BRUMNU srečo, ker stanujem na obrobju Ljubljane in sem po par sto metrih že izven območja betona in asfalta. Od posameznikovega razpoloženja je odvisno na kakšno razdaljo se bo tisti dan podal. Seveda tudi od vremena, kar pa ne syne biti izgovor češ, kaj čem riniti v ta dež ali mraz, v resnici mi pa primanjkuje volje. Ko in če me spreletavajo taki pomisleki, se začnem vzpodbujati z mislijo na prijetno utrujenost po končanem teku in očiš-čujočem prhanju. In grem. Nikoli nisem razočaran, vrnem se drugačen. Neverjetno je kdo vse teče. Gospa, nekaj čez osemdeset jih ima, je lani na ljubljanskem tekaškem prazniku še pretekla mali maraton, letos je opravila z deset kilometrsko preizkušnjo. Samo mimogrede, zmagala je tudi v borbi z obolelostjo za rakom. Rekla je, da kilometer preteče v 5 in pol minutah. Lani sem si iz radovednosti (ne tekmovalnosti) meril čas med tekom na atletski stezi. Za 4 kilometre (10 krogov) sem potreboval 24 minut, kar je 6 minut na kilometer. Z mislijo na čase zgoraj omenjene gospe kakšnih večvrednostih občutkov nisem doživljal, sem pa s svojim dosežkom bil zmerno zadovoljen. Še o številkah. Zadnjo oktobrsko nedeljo so ljubljanske ulice gostile 18 000 tekačev, med katerimi je bilo čez 3 000 žensk. Teden kasneje jih je 48 000 preplavilo ulice New Yorka. Odmevi so: navdušenost, nepozabnost, za marsikoga okronanje njegovih hotenj. Velika večina je zgolj tekla, le peščica izbrancev, predvsem Afričanov, je tekmovala. To peščico predstavljajo tisti iz prvega dela današnjega prispevka, vsi ostali pa so ljubitelji sproščenega gibanja, ki sledijo svoj notranji navdih. Morda še nikoli nismo imeli na čudeži. Že zadnjič sem ugotavljal, da so bile vse ekipe slovenskih društev v tem obdobju neuspešne, sedaj pa je tudi to obrnjeno, zasukano, spremenjeno. Kras je tik pod vrhom, Breg tudi, Vesna kar na vrhu, Jadran pod Triglavom, Sloga uspešna na gostovanju... Manjka nam le še to, da bi znali samozavestno izražati svoje slovenstvo, da je Prešeren vsemu navkljub naš pesnik, kot je Goethe večna last nemškega naroda ali Shakespeare angleškega. Nisem še slišal, da bi se jima Nemci in Angleži odpovedali in v šolah poučevali kaj drugega. Tudi Italijani se ne odpovedujejo svojemu Danteju. Le mi smo največkrat narobe svet in narobe pojem. Imamo pa vsaj eno srečo, vsaj jaz. Ko Napolitano poziva, naj Italijani stisnejo pas, ko Let-ta pravi, da morajo trenutno marsikaj žrtvovati, si mislim, da se to mene ne tiče in tudi naše skupnosti ne. Sicer bi eminentni državniki govorili vsem prebivalcem in ne le večini. Manjšina je torej na konju. V športu in sploh! IZ UL. MONTECCHI področju ekipnih športov toliko sodelovalnih projektov kot letos. Jadran, Bor in Breg delujejo zdaj pod isto streho. V Gorici so odbojkarska društva, tako za moške kot za ženske, zagnala celovit projekt sodelovanja, ki je v marsičem resnično zgodovinski. Na Tržaškem že tretje leto obstaja ženski Zalet. Jasno je, da je društva k združili sil v veliki meri prisilila gospodarska kriza. V teh dneh smo na primer lahko brali o propadu dolgoletnega sponzorja OK Val, podjetja Imse, a je to le eden od primerov. Vendar zagotovo ne gre samo za to. Gre tudi za spoznanje, da vsak sam zase na področju tekmovalnega športa ne pride daleč. Da so danes težave, s katerimi se srečujejo društva, tako velike, da jim odborniki društev, skoraj vedno maloštevilni, kljub izjemni požrtvovalnosti in velikemu znanju preprosto niso (več) kos. Ne le, da so birokratske in organizacijske problematike vedno bolj zahtevne, odgovornosti, tudi zakonske, pa vedno večje, zelo se je spremenil tudi družbeni okvir. Mladino znajo danes motivirati le najboljši trenerji, saj ima na voljo ogromno drugih »lažjih« športnih in nešportnih dejavnosti. Starši »težijo« bolj kot včasih. »Mobilnost« tekmovalcev je večja. Igranje za matično društvo od malih nog do športne upokojitve ni več sveto pravilo. Boljši namreč hitreje kot včasih odidejo, če doma nimajo kje igrati. In to zadnje je tudi logično, celo pravilno. Toda združevanje, ta že več kot tri desetletja obstojni »moloch« zamejskega športa, ni zacementirana danost. Ima tudi svoje nasprotnike. V zavesti mnogih še ni sprejeto. Bolj privlačijo nižje ligaški derbiji kot nastopi elitnih ekip. Funkcionira le, če odgovarja logiki, da je volk sit (prva ekipa) in koza cela (matična društva). Občutljivosti posameznikov in posameznih okoljih je treba seveda prisluhniti (in vsak od omenjenih projektov skrbi za mladinske ekipe, a tudi za manj nadarjene športnike), vendar poti nazaj ni oz. pot nazaj je samo utopitev v povprečnost. S povprečnostjo pa izpuhti tudi vzgojni naboj, ki je eden od razlogov, zaradi katerih je prav, da športu daje družba primerno težo. (0 .O O -o (0 a > i: m ■N Uran tole Koš kar p ceve -.0 cu "Ö pe ■O g fe Bor ! t? n< O < 0 o ^ O cr b ^ v O i tà OT:; nks as S" S' o m o N o S 1 pa ta a 1>n k o j® i o u s C o O a 1 d TJ 8> O" e v j' , n> o" <2 „ P o p c o> v 2 S- o o d M 3 a o o u k.p i ?T . ^ o* o • >1 — p • ao r Z o O o «N2 j3 Ob . i i i h n la n HT3 O t^ O o ■ O e : k i ■ O o o ' 2 a n< a ep es o v i s k z dr o / -o . i i r co I -rt GJ ) n >c/5 v m i N :v s zp te t013 i 'so eo^jo s O o O S> j , a&ir o o n n i i i i e "Ö > SE .SP s ,« T3 « c ti £ S ■S S ^ £ ? u O , N l > 0 -T v v t o. o o o s < 3 s o 00 a -č v e o .p n]SBZJX bu atasajo^ asA azaA pj 'afenpzA oujo>i ■ijb[ ui o^sijajBiiid bu jiqBzod iq Bp au a Aa(jBsajo>j npjsjoS o;ija ouibs a ji:)SJAn ai as ofjsoujBAOAjjzod ournaizi z ui BÍuBiiuaj:) BSajqop maj rnaiuBS rnaua y\ 'Binja^ zbui -o¡x jBsajo>! :îb>]bz ut rnruaa í]oqíeu e§ p] '>]ru}.iods p]síauiez % (ijbdiiuso od íaqasod as ui) p -od od Ao;uajB; ojiAa^s ouuiojSo ijBÍjqnSzi oujb;s iq au aj 'bu:)soao>ib>i íjoq ojaz Bjiq iq ep 'uiustiu p] ■jbso>] pjsfeiuez o • 'aíuBAOAjsíapn oujjods ouAipjB a sbd uibSbja aÍBy 'uiBÍjuiaids au B^jods :adojsBU iuBÍ]iuajds 0 oían BpuojBjjag BÍua(jBsajo>] BSa>jsjoS Biu>ja; B]rsnpABU í]oqíeu ai aui oatz \ 0 asBZ :iubíiabn 0 TOja; rna>]sjoS ijb/ui n(ua(jBsajo>¡ rna>]sjoS a jBAOui>]a:) aíausaj oujaÍjaA iq Bp o>jb:i 'iabjbu a psouAp>jB DasA irn os íjoqÍBjsj ••• ]iq pBj iq 'Bjjods b§8Íoas ]Bjqzr iq au 83 0 'aiuBAom^a:) a lABjds am jsouABÍap Bujjods ÍBunz ipn; ijo>jbj -a:)B>i ':isouDuajn>iuo>i uiiqníj ui uazoiDiquiB mas o>js(bdbuz BiuaijAiz uiDBu ai jiods :}jods luauiod tiu ÍB>I va N H g l a-f^: ^Odsun^ Gledališče ali kino? Nerad obiskujem ne gledališča in še manj kina. Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: Io Uccido (Giorgio Faletti), Iron Maiden - The Trooper, Il signor Rossi e la Costituzione (Paolo Rossi). Priljubljenih filmov nimam. Gledališki igralec Danijel Malalan je gost rubrike po želji nečakinje Demetre. Odigrali ste že vrsto vlog. Katera je terjala največ kondicijskih priprav? Bili sta dve taki. A prav gotovo Maraton v New Yorku Edoarda Erbe je bila najbolj posebna s tega vidika. Predstava je bila tako zasnovana, da sta se dva pripravljala na maraton. Vi ste morali prevzeti vlogo nekega drugega igralca, ki se je poškodoval, drži? Tako je. To je bil še dodaten izziv. Ze itak pa je bila ta predstava posebna. Odigrali smo šestnajst predstav v treh tednih. Priznam, da so me potem bolela kolena. Ste zaradi te predstave zasovražili tek? Ne, tako hudo ni bilo. Igranje te predstave je bilo super. Še tečete? Raje kolesarim, hodim v fitnes, bazen ... Na lestvici mojih najljubših športov je vsekakor na prvem mestu kolesarjenje. Letošnji poletni kolesarski višek je bila Porečanka oz. Parenzana od Trsta do Poreča. Bi znali našteti tri sodobne vrhunske kolesarje? Kaj niso vsi dopingirani? Tale Contador, na primer, še obstaja? Koga bi lahko še naštel ... Unemu so odvzeli vse, kar se je dalo odvzeti, tako da res ne vem ... Aja, vem za mladega Slovenca, ki je zdaj zelo dober ... Matej Mohorič? Evo. Kaj ni zmagal na mladinskem svetovnem prvenstvu? Pravilno. S čim ste trenutno zaposleni? V koprskem gledališču bom odigral Sončnega kralja oz. Ludviga XIV. Koga naj pokličemo naslednjič? Donatello Ruttar. Vedel sem, kdo je, letos poleti pa sem jo tudi bolje spoznal. Prišli so iz Benečije v Trst zaradi nekega projekta, jaz pa sem jih med drugim spremil na Ferluge, da si ogledajo dih jema-joči razgled. (P. V.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO NOGOMETNI KLUB IZ BERGAMA ITALIJANSKO MESTO SVETEGA ANTONA LETOPIS, KRONIKA PRISPEVEK MANJŠE VREDNOSTI, MILOŠČINA RENZO ARBORE DEL GIRA ALI TOURA NOG. DELAVEC ŠKABAR OČKA NEKDANJI SL. NOGOM. TRENER ELSNER EGIPČANSKI BOG Z IBISOVO GLAVO ITALIJANSKA NIKALNICA PROTEST BREZ SO-GLASNIKOV NEKDANJI POLJSKI KONJENIK JAZ.....ON SOL ALI ESTER MLEČNE KISLINE IGRAČA, KI PRI TRESENJU RO2LJA TURŠKI VELIKAŠ INGEMAR STENMARK DOLG LETALSKI NAPAD SL. OPERNA PEVKA (ONDINA KLASINC) MADRIDSKI KLUB LAURENCE OLIVIER SLOVENSKI ALPINIST (FRANC) VPRAŠALNI PRISLOV EGIPČANSKI BOG SONCA IN LJUBEZNI TANJA ZAJC TRZAJ ROD LAVER NERAZLOČNO NAPISANA ČRKA USA PO NAŠE ŽRTVENIK SLOVARČEK - ATON = egipčanski bog sonca in ljubezni • RAINE = angleška pesnica in esejistka (Kathleen) • TOT = egipčanski bog Vaše zgodbice in anekdote... Claudio Starc «Tri leta sem garal kot živina, premostil vse selekcije, toda med azzurri me ni bilo ...» Claudio Starc (letnik 1961), «Tolo» za prijatelje, sodi gotovo med naše najboljše košarkarje vseh časov. S košarko je začel pri Kontovelu leta 1972. Bil je tako hiter, agilen, spreten, da bi lahko uspeval v marsikaterem drugem športu. Izbral je košarko, saj se je vsakega Kontovelca že od mladih let nalezla košarkarska mrzlica. Poleg velikih telesnih sposobnosti so «Tolota» krasili še vrtoglavo preigravanje, sijajen pregled nad igro, prodor na koš in točen met z razdalje. Zanj so se zanimali mnogi deželni klubi. Leta 1977 je prestopil k tržaškemu prvoligašu Hurlinghamu. Tu je ostal dve leti, da bi nato 1979 okrepil Ja-dranove vrste, kjer je igral deset let in bil med najzaslužnejšimi, da je naša združena ekipa nizala uspeh za uspehom do napredovanja v italijansko B ligo. V letih 1977/78 je bil vpoklican na priprave za italijansko kadetsko, leta 1979 pa za mladinsko reprezentanco, ki jo je treniral Giancarlo Primo in ki se je pripravljala za evropsko prvenstvo v Celju in za svetovno prvenstvo v Južni Ameriki. Bil je v krogu 20 košarkarjev samih slavnih imen, kot so bili: Lorenzon, Costa, Maguolo, Magnifico, Fischetto itd. Zuli pa ga, da nikdar ni imel niti enega uradnega nastopa z azzurri. «Nikoli več ne prej in ne potem nisem toliko treniral, garal kot živina kot tista tri leta. Nastope v prvi ligi ne pogrešam, toda da me niso vključili v reprezentanco, potem ko sem premostil vse selekcije, še danes mi tiči nekje v grlu...,» nam je zaupal simpatični Tolo. Starc je dve leti igral tudi pri Campobassu v B1 ligi (1989/90) in pri Pa-vii v B2 (1990/91). Vrnil se je leto zatem k Jadranu (C liga) in pripomogel k temu, da je ekipa spet napredovala v B2 ligo (1992/93). Leto pozneje je sklenil kariero kot igralec (Starc na sliki ob slovesu). Nekaj sezon je treniral pri Kontovelu in Jadranu. