Poflfiitns PISAiim ? goh*vML Leto XmM štev. 271 LJubljana, nedelja 20. novembra 1932 Cena 1 TOn Li pravaiStvo; L.juoi]ana Knafljeva ulica a - Telefon St. 3122. 312S, 3124 3125 312« Inseratm oddeielc: Ljubljana, Selca-oureova tU a — Tei 3492 2492. Podružnica Maribor: Gosposka u±L ca Vtev 11 — Telefon St 2455. Pocružiuca Celje: Kocenova ulica št 2. — Teiefon St 190 RaCuni pri pv St cek zavodih: LJubljana §t 11 842 Praga čislo 78.180, w50000no Sknpaj 6.989 896.9111 lansko leto 7.575.120.665 letos mani 5a5.223.755 Izdatki državnih podjetij in ustanov Din 1. Ministrstvo za prosveto 23.683.082 2- Ministrstvo za finance 539,267.212 3. Ministrstvo za promet 2.458.386.644 4. Ministrstvo za kmetijstvo 55,343.195 5. Ministrstvo za trgovino in industrijo 16,254.252 6. Ministrstvo za šume in rudnike 81,711.489 7. Ministrstvo za socialno po- litiko in narodno zdravje 53.783-395 Skupaj 3.448.429.669 lansko leto 3.748,079.135 letos manj 299.649.666 Splošni državni dohodki Din 1. Neposredni davki 1.808.000.000 2. Posredni davki 2.880,000.000 3 Monopoli (višek dohodkov) 1.606,730-500 4. Državno gospodarstvo (višek dohodkov) 535.251.967 5. Razni dohodki 159.914.443 Skupni dohodki 6.989,896.910 v letošnjem proračunu 7.575,120.655 manj kakor v prejšnjem letu 583.223.755 Dohodki državnih podjetij in ustanov Din 35,580.000 556,015.651 2.843,151.047 55,343.195 » Ministrstvo » » proevete financ za promet za kmetijstvo za trgovino in industrijo 6. Ministrstvo za šume in rud. 54,000.000 53.783.395 Skupaj 3.983.681.363 v letošnjem proračunu 4.501,034.297 torej manj predvideno 517,352.641 Zatem je izjavil finančni minister novinarjem, da predlog finančnega zakona ne vsebuje nobenih novih določb. mm Seja Narodne skupščine Verifikacija poslanskega mandata za srez Otočac -Odobren je bil predlog manjšine verifikacijskega odbora Beograd, 19. novembra, p. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 10. ari dopoldne. Ko se je prečita! zapisnik, je predsedstvo sporočilo, da je finančni minister oredHožil Narodni skupščini proračunski načrt o izdatkih in dohodkih ter načrt finančnega zakona za poslovno leto 1933-34. Predlog je bi! takoj izročen finančnemu odboru Narodne skupščine. Nato je bilo sporočeno, da so skupščinski odbori končali svojo razpravo ter predložili skupščini tozadevna poročila o začasnem trgovinskem sporazumu med našo državo in Grčijo, o turistični konvenciji o prometu med Jugoslavijo in Češkoslovaško ter o konvenciji gilede označevanja teže velikih tovorov, ki se prevažajo z ladiami. Poslanec Metikoš je vložil interpelacijo na trgovinskega ministra glede protesta vlagateljev Prve hrvatske štedione. V interpelaciji se navaja, da je veliko število manjših vlagateljev zahtevalo izplačilo svojih vlog. ker so rabili denar za nujne življenjske potrebščine, a jim denarja niso hoteli dati. Poslanec Metikoš je razen tega vložil še interpelacijo na pravosodnega ministra glede uveljavljenja novega civilnega postopka s 1. januarjem 1. 1933. Poslanec Kuntarič in tovariši so predložili Narodni skupščini načrt zakona o ustanovitvi okrožnega sodišča na Sušaku. Za proučitev tega predloga bo določen pose- ben skupščinski ocfbor. Nato je poslanec Rista Diokič stavil na predsednika vprašanje, zakaj ministri ne odgovarjajo na interpelacije posameznih poslancev; to ne prispeva k potrebnim tesnim odnošajeni med ministri in poslanci. Predsednik dr. Ko-sta Kumanudi ie odgovoril, da je glede interpelacij specialno interveniral pri ministrih in da bo interpelacije stavil na dnevni red po ČL 31 poslovnika Narodne skupščine. Nato je prišla na vrsto razprava o trgovinskem sporazumu med našo državo in Brazilijo. Razpravo pa so odgodili, da bi prej odpravili vprašanje o verifikaciji poslanskega mandata za srez Otočac. Veri-fikacijiski odbor je predložil Narodni skupščini dvojno poročilo. Večina odbora je z devetimi glasovi predlagala .da se verificira mandat dr. Jurija Brankoviča, manjšina s sedmi/mi glasovi pa, da se verificira mandat dr. Milana Srdjana Iliča. Glede obeh predlogov se ie razvila živahna debata. med katero ie prišlo do ponovnih nasprotstev in nesoglasij med posameznimi poslanci. Pri glasovanju je predsednik ugotovil da je večina sprejela predlog odbo-rove manjšine in verificirala mandat dr. Milana Srdjana Iliča. Seja je bila zaključena ob 10.45, prihodnja bo v torek dopoldne. Nova ureditev vojnih dolgov Ameriki Hoover za proučitev plačilne sposobnosti evropskih držav - Anglija ima pripravljen denar za plačilo decembrske anuitete Washington, 19. no-vemfbra. AA. Uradmi krogi trdijo, da bo Hoover naprosil Roosevelta naj v parlamentu priporoči sklicanje komisije za dolgove, ki bo proučila plačilno zmožnost posameznih evropskih dolžnikov in uredila ves nroblem z eventualnim znižanjem anuitet proti tarifski.m koncesijam. V političnih krogih prevladuje mnenje, da se bo parlament uprl odgodWvj plačS med uradnimi 'pogajanji. Dvomiio oa ^mdk da bi Roosevelt ne sprejel Hoovrovega predloga. Parlament sam je proti sklicanju komisije za dolgove, ker bi rad prevalil odgovornost na bodoči parlament. London, 19. novembra. AA. Vprašanje vojnih dolgov povzroča vedno nove komentarje listov, ki so po večini prav pesimistični. Tudi javnosti se že polašča nemir zaradi posledic, ki bi nastale v primeru negativnega odgovora Zedinjenih držav. Znani londonski bančnik Brand je danes izjavil, da bi posledice angleškega plačila čutil ves svet. Nitodo ne ve, kakšne bi bile posledice razvrednotenja angleškega funta in kam bi dovedla skrajna deflaciija. Vrhu tega bi bile potrebne nove drakonične carinske zaščite. Po Brandovem mnenju bi kazalo ustanoviti mednarodno kontrolno centralo za kredite .ki bi vodila denarstveno politiko vsega sveta. »Manchester Guardian« potrjuje, da razpolaga angleška državna banka s potrebnimi devizami za plačilo dolžnega obroka Zedinijenim državam dne 15. decembra Državna blagajna ima te