2. februvavja 1898
14. številka.
<▼ Trata, v torek m«»i dne 1. februvarja 1898.)
Tečaj XXIII.

tikaja po trikrat u Mm ▼ loattk ia-daajlb ob tovklfe, 6««v»kl|i U RObolnh. Zjutranjo iidujt b-
k.ja ol> 6. Gri zjutraj, tećierno pa ob 7. tri veter. — Obujmo Ii4uj« uu«; 1» Jad«BBU>»«0 . (. 1.—, tlT« ATMTt]« f. 1.90 M tal bomo . , , 3,- , s . 4 JO M P«! let. ... S.— . , . ».— u ?>• lato ... Id.— . , . 1«.-
£pla6tvatf npn| m m Mraftalao m oprave m
•sira.
Paaaalina itavilk« h dobivaj« » pro-4ajalaiea.b tobaka v Iratu po • ati. lirea Trata po « btč.
EDINO
Ofkaai M raftaaa po tarifa * potita; sa aaalora ■ doboliai irkial ao plaia j p r o« tor, kolikor oba<»ga navadnih tfi j. PonUoa, oaiartntoa In jame *ahf*lo, aiaAi oglaai itd. ih taćun«j<i •>•>	o
Vai đo piti aaj io poiiljajo ur^daUir ulica Caaorat It. 18. Tlako pui*« ■♦ » biti frnnkoY.no. kar aofraalov.nt te -3
•nrnjniPHjo, Rnhopiat ti« TT»*a1«.
N.-.v-iiaiaa, t^kUuncij« tij.i.it »yf-» jb<JMi u^ruvniitvo alio* *olino si«-aoIo hit. 3, II. aadat. Karoftniao in oglaM je pi*Aei»ti loco Trat. Odprt« rakUva «tja ao proat« ijtfilaU'..,
F tnNnm*H J# mtoS"
Osebna varmst poslanca.
Dogodki T deželnih zborih v Trata in T Paljn zahtevajo trojno, da zbistrimo p« j m .osebna varnosti poslanca", oziroma, da pridemo na jasna, kadaj in po kakih dogodkih je prišla t nevarnost oseba zastopnika naroda.
Nazori v tem poglada gredo jako navskriž, kakor smo videli te dni v deželnem zbora tržaškem. Naii slovenski poalanoi so zatrdili v »io-veanem dokumenta, da ae morejo vestno in vapeiao vršiti avojega mandata v deielaem zboru, kar sa ta čutijo varns in ksr jim je vzkračena svoboda govors. Govorniki Italijasske večine, s zastopnikom vlada vred, pa ao trdili, da tamu ni tako. Sosebaa sta zatrdila izrecno g. fapaa oziroma dež. glavar, in zastopnik slavne vlade, da v mestnem in dež. sborn tržaškem ss ni dogodita doasdsj ničesar, kar bi moglo ovirati slovenske poslance v izvrševanja mandata. Ne i»i imelo zuisla, ako bi hoteli zopat razsojati o opravičenosti teh dveh, dijametralno assprotnih si trditev — kajti, kdor pozna dogodke ia sedanjosti, tar is bliinje in daljnje ml-aolosti, ta ve itak ia^ pri čem da smo. A kakor navlašč nam je prišla aeja deželnega zbora v Pnlju od minole sobote. Čestiti Čitatelj naj si ls predoči sltnvacijo v taki seji za one poslsnee, ki niso — recimo tako, ker nočemo rabiti primernega izraza — simpatični večini zbornice in občinstva na galeriji 1!
naroda mor« biti popolnoma svoboden v svojem gibanju, dejanju ia nehanjn detlej, dokler vrši poverjeni ma mandat To je temeljno načelo, na katersm slini parlamentarizem ; brez taks svobode ni vspešnsga delovanja. Zato določuje ustava, da poslanec je odgovoren le svojim volilcem aa to, kar dela ia govori v zborniei ter ga aiti državni pravdaik niti sodnik ne moreta klicati na odgovornost. Ls tako je moino, da more isstopnik brez vsacaga oaira in strahu zastopati koristi svojih mandantov.
A kaj se je zgodilo minole sobota v dežel«
PODLISTEK.
Prednja straža.
as
ROMAM.
Poljiki'spiaal Bolealav Prm. PiiliTonil Podravski.
Iztrebil si je slamo is las, oblekel sveto srajco in nove Škornje. Ker pa sa ma aiso videli dovolj črni, vzel je v reko kos slanine ter namazal žnjo najpoprej laae, petem pa le škornja od golenic do podpetnikov. Na t« je stspil pred o-gledalo, ter se je, pogledajo tedaj na noge, pa zopat na odsev svojega obraza v zrcala, nasmehnil zadovoljen, da mn tak blesk odseva od glave ia obnvala. Naposled ma je le nesaj lopatalo, da grajščak ne vzdrži dolgo ter ma di livade v najem, ko ga bode videl tako aamazanega.
V tem hipa je natopila žena, ki ga je pogledala prezirljivo. Bekla mu je:
„Kako si se namazal* da smrdiš kakor kozel. Mar ue mislil, da bi se tudi amil ia poiesal?"
Polž je razvidel, da ima žena prav. Vzel je izza ogledala gosti glavaik ter si počesal ž njim lase, da so ae ma svetili kakor najleakejše steklo. Na to se ja Še skrbno amil z milom, da so mu ostale črne pege na vrata od maataih prstov.
„Kje je Grohovski ?* je vprašal a veselejliai glasom ženo, kajti mrzla voda ga ja obodrila.
nem zborn v Pnljn ? Zgodilo »e je, kar se dogaja malone redno tudi v Trstu t« se je dodajalo redno v Poreču: svobodo, ki jo dajeta poslancu zakon in ustava, to svobodo je kratila hrvatskim in slovenskim poslancem naročena /akinaia na galeriji 11 V sodbi o tem občinstva nas ni malo ne moti dejitvo, da ja bilo med istim tadi iadividuvsv z gla^e-rokavicami aa rokah ia — dam s klobuki na glavi. Kdor so vede fakiaski, je — fakin I — Dasta 1
Bes je sicer, da ta fakinaža ni položila roka na nobenega naših, da ni prijela za grlo sobeaega slovensko-hrvatakega poalanca!! Res je, da ai rabila faktično brahijalna sila proti uašim. Ali, ko so strasti tako rsz vnete, ko jo ću tat v o toli — recimo kar naravnosti — poživinjeno, ali more jamčiti kdo, da ne pride do liričnega nasilja ? I!