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 14. novembra 2013 17 ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Skupščina sprejela osnutek strateškega načrta EZTS starta pri Soči, zdravstvu in prevozih Turistično ovrednotenje Soče, vzpostavitev mreže čezmejnih zdravstvenih storitev ter oživitev železniškega vozlišča med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo so prvi ukrepi, ki jih bo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO predstavilo in skušalo uresničiti v evropskem programskem obdobju 2014-2020. Skupščina EZTS GO, ki se je včeraj sestala v dvorani občinskega sveta v Gorici (ob članih stalnih odborov sta bila prisotna predsednik in direktorica EZTS GO, Robert Golob in Sandra Sodini, ter goriški in šempetrski župan Et-tore Romoli in Milan Turk), je v ta namen po živahni razpravi sprejela osnutek za pripravo strateškega načrta, s katerim bodo pred koncem novembra seznanjeni občinski sveti treh občin, decembra pa organi načrtovanja in upravljanja evropskih sredstev. Sprejeti pilotni ukrepi temeljijo na treh ključnih vsebinah za čezmejni zagon območja EZTS GO. To so promocija turistične dediščine in naravnih čezmejnih virov, skupne storitve in gospodarsko ovrednotenje območja ob nekdanjem mejnem prehodu Vrtojba. Čezmejni soški park Prvi pilotni ukrep, ki so ga poimenovali »Isonzo-Soča«, ima več ciljev. Ob ovrednotenju krajine ob reki Soči, uporabi naravnih virov v rekreacijske in športne namene (vodne in kolesarske poti) ter turistični promocij čezmejne-ga območja, vina in kulinarike je predvidena obnova t.i. »hiše Fogar« ob pevmskem mostu, kjer bi uredili čez-mejno turistično in kulturno informativno točko ter razstavni prostor za dogodke ob 100-letnici prve svetovne vojne. S tem, piše v osnutku, želi EZTS izpostaviti vlogo Soče v prvi svetovni vojni. V isti projekt spada oblikovanje dokumenta, s katerim bi se potegovali za vključitev tega čezmejnega soškega parka v poskusni seznam Unescove dediščine. Zdravstvene storitve Drugi ukrep, na katerem je v minulih mesecih delala komisija EZTS za zdravstvo pod vodstvom Bernarda Spazzapana, je namenjen vzpostavitvi mreže čezmejnih zdravstvenih storitev na dveh področjih. Prvo je »čezmejna porodnišnica«, ki predvideva vrsto storitev za celovito in celostno oskrbo mater, dojenčkov in družin z razčlenjeno ponudbo kliničnih storitev (naravni ali vodeni medicinski porodi) in socialno oskrbo (podpora materam in socialno šibkim družinam). Drugi del projekta je namenjen področju »duševnega zdravja in boju proti socialni izključenosti«. V tem okviru je možna izgradnja čez-mejnih struktur za osnovno zdravstveno pomoč (na primer manjših stanovanj za mlade z duševnimi težavami), predvidene pa so tudi pobude za spodbujanje vključevanja v družbo ter preventiva in skrb za mlade med 11. in 18. letom: obstoječe zdravstvene ustanove in socialne službe preverjajo možnost ureditve čezmejne večfunkcijske lokacije za obravnavanje težav mladih. Ob tem bo EZTS predlagal poskusni projekt za oceno izvedljivosti in značilnosti »čezmejne agencije«, ki bi usklaje- ^ * ..-I , . I TT ■ Trt Poslopje ob pevmskem mostu bijmbaca vala obstoječe storitve in nudila individualizirano ponudbo ter inovativna orodja za vključevanje mladih in odraslih z duševnimi težavami v socialno in delovno okolje. Ne nazadnje so v tem okviru vzeli v poštev možnost ustanovitve slovensko- italijanskega socialnega podjetja, ki bi skrbelo tudi za ovrednotenje turističnih in kulturnih virov goriškega prostora. Železniško vozlišče Tretji ukrep so poimenovali »Ze-lezniško vozlišče Gorica - Nova Gorica - Šempeter-Vrtojba«. Cilj je skladno in koordinirano pospeševanje trajnos-tnih prevoznih sistemov na področju prevoza blaga z namenom gospodarske oživitve območja in podpore intermo-dalnim železniškim objektom na območju tovornega postajališča v Vrtojbi. V tem okviru sta med drugim predvideni ureditev dveh polkrožnih železniških povezav, ki bosta dopolnjevali povezavo med italijansko in slovensko železniško progo, ter gradnja direktne povezave med intermodalno cono na območju tovornega postajališča SDAG in slovenskimi progami, ki tečejo iz postaje v Vrtojbi. Ob tem načrtujejo pripravo študije izvedljivosti za tovorno postajo na slovenski strani meje ter ureditev varnostnih mehanizmov na železniških strukturah intermodalnega postajališča. CTN in strateški načrt EZTS GO bo za financiranje teh treh projektov prosil v okviru celostnih teritorialnih naložb (CTN); le-te spadajo med glavna orodja teritorialnega razvoja, ki jih obravnavajo nove evropske uredbe, ki so v fazi priprave. »Evropska komisija je odločno izpostavila, da so tipičen primer CTN "pobratena mesta", še posebej tista, ki imajo čezmejni značaj. V tem okviru lahko CTN zaradi svoje prožne strukture (od zgoraj navzdol ali obratno od spodaj navzgor) nudi optimalne rezultate, saj omogoča sočasno koriščenje različnih skladov, ki bodo dodeljeni različnim državam, a bodo obenem sodili pod skupen strateški načrt,« piše v osnutku strateškega načrta. Kaj pa ostali projekti? Sodinijeva je poudarila, da dokument, ki so ga včeraj odobrili, »ni Biblija«. S tem je želela pojasniti, da bodo dokument lahko sproti dopolnjevali z novimi predlogi in projekti. »Zaenkrat smo v načrt lahko vključili samo pilotne ukrepe, ki so bili popolnejši in so ustrezali določenim kriterijem. To je le startna točka, ki pa je pomembna, saj moramo k programskemu omizju sesti s konkretnimi predlogi,« je Sodinijeva odgovorila na vprašanje, ki ga je postavil član skupščine Giuseppe Fiannacca: leta je predlagal, da bi v dokument takoj vključili tudi načrt s področja energetike, zanj pa po besedah Sodinijeve še nimajo vseh potrebnih podatkov. Predsednik EZTS GO Golob je sicer včeraj sprva predlagal, da bi skupščina osnutek strateškega načrta sprejela šele na naslednji seji - torej po predstavitvi v občinskih svetih -, večina udeležencev sestanka na goriškem županstvu pa je bila za takojšnjo odobritev. Aleksija Ambrosi GORICA - Golob Brez podpore vlad in FJK ne bo šlo »EZTS GO doživlja danes nekakšno krizo identitete. Po eni strani si namreč želi ukrepov, ki so usmerjeni v izboljšanje življenjskih standardov prebivalcev obmejnega območja, po drugi strani pa mora koordinirati svoje dejavnosti s FJK in slovensko vlado ter zadoščati kriterijem, ki jih postavlja EU. V preteklosti je v zvezi z EZTS prišlo do izjemno visokih pričakovanj, hkrati pa do podcenjevanja birokratskih zapletov, ki jih nismo še v celoti odpravili: pred nami je sklepni del poti, ki pa je tudi najbolj zahteven.« Tako je povedal Robert Golob, predsednik EZTS GO, ki je apeliral na župane Gorice, Nove Gorice in Šem-petra-Vrtojbe in jih opozoril, da bo združenje težko doseglo svoje cilje, če ne bo imelo ustrezne podpore. »Doslej smo bili zelo aktivni in uspešni pri zbiranju idej predstavnikov prebivalstva, manj aktivni pa smo bili pri usklajevanju z institucijami ter pripravi predlogov za Bruselj. Če bomo želeli izpolniti še drugi del naloge, se moramo vsi skupaj predstaviti vladi RS in deželni upravi FJK. To moramo opraviti pred koncem leta, če hočemo doseči vključitev v partnerske sporazume.« Zupan Romoli je povedal, da se je v minulih mesecih že večkrat srečal s predsednico FJK Serracchianijevo, ki je pobudi EZTS GO naklonjena. »Prav gotovo pa je treba v kratkem organizirati sestanek med predstavniki EZTS ter predstavnikoma slovenske in deželne vlade,« je ocenil Romoli. Isto potrebo je med razpravo izpostavil član skupščine Livio Se-molič: »Treba je jasneje določiti okvire našega delovanja in računati na oporo dežele in slovenske vlade. Če tega ne bomo imeli, bomo šibki,« je povedal Se-molič, direktorica Sandra Sodini pa je poudarila, da bo treba v pogovore vključiti tudi italijansko vlado. (Ale) APrimorski ~ dnevnik Nespametna delitev denarja »Deliti prispevek za znižanje cen goriva na celotnem ozemlju FJK je prava potrata denarja. Veliko bolje bi bilo, ko bi ves denar namenili obmejnim občinam, tako da bi izenačili ceno goriv na obeh straneh meje.« Tako je poudaril goriški župan Ettore Romoli na včerajšnji mobilizaciji zveze Confcommercio, ki so jo trgovci posvetili spoštovanju zakonov. Med srečanjem so opozorili na težave, ki jih imajo goriški trgovci zaradi konkurence v Sloveniji. Kot primer so omenili tobačne izdelke, ki stanejo v Sloveniji 40 odstotkov manj. Tatovi kradli v Mošu Tatovi so minulo soboto vlomili v dve hiši v Mošu. Najprej so izkoristili odsotnost družine, ki stanuje v Ulici Olivers. Vlomili so skozi okno na zadnji strani in se odpravili v spalnico, kjer so našli nekaj nakita. Pri delu jih je verjetno zmotila lastnica, ki se je okrog 18. ure vrnila domov: na hodniku je našla zapestnico, ki so jo tatovi izgubili med begom. Uro kasneje so neznanci vlomili v hišo v Ulici Blanchis. Tudi v tem primeru so vlomili skozi okno in sprožili alarm. Preden so pobegnili, so iz spalnice odnesli škatlo za nakit, v kateri pa k sreči ni bilo dragocenih predmetov. Ko se je lastnik okrog 20.30 vrnil domov, so bila dvoriščna vrata zvezana z jekleno žico. Vstopil je v hišo in v prit-ljičju našel blatne stopinje, zatem pa še popolnoma razmetano spalnico. Preiskavo vodijo karabinjerji. Zaradi alkohola ob vozniško Novogoriški policisti so med 8. in 10. novembrom poostreno nadzirali vožnjo pod vplivom alkohola. Z alkotestom so preizkusili 240 voznikov in ugotovili, da jih je 13 imelo koncentracijo alkohola v organizmu višjo, kot dovoljuje zakon. Policisti so jim zato odvzeli vozniško dovoljenje. Zoper dva voznika je bil odrejen strokovni pregled zaradi ugotavljanja vožnje pod vplivom alkohola oz. pod vplivom prepovedanih drog. Policisti bodo poostrene kontrole izvajali tudi decembra. (km) Praznik za bivšega ravnatelja Dijaški dom prireja ob priliki 80. rojstnega dne dolgoletnega ravnatelja Ed-munda Košuta družabno srečanje, na katerega so vabljeni bivši vzgojitelji in drugi uslužbenci, upravniki, gojenci in nasploh prijatelji doma. Srečanje bo v petek, 15. novembra, od 19. ure, v Dijaškem domu. Zaželena je prijava na tel. 0481-533495. GORIŠKA - V službo nastopil novi pokrajinski poveljnik karabinjerjev Poostrili bodo nadzor Antonino Minutoli prihaja iz Rima - Poklicne izkušnje je nabiral v Bellunu in Kalabriji - Želi si tesnega sodelovanja z domačini »Na Goriško sem prišel 8. novembra in takoj ugotovil, da gre za lepo pokrajino, kjer živijo zelo delovni ljudje. Stopnja varnosti je na Goriškem visoka; seveda je tudi nekaj primerov kaznivih dejanj, na katere moramo biti pozorni. Še zlasti mislim na tatvine po stanovanjih, ki domačine zelo prizadenejo. To dobro vem, ker sem pred leti vodil karabinjersko postajo v Bellunu. V majhnih krajih vsako kaznivo dejanje zelo odmeva, tako da si bomo prizadevali za zagotavljanje čim večje varnosti z okrepitvijo naše prisotnosti na teritoriju.