devize iz fonda za p o dpi r a ni e tečaiev. Nakupila iih ie s posojilom 150 milijonov funtov šterlingov. ker je bfla svolčas pooblaščena, da kupuie dolarje za preprečenie padca angleške devize. Prav tako razpolaga Anglija v New-yoricu z zadostnimi kaprtali za plačilo dne 15. decembra. V tem primera pa bi angleška vlada ostala v Walstreetu brez sredstev za vzdrževanje iunta. Madrid, 19. novembra. AA. Ker je nov« predsednik Zedinjenih držav Roosevelt izrazil željo, da bi prebil ča^ do marca prihodnjega leta v takem kraju, ki ima posebno milo podnebje, ia ,e skleni! župan Ma-lage povabiiti za neka: tednov na Malago. Zupan bi skušal to on-iožnost porabiti tudi za razgovore o morebitnem izvozu španskih vin v Ameriko. Spopar1 z bolgarskimi komitaši Beograd, 19 nov. AA. 18. t. m. okoli 20. so poskušale v obmejnem odseku sreza čare vo sel sk ega vdreti na naše ozemlje tri skupine bolgarskih komitov, ki so vsaka štele po 5 mož. Ker so jih naše obmejne stražo pravočasno opazile, so komitaši začeli nanje metati bombe in streljati. Naše straže so komitaše po kratkem boju pognale nazaj čez mejo. Na kraju, kjer se je vršal spopad, so našli razen več bomb Ln nabojev tudi tri neeksplodirane bombe bolgarskega izvora. Na naši strani ni bilo nikakih žrtev. Naše obmejne straže so takoj obvestile o napadu bolgarske obmejne oblasti in zahtevale, da se sestavi mešana komisija, ki naj ugotovi bolgarske napade. Zakon o zaščiti kmeta Beograd, 19. nov. p. Skupščinski odbor za zakonski načrt o zaščiti kmetov je imel nocoj sejo, na kateri je izbral ožji odbor, ki bo v soglasju s finančnim in trgovskim ministrom združil predloge, ki so jih posamezni poslanci izne&li v načelni debati, v enoten predlog. V odbor je bil izvoljen med drugimi tudi poslanec Ivan Ure k. Prihodnja seja bo v torek popoldne. Prepoved tujih deviz za pokojnine Beograd, 19. novembra AA. Finančni minister je izdal odlok, ki ukinja izdaja, nje tujih plačilnih sredstev za plačevanje pokojnin upokojencem denarnih ustanov in podjetij ter samoupravnih teles, ki bivajo v Inozemstvu. Dosedaj izdana pooblastila tn legitimacije za nabavo tujih plačilnih sredstev v gornji namen izgube 15. decembra t. 1. veljavo. Smrt sarajevskega gledališkega umetnika Sarajevo, 19. novembra n. Davi ob 7. je umrl prvak sarajevske drame Peter Vu-čičevič. Deloval je 12 let v Sarajevu. Trockij prispel v Italijo Napulj, 19. novembra AA. Trockij Je davi ob 6 prispel s pa mikom »Praga« iz Pireja v Napulj Na potovanju ga spremlja njegova tena Na potnem tlstu sta se Trookij tn njeg-ova žena vpisala pod imenom zakonca Sedov. Nesreča francoskega letala pariz, 19. novembra s. Prt poizkusnem poietu blizu Toulona ie padlo včeraj 'z višine 300 metrov v morje letalo "rancoske vojne mornarice Pilot tn oba spremljevalca sta utonila. islc Zakon o občinah, ki je o njem ravno te dni začel razpravljati poseben odbor Narodne skupščine, spada med temeljne. najvažnejše državne zakone Saj so občine osnovna edinica javne uprave, državne in avtonomne: z njimi ima prebivalstvo največ neposrednega stika in njihovo poslovanie najbolj vidi in razume Demokratično državno življenje zahteva za pogoj dobro tuncionira-nje občin, na drugi strani pa se demokratična načela tudi najlažje in najboij neposredno uveljavljajo ravno v občinah. Zato je ureditev občin in njihovega poslovanja ogromnega pomena za vse prebivalstvo in novi občinski zakon mora zanimati vsakogar. Da je občinski zakon potreben, o tem ni dvoma. Dovolj je. ako opozorimo, da so samo občine v naši banovini ureiene na osnovi štirih različnih zakonov, ki so v glavnem še danes v veljavi. Prekmurske občine so urejene po madžarskih zakonih, naše ostale občine Da po deželnih zakonih pokra iin. katerm so nekdaj pripadale. Enaka raznolikost vlada tudi po drugih Dokrajinah države, tako da bo novi občinski zakon, ko bo sprejet, nadomestil cel tucat ali še več sedaj veljavnih regionalnih zakonov Res je. da ni potreba, da bi bile občme po vsej državi uniformirane do zadnje malenkosti. Vsekakor na moraio vsaj osnovna načela biti enaka, ako priznavamo občine za temeljne edinice javne uprave. Občinski zakon tvori zato nujen in bistven dei izenačenia zakonodaje. Bil }e tud': res na programu skoro vseh vlad po uedinjeniu. oarkrat je bil v osnutku že domala gotov, vendar pa ni še nikdar prispel v zakonodaino obravnavanje Sedania vlada na se ie lotila tudi te nalosre in predložila svoj osnutek Narodni skuoščini. Od vlade predloženi osnutek občinskega zakona je zelo obširen in vsebuje toliko važnih odločb, da je nemogoče v enem članku opozoriti na vse Objavili bomo v prihodnjih številkah še podrobnejše podatke o nameravani novi ureditvi občin. Vsa, ki poznajo in se zanimajo za komunalno življenje, naj razmišljajo o tem. kako bi si svoje občine uredili tako. da bo najbolj koristno za občane in državo. Narodni poslanci in senatorji bodo gotovo hvaležni za vsak pametni in stvarni nasvet in ga bodo skušali uveljaviti pri Dalamentar-ni obravnavi novega zakona. Delokrog občin je v naših kraiih že sedaj precej velik in važen; po novem zakonu bo še znatno razširjen. Občinam ne bo pripadla samo naloga, da upravljam občinsko imovino. Imele bodo skrbeti tudi za prometna sredstva, za ceste in mostove, za kanalizacijo, razsvetliavo in cmiee v to stroko spadajoče institucije V njih delokrog bo sna-dalo socialno sL/bstvo elede ostareliih in oslabelih, kakor tudi glede dečie zaščite. dalje skrb za zdravstveno stanje občanov, za zdrava s+anovania za ?a-silstvo Občine se bodo morale brieati za gosnodarsko blagostanje, za orosve-to. posebno za šole, knjižnice in izobra- cistah m n:irm ževalno delo s predavanji, knjižnicami in društvi Seveda bo naloga občin tudi krajevna policija, saj jim bo poverjena tudi pravica kaznovanja raznih prestopkov. K vsemu temu pa prihaja še tako zvani prenešenn delokrog, to je sodelovanje z državnimi oblastmi, v kolikor bodo vršile svoje funkcije na občinskem teritoriju. Te obsežne in za napredek najširših slojev prebivalstva važne naloge pa bodo mogle izvrševati le gospodarsko močne in upravno dobro urejene občine. Ravno pri nas v Sloveniji lahko vidimo, da premajhne občine niti sedanjega manjšega delokroga ne morejo zadovoljivo obvladati, a morajo kljub temu nalagati občanom velika davčna bremena. Zato se je postavil novi zakon na stališče velike občme in zahteva. da mora občma šteti vsaj 2000 prebivalcev Primernost tega števila so pokazale izkušnje po raznih drugih državah. pa tudi po nekaterih pokrajinah Jugoslavije, kjer imajo že sedaj le občine. ki štejejo po več tisoč ljudi. Najmanjše število 2000 duš za občino je določal že tudi osnutek občinskega zakona. ki je bil pripravljen 1. 