In miael na tako možnost mora nplivsti na proganjanoga, misel, da ni gotov, da se ma aa pripeti najhujša I Mar ga taka miael, takov občutek in taka bojazen ne ovirajo v njegovem gibanju?! Kaj menita, g. baron ConradF l
A naime tega ja treba pomisliti, da je s tem apojeao tndi moralao nasilje 1 Kakor sme rekli že: omislimo aa v sitnvacijo hrvatsko-alovenskih poslancev v deželnem zborn Isfskem 11
Ta nI niti vprašanja, da li imajo slovenski ia hrvatski poslanci pravico govoriti v s raje m materinem jezikn. To vprašanje je že davno rešene po določilik ustave, po dejanjskih narodnostnih namerah v deželi in — odlokih od Najviše strani/ • A tudi J« u&ai p^iauci m o ui iukcli U pravice, ostajajo vendar dogodki iz seje miiiole sobota nečuven škandal, aramota za deželni zbor in nečnvea atentat na tisto knltnro, s katero se toli radi ponašajo laška gospdda. To je bilo moralao nasilje najgrie vrste. Čim se je le oglasil jeden naših, že se je razlegalo hnronsko, govornika in njegovo narodnost žaleče kričanje; galerija je prepevala zaano sramotilno pesem in d a m e na galeriji so kazale rožičke in — jezičke. Is kratka: bil je to prizor, na kakoršaem se mora zgražati omikan
človek 1 In naši poslanci so omikani
.
„Šel je*.
„A kako ja s daaarji ?• „Dala aem mu jih. Toda nI hotel vzeti triintrideset rsbljev, marveč samo dvaintriđsaet. Beksl js, ker ja Kristus triintrideset let živel na svata, torej nikakor se ksže vzeti zs kravo toliko".
„Seveda je res", je pritrdil Polž, hoteči ia prikupiti žeai z znanjem sv. pisma. Toda osa se je obraila k ognjišča. Od ta je prinesla lonec ječmenove kaše, ter ga malomarno postavila pred moža, govoreča:
„No, no, ne govori, marveč jej ter pojdi aa dvori Ako se bodel pa z grajščakom tako pogajal, kakor si se včeraj z žnpauom, pa ti nekaj povem 1...* je dodala ironično.
Spokorjeni knifet se je lotil jedi, meŠ tem pa je dobila žena iz škrinje denar.
»Tu imaš deset rnbljev', je dajala. ,Te daš grajšč&ku na roko, ostanek pa mu doneseš jutri. Pasi pa, kolike bode zahteval za livado in takoj mu poljubi roko, objemi mu noge tar ga prosi, naj ti odjenja vsaj tri rublje. Ako ne odjenja toliko, odščipni mu vsaj jeden ruMj' 'ter objemaj oba, njega in jaano gospo, tako dolga, da nekoliko od-jenjata. Boš pomnil ?"
(Pride se)
ljudje I Gotovo jim ne siaujka — to so doka zali že v Poreča — osebne srčnosti, ali omikan Človek se vendar ne izpostavlja rad takesiu urga-nizovanemu, proraćnujen#*u in kombinovsnemu moralaemn napadanju ia zlostavljanju iz zborniea in s galerije. Ako je poslanec, čim hoće odpreti svoja usta, izpostavljen takemu zasramovauju, potem se že moramo vprašati: kaj mu je ost lo od njegove imanitete in druzih pravic in svoboščin, katere mn jamči mtava ? Nič, prav čisto nič I Ia kje je nadalje tadi ustavno pravo volilcev, ako bi morda možje, sicer pripravljeui in sposobni iaa vršenje mandata, jeli odklanjati mandat, ker na bi hoteli izpostavljati svoje osebe takemu divjaškemu zasrsmovanju ? I
Kaj pravile g. baron Goarad? Tega vendar ne bodete hoteli trditi, da v mestnem ia dsželaem zbora tržaškem ni bilo nikuli tacega moralnega naailjall Koliko je maral že prebiti same poal. Nabergej 1 Kolikokrat je trebale res aprav Naber-gojeve aovsu-aieaosti, da ta mož ni zbežal iz dveraae 11
To smo hoteli torej konstatovati v odgovor gg. Benaasiju, Dompierijn in — baronu Cenrada, da to je povsem krivo, ako meni kdo, da svoboda ia osebna varnost poslanca moreta moreta priti v navaraost le po fizični ali brahijalni sili 11 Tej svobodi in tsj varaosti je marveč sevamo tudi moralno nasilje in to tem bolj, ako ae je od izven zbornice zaneslo v zbornico. Kajti, te je vsikdar aaak prekipelih slrasull A že dejstvo samo, da so na ulici prikipele sirasti ia da zboraica stoji — to pa večinoma po zaslngi demoralizovanega novinstva — ped sugestijo te alice, ie to dejstvo uaičaje poslanca njegovo svobodo in vse svoboščine, daae mu od ustave.
Gosp. baron Conrad naj izvoli obrniti svoj pogled v Prsgo. Naj si le ogleda, kaj počeaja vsa nemška javnost, ker meni, ali se dela tako, kakdr bi bila prepričana, da je v nevarnosti osebna varnost deželnih poslsneev nemškikl Dan na dan zahtevajo od vlade najradikalnejih edredeb t zagotovljene osebne varnosti deželnih poslancev. Zahtevajo, dasi je notoriška istina, da v Pragi aa ni ničesar zgodilo nemškim poslancem, si na ulici, ni v zborn ci 11 Da, v zbornici ni bilo niti žaama-aja kake demonstracrje, da niti na govorimo o takih moralnih insultih, kakoršnjim so izpostavljali naši poslanci v Trsta in Pereia, oziroma v Polja.
Ako gosp. baron Conrad dobro pomisli 'via to, ako bode kotel pazno čitati poročila oeejakV deželnem zboru Istrskem, kjer istomilljeniki z našimi progressovci kriče hrvatskim in ¥)o*ti!"kia poslancem: Fora, mor te itd., ia ako bi hotel slednjič vprašati tndi namestnika Goessa, kako je bilo v zadnji seji minole sobote, mora ae pskesati, da ae je tako preaaglil, da je naše poslance tako ia kratko in sako postavil na — laž! 1
Deželni zbnr istrski.
111. seja dne 27. januvarja 1897.
Navzoči vsi poslanci.
Ko se je prečital zapisnik prejšnje seje, jo zaprosil besedo gospod vladni zastopnik Alojzij F a b i a n i, hoteči popraviti zapisnik v tem zmisln, da je on pozdravil zbornico tudi v slovenskem jeziku.
Na to je prosil besede penlaaec Mata Mandič:
Predsednik (po italijanski) : Ali o zapisniku ?
P osi. M & a d i d : L>i, ua, u zapisniau prve ••je. Visok« zbornica I.«. Na i« bescrde je uarstalo t divjašt« kričanje. Vsa gornja galerij« je kričala t kakor aa somuju — Preds* daik ie blago opominjal abornico iu je pozval Maadida, aaj govori.
Posl. M a d d i d : Visoka zbornica.... Cim mu , bile izustene te besede, je savstal uov hrup. V t ibomici ni bila outi nijedne besede »sled groznega j vrišča na ga.riij'. ,Si»:-o a t'ula, parli iulian, . uou cuaiauu. i qu*sl:. .-vu f o r a i š Č k v i, in S L m 1 i d C O .1 U .i,	Istru, nvu U'feudorci*
itd.! Vse tu je uno 4liš«ti i gal-r»jo duh poleg družili prostasaih tskiikov.