« S temi besedami se prebivalcem goriške pokrajine predstavlja novi pokrajinski karabinjerski poveljnik Antonino Minutoli, ki ima za sabo visoko izobrazbo in bogate poklicne izkušnje. Minutoli je star 42 let, diplomiral je iz prava. V zadnjih šestih letih je vodil rimski preiskovalni oddelek, ki se ukvarja z razpečevanjem mamil. Svojo poklicno pot v silah javnega reda je začel leta 1991 v vojaški akademiji v Modeni, nato pa je obiskoval šolo za karabinjerske častnike v Rimu. Tri leta je nato služboval v Turinu, nato pa je bil leta 1999 imenovan za poveljnika karabinjerske postaje v Bel-lunu. Sredi Dolomitov je ostal do leta 2003, ko so ga premestili v mesto Palmi v Kalabriji, kjer je 'ndrangheta zelo močna. Od septembra 2006 do nove zadolžitve v Gorici je služboval v Rimu. »V prestolnici sem si nabral kar nekaj izkušenj na področju boja proti prekupčevanju mamil, ki jih bom skušal prenesti na Goriško. V novem okolju si bom hkrati prizadeval, da bi bili karabinjerji v čim tesnejšim stikom z okoljem, kjer živijo. Posebno po vaseh morajo karabinjerji vzpostaviti čim boljši dialog z domačini, saj je to v obojestransko korist,« poudarja Antonino Minutoli. Antonini Minutoli bumbaca 18 Torek, 12. novembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Severni veter povzročil več težav, na Novogoriškem brez elektrike 11.600 odjemalcev Ruval drevesa, lomil veje Zima naznanja svoj skorajšnji prihod z močnim severnim vetrom, ki je v noči na včerajšnji dan in včeraj dopoldne lomil veje in podrl nekaj dreves v raznih krajih na Goriškem. Goriški gasilci so včeraj opravili preko deset posegov, da bi s cest in dvorišč odstranili drevesa, ki so jih močni sunki severnega vetra podrli. Drevo je padlo ob rob cestišča na Drevoredu Oriani, k sreči pa ni povzročilo večje gmotne škode. Veter je drevo podrl na dvorišču jahalnega kluba Remuda v Pevmi, nekaj vej je padlo tudi na dvorišče prefekture. Gasilci so zaradi podrtega drevesa posegli na Koštaboni, še nekaj manjših posegov pa so opravili v drugih predelih Gorice in tudi v Ulici San Michele v Štandrežu. Največjo gmotno škodo je veter povzročil v Ulici Paternolli, kjer je drevo padlo na avtomobil tipa Fiat Panda, parkiran ob robu ceste. K sreči v njem ni bilo nikogar, tako da se ni nihče poškodoval. Včerajšnji severni veter je povzročil težave predvsem v prometu in pri oskrbi z električno energijo tudi na No-vogoriškem. Pri podjetju Elektro Primorska so včeraj pojasnili, da je brez napajanja z elektriko ostala polovica Trnovsko-Banjške planote in območje med Rožno Dolino in Ajševico. Dopoldan je bilo na celotnem območju, ki ga pokriva omenjeno podjetje brez oskrbe z električno energijo 6.132 odjemalcev. »Za odpravo napak so angažirane vse razpoložljive ekipe Elektro Primorske. Zaradi velikega števila in obsežnosti poškodb na distribucijskem omrežju ter dejstva, da veter ne pojenja, ocenjujemo da nam danes ne bo uspelo zagotoviti napajanja vseh odjemalcev. O tem smo že obvestili župane najbolj prizadetih občin,« so včeraj pojasnili na Elektro Primorska. »Stanje se je po 14.30 močno poslabšalo,« so z podjetja Elektro Primorska sporočili Izruvano drevo v Novi Gorici (levo); gasilci med odstranjevanjem polomljenih vej pri Remudi v Pevmi (desno) bumbaca, k.m. popoldan. Medtem ko so bile težave na Goriškem odpravljene, je zaradi poškodbe prenosnega omrežja izpadlo celotno napajanje področja Ilirske Bistrice, težave niso bile odpravljene tudi na bovškem, kobariškem in tolminskem koncu. Na celotnem področju Elektro Primorske je bilo popoldan 11.600 odjemalcev brez elektrike. V Novi Gorici je veter polomil nekaj dreves in prevračal prometne znake. Novogoriški gasilci so zjutraj pomagali na Barju, kjer je drevo padlo na streho hiše, v bivšem kompleksu Meblo pa so odstranili nadstrešek na stavbi, ki je visel na pločnik. V Šempetru je močan sunek vetra podrl zid na Znidaršičevi ulici in ostrešje stanovanjskega objekta. Zaradi vetra je bil včeraj zgodaj zjutraj prepovedan promet za vsa vozila s ponjavami in hladilniki na hitri cesti Razdrto - Vrtojba med priključkom Selo in razcepom Podnanos, popoldan je ostala zapora prve stopnje: prepovedan je bil promet za kamp prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do 8 ton. (ur, km) V Ulici Paternolli je drevo padlo na avtomobil Fiat Panda (levo); podrta lipa na Drevoredu Oriani (desno) bumbaca TRŽIČ - Deželna vlada sprožila raziskavo o stopnji onesnaženosti V lišajih bodo iskali težke kovine Dežela je sprožila raziskavo o emisijah in zračni onesnaženosti na Tržiškem. Deželna odbornica za okolje Sara Vito je poverila deželni agenciji za okolje ARPA nalogo, da razišče koncentracijo škodljivih snovi in še zlasti težkih kovin, ki se nabirajo v lišajih. Sočasno je deželna direkcija za okolje v sodelovanju z agencijo ARPA in deželnim odbor-ništvom za zdravstvo začela postopek za izvedbo epidemiološke študije v občinah tržiškega mestnega okrožja. »Deželni vladi je zdravje ljudi pri srcu, zato smo se odzvali na pozive tržiške občine in goriške pokrajine, ki želita imeti v čim krajšem času na razpolago sveže podatke o stopnji onesnaženosti,« pojasnjuje deželna odbornica Sara Vito in poudarja, da so zanesljivi podatki o stopnji onesnaženosti še kako potrebni, potem ko je bilo v prejšnjih tednih glede tega vprašanja kar nekaj nejasnosti. Deželna agencija ARPA bo nove podatke o stopnji onesnaženosti zbirala s svojimi mobilnimi napravami, hkrati pa bo preverila, koliko škodljivih snovi se je nabralo v lišajih, ki rastejo na drevesnih deblih in so izredno dober pokazatelj kakovosti zraka. Zadovoljstvo nad odločitvijo dežele izraža deželni svetnik Demokratske stranke Diego Moretti, ki poziva tržiško županjo Silvio Altran, naj zahteva od ministrstva za okolje revizijo okoljskega dovoljenja za obratovanje termoelektrarne družbe A2A. Pred nekaj tedni je revizijo že zahtevala pokrajinska uprava, zato pa je Moretti prepričan, da je treba zadevi čim prej priti do dna, sploh pa je treba podatek o koncentraciji težkih kovin v naravnem okolju vključiti v postopke za pridobitev okoljskega dovoljenja za obratovanje. Da je treba ponovno preveriti delovanje termoelektrarne, je prepričan tudi tržiški občinski svetnik SEL Giovanni Iacono. Po njegovih besedah se morata deželna vlada in občinska uprava čim prej postaviti v stik z državno vlado, saj je treba na najvišji ravni preveriti, ali je tržiška termoelektrarna sploh še potrebna. »Izkoriščati je treba obnovljive vire energije in se čim prej odreči fosilnim gorivom; hkrati je treba razjasniti, kakšna bo usoda zaposlenih družbe A2A, ki doslej ni pripravila industrijskega načrta, v katerem ne bi bilo predvideno sežiganje premoga,« poudarja Giovanni Iacono. TRŽIČ - Anna Cisint vložila prijavo Če preveč onesnažuje, je treba elektrarno zapreti Anna Cisint, načelnica opozicijske svetniške skupine »Obbietti-vo Rinnoviamo Monfalcone«, je na goriškem tožilstvu vložila prijavo, s katero zahteva pojasnila glede delovanja tržiške termoelektrarne A2A. Cisintova je prepričana, da je treba centralo zaseči in zapreti, če njeno onesnaževanje okolja presega mejne vrednosti. Zakaj se je odločila za prijavo, je Cisintova pojasnila včeraj na trži-škem županstvu. Po njenih besedah je treba čim prej preveriti, ali so v tržiškem zraku težke kovine, ki lahko povzročijo rakasta obolenja, kot se je izkazalo v kraju Vado Ligure. Cisintova je prepričana, da je treba ugotoviti, ali je prisotnost težkih kovin v zraku neposredno vezana na delovaje termoelektrarne A2A. »Prijavo, ki sem vložila na goriškem javnem tožilstvu, sem pripravila skupaj z odvetniki iz odvetniške pisarne Ca-vallo. Zbrali smo cel kup dokumentov, vezanih na postopke, na podlagi katerih so bila doslej izdana dovoljenja za obratovanje termoelek- trarne. Razumeti hočemo, ali je onesnaževanje s težkimi kovinami povezano s splavi, ki so jih v zadnjih letih našteli na Tržiškem. Hkrati zahtevamo, naj se zadeva čim prej razjasni, naj se čim prej ukrepa, saj doslej javne uprave niso znale na primeren način zaščititi občanov. Odreči se je treba tehničnim omizjem in prizanesljivemu čakanju na študije, za pripravo katerih je treba toliko časa; takoj je treba ukrepati, saj je bilo po našem mnenju okoljsko dovoljenje za obratovanje izdano z neupoštevanjem zbrane dokumentacije,« pravi Cisintova in pojasnjuje, da je bila študija iz leta 2001 o koncentraciji težkih kovin v lišajih bistvenega pomena, vendar njenih izsledkov ni nihče upošteval. Cisintova je zato prepričana, da je treba delovanje termoelektrarne prekiniti z odvzemom okoljskega dovoljenja, hkrati pa je treba stopnjo onesnaženosti s težkimi kovinami poglobljeno raziskati, saj noče, da bi se čez trideset let ponovila zgodba, podobna tragediji azbesta. Tržiška termoelektrarna bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Torek, 12. novembra 2013 19 GORICA - Predstavili pobudo združenja AID Šestdesetim otrokom bodo pomagali pri premoščanju disleksije Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici je včeraj potekala predstavitev zanimive in predvsem potrebne pobude, ki jo prireja in izvaja Italijansko združenje za disleksijo AID s pomočjo hranilniške Fundacije. Po pozdravu gostitelja, ki je podčrtal, da bo Fundacija po tem prvem poskusnem letu nadaljevala z dodeljevanjem sredstev, kajti dejavnost je vzgojno in humanitarno pomembna, je vodja ustreznega pokrajinskega šolskega urada Arturo Campanella zpostavil vlogo združenja za pomoč pri disleksiji in pohvalil šole, ker so se odlično odzvale na vabilo, naj obvestijo družine o možnosti posega v težave njihovih otrok. Nekatere, kolikor je zaenkrat dovolj, so dale tudi na voljo svoje prostore. Vsekakor čaka šolnike še veliko dela in usposabljanja na tem področju. Zatika se v edinstvenem italijanskem pojavu - v drugih državah ni tolikšnega popuščanja - da šolniki namreč niso obvezani dopolnilnega usposabljanja. Pokrajinska predsednica združenja Daniela Padovan, ki je hkrati tudi mati udeleženca pobude, je podrobno opisala vlogo združenja, ki je v enem letu povečalo svoje članstvo od šest na sto šestdeset. Dejavnosti se odvijajo tudi v poletnem času. V letošnjem šolskem letu se je vpisalo šestdeset otrok za popoldanski pouk, med katerim bodo sicer Udeleženci včerajšnje predstavitve pobude bumbaca opravljali tudi domače naloge, predvsem pa bodo deležni strokovnega pristopa za preseganje svojih izraznih težav in utrjevanje samozavesti. Razdeljeni bodo v tri skupine, od katerih bo ena delovala na šoli s slovenskim učnim jezikom Ivan Trinko. Vsekakor je zagotovljeno kritje celotne pokrajine. Učenci in dijaki od 3. razreda osnovne šole do mature na višji srednji šoli bodo uporabljali računalnike in ustrezen program, ki ga je sicer tudi mogoče nabaviti. Posegla je tudi Deborah Rossit v imenu združenja FARO, ki se posveča izboljšanju kakovosti življenja mladih in sodeluje pri projektu. Javno se je zahvalila družinam za izkazano zaupanje in hkrati opisala vrsto organizacijskih težav pri usklajevanju urnikov, prostorov, prevozov, kar sicer sodi v okoliščine