1927 ali 1928. Isto številko najdemo tudi v^ob-činskih zakornh mnogih evropskih držav Ako bo naš novi občinski zakon sprejet v obliki, kakor je bil predložen od vlade, bo ravno njegova določba, da morajo imeti občine vsaj po 2000 prebivalcev, najgloblje posegla v slovenske razmere. V dravski banovini imamo sedaj skoro 1100 občin, tako da odpade na eno občino komaj tisoč ljudi. Ako pa odštejemo Ljubi iano, Maribor in še nekatere velike občine, je po-vorečie še mnogo manjše. Nad 2000 prebivalcev ima komaj okrog sto občin, vse ostale so manjše. Ako bi zato slovenske občine preuredili strogo po določbah novega zakona, bi morali namesto dosedanjih 1100 občin ustanovita samo 350 do 400 Res pripušča novi zakon sam več možnosti, da obstojajo tudi občine z manj kot 2000 prebivalci, vendar pa moramo v vsakem primeru računati da bo treba več sto sedanjih občin združiti. Ako hočemo, da bo ta težka, kočljiva in odgovorna naloga rešena v čim večje zadovoljstvo in v čim večjo korist vseh. je treba nemudoma začeti s pripravami. Poleg drugih čini-teljev so tu poklicane zlasti tudi sre-ske in krajevne organizacije nove vse-državne stranke, da razmišliajo in razpravljajo. kakšen način preureditve občin bo naiboliši- Opc^orili smo danes le na eno določbo v osnu%u novega občinskega zakona, a na določbo, ki je za naše kraje naibolj važna. Rekli pa smo že, da vsebuje zakonski načrt še celo vrsto drugih določb, ki tudi globoko posegam v vsakdanje življenje prebivalstva. Zato ie treba, da poslanci in senatorji obravnavalo osnutek z največjo skrbnostjo in ljubeznijo Enako pa je nuina dolžnost vse javnosti. da jih pri tem odgovornem delu podpira po najboljših močeh. * • caf Bahovec Ms ti blago te sili na vodo. Zavitek 20 Din v apotekah. Medzavezniški dolgovi Masaryk o mednarodni solidarnosti Za inir in razorožitev - Potrebno je medsebojno zaupanje in ne strupeni plini Praga, 19. novembra d. Predsednik Ma-saryk je v svojem govoru po rad ju prebivalstvu Anglije izjavil med drugim: Evropski in izvenevropski narodi so ustvarili po vojni z Društvom narodom relativno zelo učinkovito sredstvo za uresničenje demokracije in pravičnosti med narodi. Potrebno je. da se to sredstvo uporablja in ou nudi pomoč zlasti v trenutku, ko se je Društvo narodov lotilo rešitve ene najvažnejših svojih nalog, vprašanja trajne zagotovitve miru ter razorožitve. Res je, da imajo politične težkoče in kriza v gotovi meri svoj vzrok v gospodarskih težkočah. kakor tudi, da so nasprotno gosoodarske težJkoče in krize pod vplivom političnih zapletlja jev, ld jih povečujejo. Pokazati pot. po katerem moremo priti iz sedanje gospodarske stiske, je strokovna zadeva grosipoda»rstven'kov in finančnikov, prepričan pa sem, da gre tudi tu v glavnem za vprašanje, kako se moremo zopet vrniti k mednarodni solidarnosti in sodelovanju Pogosto čuiem in Či-tam o ballkanizaciji Evrooe. kakor da bi nove ali obnovljene male države povzročile gospodarske težkoče. To je velika ano. ta Ali ne doživUalo morda Zedinjene države Anglija, Francija in ostale velike dežele enako krizo? V s: ljudje dobre volle se morajo združiti v delu za narvišji Ideal, ki ne pomeni samo. da naj pridemo iz sedanje krize, temveč da pripravljamo tudi neobhodno potrebno atmosfero za trajen mir Dokler se ne bodo izmremenlla naša srca. ne bo razorožitev kot taka nobeno jamstvo za bodočnost. Upam, da smo vsi prepričani da ne sme več priti do nove vojne. Mnogo nerešenih vprašanj je v današnjem malo razveseljivem svetu, toda rešiti jih moramo v prijateljski in dostojni razpravi ker se z bombardiranjem mest in z. ub.ja-njem nedolžnih žen in otrok ne morejo rešiti. Potrebujemo medsebojnega zaupanja in nobenih strupenih plinov. Ako bo prihodnja svetovna gospodarska konferenca prispevala k rešitvi naših gospodarskih in poslovnih težkoč, bo enako važnega pomena, da pride, v kolikor je po človeških močeh mogoče, razorožitvena konferenca do nadaljnjega razvoja v pripravi trajnega miru. Sodelovanje Amerike je v obeh primerih nujno potrebno in pričakujem od obeh anglosaških držav, da bosta storili, kar je njuna naloga. Minili so časi ko se je moglo misliti na »splen-did isolation«. Mi se nahajamo vsi na isti ladji. Kar se tiče Češkoslovaške, bi rad poudaril, da nismo izgubili svoje odgovornosti v tej smeri nikdar iz vida. Mi smo se v največji meri prizadevali, da bi ustvarili v notranjosti red in stabilnost. Prepričani smo, da nismo s svojim prizade-vanjem ki ni bilo brez uspeha, koristili samo sebi, temveč olajšali tuda evropski in mednarodni položaj. Naša nadaljnja prizadevanja so bila vedno usmerjena na to, da vzdržujemo dobre odnošaje s sosedi. Pripravljeni smo vsak čas sodelovati na gospodarskem, kulturnem in političnem področju ter ostajamo zvesti načelu miru, pravičnosti !n demokracije v zunanji tn mednarodni politiki. Pred sestankom sveta Društva narodov Pričetek razprave o Lyttonovem poročilu Ženeva, 19. nov. AA. Japonski poslanik v Parizu Nagaoka. ki je tudi član japonske delegacije v DN. je davi obiskal ameriškega delegata Normana Davisa m mu v glavnih obrisih navedel razloge, ki govore za to, da ostane v Mandžuriji