P re d 8 e d u i k je zautiazal slednjič, naj se ; galerija izprazni. Ali galerija si hotela slikati in se je prepirala » prtd^eduikom, tako dolgo, da je ; prisilila u|ega, da se jeJoddaljil,ou Nekaj občinstva , je odšlo z zgornje galerije, a Tenisa se je poskrila | gori. Med vriičem na galeriji s« kričali proti manjšini tudi nekateri členi večine, in sieer Glezer, j Bennati, N. Venier, Ghersa itd.	(
K« so se povrnili v zbornico predsednik in j ta njim večina, se je sopet otvorila se|a.
Posl. U a n d i č : „Pronim besede I Pepred ( nisem mogel dovršiti." Predsednik je pretrgal takoj govornika besedo. Členi manjšine so vzklikali: . Pustite ga vendar, da gevori. Predsednik: Po- ■ pravki morajo biti kratki! Posl. M and i d: Ali radi vas n« morem popraviti aiti na kratko. — -Ko je malce potihnilo, je saklical po-lanec Mandid predsedniku: Pustite me, da govorim t Jaz se ne ; dam prestrašili li od vas ai od kogar si bodi. ! Jaz zahtevam, da se popravi zapisnik.... (pred* > tednik je posegel govorniku zopet v besedo. čei, ; da ne dopušča razprave.) Mandtd: Saj ne veste < še, kaj hočem povedati; dopustite vendar enkrat, i da govorim! (Predsednik je kričal zopet, da sa-pisnik se lahko popravi drema besedama). Mandid : Da, dvema besedama, ali ne morem ni tega, ker ne daste di bi govoril. Želim namreč, da se pe-pravi zadisnik « sledečem zmialu: daje predsednik v prvi seji posdravil zbornico samo italijanski in da je manjšina vzkliknila „živio* Njegovemu Ve ličanstvu. Tako želim, da se popravi zapisnik prve seje.
Predsednik je izjavil aa to, da, ker ai prigovora proti zapisniku prve seje, da, je iiti odobren'! 1
O zapisniku draga seja aa je oglasil za beseda dr. D. Tri na j sti d. Predsadaik gaja vpra-ial, da-li ima kaj prigovoriti zapisniku? Dr. Tri-asjstić: DA, zapisaiku 1 Opaziti mi je namreč samo to, da je izpuščeuo, da ja la moj predlog za čestitko av. Očetu posl. Nikola Vtaier predlagal, aaj ae preko mojega predloga preide aa dnevni red, čei, da deielnemu sborn se ai brigati s dnkovskimi, ampak le s upravnimi stvarmi. (Med govorom Tri-aajstičevim je mrmljala in kašljala dalaja galerija). Tudi ta zapisnik aa je odobril, češ, da ni aobea*ga prigovara prali istemu 11 (To je raa 4e skrajno 1 Ali nimajo gospčda prav nikakaga raanieoljubja v sebi? I Op. ured.)
Predsednik je zop«t »dopustil* občinstvu na galerijo. Isto mu je vsklikalo burni „ev-viva", večina in dolnja galerija pa sti mu ploskali.
Na to je nastopil preti predseiaiku Italijaa dr. dambini. Proteatiral je — sklicevaje se aa §. 38 pravilnika — proti teme, da je pradsedoik dal sprazniti gornjo galerijo. Predsednik je odgovoril Gambiniju, da je postopal po pravilniku in da ie di sam zopet otvoriti ono galerijo, ai se pa spe-msil na §. 6, ki mu daje pravico odstraniti občinstvo.
Za tem sta priila na vrsto predloga za podporo bednemu preoivalstvu. Omeuili scu« ž», da je poslanec Mandid že dne 22. m m. iiroiil predsedniku tak predlog. To je vspodbadilo italijanske veČino, da je tudi ona stavila kasaeje sličea pred* log, toda prejiajim datumom. Potem, ko je tajnik prečital predloga posl. Dttblausvicha.jp Maa-dida (seveda v italijanske* prevdfiu), je t>fcadlagal Doblanovich, uaj aa o obek predlegib razpravlja k kratu.	_______ (Pride «•).
Politiike vesti
V TftSTU, du a febravurja 18»8.
Nemški konservativci o najuovejem nastopu Ebenhochovem. „Giazer Volksblatt" piše :
„Mnogi vprašujejo napeto radovednostjo: Ali
se sklene zopet obioč? Kako ukrenejo štajerski km er a ivei ? Takoj hoćem-i zadovoljiti tej raJ » vednosti; pred vaem'se staj. konaei vativci nikdar ne ločijo od svujib iskalnik somišljenikov iar zaveznikov iz drugih alpskih dežel, s katerimi jih ne spaja samo narodni program, ampak tudi,' kar pomenja še več; jeduaki verski, nravstveni, politiiki in gospodarski piogiaui. O razcepljenju katoliške ljudske stranke torej oi govora 1 To naj si. zapomnijo go-stp d» na v srh straneh. Pi t m bode, štajerske kon-senat.vce vikdar uaiti le pod ono za-tavo, na kateri je ztpiaaoo: Dobro katoliško m dobro avstrijsko vsikiar I Oui bodo z onimi, ki pošteuo slede geslu : Vsakemu budi njt-govo pravo v ver« skem, nravstvenem narodnem iu gospodarskem življenju. Ztto nn bodo pustili štajerski konservativci le r«di lupili oeij nemških liberalcev na Če-»kew, da bi trpele koristi njih dežel in njih vo* lilcev. Oni mislijo resno z državljansko svobodo, toda za vseh, ne samo za jedno gospodstvaželjno stranko. Nase geslo je prej ko slej: dati Bjgu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, ali tudi naredu, kar je narodovega.11	> » v i
To bi bilo vse lepo, da hočejo gospodje ostati z onimi, ki so za jednako pravo vseh tudi v narodnem pogledu. Samo tega ne moremo prav umeti, kako da gi spodje prisegajo, da hočejo ob eaem •stati z Etmnhfchom, če tudi je i«ti nastopil proti jednakerau pravu, za privilegije Nemcev in za proglašenje nemščine državnim jezikom, kar bi značilo pljusko v obra'- pravu Slovanov in — ustavit Mi ne moremo prav uuieti, kako more kdo reči o eni ia isti reči, da je Srna in da je bels.
Tudi glasilo Ebenhochovo „Liaser Volks-blatt' se je oglasilo svojim komentarjem. Seveda je komeatar istotako čuden, kakor je bil Eben-boehov nastop sam. Le svariti da je hotel Eben« boch — svariti, toda le Čehe, kakor da so Čehi sami krivi ns sedanjih razmerah na Češkem.V tem zmislu zahteva »Volksblatt* zopet le od Čehov, naj mirijo svoj narod in naj doprinesejo trtev. V tem slučaju da konservativci ostanejo ie v večini.