vsakega prvega poskusa. Kljub sedanji zasedenosti vseh računalnikov je mogoče dobiti informacije za morebiten vpis na elektronski naslov gorizia@dislessia.it. (ar) ŠMARTNO - Na martinovanju veliko gostov iz Italije in Avstrije Odprli hrame in briško hišo Njena obnova stala 93.000 evrov - V objekt so postavili muzejsko zbirko, ki predstavlja bivalno kulturo Brusač iz Rezije (levo); obnovljena briška hiša (desno) Kljub slabemu vremenu, ki je zaznamovalo minuli konec tedna, so organizatorji martinovanja v Šmartnem zadovoljni z obiskom. Poleg domačih gostov so briško vasico v velikem številu obiskali tudi gostje iz Italije in Avstrije. V soboto je bila uradno odprta obnovljena briška hiša z razstavo, na Gornjem trgu so po županovem nagovoru svečano blagoslovili mlado vino, tudi v nedeljo so nadaljevali z degustacijami vina po kleteh, kuhanjem polente po starem na odprtem ognjišču in otroškimi ustvarjalnicami. V nedeljo so na prizorišču gostovali brusači iz Rezije, v hiši kulture je bilo moč prisluhniti predavanjema o hruškah pituralkah in o briških ekoloških vinih z obeh strani meje, si ogledati razstavo in predstavitev martinovih jedi, na raznih kotičkih v vasi pa kupiti jesenske pridelke, salame in sire. Občina Brda je s pomočjo sredstev z javnega razpisa z naslova Ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja sanirala nekdanjo stanovanjsko hišo v Šmartnem, t.i. briško hišo. »Celotna ob- nova je veljala 93.000 evrov, lastnih sredstev smo vložili 35.000 evrov, preostanek smo pridobili na razpisu. S pomočjo pridobljenih sredstev ministrstva za kmetijstvo smo sanirali zelo dotrajani objekt, nazadnje je bil obnovljen leta 1979, ki predstavlja registrirano kulturno dediščino,« pojasnjuje direktor briške občinske uprave Andrej Markočič. V objektu je doslej domovala zbirka Briška hiša, odslej pa je vanj postavljena muzejska zbirka, ki predstavlja bivalno kulturo v Brdih. S pridobljenimi sredstvi so v okviru sedanje razstave Briška hiša skozi čas v objektu postavili informacijske table, ki bodo ozaveščali o nekdanjem kolonskem življenju v Brdih. »Na ta način je dostop do zgodovinskih podatkov omogočen vsem generacijam krajanov in obiskovalcev,« dodaja Markočič. Na razstavi je prvič prikazan podroben pregled bivališča v Brdih od prazgodovine do današnjih dni. Še posebej podrobno je prikazana hiša iz obdobja druge polovice 19. stoletja. V obnovlje- ni hiši si je tako moč ogledati etnološko zbirko Briška kuhinja 19. stoletja, Briška hiša skozi čas in Briška klet 19-20 stoletje. Obiskovalec si življenje v Brdih lahko ogleda tudi s pomočjo filmov, ki so na ogled na velikem LCD ekranu. Prikazani pa so tudi dokumenti, ki jih je v letu 1953 zabeležila skupina etnologov iz slovenskega etnografskega muzeja, ki prikazuje Brda, delo v vinogradih in na polju, stanovanjske hiše, kmečka orodja in briška ognjišča. »Ponosni smo tudi na to, da si bo lahko vsak obiskovalec hiše ogledal film Brda, ki sta ga leta 1960 posnela Metod in Milka Badjura, ki za Brda pomeni pravi kulturni biser. Na zanimiv način namreč prikazuje življenje v Brdih, Alojza Gradnika in druge zgodovinsko pomembne kulturne osebnosti takratnega obdobja,« poudarjajo na briški občini. Glasbo za film je napisal Rado Simoniti, besedilo pa Tone Pavček. Za primerjavo življenja v Brdih z današnjih dni je film Erike in Jureta Škrle-pa Na podeželje.com. ŠTANDREŽ-GABRJE - Zahvalna nedelja Martinu zapeli otroci in odrasli Radovednost otrok je v Štandrežu pritegnil puran na okrašenem vozu (desno); pred cerkvijo je zapel štandreški otroški župnijski zbor (spodaj) bumbaca V Gabrjah so kmečke pridelke razstavili na mizi v zgornji dvorani kulturnega doma društva Skala foto vip V Štandrežu in Gabrjah so v nedeljo počastili svetega Martina. Pred štandreško cerkvijo je zapel otroški župnijski pevski zbor, nato je župnik Karel Bolčina blagoslovil voz s kmetijskimi pridelki, na katerem je bil seveda tudi puran, kot veleva štandreška tradicija ob praznovanju zahvalne nedelje. Praznični prireditvi v Gabrjah v priredbi domačega društva Skala je ponagajalo slabo vreme. Ker je dišalo po dežju, so se društveni odborniki odločili, da predvideni program izpeljejo v dvorani kulturnega društva. Mašo je daroval župnik Karel Bolčina, po njej pa je blagoslovil kmetijske pridelke, ki so jih raz- stavili na lepo okrašeni mizi v zgornji dvorani doma. Zatem je moški pevski zbor Skala pod vodstvom zborovodki-nje Zulejke Devetak z nizom priložnostnih pesmi počastil Martina in se tudi na ta način zahvalil za dobro letino. Društvo Skala in gabrska lovska družina sta poskrbeli, da so številni prisotni pokusili razne dobrote in novo vino. Vsa pohvala gre domačim dekletom in ženam, ki so pripravile veliko sladic, medtem ko so lovci postregli z odličnim golažem z divjačino. Dve harmoniki, kitara in trobenta so nato zagotovile, da se je martinovanje nadaljevalo v veselem in domačem vzdušju. (ur, vip) 20 Torek, 12. novembra 2013_GORIŠKI PROSTOR Pahor v Kromberku Na današnjem muzejskem večeru bodo v gradu Kromberk gostili Borisa Pahorja in Tatjano Rojc, avtorico monografije o tržaškem pisatelju z naslovom Tako sem živel. Muzejski večer se tokrat izjemoma pričenja ob 19. uri. (km) Hitrejše stekleničenje V Vinski kleti Goriška Brda so v petek pognali v tek novo linijo za opremo steklenic, ki mogoča boljšo in hitrejšo opremo stekleničenih vin. Prvič je novo linijo z zmogljivostjo opreme 6.000 steklenic na uro zagnal minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki je klet obiskal skupaj s srbskim kolego Draganom Glamočičem. Vinska klet Goriška Brda na tujih trgih ustvari že več kot 30 odstotkov prihodkov. »Investicija v vrednosti 200.000 evrov je bila nujna za hitrejše servisiranje zahtev kupcev v 26 državah sveta,« so povedali o novi pridobitvi. Na tujih trgih se namreč pojavljajo raznolike tržne in zakonodajne zahteve za dodatno opremo steklenic z deklaracijami ali retroetike-tami v tujih jezikih. (km) Srečanji z zgodovino V ronški občinski knjižnici bo v soboto, 16. novembra, ob 10.30 srečanje, med katerim bo prof. Andrea Zanni-ni spregovoril o Gabrieleju D'Annun-ziu in njegovih legionarjih. Isti dan ob 17. uri bo v občinskem avditoriju srečanje v priredbi VZPI-ANPI, na katerem se bodo spomnili partizana Angela Černica - Vinka, ki so mu pred leti v Ronkah posvetili ulico. Zatem bodo predstavili knjigo o kasarni Piave v Palmanovi, v kateri so fašisti med drugo svetovno vojno mučili in pobijali partizane in civiliste. Knjigo je napisala mlada raziskovalka Irene Bolzan. Srečanje bo popestril nastop mešanega pevskega zbora Starši ensemble. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu- gno 36, tel. 0481-410340. ~M Gledališče »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 16. novembra »Piccolo passo. Storia di un'Ocarina pigra«, nastopa gledališka skupina Kosmocomico teatro (od 4. leta starosti); 30. novembra »Voglio la luna«, 14. decembra »Il gioco del lupo«, 18. januarja 2014 »A proposito di Piter Pan«, 1. februarja 2014 »L'ai-rone e il grande fiume«, 15. februarja 2014 »La grande foresta«, 22. februarja 2014 »La citta e il drago«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it). GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v nedeljo, 17. novembra, v župnijskem gledališču Pija 10. v Ul. De Amicis 10 v Štarancanu »Lo squartatore di Roia-no« (Gianfranco Gabrielli), nastopa gledališka skupina I Zercanome iz Trsta. V soboto, 30. novembra, v gledališču Sv. Nikolaja v Ul. 1. maja 84 v Tržiču »Trieste mia« (Angelo Cecc-helin), nastopa gledališka skupina Compagnia de lArmonia iz Trsta; več na www.teatroarmonia.it. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 18. novembra v Kulturnem domu »Plemena« Nine Raine, režija: Matjaž Latin; 9. decembra v KC Lojze Bratuž Prešernovo gledališče Kranj z dramo »Dvom« Johna Patricka Shanleya; 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimoneja; 24. februarja 2014 v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Koležnik; prodaja abonmajev do 18. novembra v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo danes, 12. novembra, ob 21. uri komedija v dveh dejanjih »Fara gior-no« (Rosa A. Menduni in Roberto De Giorgi), nastopa Gianrico Tedeschi«; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057), več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 12. in 13. novembra ob 20.45 gledališka predstava v režiji Francesca Macedonia z naslovom »Due paia di cal-ze di seta di Vienna« (Lino Carpinteri in Mariano Faraguna), nastopa Ariel-la Reggio. 26. in 27. novembra ob 20.45 (»contrAZIONI«) »Verdi, narrar can-tando« napisala in nastopata Marco Paolini in Mario Brunello«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 2: 17.30 »Sole a catinelle«; 20.30 - 22.15 »Muse«, koncert iz olimpijskega štadiona v Rimu. Dvorana 3: 17.00 - 18.45 »Planes«; 20.30 »Captain Phillips - Attacco in mare aperto«. DANES V GORICI KULTURNI DOM: »Montifilm 2013« -17.30 »Guardiano di stelle«, »Voci dal Lagorai« in »Vie di pace«; 21.00 »The Waiting Game«, »La Dura Dura« in »Petzl Roc Trip China«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Sole a catinelle«. Dvorana 2: 20.30 - 22.15 »Muse«, koncert iz olimpijskega štadiona v Rimu. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 »Planes«; 20.40 »Sole a catinelle«. Dvorana 4: 17.00 - 20.10 - 22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 5: 18.00 - 21.15 »Prisoners«. fi Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstava nagrade Franz Kafka Italia. Razstavljajo: Luciano Biban, Avelino De Sabbata, David Faganel, Anna Maria Fanzutto, Katia Gori, Andrej Kosič, Ada Renza Modotti, Franca Morandi, Alberto Quoco, Sergio Romano, Daniela Sa-vini, Giovanni Toniatti Giacometti, Massimo Totolo, Adriano Velussi; do 31. decembra. FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi v dvorano ljubiteljske kulture v Gledališkem Trgu 4 v Celju na odprtje razstave v organizaciji DF Svit danes, 12. novembra, ob 19. uri; na ogled bo do 9. decembra ob delavnikih 17.00-19.00 oz. po dogovoru. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled dokumentarno-fo-tografska razstava z naslovom »Valentina Vladimirovna Tereškova -Prva« ob 50-letnici poleta prve žen- ske kozmonavtke v vesolje. Razstavo prireja Kulturni dom v sodelovanju s Ruskim centrom kulture in znanosti iz Ljubljane; do 15. novembra. Koncerti V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču potekata dve glasbeni reviji s prostim vstopom: iz niza »Jazz in progress« bo v četrtek, 14. novembra, ob 20.45 nastopil Zeno De Rossi trio s koncertom »Kepos«; iz niza »Musica in Corso« bo v nedeljo, 24. novembra, ob 11. uri nastopil Ghenadie Rotari (accordeon) iz Moldavije; več na www.ilcarsoincorso.it. OB 45. OBLETNICI DELOVANJA društva, SKD Hrast iz Doberdoba vabi na celovečerni koncert MePZ Hrast v soboto, 16. novembra, ob 20.45 v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. V CERKVI SV. NEDELJE v Selcah bo v soboto, 23. novembra, ob 20. uri orgelski koncert Eve Dolinšek v spomin na Bernardko Radetič. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE vabi v soboto, 23. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri na 55. revijo goriških pevskih zborov »Cecilijanka«, ki je posvečena pesnici Ljubki Šorli ob 20-letnici smrti. V soboto bodo nastopili: MePZ Rupa-Peč, vokalna skupina Lipa - Velikovec (Koroška), MePZ Mačkolje, Oktet Vrh iz Branika, MePZ Mirko Špacapan iz Podgore, MoPZ Mirko Filej - Gorica, MePZ Štandrež, MoPZ Jezero - Doberdob, MePZ F.B. Sedej - Števerjan. V nedeljo: MePZ Lojze Bratuž - Gorica, MoPZ Srečko Kumar - Kojsko, MlPŽZ Le note allegre - Ronke, MPZ Fantje izpod Grmade - Devin, MePZ Hrast iz Doberdoba, MPZ Štmaver, Barški oktet - Bardo, MPZ Anton Klančič - Miren, DVS Bodeča neža -Vrh sv. Mihaela; vstop prost. H Šolske vesti TEČAJ SLOVENŠČINE na osnovni stopnji A1 (30 ur) bo potekal ob torkih (18.30 - 20.15) na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51). Na razpolago so še prosta vpisna mesta. Prvo srečanje bo danes, 12. novembra, kotizacija znaša 75 evrov; informacije po tel. 0481-81826, go@adforman-dum.org, www.adformandum.org). UPRAVNI ODBOR SKLADA DORČE SARDOČ objavlja razpis za dodelitev štipendij za šolsko leto 2013-2014: pet štipendij v znesku petsto evrov za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru, pet štipendij v znesku tisoč petsto evrov za univerzitetne študente, štipendijo v znesku tri tisoč evrov za podiplomski študij ali specializacijo; več na www.skladsardoc.it, informacije nudita člana odbora Boris Peric (tel. 0481-32545) in Karlo Černic (tel. 048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 20. novembra 2013 v zaprti ovojnici na naslov: Sklad - Fonda-zione D. Sardoč c/o Slov.I.K. KBcenter, Korzo Verdi 55, 34170 Gorica. □ Obvestila DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja družabno srečanje v agriturizmu Ma-lovščevi v Vitovljah v nedeljo, 1. decembra. Poskrbljen bo prevoz z avtobusom, odhod izpred sovodenjske telovadnice ob 12. uri, predvidena vrnitev na istem mestu ob 18. uri. Otroci do vključno 12. leta se kosila in družabnosti udeležijo zastonj. Vpisovanja bodo potekala na sedežu društva v Gabrjah ob torkih od 17. do 18. ure ali po tel. 329-40069255 (Vincenza) in tel. 340-3423087 (Paola). KD SOVODNJE obvešča občane, da bo v soboto, 16. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, Peči in Ru-pi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo, pa naj ga prinese v nedeljo, 17. novembra, pred 10.30 h kulturnemu domu v Sovodnjah. ŠTEVERJANSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na občni zbor, ki ga sklicuje v petek, 22. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem ob 20.30 v župnijskem domu F.B. Se-dej v Števerjanu. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje Kazimir Humar društvom, organizacijam ali posameznikom za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2013 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«. M Izleti SKRD JADRO IZ RONK prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Brezje, Radovljico, Kropo, Kamno Gorico in Vrbo v nedeljo, 17. novembra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja v nedeljo, 15. decembra, celodnevni izlet z avtobusom v Verono z ogledom božičnih tržnic; vpisovanje in informacije v trgovini jestvin Lavrenčič v Doberdobu, tel. 0481-78036. IS Prireditve KRUT IN DRUŠTVI SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO IN TRŽAŠKO vabijo člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 17. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Udeleženci se pred koncertom lahko odpeljejo z lastnimi sredstvi do Cerja, kjer bo okrog 13.45 obisk spomenika in muzeja. Po ogledu bo odhod v goriški Kulturni dom; informacije po tel. 0481-532092 ali ob torkih od 9. do 12. ure v goriškem uradu KRUT-a, Korzo Verdi 51/int, tel. 0481-530927 oziroma na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Carducci) v Gorici bo v sklopu niza »I luoghi e la scrittura« v organizaciji državne knjižnice v Gorici danes, 12. novembra, ob 17. uri srečanje z Amosom Luzzat-tom, ki bo predstavil lik pisatelja in esejista Giorgia Voghere. V OBČINSKI KNJIŽNICI SANDRO PERTINI v Ronkah prirejajo pravljične urice v italijanščini in slovenščini med 17. in 18. uro: za otroke do 3. leta starosti«: 12., 19., in 26. novembra ter 3. in 10. decembra. Za otroke od 3. do 7. leta v italijanščini: 13. novembra »Storie fatte a mano«, 20. novembra »Storie sotto le coperte«, 27. novembra »Esploriamo e giochiamo con i 5 sensi«, 4. decembra »Storie di Natale«, 11. decembra »Lo spuntino -/ di Natale«. Za otroke od 3. do 7. leta v slovenščini: 14. novembra »Super-heroji na pohodu« 21. novembra »Legendarne pravljice«, 28. novembra »Male zelene pošasti«, 5. decembra »Miklavž prihaja«. V KATOLIŠKI KNJIGARNI na Travniku v Gorici prirejajo v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo srečanje »Na kavi s knjigo« v četrtek, 14. novembra, ob 10. uri. Zgodovinar Branko Maru-šič bo predstavil knjigo »Državni in deželni poslanec Anton Černe (18131891). Ob dvestoletnici rojstva«. AŠKD KREMENJAK vabi na praznovanje 20-letnice društvenega delovanja v soboto, 16. novembra, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah na Prvomajski ulici 20. Na programu pozdrav predsednice Brune Visintin, predstavitev društvene brošure, podeljevanje priložnostnih plaket in koncert dalmatinskih pesmi MPZ Vesna iz Križa. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RONKAH bo v soboto, 16. novembra, ob 17. uri srečanje v priredbi VZPI-AN-PI, na katerem se bodo spomnili partizana Angela Černica - Vinka, ki so mu pred leti v Ronkah posvetili ulico. PRIREDITEV »POEZIJA V SLIKI IN BESEDI« bo potekala v ponedeljek, 18. novembra, ob 18. uri v galeriji Kulturnega domu v Gorici. Večer zaobjema odprtje razstave slikarja Andreja Ko-siča iz Gorice, ki slavi letos 80-letnico, in prebiranje poezij tržaškega pesnika Marka Kravosa, ob njegovi 70-letnici. Kosičeva dela predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih; člani gledališke skupine Tik-Tak teater iz Gorice pa bodo svojevrstno snidenje popestrili z branjem poezij Marka Kravosa. OB RAZSTAVI »PAOLO CACCIA DO-MINIONI. Un artista sul fronte di guerra«, ki je na ogled v raznih lokacijah v Gorici, Redipulji in Vidmu, bo v petek, 22. novembra, ob 18. uri predstavitev projekcije o Paolu Cac-cia Dominioniju v dvorani občinskega sveta na Trgu Municipio 1 v Gorici; v soboto, 14. decembra, ob 10. uri bodo organizirali vodeni ogled krajev na Krasu, kjer je bil Caccia Dominio-ni prisoten med 1. svetovno vojno. SREČANJA POD LIPAMI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 22. novembra, ob 17.30 bo gost misijonar Pedro Opeka, letošnji kandidat za Nobelovo nagrado za mir. Pogovor bo vodil časnikar Jože Možina. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 11.30 Vida Cotič vd. Kovic (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V FOLJANU: 14.00, Liginia Zorzenon (iz bolnišnice v Palmano-vi) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 11.00, Fidenzio Fontana (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepeli-tev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Adele Missio vd. Pin iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. DANES V MOŠU: 10.00, Francesco Lorenzon (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V BRAČANU PRI KRMINU: 14.00, Norma Tami (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. M-sensilab misli Zdrava Iščemo STROKOVNO SVETOVALKO za delo v specializirani trgovini Sensilab misli Zdravo v Tiare Shopping Centre Gorizia z naslednjimi lastnostmi: veselje do dela z ljudmi, samozavestno nastopanje in komuniciranje, delo na področju prodaje. Zaželjena je srednje šolska izobrazba naravoslovne ali biotehnične smeri in znanje slovenskega in italijanskega jezika. Info: www.sensilab.com CV pošljite na e-mail naslov: zaposlitev@sensilab.com / KULTURA Torek, 12. novembra 2013 2 1 TRST - Nadzornik Orazi ter predsednik Cosolini zaskrbljena zaradi finančnih perspektiv V novi operni in baletni sezoni vrsta koprodukcij Tujec le s težavo dojema odnos, ki ga ima italijanska politika do kulturnega bogastva, tako na slikarskem in arhitektonskem kot na glasbenem področju: upravitelji kar nočejo razumeti, da je kultura industrija, ki ne onesnažuje, temveč izboljšuje kvaliteto življenja ter ima veliko pozitivnih učinkov na ekonomijo, od turizma do vseh dejavnosti, ki so povezane s produkcijo, reprodukcijo in ohranjevanjem enkratne dediščine. Glasbena umetnost, še posebej operna, igra zelo pomembno vlogo, saj je italijanska opera razširjena po vsem svetu, zato je res žalostno, da minister Bray pripravlja zakon, ki bi tragično obubožal operna gledališča. Tako Claudio Orazi, nadzornik in umetniški vodja opernega gledališča Verdi, kot Roberto Cosolini, tržaški župan, ki je po statutu predsednik operne hiše, sta na tiskovni konferenci izrazila svojo zaskrbljenost, pa tudi dvome o upravičenosti posegov, ki bi kaznovali predvsem tiste, ki niso krivi za razmetavanje denarja (Cosolini je navedel zgodbico o kokoši, ki jo statistika dodeli vsakemu polovico, v resnici pa se dogaja, da nekdo poje celo, drugi pa ostane lačen). Predstavitev operne in baletne sezone pomeni vsekakor znak optimizma in zaupanja v funkcijo, ki jo teater že dobri dve stoletji opravlja v našem mestu v korist širšega področja. Žal so pri načrtovanju odpadle nekatere že napovedane produkcije, kot npr. Wagnerjeva opera Das Liebesverbot in Boitov Me-fistofele; razlogi so seveda ekonomskega značaja, zato ne gre obsojati izbir, ki morda niso najbolj drzne in odmevne, so pa izvedljive glede na predvidene dohodke (če bo ministrstvo nekoliko omililo svoje reze). Orazi je dejal, da je gledališče skrbno in varčno delalo ter si vseskozi prizadevalo za povezave s čim večjim številom kulturnih institucij, predvsem pa s šolami, ki so postale še tesnejše po podpisu protokola med gledališčem in tržaško občino. Sezona se bo odprla 9. januarja z Verdijevo opero Ples v maskah: postavitev je koprodukcija z gledališčem Regio iz Parme ter povzema osnutek, ki ga je pred mnogimi leti izdelal Pierluigi Samaritani; režijo bo vodil Massimo Ga-spron, dirigent bo Gianluigi Gelmetti, v glavnih vlogah bodo peli Norma Fantini, Gianluca Terranova, Devid Cecconi in Mariana Pentcheva, skupno bo šest predstav do 18. januarja. Od 11. do 18.februarja bo na odru Rossinijeva farsa L'occasione fa il ladro v koprodukciji z beneškim gledališčem La Fenice: peli bodo Irina Dubrovskaja, Enrico Iviglia, Domenico Balzani in Antonella Colaianni, dirigiral bo Jose Miguel Perez-Serra, režirala pa Elisabetta Brusa. Puccinijeva Madama Butterfly se v naše mesto vrača zelo pogosto in bo od 27.februarja do 8. marca ponovno na odru v domači postavitvi, ki sta jo oblikovala režiser Giulio Ciabatti in scenograf Pier Paolo