nova vlada Danes potrjujejo, da prva in morda celo obe prvi seji sveta Društva narodov, ki se sestane v ponedeljek, ne bosta še posvečeni neposredni razpravi o mandžurskem vprašanju. Med delegati in v tajništvu Društva narodov sta se pojavili dve mnenji Po enem naj bi take kitajsk' kakor japonski delegati najprej ustmeno pojasnili svoje opombe o Lvttonovem poročilu, nato pa naj bi svet sam odločil o rešitvi, ki bi jo bilo treba predložiti izredni skupščini Dru- štva narodov. V tem primeru bi se skup- ščina sestala še letos. Po drugem mnenju naj »vet Druitva narodov izroči kitajske in japonske opombe odboru devetnajstorice. V ta posvetovalni odbor naj bi bila povabljena tudi zastopnika Zedinjenih držav in Rusije. V tem primeru bi bila izredna skupščina Društva narodov meseca februarja. Kitajski in japonski delegati soglašajo v zahtevi po čim prejšnji izjavi Društva narodov o Lvttonovem poročilu i« rešitvi mandžurskega vprašanja Japonci bi vrhu tega radi videli, da »vet Društva narodov razčisti sporna vprašanja še pred koncem leta, Kitajci pa bolj zaupajo izredni skupščini im stalnemu odboru devetnajstorice. Povsem prirodno je, da se je vprašanje dolgov evropskih držav Zedinjenim državam pokrenilo takoj, ko so bile izvršene predsedniške voIiVe. Res je sicer, da čas medvladja, ki traja v Ameriki od začetka novembra do prvih dni marca, ni ravno umesten za novo ureditev dolgov, vendar pada ravno v to razdobje pomembni dan 15. decembra, ko zapadejo dolžne anuitete nekaterih evropskih držav. Za časa tega medvladja, ko novi predsednik še ni nastopil svojega mesta, stari pa nima več potrebne avtoritete, da bi odločal v važnejših zadevah gotovo ni misliti na kako načelno izpremembo v upniških odnosih Amerike do evropskih dolžnikov. Vendar pa je treba pravočasno opomniti generalnega upnika onstran Atlantskega morja, da je položaj po zrušitvi nemških reparacij bistveno drugačen in da mora Amerika, ki je dala za to prvo pobudo z znanim moratorijem, tudi priznati notranjo zvezo med reparacijami tn svo-jimi terjatvami Za sedaj so formalno zahtevale odloga, oziroma nove ureditve dolgov Francija, Anglija, belgija, Poljska in Italija. Naj-ogromnejši delež na dolgovih Ameriki odpade na Anglijo, ki je tudi prva in zato najneugodneje itredila način odplačevanja; samo Anglija dolguje Ameriki več ko 46 milijard mark, francoska šitevilka je za polovico manjša (28 milijard), Italija ima 10 milijard niank dolga v Zedinjenih državah, Belgija pa dobre 3 milijarde. Razen angleške, so bile vs>e te terjatve krite z repara-cijskimi dajatvami. Iz tega naslova so imele terjati od Nomčije: Francija 59 milijard mark, Belgija 6 milijard, Italija 17 milijard, Anglija 21 m^ijard, naša kraljevina pa 3 milijarde 800 milijonov mark. Kakor je razvidno, so bile vse ameriške terjatve bogato krite z reparacijami, razen angleške, ki je b^a še enkrat tolika, kolikoi je znašal reparacijski delež Velike Britanije To lepo kritje je Hoover brezobzirno podrl s svojim moratorijem, ki je imel edi ni namen rešiti ogromne privatne naložbe ameriških finančnil-jv v Nemčiji. To se Je posrečilo, obenem pa je prebil prvo vrzel v zid neposrednih nemških upnikov in omogočil Nemčiji, da se je odtegnila plačevanju reparacij. Poročila iz Amerike vedo povedati, da Roosevelt ni tak brezkompromisen nasprot nik nove ureditve evropskih dolgov, kakor je bil Hoover; pravijo, da pa tudi v kongresu še vedno prevladuje mnenje, da se Evropi nes me popustiti niti pare, ker bi vsak popust šel tajcoj v oboroževanje Vendar je dovolj nade na to, da bodo Ze-dirijene države odstopile od nevzdržnega stališča, da med rijijfcmmi terjatvami in reparacijskimi dajatvami ni prav nikake notranje zveze. To spoznanje je potrebno kot temelj za nadaljnja pogajanja, v teku katerih bo morala Amerika vsekakor popu stiti na svojih zahtevah, saj je zoper njo hud argument: Hoovrov moraitorl. Posamezni senatorji bodo seveda še nadalje govorili o evropski nehvaležnostj in zahtevali vrnitev dolga do zadnjega centa ali njihova odločnost se bo unesla. ker ne bodo znali navesti niti enega pravega gospodarskega argumenta za svojo pretira-nost Vira ki ga je zaprl Hoover ob glasnem pritrjevanju senatorja Boraha in njegovih pristašev, tudi vse prizadevanje senatorjev ne bo moglo znova odpreti ali pa najti novega. Na popolno črtanje dolgov v Ameriki seveda nihče ne misli, osobito ker so se vodilni politiki o priliki volitvene agitacije jbtežili z ra.:n:mi obljubam: in protesti, kj jih čez noč ni mogoče pozabiti. Kljub temu pa prodira mnenje, da evropske države niso v stanu izplačati onih silnih milijard, zato razsodnejši politik5 že delajo razpoloženje za primeren kompromis. Londonski »Economist«. ki poroča o tej zadevi obširneje pa izraža nado. da ee bodo zavezniki dolgovi obravnavali znova pri čemer bo vodilna misel, dd se interesenti sporazumejo za splošno črtanje na temelju onih razlogov ki so omogočili lozanski sporazum glede nemških reparacij To tem bolj ker bodo dolžnik' nagla šali, da je dolg dosegel astrononrko višmo samo zato. ker so bile za vojne dobave zaračunane strahotno pret;ranc cene. Te niso nit' v skladu z vrednostjo dobavljenega blaga niti z današnjim stanjem cen ter tako onemogočajo vs9k izgled na vrnitev, dokler niso zmanjšane na pametno mero Pri novi lozanski konferenci, ki se bo morala baviti z med<:avezniškimi dolgovi, bo seveda moralo biti načeto tudi vprašanje naših dolgov zaveznikom. V Franciji smo imeli obveznosti za 2227 milijonov di= narjev, v Ameriki za 3463 milijonov v Angliji za 6667 milijonov, tako zvano reliefno posojilo pa znaša 540 milijonov, skupno skoro trinajst milijard dinarjev Misel na poravnavo tega dolga, ki je po pretežni večini nastal iz dobav vojnih potrebščin po pretiranih tedanjih cenah, je tem iluzornej-ša, ker je zaprt vir reparacij. Odtod bi morala naša država dobiti od L 1929. do 1964. okroglo no 84 milijonov mark letno, od 