Hvala lepa na takih zaveznikih, ki zatajujejo moja temeljna načela, kadar me bočejo svariti ia ki zahtevajo od mene irtev v prilog mojemu so« vrainiku.
.Linzer Volksblatt* grozi tudi Poljakom in Čehom, čei: brez nemških konservativcev ne morete uresničiti svojega avtenomistiikega programa. No, no, ali ae vedo, da mi lahko zasuk-■amo sulico in rečemo njim z iste pravico: Dres Slovaaov je konservativni program — prazne sanje.
Poljaki in Madjari. Vera, da so koristi Poljakov in Madjarov v soglasja, je postala nekako tradieijoaalaa. Sosebno Poljaki so živeli v tej veri in so se vsled tega neredko dajali zlorabljati v protislovenske namene. Sedaj pa so se vendar začele nekoliko odpirati oči tudi Poljakom, sedsj, ko je celo neko oficijezno glasilo izjavilo soglasje Madjarov s posojilom od 100 milijonov, ki je hoče najeti nemika vlada za ponemčevanje Poljakov v Poznanju. „Slovo Polskie" piie: .Oger.ska civilizacija je dopustila Madjarem, da so dae 25._ m sja 1894, v jpravdi. radi spomenice, obsodili v jeio 25 voditeljev rnmunskega naroda le zato, ker so se drznili, predložiti avstrijskemu cesarju, in ne kralju ogerskemu, svoje pritožbe o zatiranju Romunov; ista civilizacija je bila povodom, da je ogerski parlament pred tednom dni) vsprejel infauni zakon o spremembi netsadjarskih krajevnih imen v madjarska; ista civilizacija jim narekuje sedaj ndanostne besede sbčudovanja nasproti taki vladi, ki je določila 100 milijonov mark za uničenje Poljakov. To klečeplazenje nareda, ki je imel nekdaj svobodnostnih aspiracij, to propadanje javnega duha, ki nima nikacegaob
Krete. Ta proglas so doposlali v*em tamošnjim konzulom evropskih velevlasti, da jih ti potem odpošljejo svojim ministerstvom vnanjih stvari.
Govori pa se, da niao vsi konzuli boteli vaprejeti tega progi
RazllAi** veatl.
Radi jutriinjsga praznika izide prihodnja številka tega lista v četrtek zvečer.
Namestnik grof GoSss odpeljal se je včeraj svojo soprogo v Gorico. Pogostil ju ji baron Lo-catelli. Isto stoii tudi dvorni svetnik vitez Bosizto.
Prašimo, da s« nam jsdsnkrat natoči Čistega vina I Dokler poročata taadeucijozno in lažeta in zavijata aL' IudipendeeU* ia „Piccolo", vemo, da smo storili že svojo doliaast, ako smo ju zavrnili po zaslngi, in vemo, da se aam ni treba razbur« jati dalje, ker vemo slednjič, da tudi naše občinstvo samo ve prav dobro, kako naj sodi ta poročila, prikrojena po italijaaako strankarskem kopitu. Druga je z BMattisom*. Ako n. pr. poroča ta list tako prograssovsko tendeacijc^no, kakor je to storilo siuočnjo Ikdanje tega Hita — „La Sera" — o sadnji aeji deželnega zbora Istrskega, potem postaja atvar resna sa nas in moramo zahtevati, da se nam natoči jedenkrat čistega vina, da-li je t a listi« in v koliko ? prej In jem ras-, m e r j u dogospedev v rumeni hišici Ako dobimo decidirani odgovor, da se je oehalo prejšnje razmerje, potem bedemo krcali dalje novinarski aestvor, a se ae bodemo rasgrevali nadalje. Ako pa bodemo morali verjeti v nasprotno, ako bi bili prisiljeni misliti, da je včerajšnja „Sera" izrazila menenje, vladajoče na izvestnem važnem in kompetentnem meatu, potem seveda bi to spoznanj« ne moglo ostati bres upliva na naie posto-. panje doma in na postopanje naiih poslancev na Dunaju 1
Prosimo, da čijste, kako pile o sadnji seji deželnega sbora Istrskega 1 „Sera" pravi namreS, da je g. namestnik grof Ootu pripo-snal ofieijelne, da je le italijaničina poslovni jesik sbornice Istrske. Ia potem pripovedaje dalje einično in neprikritim zadovoljstvom, kako je občinstvo na galariji prepevale „Nella patria di RosMttiM, kako da je umorilo aroganco Slovanov, kako da jo tista devetorica (slovanski poslanci) protestovala pri gospoda namestniku preti takemu postopanji, toda — tako pristavlja zlobae — bres vsega vspeka.
Mi aočemo trditi ničessr, kske šteje stvari sedsj, ali dolžnost nam je, da opozorimo gospode v rameni hiši na dejstva, da slovenska javnost v Trstu in po okolici je ie vedno tega menenja, da sta »Matiino* in ajega „Sera" nekako tolmača na-soro? na nsmestaiitvu.
Mi konststujeme to in prepuičsmo dotičnim gospodom, naj si! izračunajo sami, kako more delovati to aa slovansko prebivslstvo pekrsjine, ske list, ki je na glasu pooebaih zvez s vladnimi krogi, na tako osten tati ven način vsbuja domnevanje, kakor da gespod namestnik odebruje vse to nasilje proti ustavnim in politiikim pravieam večine prebivalstva v deželi istrski II Kako more delovati to na javnost, ako se tak list radnje aa škandalih, kakerini bi bili le na neisbrisoo sramoto vsakema parlamentu! Ako o^pbr^je tyke parlamentarne ikandsle le sato, er so naperjeni proti Slovanom 1
Ponavljame torej, da ne trdimo ničesar — ia več, mi dvomimo uprav odločne, da bi sedanja politifika uprava hotela imeti kakorinokoli zvezo s tako novinarsko kloako, ali občinstvo si ne da tako lahko izbiti iz glave, ako je jedenkrat sa-čelo verjeti v stvar. V interesu zaupanja v sedanjo politiško upravo — in take zaupanje je prvi
r.vFau.U(o ja.u.6. u«u«, .. m t lm m	pogoj za toli potrebne asaairanje razmer na Pri-
čutka več za pravico in pravičnost, to je sad mo- j morskem — bi prosili torej, da se nam natoči či-ralae propalosti, kakor jo je dozorel* večletno stega vina, o sedanjem razmerja »Mattina" do go-
tlačenje nemadjarskih narodnostij."
Črnagora ne vzame posojila v Italiji.
Črnogorski uradni list javlja, da Črnagora ne vzame posojila, o katerem so poročali razni listi, v Italiji, in to iz jedinega vzroka, ker so pogoji nepovoljni. Torej ni smeti misliti na kak vnanji pritisk. Saj pa bi bilo res čudno, da bi v Italiji mogli dajati posojila pod ugodnimi pogoji!