Bisleri. Dirigent bo Donato Renzetti, glavni pevci pa Amarilli Nizza, Luciano Ganci in Giorgio Cao-duro. Dobrodošla bo tudi Traviata, stalna gostja našega gledališča, tokrat v postavitvi, ki si jo je pred dobrim dvajset-letjem zamislil pokojni Josef Svoboda v sodelovanju z režiserjem Henningom Brockhausom-slednji se je lani odlično izkazal z Macbethom. Produkcija je v sodelovanju s Skladom Pergolesi-Sponti-ni iz Jesija, v glavnih vlogah bosta od 21. marca do 1. aprila pela Jessica Nuccio in Stefan Pop. Letos smo videli čudovitovo Britt-novo opero The Rape of Lucretia v so- Velika dvorana tržaškega opernega gledališča Giuseppe Verdi delovanju s splitskim gledališčem, v prihajajoči sezoni se bodo stiki utrdili z Narodnim gledališčem iz Zagreba (tudi kot dobrodošlica Hrvaški v EU), ki bo v Trstu predstavilo balet s koreografijo Edwar-da Cluga, odličnega romunskega plesalca in koreografa, ki smo ga lahko občudovali tudi v našem Kulturnem domu, ko je vodil balet mariborske Opere. Six Antique Epigraphs-In White and Black ter Le Sacre du printemps je naslov baleta z glasbo Claudea Debussyja (Šest antičnih beločrnih epigrafov) ter Igorja Stravinskega (Pomladno obredje), ki bo na sporedu od 22. do 27. aprila. Če Wagner ni in ne bo doživel zasluženega po-klona ob 200-letnici rojstva, pa se Verdi ne more pritoževati: tretja opera v sezoni 2014 bo Attila, repriza letošnje postavitve s scenami in kostumi Pier Pao- la Bislerija in režijo Enrica Stinchellija. Od 23.do 31. maja bodo peli Enrico Io-ri, Anna Markarova, Sergio Escobar in Devid Cecconi, dirigiral bo spet Donato Renzetti. Spomin na Mednarodni operetni festival bo obudila samo Leharjeva V deželi smehljaja, ki bo zaživela od 17. do 28. junija pod vodstvom dirigenta Antonina Foglianija (pevska zasedba še ni znana), po počitnicah pa bo spet na vrsti balet: Anna Frank -besede iz sence, produkcija mlade italijanske ekipe Imperfect Dancers Company. Koreografa sta Walter Matteini ter Ina Brocckx, pet predstav bo od 19. do 24. septembra dirigiral Alvise Casellati. Sezono bo sklenila otroška Mozartova opera Kralj Pastir, ki bo na sporedu od 24. oktobra do 2. novembra. Dirigiral bo Francesco Lanzil- lotta, v glavnih vlogah bosta pela Eva Mei in Tony Bardon. Cene abonmajev in vstopnic so nespremenjene, za mlade stane abonma 160 evrov. Župan Cosolini je v svojem nastopu pohvalil vse gledališke delavce, od vodstva do orkestra, zbora in ostalih nameščencev, pohvalil je upravno strategijo, ki premošča res hude probleme, ter izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je gledališče vedno bolj uprto v širši svet s produkcijami, ki obiskujejo tudi ostala deželna gledališča in tujino. Svoje zadovoljstvo nad sodelovanjem s šolami so izrazili nekateri profesorji iz Trsta in Fur-lanije, ki sodelujejo pri projektu, ne nazadnje tudi občinska odbornica Antonella Grim, ki se v prvi osebi zavzema za vzgojo šolske mladine. Katja Kralj Slovenski šanson 2013 pesem Utrip, Ježkova nagrada Toniju Gašperiču Na Festivalu slovenskega šansona so naziv najboljši šanson 2013 v nedeljo podelili skladbi Utrip v izvedbi zasedbe Orkestrada. Na prireditvi so izročili tudi nagrado Fra-neta Milčinskega - Ježka, ki jo je letos prejel Toni Gašperič. Ob prejemu nagrade se je žiriji zahvalil, da ga je "prepoznala med tolikimi humoristi, komedijanti in satiriki v Sloveniji". Prireditev sta vodila člana igralskega ansambla ljubljanske Drame Polona Juh in Saša Tabakovic. Kot je uvodoma povedala Juhova, je tudi letošnji festival ponudil pesmi pesnikov in pevcev, ki raje pojejo kot popevajo, predvsem pa navkljub globalizaciji verjamejo v slovensko besedo, njeno izrazno moč in glasbeno živost. Festival je nastal pod okriljem 1. programa Radia Slovenija, ki sicer ljubiteljem takšne glasbe namenja tedensko oddajo Minute za šanson, njegov skrbnik in glasbeni urednik Rudi Pančur pa je po Tabakovicevih besedah z letošnjem odzivom več kot zadovoljen. Razstava tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu V knjigarni Konzorcij v Ljubljani so včeraj dopoldne odprli 27. prodajno razstavo tujih knjig Frankfurt po Frankfurt. Letos je predstavljenih 7000 knjižnih naslovov s poudarkom na strokovni literaturi. Predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tomšič je ob tej priložnosti izrazil upanje, da bo razstavi uspelo povezati akademsko sfero z običajnim življenjem. Knjižni sejem v Frankfurtu je po njegovem prepričanju v zadnjih letih vedno bolj dokazuje dvoje: da tiskana knjiga ne bo izumrla in da je v izjemni svetovni produkciji tudi na področju literature pomemben izbor. Delo tistih, ki izbirajo, pa tudi urednikov, je zato vedno bolj pomembno, meni Tomšič, ki verjame, da razstava Frankfurt po Frankfur-tu ne bo le obstala, temveč bo potreba po njej vedno večja. (STA) REVIJE - V septembrski številki tudi rubrike, ki so bile stalnica že lansko leto Po poletnem premoru se Pastirček vrača v šole s svojimi zanimivimi in poučnimi zgodbami Po dvomesečnem premoru se je v šolske klopi poleg učencev vrnila tudi otroška in mladinska revija Pastirček, ki jo izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva, uredniški odbor pa pod vodstvom urednika Marijana Mar-kežiča sestavljajo številni avtorji, ki nam ponavadi kar deset mesecev prinašajo zanimive in poučne zgodbe. Septembrski Pastirček nadaljuje tradicijo lanskih Pastirčkov, ki so prinašali tako duhovne kot leposlovne vsebine, uvodna stran pa je tudi letos namenjena pozdravu urednika Marijana Markežiča, ki je pozval vse učence, naj v novem šolskem letu z veseljem uporabljajo to revijo. Mlade uporabnike je urednik tudi pozval, naj se veselo in koraj-žno lotijo dela. Septembrski Pastirček prinaša različne vsebine in rubrike, ki so bile stalnica že lansko leto. Naslovnico letošnjega Pastirčka bo krasila risba Mattea Le Bruma, učenca 2. razreda OŠ P. Voranc v Doberdobu. Posebna rubrika je namenjena prav prispelim risbicam, saj je uredništvo konec lanskega šolskega leta prejelo kat 1.156 risbic z vseh zamejskih šol, iz Slovenije in drugih evropskih držav. Komisija je imela zelo naporno delo, saj so v morju lepih risbic morali izbrati le eno. Po izvirnosti, skladnosti barv in sporočilnosti jih je najbolj prepričala risbica drugošol-čka, ki je upodobil slikovitega mucka. Na tretji strani novega Pastirčka je pesmica Berte Golob Znova, v kateri pesnica pripoveduje o začetku šole. Na naslednji strani je pesmica Vojana Tihomirja Arharja Črkovlak, ki bo prav prišla prvošolčkom. Obe pesmici sta opremljeni z ličnima ilustracijama, ki ju lahko uporabniki pobarvajo. Duhovno vsebino ima rubrika Spoznajmo Sveto pismo, ki jo ureja Paola Bertolini Grudina. Walter Grudina pa bo tudi letos urejal rubriko Zgodbe iz Svetega pisma. V tokratni zgodbi je mogoče spoznati usmiljenega Samarijana, ki je rad priskočil na pomoč ubogim. Prispevek je ilustrirala Paola Bertolini Grudina. Pastirček nabira bo tudi letos naslov rubrike, ki nas bo vsak mesec seznanjala z rastlinami, sadeži in zelenjavo. V septembrski številki avtorica Ana Rupil piše o buči, ki prihaja iz Mehike. Mladi uporabniki lahko preberejo, da je pradomovina buče Mehika, v Evropo pa so jo prinesli po odkritju Amerike leta 1492. Zanimiv je tudi podatek, da so moški cvetovi veliki in rumene barve, ženski pa so manjši. Mariza Perat je stkala prisrčno zgodbico z naslovom Palček Malček in lisica, ki pripoveduje o palčku, ki se lisici ni pustil zbegati in jo je na zvit način »prinesel okoli«. Oblikovalci revije so v septembrsko številko vključili še zgodbico Vojana Tihomirja Arharja z naslovom Rjavko. Zgodbica pripoveduje o ljubljencu gobje družine jurčku Rjavkotu, ki je na poti iz gozda do bližnje vasi videl veliko lepih stvari. Za prosti čas bodo ravnopravš-nji predlogi za zanimive igre. V tej številki se bomo naučili igro ujemanja in odbijanja ter igro Ko si sam. Marsikateri koristen kuharski nasvet odstira tudi kuharska rubrika, ki nas v tej številki uči pripravljati pecivo s sadjem. Recept za pripravo te slaščice je tako enostaven, da jo bodo znali pripraviti tudi najmlajši. Zabavne in poučne so še druge rubrike, dopolnjevanke in uganke, v tem šolskem letu pa nas bo ponovno spremljal stric Maks, ki nas vabi na zanimiv popoldanski potep. Tokrat bomo pobliže spoznali Šentviško planoto, ki se vzpenja nad dolinama Idrijce in Bače, ob južnem vznožju Julijskih vrhov. Tudi tokrat je prispevek lepo opremljen z zemljevidom, fotografijami in ilustracijo. Ne pozabimo tudi na Pastirč-kovo pošto, ki je polna slikovnih in besednih vtisov naših šolarjev, in ustvarjalno delavnico, ki nas v tej številki uči izdelovati morskega ježka. (sč) 2 2 Torek, 12. novembra 2013 ITALIJA, SVET RIM - Amandmaji k zakonu o stabilnosti Dohodki do 12.000 evrov brez obdavčenja? RIM - Medtek ko potekajo intenzivne in mestoma tudi zelo kritične razprave o načrtu zakona o stabilnosti (proračuna), ki ga je sestavila vlada, so v vrstah vladne večine včeraj dosegli dogovor o tem, da dohodki izpod 12.000 evrov letno ne bodo podvrženi davku Ir-pef. Predlog je formuliran v dveh amandmajih, ki sta ju kot prva podpisala parlamentarca Anna Cinzia Bonfrisco (Ljudstvo svobode) in Giancarlo Sangalli (Demokratska stranka) Poleg navedenih amandmajev obstaja še vrsta drugih predlogov o tem, kako omiliti davčni pritisk. Govorice o tem, da je bil dosežen sporazum, pa je delno zavrl namestnik ministra za gospodarstvo Stefano Fassina, rekoč, da je govoriti o »sporazumu še preuranjeno, kajti gre za drago opreracijo, ki potrebuje jasne odgovore o tem, kej najti finančno kritje. Fassina ni prepričan, da bo parlamentarna razprava lahko bistveno spremenila zakon o stabilnosti, njegovo bistvo bo ostalo. Glede drugih vprašanj so v zraku ostale napetosti. Ljudstvo svobode je še dalje vztrajalo pri odpravi davka na prvo bivališče, ki bi bil po novem »preoblečen« v davek Tasi. Medtem je slišati novice o novem davku, ki naj bi se imenoval Tuc (Tributo unico comunale) in naj bi nekako združeval vse občinske pristojbine. Včeraj je krožil tudi glas o predlogu za nov davčni odpust, ki naj bi prišel iz vrst desnice in naj bi razrešil sankcij in dodatnih stroškov vse, ki bi bili pripravljeni poravnati 80 odstotkov svojih dolgov z davkarijo. Popolno soglasje pa je vladalo glede naročnine na državno ra-diotelevizijsko službo Rai, ki naj bi jo z letom 2014 povišali za 6 evrov. O zakonu o stabilnosti so včeraj RIM - Na dobrodelni dražbi razpravljali tudi sindikati. Generalna sekretarka CGIL Susanna Camusso je dejala. da s predsednik vlade Enrico Letta moti, ko govori, da osnove zakona ni mogoče spremeniti. Po njeni oceni tak zakon drži Italijo v položaju deflacije, v katerem se nadaljuje naraščanje brezposelnosti. Trije generalni sekretarji, poleg Camussove še Raffaele Bonanni za Cisl in Luigi Angeletti za Uil so se o zakonu o stabilnosti včeraj srečali s predstavni- ki Sel in Demokratske stranke. Predsednik vlade Letta pa je bil včeraj na Malti, kjer je imel pogovore o reševanju vprašanja prebežnikov. Odgovoril je na novo grožnjo Berlusconija, da bo zminiral vlado, če da bodo izključili iz parlamanta. Letta je ponovil, da Vitezove osebne zgodbe in usode vlade ne gre mešati, kajti to ne pelje nikamor. Predsednik vlade Enrico Letta je bil včeraj na Malti, kjer Minister za gospodarstvo Fabrizio Saccomanni ansa VARŠAVA - Včeraj začetek mednarodnega zasedanja Podnebna konferenca Združenih narodov za nov, pravno zavezujoč globalni sporazum UNITED NATIONS CLIMATE CHANGE CONFERENCE COP19/CMP9 WARSAW 2013 Na konferenci si bo EU prizadevala za sprejetje uravnoteženega paketa sklepov za pospešitev mednarodnih podnebnih ukrepov ansa VARŠAVA - V Varšavi se je včeraj začela podnebna konferenca Združenih narodov, kjer naj bi bila pripravljena osnova za nov, pravno zavezujoč globalni sporazum, sprejet do leta 2015. Na konferenci si bo EU prizadevala za sprejetje uravnoteženega paketa sklepov za pospešitev mednarodnih podnebnih ukrepov.