1965. do 1988. pa po 22 milijonov mark. Skupno tedaj dobrih 34 milijard. Evropske države se trudijo že dobri dve leti, da bi Ameriki dokazale trajno zvezo med njenimi terjatvami in reparacijami, zato so morda med tem že same uvidele, da mora taka zveza obstojati tudi med reparacijami in ostalimi rnedzavezniškimi dollgo-vi. Taka ureditev bi bila zadnje poglavje v zgodovini reparacij in medzavezniških dolgov. zelo dvomljivo pa je. dali bo možno ta zamotani kom-ileVs dol«ov in terstev zaključiti že prihodnje leto. Naj 8e stvar 7*vr«; fpVn ni; »„,i<0 svet bo srečen, da se je izvedla likvidacija medvojnih obvez brez hujših obvez. Skrb za šolstvo In prosveto na Poljskem lz govora senatorja dr. Rožiča v razpravi o odobritvi kulturne konvencije s poljsko republiko — Poljska hna 26.300 osnovnih, 794 srednjih hi 12 visokih šol Ko Je senat v petek razpravljal o odobritvi kulturne konvencije s Poljsko, je z lepim govorom posegel v debato tudi senator dr. Rožič. Iz njegovega govora posnemamo naslednje zanimive podatke, ki bodo zanimali tudi širšo javnost: PoUsKa republika Ima povrSlne 388.390 kv. kilometrov, 0d tega Je 67 odst pripadalo nekdanji Rusiji, 11 odst. Nemčiji in 22 odst. Avstriji. Prebivalcev šteje Poljska 31 milijonov. Poljakov je med njimi 70 odst., Ruslnov 14, Bek>rusov 4, Nemcev 3.8 in Židov 7.8 odstotka. V administrativnem pogledu "se deli Poljska v 17 vojvo-din, ki se zopet dele na 279 okrožij (Brezov). V pogledu šolstva je Poljska razdeljena na deset kuratorijev, izvzemši Krzemieniczevski Lloej, ti tvori svojo lastno Šolsko enoto, jn Slezijo, fci ima svoj šolski distrikt Vsak kuratoriz Be deK y šoika okrožja, ki se večinoma ujemajo z upravnimi političnimi okrožji (Brezi). Na razvoj Šolstva na Poljskem (od L 963 do 1795) sta uplivala najbolj dva fa«c-torka, kralj in cerkev. Kralji, sami katoličani, so podpirat cerkev, ki Je ustanavljala šole. Nova epoha poljske nacionalne kulture se začne s kraljem KazLmirjean Velikim, ki Je vladal od leta 1333—1370 in ki Je leta 1364 ustanovil Krakovsko akademijo. Takrat se je začela razvijati poljska nacionalna misel, ki Je še danes jedro in temelj poljske držive. 2e 1. 1580. Je Stanislav Warszewlcki v svojem nagovoru na kralja Štefana Batorvja sprožil predlog da se ustanovi posebno prosvetno ministrstvo. Veliki poljski državnik in vojkovod-ja Jan Zamojski, bivši rektor v PadovJ v Italiji, je imel ženijalno Mejo, da mora mladina od rane mladosti rasti ln se vzgajati za državno službo v najširšem pomena besede. Zamojsnega Ideja Je postala ideja poljskega nacionalnega državljana, samozavestnega, izobraženega in plemenitega človeka, služabnika svoje države. V zgodovini vzgoje poljskega naroda nar letimo kasneje na misleca Sebastljana Petrycyja, ki je učil: »Otrokova duša naj bo gladka in čista kakor deska, na katero lahKO vse zapičemo, kar hočemo.« V 17. stoletju v dobi junaških bojev s Švedi, Kozaki in Turki je zelo propadla skrb za dobro vzgojo mladine Ravnotafco je bik) v prvi polovici 18 stoletja, v dobi vladanja tujih knezov lz hiše Saksonske. Tedanji voditelj in vzgojitelj poljskega naroda je bil izgnani kralj Stanislav Leszczynsky, ki Je v Lunevilleu ustanovil poljsko narodno Solo za vzgojo poljske mladine v državnem smislu. Poljsko šolstvo in znanstvo za časa poljske odvisnosti od leta 1795 do 1914 za polj-ko zgodovino ni veselo poglavje Po trikratni razdelitvi Poljske med Rusijo, Avstrijo in Nemčijo je tudi znanstvo in šolstvo mahoma propadlo. Nemška Prusija In Avstrija sta sistematično gemanizirali šolstvo; zatirali sta osnovno, srednje In visoko Šolstvo na celi črti. Toda poljski rodoljubi in nacionalisti so znal; v raznih društvih, organizacijah in publikacijah bodriti in vzdržati v mladini nacionalni duh Iz te dobe nacionalne sužnosti bo izšli največji! poljski možje kakor Mlckle-wicz, Jan, Slowaczkl, Domejko, Malczew-skU Itd. Poljske visoke Sole in akademije pa so v tem času kljub veliki nacionalni stiski ln navzlic zatiranju lepo vršile in razvijale svoje nacionalno poslanstvo med narodom. Med svetovno vojno od leta 1914._1918. Je r prviih dveh letih poljsko šolstvo ln znanstvo skoraj popolnoma propadlo, kajti ruske, nemške in avstrijske vojne čete so Poljsko skoraj popolnoma zasedle, opustoši-le in velik del nacionalne kulture uničile. Toda s končno osvoboditvijo Poljske leta 1918. se je poljsko znanstvo in šolstvo hitro organiziralo in jako povzdignilo V zadnjih proračunskih letih »o znašali Izdatki za prosveto visok odstotek poljskega državnega proračuna Tako je v proračunu za leto 1927. do 1-928 izdatek za prosveto 394.946.241 zlotov za državno šolstvo ln 87,046.275 zlotov za samoupravno šolstvo, 59 milijonov je poteklo iz privatnih virov, tako da je za prosveto bilo todanlh nad pol milijarde zlotov. Za vse tipe poljskih šol, to Je osnovnih, srednjih, strokovnih (n visokih šol, obstoji enotna organizacijska Unija. Ta splošni nacionalni in državni vzgojni sistem se pričenja že v predšolski dobi z obiskom dece v otroških vrtcih, da se tako mlada duša pripravi za plodonosnl poset šolskega potika. Leta 132f>-26 j« bilo na Poljskem 26.9«7 Javn h osnovnih šol, 1071 privatnih osnovnih šol in 288 tujih osnovnih šol, skupaj 26.326 osnovnih šol. Srednjih šol Je bilo leta 1927-28 794, med temi 270 državnih. 