Ustaši na Kreti, ki imajo skoro vsaki dan j svoja posvetovanja v gorovju Acrotiri, izdali so nov proglas, v katerem protestirajo proti temu, ' da bi ostal sultan še nadalje ge-ipodsr in vladar
spodov, ki stoje na politiiki upravi te dežele.
Ša na nekaj moramo opozoriti dotične gospode, na to namreč, da je deželni zbor Istrski že doletela kasen celo z Najvišega mesta prav radi iste zahteve — zahteve po izključenju našega jesika zbornice I! A sedaj seradaje „Mattino" iste zahteve in tira svojo nesramnost tako daleč, da vzbuja meaenje, da je cesarski namestnik v Trstu drugačaega meneuja, nego pa krona.
Vise ni možoo tirati predrznosti! V interesa pravice, vim?nt mtave in v pjmirj<mje slov. večine v deželi prosimo v tretjič določne izjave, da „Sera"
ni to'^ač nazorov, ki vlsdtjo sedaj aa nara^stnistvu tržaškem o pravicah hrvat-dc^a in slovenskega jezik* v Istri t Takim nesramaostia), kakoršno je «ngrešil* včer.j „Sera", treba itoriti konec s tem, da v*i oni, ki so si ohranili politilko dostojnost, Isjavijo jasno, da odklanjajo vsako zavezniitvs in £miš!je«ištvrt m tske vrste glasilo« I
Fslziflciranje dejstev j* tako prešlo v meso in kri t«m ljuSim italijanskim slinam, da se verj?t»o ravno luinostjo napišejo tudi najdrznejo la* f1 in • .Ja j^Jrno, kar je belo za ves ostali SV* t.
Va m nits je znano in zapisano je črn > Jtia j bele ti v uradnih statistikah, da je v Istri 187000 Slovanov in le 118000 Italijanov. O tem •• prepriča labko vsakdo, ako je le vtaknil svoj no* v deželo lirsko, ia se^je svojedobno prepričal o tem tudi namestnik grof Go6ss, ko je služboval v tej deželi kakor politični uradnik, in vendar ima »Picci lo" toli železno čelo, da pile. kakor da mu prlBaja iz gloMne prepričanja : „da je namestnik grcflf Goess, pntovaje te dni v Pulj, videl deželo' takfo kakoršna je — italijansko".
Proti takemu železnemu čelu je pač brez-išfcMn boj z dokazi in argumenti. Ti ljudje šoti' ▼ ritani utajiti solnce doli t neba — kaj ti je storiti proti njim?t
; Deželni zbor triaikl je imel sinoči svojo 4. sejt). Tudi mestni sbor je imel sinoči svojo sejo. O obeh sejah sporočimo prihodnjič.
Zakaj? Za danes je bila napovedana seja j deftch^a zbora Istrskega.* Kar jn večina nena- * doma ukrenila drugače in — seje ni bilo. Nekaj j nam pravi, da je uoral biti poseben vzrok za to 1 ! Prav radi hi vedeli r«\ sakaj ni bilo dane* Seje?
Javni shod v Solani, sklican m no!e nedelje po dež. poslancu ia odborniku, g. dr. Henriku Turni, 1 je bil do^ro obiskan. Predsedoval je dež. posl. t gosp. A n t o it Mu h k. Med udeleženci je bilo . videti tuli duhovnikov in učiteljev. Poslušalci so i velikim zanionnietn sledili velezanimivim izvajanjem gospoda go v< rniks, ki je izredno lepo in poljudno < raslagal gospodarska vprašanja. Soaebno je bičal tudi dosedame zanemarjanje gospodarskih vpra- ' šanj od stran /lade. V prihodnji številki prinesemo 1 razsežniše poročilo.
Vodstvo prvega vateranakega vojaškega dru- ' •tva pod visi kim pokroviteljstvom Njega Velič. f presvetlega c sarja, vabi na društveni ples, ki bode \ v korist zaloge za zajemno podporo, dne 5. fcbru-varja t. 1. v gledališču i „Armonia". Vodstvo se i Badeia velike udeležbe is vseh natHintiškik krogov. !
Pogrebni druitvo v Rocolu vabi aa občni sbor, kateri bode v nedeljo, dne 13. februvarija v prostorih „Društvene krčme v Rocolu*. Začetek ■ ob 4. uri popoludne.	Odbor. !
„Brivec4 je ravnokar prišel is Kine, zato je j malo zakasnil. — Prinaša posebno krasne šaljive \ in marsi&akšno smešno. —
Veliki ples naših trgovskih pomočnikov bode ; torej, kakor že javljeno, prihodnjo nedeljo dne «. \ t. m., v redutni dvorsni gledališča „Politeama BosHstti*. Mi priporočamo toplo vsem našim trgov-cem, trgovskim pomočnikom, kskor tndi našim ; narodnjakom, naj ne zamude tega narodnega plesa, ' ter n»j pokažejo, da nam ni treba v Ljubljano, \ kamor nas pode nasprotniki, ako se hočemo po-iteuo zabavati, ampak da hočemo oststi tu, tn se ' veseliti in tu tudi pošteno — plesati t Mi nimamo ' nič proti našim sosedom, ako se oni vesele po ; svoje; toda prosimo jih, saj nas ne žalijo, ker tako postopanje se ne strinja žnjih „avita eoltura". I Naši trgovci — vsaj nekateri — obiščejo oba trgov- 1 ska pieiaj kukor druga leta, ier dokažejo s tem, da njim, oziroma nam ni do prepira nego le do -— *pra7e. Ako io gosp. sosodje res miroljubni — ; kar s*mi zatrjujejo vedno — vabljeni so, naj j obiščejo ples naših trg. pomočnikov, za kar jim ' bodemo hvaležni mi in gotovo tudi mladina naša. | Na svidenje torej prihodnjo nedeljo na ple6u naših • vrlih trgovskih pomočnikov, ki zaslužij > rss, da : jih podpiramo na vse strani.
Iz sv. Krila na Vipavskem nam nišej«: V prvi odborovi 8?ji naše zavarovalnice za govejo ' živino poravnala se jo škoda prvega pouesrečnega ! živiučuta (Ustniku Jazbarju) v znesku 30 gl. Zavarovana krava si je namreč zlomila nogo. Pokli cana odbornika sa Male Žablje in živinozdravnik so svetovali naj se posestnika Jazbarju pobije kravo, meso in koža uaj se prodata ter naj se
naznani odboru resnična škoda. Pričakovati bi bilo, da se zavarujejo vsi posestniki v najkrajše« časn sicer bi se utegDil kesati marsikdo.