Čeprav se je EU in več kot 80 drugih držav zavezalo k zmanjšanju emisij do leta 2020, to še vedno ne zadošča, da bi se globalno segrevanje zadržalo pod pragom dveh stopinj Celzija v primerjavi s temperaturo iz predindustrijskega obdobja. Na konferenci si bo EU prizadevala za sprejetje uravnoteženega paketa sklepov za pospešitev mednarodnih podnebnih ukrepov. Velike možnosti za nadaljnje zmanjšanje emisij predstavljajo strožji ukrepi na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, zmanjševanja uporabe fluo-riranih toplogrednih plinov, reforme subvencioniranja fosilnih goriv ter emisij to- Enajst tartufov za ceno 274.200 evrov RIM - V Italiji so danes za vrtoglavo ceno 274.200 evrov prodali enajst belih tartufov. Dražba, na kateri so se za tartufe potegovali kupci, je imela sicer dobrodelno noto, saj bodo zbrana sredstva namenili fundaciji za raziskave raka iz italijanske regije Piemont, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Tartufi so očitno močno pritegnili neimenovanega »slavnega kitajskega pisatelja«, ki se je zanje potegoval prek satelitske telefonske povezave iz Hongkonga. Na koncu je za par tartufov, težkih 950 gramov, plačal 90.000 evrov. Gre za trikratno vrednost enake količine zlata, izpostavljajo organizatorji dražbe. Neki drugi neimenovani kupec je 305 gramov tartufov kupil kot darilo novemu newyorškemu županu Billu De Blasiu, ki ima v sebi nekaj italijanske krvi, še poroča AFP. Začetek gradnje plinovoda Južni tok v Srbiji MOSKVA - Ruski energetski gigant Gazprom bo z gradnjo plinovoda Južni tok v Srbiji začel 24. novembra, sta včeraj v Moskvi sklenila srbski premier Ivica Dačic in prvi mož Gazproma Aleksej Miller, ki sta poudarila, da je vse pripravljeno za začetek gradnje. Srbski del plinovoda bo dolg 415 kilometrov, njegova vrednost pa je ocenjena na 1,7 milijarde evrov. Dačic je danes poudaril, da bo Srbija v prihodnjih osmih letih za energetske projekte namenila 10 milijard evrov, poročajo tuje tiskovne agencije. Dodal je, da je vse nared, da se konec leta začne gradnja srbskega dela plinovoda. V skupnem podjetju Južni tok Srbija ima Gazprom sicer 51-odstoten delež, preostalih 49 odstotkov pa je v lasti družbe Srbijagas. Glavna trasa Južnega toka bo potekala pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije in Madžarske do Italije. Preko Južnega toka, ki se bo izognil pogosto nezanesljivim tranzitnim državam, kot je Ukrajina, bodo lahko v Evropo letno dobavili 63 milijard kubičnih metrov plina. Pod morjem bodo plinovod gradili ruski plinski gigant Gazprom, francoski EDF, nemški Wintershall in italijanski Eni, na kopnem pa Gazprom in družbe iz posameznih držav. Projekt naj bi bil vreden 16 milijard evrov. Francoski predsednik Hollande z veterani ansa 11. NOVEMBER - V več evropskih državah Obeležili konec I. svetovne vojne LONDON - V več evropskih državah so včeraj obeležili premirje, s katerim se je II. novembra 1918 končala prva svetovna vojna. V Veliki Britaniji so v šolah, cerkvah in vojašnicah obletnico opoldne obeležili z dvema minutama molka. Slovesnosti so potekale tudi v Belgiji in Franciji, kjer so predsednika Francoisa Hollanda pričakali tudi protestniki. V Londonu je ob 95. obletnici premirja povsem obstal promet na tamkaj najbolj prometnem trgu Trafalgar Square, kjer se je zbralo več tisoč ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Premirja sta se že v nedeljo spomnila britanska kraljica Elizabeta II. in premier David Cameron, ki sta vence maka položila ob spomeniku Cenotaph, praznem grobu v osrednjem Londonu. Več 10.000 vojaških veteranov in civilistov se je medtem udeležilo pohoda v spomin na žrtve štiriletnega konflikta, ki je terjal najmanj 20 milijonov življenj. Vrsto slovesnosti so pripravili tudi v Franciji, kjer je poleg Belgije v prvi svetovni vojni potekala večina bitk. Francoski predsednik Francois Hollande pa se je ob tem v Parizu soočil z jeznimi protestniki. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so protestniki vzklikali »Hollande odstopi« in »Socialistični diktator«, ko so predsednika v vozilu peljali po Elizejskih poljanah. To pa je razjezilo množico drugih, ki so se na pariški aveniji zbrali v spomin na milijone ubitih med vojno.Med protestniki in varnostnimi silami je prišlo tudi do prerivanja, policija pa je pridržala skoraj 70 ljudi. Nekateri med protestniki naj bi bili povezani z desničarskimi gibanji. Hollande je klub protestnikom v spomin na umrle v vojni položil venec pred spomenikom neznanemu vojaku na poljanah. Ob obletnici naj bi Hollande obiskal tudi mesto Oyonnax na vzhodu države, kjer se je kakih 200 pripadnikov francoskega upora leta 1943 zoper-stavilo odločitvi vichyjske kolaboracijske vlade, ki je takrat prepovedala komemora-cijo konca prve svetovne vojne. plogrednih plinov v letalstvu in pomorskem prometu. EU si še zlasti prizadeva, da bi konferenca v Varšavi poslala jasno sporočilo na področju fluoriranih toplogrednih plinov in stranke pozvala k spoštovanju Montreal-skega protokola o zaščiti ozonskega plašča ter zmanjšanju uporabe fluoriranih ogljikovodikov, skupine še posebej škodljivih to-plogrednih plinov. Namen srečanja v Varšavi je tudi poglobitev izvrševanja zavez, sprejetih na predhodnih srečanjih. Gre za vprašanja o obvladovanju izgub in škode, nastalih zaradi podnebnih sprememb, zlasti v ranljivih državah v razvoju. Nasloviti je treba tudi vprašanje financiranja podnebnih ukrepov v državah v razvoju. Prav tako je treba doseči soglasje o pravilih preglednosti za že sprejete zaveze ter pripravi pravil za izvrševanje drugega ciljnega obdobja kjotskega protokola, ki poteka od 2013 do 2020. EU in države članice so se zavezale, da bodo zagotovile 7,2 milijarde evrov razvojne pomoči za financiranje ukrepov «s takojšnjim začetkom» v obdobju 2010-2012. To zavezo so presegle s skupno 7,34 milijarde evrov pomoči, od tega 2,67 milijarde evrov v lanskem letu. Čeprav za leto 2013 taka zaveza ne obstaja, so EU in več držav članic objavile namero o prostovoljni pomoči za države v razvoju v višini 5,5 milijarde evrov. (STA) ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 30.746,24 € -148,54 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 105,88 $ +0,72 ■ EVRO 1,3394 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. novembra, 2013 valute evro (povprečni tečaj) 11. 11. 8. 11. ameriški dolar 1,3394 1,3431 japonski jen 132,86 131,58 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 26,996 26,966 danska krona 7,4586 7,4586 britanski funt 0,83810 0,83525 madžarski forint 297,29 296,22 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7025 0,7025 poljski zlot 4,2045 4,1801 romunski lev 4,4535 4,4423 švedska krona 8,7967 8,8375 švicarski frank 8,7967 1,2302 norveška kron 8,2065 8,1 755 hrvaška kuna 7,6218 7,6213 ruski rubel 43,8100 43,7160 turška lira 2,7286 2,7178 avstralski dolar 1,4314 1,4193 braziljski real 3,1002 3,0874 kanadski dolar 1,4314 1,4042 kitajski juan 8,1587 8,1822 indijska rupija 84,7040 84,3000 južnoafriški rand 13,8735 13,7370 / RADIO IN TV SPORED Torek, 12. novembra 2013 2 3 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Il co-raggio di una donna. Rossella - Capitolo se-condo 23.30 Aktualno: Porta a porta Rai Due Rai Tre 23.20 Film: Ocean's Thirteen NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (10. novembra 2013) Vodoravno: slikar, Američan, kamora, Katarina, azil, V. E., Latina, vat, Verdi, osama, tramontana, nit, etilalkohol, to, Anton, O. V., Vadim, ISO, Rist, Tere-za, Paganini, Storace, Alma, Ivangrad, trta, German, radio, Lara, Adige, ara, Ali, Loredana, ACI, etin, tontina, inkriminacija, navček, statua, Agonas; na sliki: Anton Ingolič. 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.05 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefona-ta di Belpietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pome-riggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Sherlock Holmes - Gioco di ombre (krim., i. R. Downey Jr., J. Law) 23.40 Aktualno: Matrix O Italia 1 6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 6.35 Risanke 8.15 Nad.: Cuori rubati 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nad.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.001 fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in šport 18.45 Nad.: NCIS 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Nan.: Criminal minds 23.45 2Next -Economia e futuro La l 6.00 Novice 7.00 Tg Regione - Buongior-no Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Reportaža: Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo 15.00 Dnevnik LIS, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.20 Gazebo u Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Gli avvoltoi hanno fame 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.35 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Nad.: Tempesta d'amore ^ Tele 4 Sporočamo 9.35 Tedenski napovednik 11.05 Tednik 11.55 Kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 15.20 Beseda volilcev 16.15 Satirično oko 16.35 Na tretjem... 