128 nedržavnih s pravtoo javnosti, 290 s omf jeno pravico javnosti in 165 brez pravice javnosti. Državne unlrerae »o: Jagelonska unhrer-za v Krakovn, ki jo Je ustanovil l. ISM. kralj Kazimir Veliki, Batoryjeva univerza r Vvlnn, Kazim i rova univerza v Lvovu, univerza v Varšavi, nova univerza t Poznanju; dalje imamo politehniki r L/totu in Varšavi, veterinarsko akademijo v Lroru, visoko šolo za kmetijstvo v Varšavi, rudarsko akademijo v Krakom ta akademijo oblikujočih umetnosti v KrakoTTL. Razen teh visokih šol vzdržuje država državni Institut za zob ar s t vo v Varšavi, frt ima značaj visoke šole s štiriletnim Stud-jem. Znanstvo se na Poljskem mogočno raa- rija Država podpira znanstvena razlska-vanja. znanstvene družbe, mu-zeje, biblioteke, znanstvene institute, publikacije, mednarodne znanstvene kongrese ln poljske univerzitetne stolice v inozemstvo. Od leta 1923 obstoja nacionalni kurturml fond za splošne znanstvene namene. Naj omenim še to, da ima poljska republika nad sto znanstvenih muzejev in zbirk. Poljska ima profesorske stolice ln lektorate za poljski jezik in slovansko literaturo v Rimu, »j-ondonu, Bruslju, Turinu, potnjoč® stofteo v Švici, v Lilleu, Strassbourgn. Bratislavi in v Ameriki. Poljska Ima. 22 531 bibliotek, največjo Ima univeraa r Varšavi s 740.000 knjigami Naj bo dovolj. Kraljevina Jugoslavija Je lahko ponosna, da sklene kulturno konvencijo z bratsko poljsko državo ln tako naveže stike s to visoko Kulturno slovansko posestrino. Zlasti ml Slovenol gojimo žr sto let ozke kulturne stike s Poljaki. Emil Korytko, poljski književnik, Je bil tudi naš slovenski In Jugoslovenaki knltu-ronosec. Slovenci so hodili že pred vojno Ln po vojn! na poljske univerze študirat. Glasbena Matica je priredila po Poljskem dve turneji. Poljski turisti so pred nekaj leti posetill tudi slovenske Alpe tn ostalo Jugoslavijo. Poljska literatura Je pri Slovencih zelo razširjena in pridno se goji poljski Jezik v privatnih krožkih. Volitve odbora ZSAU na univerzi Včeraj se je ves dan vršilo živahno zborovanje na univerzi — Sldepi o Inozemskih slušateljih in vpisovanje učiteljiščnikov LJubljana, 19. novembra. Na univerzi »e je dane« vršila redna glav« na skupščina delegatov Zveze slušateljev Aleksandrove univerze. 2e ob 8. zjutraj se je napolnila velika zbornična dvorana. Vsaka fakulteta izvoh vsako leto svoje delegate in ti izvolijo odbor Zveze. Kakor obe poslednji leti, je bila tudi ietos od vsafce Fakultete vložena le po ena lista delegatov, zato je tudi današnja volitev potekla brez incidentov. Za predsednika »ta bik na skupščini predlagana dva kandidata m to cand. phiL Jože Zemljak (član kat. društva A O.) in tehnik Stane MiheliČ (neorganiziran). Pn prvi volitvi sta dobila oba kandidata enako število (32) glasov Pri ponovnih volitvah pa je dobil Zemljak 36 g asov. dočim je Mihelič ostal z dobljenimi 27 glasovi v manjš:ni. Nflto so bil izvoljeni šp odborniki. za katere eta se takisto borili dve sku. pjni delegatov: pnra lista je bila vložena od 'kupine Trigfavanov in neorganiziranih, druga pa od strani kato'i§kih akademikov, dočim Jadranaši niso vložili lastne liste po fakultetah Vi tako tudi n'so zastopani v odboru ZSAU Izvolien odbonrki so: K"ko-vič (kat.). Ložar (kat.), Kos Albert (Tri- glav). Kulovec (kat.), Stroj n (neopredeljen). Mačko (Trig.av), Mihelič (neopr.), Dostal (neopr.) in Prelc (kat.). Odbor »o bo konstituiral na svoji prvi seji. Ves dan je bila zbornična dvoran« polna akademkov. ki so z zanimanjem spremlja« li poročila dosedanjih funkcijonarjev ZSAU. Odboru je bil soglasno podan absolutorij. Med slučajnostmi se je razvila živahna debata, v kateri je bila med drugm sprejeta resolucija proti šolninam ; nadalje je bil sprejet predlog, da morajo inozemski slušatelji podpisati reverz. da ne bodo po dovršenih študijah iskali 6lužb v Jugoslaviji. Učitelj;šcniki, lei so z odličnim ali prav do-brm uspehom absolvirali učiteljišče, so doslej meli pravico, vpisati se za redne slt«» šatelje v pedagoški skupin^ filozofske fakultete in so stremeli po tem, da bi poslej imeti pravico do vpisa na filozofsko fakulteto vobče Danes ie bil sprejet pred'og, da se uč'teljiščnikom to ne dovoli. Debata je mestoma bila prav burna. Skupščina Je bila zaključena ob pol 19. Zvečer so akademiki priredili podoknico dosedanjemu rektorju dr. Serku ln novemo rektorju dr Slavifu. Dunajski nogomet Dunaj, 19 noverribra g. Prvenstvena tekma med WAC ln N!cholsonom se je končala z 2:1 (1:1) za WAC. V prilateljaki tekmi je Sportklub zmagal nad BAC «7:2 (6:1). Razorožitvena pogajanja London, 19. novembra. AA.V zvezi z angleškim predlogom o znižanju letalskih sil za eno tretijino po Izenačenju s sedanj km angleškim stanjem opozarjajo uradni krogi na sedanje stanje letalstva v posameznih državah, kakor sledi iz zadrojega poročila Društva narodov. Francija ima 2375 letal, Zedimjene države 1752. Japonska 1639. Italija 1507, Velika Britanija 1434. Po svetov-ni vodni Je imela Velika Britanija naj ve« letal, kasneje pa le prostovoljno znižala število svojih letalskih vojaških sil. Berlin, 19. novembra. AA. Poljski državni podtajmik Szembek je po večdnevnem bivanju v Londonu in Parizu, kjer se ic mudil v informacijske svrhe. prispel v Berlin. kjer ie imel danes sestanek z nemškim zunanjim ministrom Neurathom. s katerim je razpravljal o razorožitvenem vprašanju Nocoi je prispel v Berlin potiski zunanji minister polkovnik Becic. ki se bo sestal s Szembekom, nakar odpotujeta oba v Ženevo. London. 19. noverrtbra. C. Iz Toklja poročajo. da je mornariško ministrstvo objavflo komunike, po katerem se japonska vlada v načelu strinia z britanskimi predlogi za redukcijo velikih bojnih ladij, vztraja pa na svojem stališču, da se ne smejo ukinfti podmornice, ki jih japonska vlada smatra kot sredstvo za obrambo siromašnih držav. Mhifctrl v Zagrebu zagTeb, 19. novemtora n. Iz Beograda so prispeli v Zagreb ministra dr. SriculJ in dr. Karamehmedovič ter predsednik senata dr. Amte Pavelač. Podražitev kruha v Zagrebu ZagTeb, 19. novembra n. Danes so zagrebški peki podražili kruli, ki stane jd-slej beli 4.50, polbeM 4, črni pa 3.50 Din. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro aLi slabo oblačno, visoki oblaki, ponoči hladno, zjutraj megleno — Situacija včerajšnjega dne: Barometrska depresija leži še vedno nad severno vzhodno. druga pa nad južnozapadno Evropo. Anticiklon pokriva centruin »everno-zs-oadne In Južno-zapadne Evrope Ker Je naša država pod vplivom toka hladne množine zraka s severa, so temperature padle, vendar pa se Je dnevna amplituda povečala, ker Je podnevi toplejše Dunajska vremenska napoved za nedelji: Oblačno, morda tudi s padavinami. Bolj toplo. Dr. rwixrej jvoiw >c je roau one novembra 1863 v vasi Ravne pri Smartnem ▼ ■Tuhinju. Oče, marljiv kmetovalec, mu je celo angodaj umrl in tako je Andrej že od tnaia moral precej z lastnimi rokami ir» > lastno mislijo skozi življenje. V ljudsko šcdo je hodil v Kamniku, nato pa je prišel t Ljubljano ▼ Alojzi je višče in tu začel študirati gimnazijo. Šolal se je sam večinoma * delom svojca duha. bil je za inštruktorja v znani Auerjevi rodbini. Po maturi je šei nSi Dunaj študirat pravo in tu je bil za vzgojitelja na gradu grofa Segurja. Po kon-fcanih štud'jah je kot ikoncipijent vstopil v pisarno uotarja Plantana ki je služboval v Stični, Radovljici in Ljubljani Leta 1900. je dobil notarijat v Ziuiem jerku Ln tedaj se je poročil z gdč. Berto pL Dobnerjevo, hčerko konjeniškega majorja, ki mu je bila potem verna spremljevalka skozi življenje in vzorna mati lepim, dobrim, talentiranim hčeram. Nadalje je bil notar v Trebnjem, Litiji in naposled v Ljubljani, kjer je odprl pisarn« leta 1921. Dr. Kuhar je bil že od mladih nog močno nacionalno misleč in delaven. Zmerom je bil premočrten borec za slovensko, za narodno stvar. Intenzivneje pa se je začel politično »sdejstvovati za bivanja v Trebnjem, tedaj je bil tudi produktiven in bister kultumo-politični člamkar »Slovenskega Naroda«. Zaradi svojega nacionalnega zadržanja je bil dr. Kuhar v Avstriji zmerom zapostavljen in zato je tudi razumljivo, da je tako pozno, šele po preobratu dobil notarijat v Ljubljani Navdušen Sokol je bil dr. Kuhar zmerom, zdaj je EL pod-staro&ta ljubljanske župe. Kako velik ugled uživa v krogih svojega stanu, dokazuje dejstvo, da je bil po smrti notarja Hudover-oika lani izvoljen ea predsednika notarske ibormice. Uglednemu pravnika te vzornemu nacionalnemu možu naše iskren« čestitke! Visoka leta pisarniškega ravnatelja Kodermana >»ovo mesto, 18. novembra. Ob svojem 80. letu je redkofodo talko svež in prožen kakor upokojeni pisarniški ravnatelj gosp. Franc Kodernaan. Rodil se je 19. novembra 1852 v idilični Nad-gorici v črnuški fari. V Ljubljani se je šolal do 1868. in hodil na počitnice ▼ Trst k stricu dr. Delničarju, ki je vcepil v dušo mladega dijaka tri glavne čednosti: poštenost zmačajnost in vztrajnost. Te so ga. spremljale na nadaljnji poti življenja, ki je bila večkrat prepletena s trnjem. Po triletnem vojaškem roku, ki ga je odslužil pri Janezih v Trstu, je stopil k i Z zadovoljstvom bo naša javnost sprejela novi slovenski planinski film, delo Metoda Badiure. Po poskusni predstavi, ki se je vršila pretekli četrtek v Elitnem kinu iMatici v Ljubljani pred povabljeno družbo, se bodo izvršile še nekatere mak korekture — nekaj se bo izrezalo, nekaj še dodalo — nakar bo novi film v dolžini (2400 metrov doživel krstno predstavo *' Ljubljani. Gotovo ga bo z odprtimi roka- mi sprejelo tudi naše podeželje. Želimo pa, ■da bi film šel tudi dalje po Jugoslaviji in v inozemstvo. — Pri občujemo dva prizora. Zali gorenjski parček: žanjica Minka in kosec Miha sta gdč. Pavla M.jrinkova im g. Miha Potočnik iz Ljubljane. Na drugi sliki pa je Joža Čop z Jesenic, ki vodi svoja tovariša Miho Potočnika in Uroša Zupančiča na plezalni turi pri prečkanju Severne triglavske stene. Policijska kronika pripoveduje Aretirana ki begund — Žalostni Junaki današnjih dni Ljubljana, 19. novembra. Davi ob 7. je policijska uprava odpravila v sodne zapore znana vlomilca Novo-eela in Bizoviška, ki sta vlomila v trgovino ge. Smalčeve. Davorin Novosel je krepak in visotk 221etni mehanik, manjši in nekoliko šibkejši Adolf Bizovišak pa je po poklicu sedlar in tapetnik. Dopoldne sta bila zaslišana od preiskovalnega sodnika. Z dežele so orožniki prignali v ljubljanski zapor 4 osebe, osumljene raszmih delik-tov. Varnostni organi so že dalje čaisa nadzorovali Bosanca Omera Murgiča, ki se zadržuje v Ljubljani že okrog osem let. Miur-gič je prvotno delal na raznih stavbah. Spočetka je bil prav priden in pošten, naenkrat pa se je popolnoma spremenil. Naveličal se je dela in se pričel ukvarjati s kartami. Oženil se je z neko devojko iz ljubljanske okolice, a jo je pričel sčasom zanemarjati, da so je morala reva preseliti nazaj k staršem. Murgič pa se je jel klatiti okrog po mestu in posečati razne nočne lokale in zakotne beznioe, v katerih je našel žrtve haizardiranja. To mu je donašalo lepe dohodke in Murgič je postal pravcati gizdalin. Izhajal je brez dela celih šest let in sc povrh tega pečal tudi z raznimi ženskami, ki jih je vabil v neko Sokolsko društvo Jesenice Danes popoldne ob pol 3. uri zadnja uprizoritev operete »PTIČAR« po znižani vstopnini. 13515 i: f, ; .-. 7-i , s ■ f? ' . Danes ob 3., 5., %8 in %10 zvečer! Najlepši film v tej sezoni Film najglobljih čustev, najsrečnejše ljubezni ln srce trgajoče tuge! asamsne ustne z edinstveno filmsko umetnico ELIZABETO BERGNER v glavni vlogi V predprogramu: ŠOLA SMUČANJA (krasen IJFA kult. film) in najnovejši UFA zvočni tednik Vstopnice rezervirati v predprodaji od 11. dalje. Partnerja: RUDOLF FORSTER ANTON EDTHOFER Elitni kino Matica Telefon 2124 barako na Kodeljevem. Za pomočnika Je imel dalje časa tudi svojega brata Dervl-ša, ki so ga oblastva že pred tednom izgnala iz Ljubljane. Sedaj je za zamreženimi okni tudi Omer, ki bo po prestani kazini enako izgnan iz Ljubljane. Policijska kronika ima vedno več opravka tudi z nesrečnimi ženskami. Po lokalih v Kolodvorski ulici je bilo sinoči zopet živahno. Tam so se zbirali po dalmatinsldh vinotoeih in pozneje v kavarni tuji prekupčevalci, ki pa so kmalu poiskali žensko družbo, ž njimi vred se je znašlo v loka- Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Joscfove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov - strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. lih sedem