Slovenski umetniki izven doma. Pišejo nam s Dunaja: Za napravo Guttenbergovega spomenika na Dunaju nabranih je do sadsj že nad 30000 gld. Ker bi radi postavili spomenik že letos, izpisal j * olbor nalslaj t tjakavo* ftfrto^ m istega. Bok je bil potekal 19. t. m.in pregledna komisija, sestoječa iz dvanajstoriea dunajskih umetnikov-edličnjakov, je sodila o došlih triinšt ridesetih načrtih. P<» kratkem posvetovanji ogrela se je za dvoje i« ?Ino odličnih načrtov ter ju dala v ožjo razsodbo. O tisti dobilo je jedno kaxor tudi drago delo jednako glasov, valed česar se je razpolovila svota prvega in druzega darila, jednakovredni polovici z znakom „prve nagrade" pa se prisodili v snesku po 1000 gld. vsaka, imenovanima dvema projektoma. Tretja nagrada je bila v znesku 300 gl.
Pridodana pisma so pojasnila potem imena umetnikov, aa kar se jih je obvestilo o{uspehih ln počastilo z darili. In kako je bilo:
Prvo darilo v znesku 1000 gld. prisodilo se je projektu kiparja Bitterlieha in dipl, arhitekta in (tteenta na dunajski tehniki M. F a b i j a n i j a.
Drugo, jednakovredno, .prvo darilo" v žne» skn 1000 gld. dobila sta za skupne načrte: kipar Schimitrek in arhitekt Jožef Plečnik.
Tretje darilo prejel je dunajski kipar 9eiferd. Spomenik začno isdelovati po Bitterlich-Fabijanijevem načrtu, ker odgovarja projektovanim stroškom nekaj ugodneje, kakor Schimtrek-Plečnikov.
Zanimivo je, da sts obadva arhitekta, na najodliČnejJih projektih obširnega tega natečaja, katerega se je udeležil cvet dunajskih kiparjev in arhitektov — Slovenca! Upam, da slovensko občinstvo s veseljem pozdravi veliki uspeh naših umetnik«? izven domovine, osobito, ker sta ga dosegla Um, kjer so nas med kratkim preglasili „inferijornimi". Zapomnimo si to domačini I Tiho kulturno delo je naša moč in čast,i in slavs je naše orožje, navdajajoče tujca strahom. Pustimo o vsaki priliki vse tiste puhle vnanjosti, ki niso vredne „počenega groša* in spoštujmo sami sebe I Naj opozorim s tem merodajne domače kroge, da se osirajo e narode vanj i in oddaji vseh mogočih del vedno le na domačine; če nI mogoče naravnost, pa vsaj potom javnih natečajsv, veljavnih za v*e Slovence. Dostikrat išče se v nas dragik specialistov isven meje, mqj *em, ke se domači ljnfje ne/utijo samo sposobnimi sa kaj tacega (oziroma še boljšega), nego imajo kvalifikacijo v to, pe istih tujcih nad tigce same. Da, v žepu jo imajo, če bi se ntegnilo'kedaj ozirati v prvi vrsti vssj sa tisto.
Sicer ima vsaki človek svojo misel, in moja bila je ta o znameniti priliki tej.	A
Ustrelil se je 31. t. m. Josip Petris študent filosofiie na vseučilišču v Gradca radi pomanjkanja sredstev sa nadaljevanje študij.
Poškodovanja vslsd pretepa. Kurjač pamika „Massimiliano", Benedikt Bati* is Šibenika, prišel je včeraj na Trevesovo zdravilno postajo z ranjenim levim očesom. Ni hotel povedati, kdo mu je prizadel to rano. Morda misli sam obračunati svojim prijateljem. —
Godina Ivan iz Skednja hšt. 244. spri ae je v ponedeljek z jednim sovaščanom. Ta je zagnal vanj kamen ter ga poškodoval. —
39 letni I*an Tavčar, stanujoči v ulici S. Cilino št. 11 se je spri sinoči z nekim nepoznauiss pred kavarno Moncenisio. Nepoznani udaril je Tavčarja nad očesom z neko stvarjo, ki jo je imel v pesti. Ranil ga je precej ter zbežal.
Nsaročo. 481etot izvošček Anton Kovačič je vozil včeraj po ulici Canale. Prišla muiecmotica ter j« padel s kozla. Jeden stražarjev ga je spro-vel na zdravniško postajo, kjer mu je bilo kmalo bolje. — 3)4 letni otrok Karol Mttlner je padel s stola ter se pobil na glavi. - Mariji Gradio je prišlo alabo na ulici Moofort, in sicer na potu domov. Navzoči so jo sproveli na njeno stanovanje, kamor je bil pozvan tudi zdravnik, ki je je opomogel. — 16 letni litograf Vekoslav Spehar iz Škorklje hšt. 288, moral se je podati v bolnišnico, ker si je na delu hudo poškodoval desno roko, in sicer mu je roko vjelo neko kolo stroja.
Pijani soprog. Sinoči je priiel Anton Vrtavc okolo 10. ure pijan domov. Mesto bi bil lepo legel spat, je začel razsajati in pobijati. Soproga je morala pozvati redarje, ki so odveli seboj rogovileža.
Dvoboji. Dvoboj med češkim poslancem PhVa-srm in Wolfom se ni vršil in se mend* tuli nj b^ >. Volk se je čutil pre?Iab*ga. — V Zagrefcn j* na« povedal dvoboj veliki župan Kovačevič poslancu Derenčinn radi žaljivih predbacivanj vzbornci. —
V Mariboru sta se dvobojevala v ponedeljek častnik 5. dragonskega polka Wa->chtar in študent medicine Athemreder na pištole. Štu lent je obležal mrtev. —
Grof Viljem B'smark drugI sin s'are~a "H marka, in Maibach	-h M* »ni s** t* V- v
Prupiji, dro^njevala sta se t» del. Ranjen j- HI Manbaeh. Vzrok dvoboju e bil tr. '»a e je čutil Manbach ža'jpneg?, ker ^ js porabila njegova *ia za sobo garderob* o priliki nekega plesu, Va'er "a je priredil B smark.
Gledališče pogorelo. Berolin^ki list „Lokal-Anzeiger" donaša brzrjav Mo-kve, v kater-m se javlja, da je v noči od 31. m. m. začelo goreti v gledališču „Solokownikov". Razven odra je ie vse po orelo. Ker se je podstrešje vdrlo, padlo je s istim tudi 10 gasilcev, od katerih sta ostala dva mrtva.
Narodno-gospodarsko.
Navod za snovanje zavarovalnic za govedo.