17.50 Kronika 18.45 19.25, 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 21.55 23.55 Sporočamo 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 7.00 Nan.: Friends 7.55 Nan.: La vita se-condo Jim 8.50 Nad.: The Middle 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House -Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simp-sonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nad.: Two broke girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Le regole dell'amore 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Le Iene Show 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Est - O vest 14.45 Kino Premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione 16.20 Šport 16.50 Mediteran 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" 20.45 Pogovor z... 21.15 Boben 22.30 Biker explorer 23.00 Istra in... Tv Primorka LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nad.: Due South 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Linea gialla 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Žogarija v Zavor-niku 18.00 Na Postojnskem 18.30 Naš čas 19.00 ŠKL 20.00 November v Goriških Brdih 20.30 Energetska samopomoč 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 22.45 Preverjamo kakovost 22.15 Kmetijska panorama 23.05 Glasbeni večer pop Pop TV 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Dok.: Borgo Italia 7.50 Dok.: Italia da scoprire 8.15 Aktualno: Musa Tv 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Il caffe dello sport 15.15 Il caffe del-lo sportivo 16.30 Dnevnik 17.0019.00 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Aktualno: Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Ara Pacis (t Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.10 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 10.40 Zgodbe iz školjke 11.05 Sprehodi v naravo 11.20 Kratki film: Obljuba 11.35 Pod klobukom 12.20 Pisave 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.50 18.40 Risanke in otroške odd. 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Inf-odrom 18.55 23.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Paradiž 21.00 Dok. odd.: John F. Kennedy - pričevanja o atentatu 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Posebna ponudba Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.10 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.50 Dobra ura 12.10 Dobro jutro 15.05 19.05, 23.30 Točka 16.05 Kviz: Moja Slovenija 17.35 Glasnik 18.10 Mostovi - Hidak 18.40 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 19.50 Žrebanje astra 20.00 Točka preloma 20.30 Projekt Na deželi 20.55 Na utrip srca 21.35 Film: Zloglasen iT Slovenija 3 6.35 Primorska kronika 7.1010.40 Žarišče 7.50 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00, 15.30 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.00 6.00 Risane in otr. Serije 8.30 16.45 Nad.: Vihar 9.25 10.35, 11.45 TV prodaja 9.40 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.50 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.00 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.55 Serija: Lepo je biti sosed 13.30 Serija: Pod eno streho 14.25 Serija: Jamie - Obroki v pol ure 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Kosti 22.30 Nad.: Prevara 23.25 Nad.: Po sinovi sledi Kanal A 6.55 Risanke 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Serija: Mladi zdravniki 9.05 Faktor strahu 10.0017.05 Serija: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Malo za šalo 13.05 Faktor strahu Južna Afrika 14.05 19.25 Nan.: Očkoti 14.40 Film: Smrt po sončnem zahodu 16.35 Nan.: Moja super sestra 18.00 19.55 Svet 19.00 Nan.: Blažen med ženami 20.05 Film: Smrtonosno orožje 2 22.15 Film: Ulični bojevnik RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Nevenka Kovačič: Reminiscence - 12. nad.; 18.00 „Trdno verujem, kar me je mati naučila" - življenje in delo Virgila Ščeka; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahko glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Gremo v kino; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; IRIS Torek, 12. novembra Iris, ob 11.35 Sentieri selvaggi ZDA 1956 Režija: John Ford Igrajo: John Wayne, Natalie Wood in Jeffrey Hunter Bivši oficir južnjaške vojske Ethan Edwards se po dolgotrajni odsotnosti vrne domov na ranch svojega brata. Domačijo napadejo in iz-ropajo Indijanci, pomorijo večino družine in ugrabijo Ethanovo nečakinjo. Stari kavbojec, ki je tudi zagrizen rasist, se poda na večletno iskanje deklice, ki pa jo v resnici namerava umoriti, saj so jo po njegovem rdečeokci že preveč onečasti-li. Fordov celovečerec velja za enega najbolj znanih in večpomenskih vesternov, ki se na svež, drzen in provokativen način loteva večno perečih tem družine, rasizma in sožitja velikega naroda. VREDNO OGLEDA 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Europa 2.0; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta di radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kor-nika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 12. novembra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 1020 Ciklonsko območje, ki se trenutno nahaja nad Tirenskim morjem se bo zadrževalo nad Italijo do četrtka. V pri-zemlju in v srednjih plasteh ozračja bo pihal severovzhodnik. V petek se bo od severnega Atlantika bližala nova vremenska fronta in nad Sredozemljembo nastalo ynovo ciklonsko območje. y Dolžina dneva 9.38 Luna vzide ob 13.55 in zatone ob 2.25 1934 - Na zahodu Slovenije do 9. ure zjutraj veliko padavin v 24 urah: Koča na Snežniku 144 mm, Zabiče 119 mm, Sežana 113 mm, Črni Vrh nad Idrijo 109 mm, Podkraj 92 mm. Danes: ob 6.04 najvišje 37 cm, ob 12.48 najnižje -29 cm, ob 18.36 najvišje 13 cm. Jutri: ob 0.13 najnižje -23 cm, ob 6.43 najvišje 42 cm, ob 13.26 najnižje -40 cm, ob 19.25 najvišje 21 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje C. 500 m ..........10 1000 m ...........7 1500 m............4 2000 m ...........2 2500 m............1 2864 m............0 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom 2. Zlatan Ibrahimovic bo na poštni znamki Švedske STOCKHOLM - Švedska pošta ni ostala ravnodušna ob izjemnih predstavah švedskega nogometaša Zlatana Ibrahimoviča, saj je včeraj obelodanila, da bo marca prihodnje leto izdala priložnostno poštno znamko z njegovo podobo. Švedski reprezentant, ki korenine vleče iz nekdanje Jugoslavije, bo na znamki upodobljen v trenutku veselja ob doseženem golu. »To je zame velika čast. Znamke, ki jih ponavadi dobim na položnicah, mi niso posebej privlačne, upam, da bo moja poštna znamka drugačna,« je dejal 32-letni Ibrakadabra, ki že drugo sezono blesti v dresu francoskega PSG, pred tem pa je igral za Malmö, Ajax, Juventus, Inter, Milan in Barcelono. Odsluženi satelit Goce vstopil v atmosfero in pretežno zgorel RIM - Satelit Goce je po štiriletni misiji končal svoje delo. Zgodaj davi je vstopil v Zemljino atmosfero, nato pa je pet metrov dolgi in 1,2 tone težki satelit razpadel v več delov in v pretežni meri zgorel,je sporočila Evropska vesoljska agencija (ESA), ki ima sedež v italijanskem Frascatiju. Nekaj njegovih delov naj bi padlo na Zemljo.Glede na domneve znanstvenikov naj bi nekaj več kilogramov težkih delov satelita padlo tudi na Zemljo. Prve ocene kažejo, da bi se to lahko zgodilo nekje na poti med Vzhodno Azijo, Zahodnim Pacifikom in Antarktiko, poroča britanski BBC. Pri tem naj ne bi nastala gmotna škoda. MANILA - Po razdejanju tajfuna filipinski predsednik razglasil stanje nacionalne katastrofe Več kot 9 milijonov prizadetih Oslabljeni tajfun Haiyan je medtem včeraj dosegel Vietnam, kjer je ruval drevesa in odkrival strehe MANILA - Filipinski predsednik Benigno Aquino je včeraj v državi razglasil stanje nacionalne katastrofe, s čimer želi podpreti napore za čim hitrejšo zagotovitev potrebne pomoči preživelim. Razglasitev bo po njegovem vladi omogočila nadzor nad cenami osnovnih dobrin in storitev ter sprostitev finančnih sredstev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »V prihajajočih dneh vam obljubljam, da bo pomoč prišla hitreje,« je predsednik zagotovil v televizijskem nagovoru. »Ljudi pozivam le, naj ostanejo mirni, molijo, sodelujejo in si pomagajo med seboj,« je še dodal. Tudi sicer so filipinske oblasti večkrat pozvale ljudi, naj bodo mirni in potrpežljivi. Po poročanju britanskega BBC je sicer po doslej znanih podatkih na Filipinih super tajfun Haiyan prizadel več kot devet milijonov ljudi. Številni med temi se sedaj trudijo preživeti brez hrane, strehe nad glavo in čiste pitne vode. Vzhodno mesto Guiuan v provinci Samar z okoli 40.000 prebivalci je bilo v veliki meri uničeno. Prestolnica province Leyte, Tacloban, je bila v velikem delu zravnana z zemljo. Ob robove cest prinašajo vse več trupel. Več sto ljudi se je zbralo na lokalnem letališču, kjer upajo na hitro pomoč. Tudi na skrajnem severu province Cebu so nekatera mesta utrpela od 80- do 90-odstotno škodo. 80 odstotkov mesta Baco s 35.000 prebivalci v provinci Oriental Mindoro pa je še vedno pod vodo. S prizadetih območij medtem poročajo o plenjenju. Tolpe vdirajo v trgovine, napadle pa so celo konvoj Rdečega križa. Priče poročajo tudi o kraji elektronskih naprav, kot so televizije in pralni stroji iz manjših podjetij. Filipinske oblasti so zato na prizadeta območja poslala več tisoč pripadnikov Vzhodno mesto Guiuan v provinci Samar z okoli 40.000 prebivalci je bilo v veliki meri uničeno. Prestolnica province Leyte, Tacloban, je bila v velikem delu varnostnih sil. Tiskovni predstavnik civilne zaščite Reynaldo Balido je ob tem poudaril, da je ponovna vzpostavitev vladavine prava in reda na prizadetih območjih ena od glavnih prioritet.. Oslabljeni tajfun Haiyan je medtem včeraj dosegel Vietnam, kjer je ru- val drevesa in odkrival strehe. Močan veter in dež je nato prinesel v južno kitajsko provinco Hainan, vendarle pa obema državama prizanesel z opustošenjem, kakršnega je konec tedna povzročil na Filipinih. Super tajfun je znatno izgubil na moči, še vedno pa je s sa- bo na sever Vietnama prinesel obilno deževje in veter s sunki do 120 kilometrov na uro. O posebej izdatnih padavinah poročajo iz prestolnice Hanoi, medtem ko je veter poškodoval številne stavbe v severnih provincah. STA) SLOVENIJA Močan veter in ponekod tudi poplave KAMNIK / IDRIJA - Močan veter ov včerajšnje noči povzročal težave v naseljih pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od zgodaj zjutraj pa tudi na Primorskem in na vzhodu države. Veter je odkrival strehe in podrl več dreves, ki ovirajo promet, ponekod pa je bila motena tudi oskrba z električno energijo.Okrog 2. ure zjutraj je v vaseh pod Stolom začel pihati močan severni fen, ki na tem delu Gorenjske težave povzroča večkrat letno. Sunki vetra so podrli nekaj dreves in s hiš odnašali strešnike. Severni veter je težave povzročal tudi pod Kamniško-Savinjskimi Alpami, na območju Cerkelj, Jezerskega, Preddvora in Kamnika. Zaradi podrtega drevja sta zaprti regionalna cesta Preddvor-Jezerski Vrh in lokalna cesta Krvavec-Štefanja Gora, promet pa je oviran tudi pri letališču na cesti Spodnji Brnik-Šenčur. Poleg dreves je veter podiral električne daljnovode. Na Primorskem je pihala burja s sunki okoli 130 kilometrov na uro. V notranjosti Slovenije bo veter čez dan postopno slabel, burja bo nekoliko oslabela. O težavah z vetrom poročajo tudi s Primorske in Idrijskega ter s Štajerske in Dolenjske, kjer poleg vetra, ki jeodkrival strehe in podiral drevesa, dodatne težave povzročajo poplave. Zaradi padlega drevja je promet oviran na glavni cesti Idrija-Tolmin, popolna zapora je na cesti Staro Selo-Breginj, promet pa je oviran tudi na več odsekih ceste Kobarid-Robič. Zaradi poplavljenega cestišča pa je po podatkih Pro-metno-informacijskega centra za državne ceste polovična zapora na regionalni cesti Volče-Solarji pri Volčah.