* Bolj in bolj čuti narod potrebo takih zavodov. Najbolji dokas temu je sedasje gibanje med ljudstvom, zlasti pa v nas na Primorskem. Neisj takih zavodov se je že osnovalo, nekaj se jih snuje ravnokar, a povsod se izraia želja po takik zavarovalnic ah. Tudi v uaši tržaški okolici je prav živo gibanje v tem pogledu Ni čudo! Goveja živina je že sama na sebi jeden glavnih virov dohodkov našemu okoličanu. Koliko naših ljndij se živi prodajanjem mleka 1 Toda to ni jedina korist, ki jo donaša goveja živina. Poleg mleka, tega, tako bi rekli, direktnega dohodka, je goveja živina Še drugega velikega dobička: ona j« steber vsemn ostalemu gospodsrstvu. Brez živine si niti ne moremo misliti racijouainega obdelovanje polja, torej tndi racijoualaega gospodarstva ne. Brez gnoja ni dobre žetve. A kdo nam daje potrebnega gnoja? Kdo nam prevaža ta gnoj na njivo, v vinograde t Kdo nam pomaga orati in opravljati druga dela na pejju t Kdo sam prevaža pridelke s polja ? I
Ako pa je res tako, da je živina aeobhodai sestavni del gospodarstva, ako je živina malone glavna podlaga gospedaraki eksistenci, .aosebno srednjega kmeta, potem si že lahko mislimo, ka^ kov udarec je to sa kmeta, ako mn je iznenadaE poginilo živinče — ali da mu jih je poginilo celo'! veti hkratu 11 — in ako revež nima sredstev, da bk popolnil nastalo praznino 11 Zgubil je vsakdanj^ redni dohodek, a zgubil je zajedno možnost dobrega obdelovanja svojega pslja, torej dobrega, gospodarstva. Ali se bodemo čudili torej, da po$ stsjs gibanja za snovanje zavarovalnic intenzivneje čim dalje bolj ia bolj. Kakor rečeno: tudi v naši okolici je to vprašanje sedsj na dnevnem redu. O tam pričajo izjave, došle nam direktno od posamičnih kmetov, pa tndi izjave na shodih političnega društva „Edinost", kmetijske drtžbe in njenih po-drninie.
Menimo torej, da ustrežemo našim kmetovalcem, ako ponatisnemo tu nsvodilo, ki je je priobčil v „Soči" dežslni poslanec Goriške, g. žnpnik Blaž Grča. Navod ja sestavljen sieer posebnim ozirom na Goriško, vendar je zanimiv za poljedelce sploh.
Ta aavod se je glasil:
Komur je mar, da v svojem kraju ustanovi zavarovalnico sa govedo, naj se ravna po sledečih pravilih 1
Pridruži naj si tri ali štiri može svojega kraja, domače dukevnij* ali županije. S temi, in če hoče, še z drugimi možmi, naj skapno dogovori iu določi obseg zavarovalnici ia pravila; oskrbi naj nabiro udov, potrjenje pravil iu nstanmi občni zbor.	.
Ooseg zavarovalnici bodi anhovnijn ali penija. Ako je -dohovnija preiriajhna,.' bo treb| združiti dve duhovniji v eno zavarrivalhico, alf pit jej določiti obse* župnije. Poglavitna je gledati na t -, da bo v «bsi»u zavaroralnice mo^ocs zavarovati 100 do 200 govedi. Ako bi imela zava-rovnluica prsvelik obseg, bi bilo pretežko uadz<* rovanje ; ako bi jmHa premajhen obseg, bi pa v bito doMti niti potrebnega števila go?edi (IO0 glav) v lavarovauje.
Pratila je priredil posebni odbor. Ta ae je trndil sestaviti praviia najprikladaejće sa naše razmere in potrebe. 01 ar ni oaisen mu jt bil vzajemna podpora. Naše zavarovalnice torej nieo denarni kapitalistički zavodi. N majo namena kopičiti denarja, pre<krt>lteno je eelo v pravilih za to, da bo uprava v obče brezplačna. Izvrievalai odbarje ie določil pravila za zavarovalnice in za zvezo. Pravila se dajo natisniti in se razpeiljejo os no valni a odborom po deželi.	(Zvrietek prib.)
NajnovejA«
»ti*
Dunaj 1. (Nižje-Avstrijski deželni zbor) Med doilimi stvarmi je tndi brzojvsa zahvala nemikib poslancev iz Češke za sklep tega deželnega zbora fledš jezikovnih naredeb.
Po*!. Kolisko in tovariii predlagajo, da je pozvati deželni odbor, da čim prej prpdlož; načrt zakona, katerim se vsem avtonomnim oblastim predpiše nemški jezik kakor izključni uradni jezik. Seja nadaljuje.
Cartgrat 1. Mtadotarškl kornltš ""»Unlftn et progrds« v Gerrfđ Je'dopoeUl vstm' tekajJfijitn poslaništvom dcpis, v katerem lie pritožuje, zakaj ae ne izvršujejo dogovori komiteja z odposlanci sultana od minolega poletja, da-*i je komitd zaustavil svojo akcijo. Komiti naznanja nadalja, da vsled tega zopet zaprične se svojo agitacijo, ter prosi vlasti zs posredovanje.
Tr^ovlnak« bnojavke In v laSl.
L'3rtl«peltn, Piani o« »jean 982 9S4 Pšenica »a ■pomlad 18*8 11.70 do 11.71 Otos ia spomlad 6.38—6.34 Bi »a aponlad8.54. 8,5« Koraaa sa maj-jnni I8»7. 5.25 6 26 »o« nora od 78 kil. f. 12 85—12.95 o<1 79 kilo 13 — 18 05 0'1 80 kil f. 19.10—1315 , od 81. kit. f. 18.30
18-35, o.i kil. tor. ——____.n tf.50 9 50
•>ro»o 615. 6 45
Pteaiea: ponudbo in povpraievanje jako alabe. — Prodaja 7000 m. it. Vreme : dei.
Tavra. Kav* H»ntn« j*.>o-i „mme^ »a dac. 86 75 aa april 87.25
Hamburg, tlantn* . ou'i A.,..«,.« mesec m are 2975 ta maj 30.— «a aeptamher 80.75 aa d-cember 81.25. ,
DaaaaaadaScaa imtM 1. fobruvilPj« rt»a
Državni dolg v papirju , , * srebro Avatrijali a renta t alatu „ a * kronah Kreditna akcijo , . , London 10 Lat. . , .
Napoleoni.....
SO mark 10<. italj. Ur
včeraj 102.45 102.40 121 90 102 85 957 83 119 95 ».62 11.76 45.45
dan«*
102.60 102.55 122 40 102.90 3H5.40 120.05 9.53 11.75 45.85
Z JO. V O D
ta uniformiranje in civilna krojačnica
FRANA JIRAS
i	utira Catterma M. 9
priporoča ae za napravo uniform In civilnih oblek. Poitveiba pošten«.
Zaloga vaek vrst za uniforme po originalnih tovarniških cenah.
STZALOGA POHIŠTVA » OGLEDAL^
<3> Raf»ela Italim <$>
<3>	Via Malcantan it. I.	«£>
<3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in4£> <3> sprejemnice, žimnic in peresnie, ogledal in
železnih blaganj, po cenah, da se ni bat^g^ /j	konkareace.	_
7l AAAAAAAAAAAAAA 4 j?
Naznanilo I!
Podpisani naznanjam, da imam lastno zalogo in delavnico različnega obuvala v hiši ljudske Sole nasproti cerkve sv. Petra po domaČe „pri Pepetu Kraševcu". Postrezam z vso točnostjo in po najnižjih cenah.
" Sprejemam in izvršujem vsako naročho na**drobno in na debelo. Udani
Josip Stantlča
UNEMENT. CAPSICI COMP.
iz Riehteijere lekarne v hlgi,
arlpoanaao ia vrtino, |||»«wi »silil mtuMt, •eblv« so po 40 nt, 70 ač. ia 1 (Id. po VSofc la-Zakteva aaj ao to
splošno priljubljeno doiaata sredstva
vodao le v originalnih atuklaaieak a vantveao caamko mrtdr** u Rloktarjova Ukaraa tar ma« pravidaoatao eamo atakleaioa ■ lo varatraao •M«ka kakor eriginalal ladalak.
Ildrtajm Mom pri zlitn Im t ftagL
o
Uliea Donota itev. 9.
liifiriaS7
ustaaovljena leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Donota itev. 9.
9
D
O ?
m <
Josipa Natzeuik & Karola Hite
Tla S. Catterina žt 5
t <«t>
7ia S. Catterina št. 5
lOO do 300 gld.
zamerejo si pridobiti osebe vsakega etann v ▼sa-kem kraja gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih drftavnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oastarrsichar VIII Dentschegasse 8, v Budimpešti.
trpotčav sok iojodlno pri pravi ja v lo kar a i k Zri nj-
•ai,
Pravi k at ar 1 s o
■ k a mn, H. B r o~d j o v i n, Zagreb, Z r in j ak i t r g itav. 20
Trpotflev aok aepreaeino dolnje pri vaeb prohlanjenj ih aopaih organov, tor
i'e najbolje aredstve za prani katar, ka-elj, praobol, brlpavoat in Trat no bol. Tudi aaatarani kaieljses tem adra-▼ i 1 o m t najkrajšem č a a u da odpraviti; bolniki dobijo tok zajelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. - Itmd mnogih sahval spominjam tnkaj a a m o ono:
aVelee«a|ani goapod lekarnikt
Po II j it o mi i o t r i ateklenieo V a. lega isvratno delujočega trpotčevega aoka; potrebujem jih sa moje po-znanoe. Jai a«m od dveh ateklenlo od ■ ••noaaega kalija popolnoma oidra* val. Hvala V a m. Priporočil bodem ta idravflnl sok Ti«n praobolnim. S i p o-itova njena — Rudolf Ausim. Na Dunaju, 20 marca 1897." Paii n aj se tor ej, da je na vsaki it«-nk le niči Tiatreoi inimkt i. J. alikabana Nikola Zri nj ako g a, kajti aamo jo oni pravi trp o tft er sok, katari tovaratrano snamk o noai. — Cena atekleoioi a točnim opisomjo 75 n č. — Razpošilja se vsaki dan pol tom na vaa me« ta In aleerproti predplačilu (priračunavli 20 ni. aa aamotek)alipa po poitnem povzetju. — C e a i k i r a s n o v r s t n i h domačih pra-akuianib zdratil razpoliljajo se na zahtevo zastonj in poštnino proaio. Lekarna k Zrin jake mu, H. Rrodjovin, Zagreb, Z r i nj■ke ga tr g 6 t e v. 20.
vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tok m« jamči. Popravijenja v tej stroki izvršujejo se točno in nat;injčao. Pridaju pripadkov. — Lastna peč za nikiliranju.
> Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7
v Prilika za praznike in novo leto. Velika taloga zim-v akih ogrinjal (ijalov) v vaeb barvah po gld. 3.60 in ' gld. 1.20 Zbirka fritanja v raanib risanjih od 20, 30 in 87 avč. Molka srajee bele in barvane od 00 novč. naprej. Maje iz pliša aa goape po 06. 76 nvč. in več
samo v prodajmlnici	.
5 Pri 4 letnih časih BatrtleraveccMaš. 7 < —------------j
i
Sloveča vina iz Visa
v zalogi vin Via S. Lazzaro št. 4. Opolo iz Visa po 34 novč. liter,
„ „ fino „ 36	„
belo sladko „ 40	„
Kakor tudi najfinejša desertna vina.
Prosto na dom od 5 iit. naprej.
Peter Benui
li iz Visa.
pNMMMMMmOO«^^« X Hotel Volploh X
j,pri črnem orlu^(Aquilanera)^"
A Vin 8. Spiridiene, Caraa, Via 8. NieaU, Z V	najbolj v srađiiču	V
^ popolnoma ma novo opravljen.	A
X KOPELJI, VOZ pt VSEJtđ VLAXC=. J
9 V pritličju .Restavracija ftlsen- $
A	od F. V o 1 p i cha.	A'1
Vse sMje za poljedelsko in vinogradstvo
^ CENE Z NOVA ZNIŽANE
Stiskalnice ia grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava iskalnic ima največo pritiskujočo moč iained vgoh drugih, kakorinihkoli stiskalnic
Stiskalnice za masline, hidravliSke sti-I akalnice, biizgaljke proti peronosperi, Ver raorelove sestave.
Te moje t-riigaljke so znano kakor najboljšo ter uu> cenoje; avtomatično brizgaljke, tlačilnico s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seao, triere i. t. d- v najboljšem proizvodu.
Ig. Heller, Dunaj
Cenike in spričevala zastonj I	' Vf II/, Praterstraaae 49-
Iščem zaatopaikov 1 — Čnvati ae je poBMojaaJ t

ooocoooooooococococooooococcbc^co rc^oococcbo^j
oooooooooooo6oo<kk>oooooooooood6dooooooo^^ Tiskarna Gutenberg
Hljalka
oca. kralj. uulverHitetiie tinkarue
13 Sackstrasse — GBADEC — Sackstrasse 13
TOVAKNA ZA OBRTNE l\ 00 sTO- KNJIG K
/.istem „Patent Workmaun Chlca^o" Raxtrlrni zavod — Knjlgovezatvo.
priporočajo se za prijazne naročbe ao zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: čaanlkov, rokotvorov v vsakem obaežju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja ta llate In zavitkov z napisom, naalovnih listkov jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjlg, Saldi-Contl, Faktur? Debltoren, Credltoren, Casaa- knjig, Strazza, Memoriale, lournalov, Prima-note, odpravnik, menjlčnih čaao-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtaueg« papirja, Canto-Correat, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčaka za kopiranje akledlc Iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe iit> naUKIjnja' Zjasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, VitTdelle Acque 5 ARNOLDO COEN - Trst, VI« delle Acque 5

O 8
____jt
ooooooooooocooocpocooooooococooooooococooooocacf'
Lastnik kansMrcii tie-.a ,Kiiim>ai /davainl) in odgo^orui urednik; Pran Godiiik Tiskarni« D«»!t Ti^td.