lahkoživk. Sredi veseljačenja pa so se pojavili možje postave, ki so spravili v zapor vseh sedem žensk, o katerih je znano, da so brez poklicev in žive lahkomiselno življenje Z dežele je bila ljubijansika policijsika uprava obveščena o naslednjih dogodkih: Pred nekaj dnevi je vlomil v hišo po-sestnice Marije Tomčeve na Srednji Beli neznan vlomilec, ki je odnesel 750 Din gotovine, izlato zapestno žensko uro z zlato verižico in več raznih sliik in fotografij. Orožniki so takoj po prijavi uvedli preiskavo in dognali, da utegne biti vlomilec 28letmi Ivan Ocvirk. doma nekje iz okolice Celja. Ta se je dalje časa potika! v okolici Kranja, kjer je izvršil več vlomov. Ocvirk se zaenkrat še vedno nahaja na svobodi. France Kristan, doma iz SmaTja, 5n Anton Kukovič iz Tolskega vrha, oba stara po 17 let, sta bila dalje časa uslužbena kot raznašalca kruha pri peku Antonu Ribrzlu v Limbušu V zadnjih dneh sta inkasirala pri raznih strankah okrog 2800 Din gotovine. nato pa z denarjem neznano kam pobegnila. Valentin Kotnik, doma iz Sv. Krištofa v laškem srezu. je svoječasno zagrešil več zločinov, zaradi česar je bil obsojen v je čo in je kazen služil v kaznilnici v Star Gradiski Kaznilniško življenje pa 281et-nemu fantu n' nič kaj ugajalo, zato je ne prestano iskal priliko za beg To se mu je slednjič posrečilo Iz kaznilnice je izginil pred par dnevi in ga orožniki zaenkrat zaman iščejo. Maši /Oletnica predsednika notarske zbornice Jutri bo praznoval 701etnico svojega rojstva eden najodličnejših predstavnikov na-4ih pravniških in nacionalnih krogov, predsednik notarske zbornice v Ljubljane, g. dr. Andrej Kuhar. Markantna osebnost na zunaj. zdrav in močan v sebi in neprestano neumorno delaven — tako stopa dr. Kuhar na prag »vojeg osmega decenija. Sam zase, v krogu svojo družine, daleč od kakšne- E slovesnega hrošča im trušča bo dr. Ku-r obhajal ta svoš dan, zakaj kot človek iskrene duše in resnega dela je jubilant velik neprijatelj zunanjih gest in slavnostnega patosa. oroBnSrom to sSirSboval postajerorfja v Kostanjevici, v Pirčah ob Kolpi, Velikih Laščah in Trebnjem. Zemljiškanjdžni izpit je slednjič položil z odliko in postal kanolist pri sodišču v Žužemberku. 1893. Je bil premeščen k novomeškemu okrožnemu sodišču, kjer je služboval kot pisar- DAMSKI PLAŠČI najlepši in najcenejši pri R. PUČNIK Selenburgova ulica štev. 1, nasproti kavarni »ZVEZDI« za GOSPODE MODNO KROJASTVO elegantno in najceneje. nJSkl prettefcojtaSk, v!5J5 pisarniški predstojnik in kot pisarniški ravnatelj do upokojitve. Preživel je kar pet svojih predstojnikov, predsedn kov novomeškega okrožnega sodišča: gg. Jevnikarja, Gerdešiča, dr. Kavčiča, Trenza in Garzarollija. živita mu dve hčerki, a daleč od očeta. Her-mina je diakonis nja na Dunaju. Anica poročena Serkieeva pa v Beranah poučuje na gmmaziji nemščino. Njegovega ljubljenca Bogomila je na žalost ugrabila svetovna vojna, padel je kot aktivni nad-poročnik. Na stara leta sameva g. Koder. man že 37. leto v hiši lekarnarja g. Berg-mana. želimo česti terau jubilantu, da bi v adravju dočakal še nekaj tako lepih praznikov žiivdijenja. »Triglavske strmine" — naš novi Silm Po 39 letih fe prišel iz Ifalijs krast Tatvina blaga pri belem dnevu — Smola dveh drznili tatov Ljubljana, 19. novembra Nad 30 lot menda je preživel sedaj okrog 50 let stari Egidij Logar, doma iz Starega trga, po raznih italijanskih mestih. Kot delavec se je potikal iz kraja v kraj, prav tako, kakor je bii navajen klatiti se po Sloven.ji že v rani mladosti. Po dolgih letih pa si je sedaj naenkrat zaželel ogledati si domovino zopet od blizu. Po čudni odisejadS se miu je posrečilo nekje v Ho-sti prekoračiti mejo, nakar jo je mahnil naravnost v Stari trg, kjer ga pa seveda nihče ni več poznal in ga tudi ni nihče razumel, kajti mož govori samo še italijanski. materinščino je v teku let popolnoma pozabil. Ker se doma ni mogel raz-govoriti, se je napotil naprej proti beli LJuibljanL Tu se je ustavljal po ulicah, prenočeval po raznih hlevih, podnevi pa se Je držal tu pa tam tudi na trgu ia menda pazil na priložnost kje bfi se lahko okoristil na tuj račun Postajalo pa miu je že dolgočasno ln se Je držal pusto, šele davi se miu Je raztegnil obraz v širok nasmeh, ko je nenadoma opazil na trgu svojega starega znanca in tovariša iz puljske hike. Rudolfa štiglica, ki je baš prav vneto vs:lje. val ženskam lovor. Logar ga je gledal od stranil ln res videl, da je štiglic iztržil nekaj kovačev. Ko Je štiglic blago razpro- dal, je Egidij takoj stopil k njemu n ž« sta stara znanca temperamentno rokovala. zvrgoleia sta v blaženi italijanščini, nato sta jo ubrala naravnost v gostilno, kjer sta se potolažila z jedjo in pijačo in obujala pestre spomine. Kmalu sta zapravila ves denar in postala takole zamišljena. Podpirala sta si nekaj časa ši-ljasti bradi, nato pa je Rudolf dregnil Egidija rnu nekaj zašepetal in živahno mežikal, Egidij pa mu je vneto pritrjeval. Bratca sta se kmalu dvignila in «« čez četrt ure pojavila pred neko trgovino v Šolskem drevoredu. T k vrat je Rudolf zakril Egidija s hrbtom, ta pa je živahno posegal po blagu in ga spravljaj pod suknjič. V nekaj trenutkih Je Imel pod suknjičem šest parov nogavic, par ženskih hiačic, volneno ogrinjalo in še nekaj drugih kosov Kakor bi trenil, sta se nato spet zasukala na petah in jo odiku-rila. Nesreča pa je hotela da se je v bližini Marijinega trga Egidiju odpel suk. njič in je padel tatinski blagoslov na tla, tako rekoč tik pred stražnika. Oba sta zaklela, da so se kar iskre kresale, a Je bila zaman vsaka zvijača Stražnik Je takoj uganil, za kaj gre — in že sta bila drzna tatova na stražnici, kjer so jima izprašali vest nato pa )u vtaknili za železni zapah. Nočni napad na službujoča orožnika Šentviško patruljo so obstreljevali štirje podivjani fantje St. Vid na Dolenjskem, 19. novembra. Naš okoliš je te dni doživel več grdih primerov fantovske podivjanosti. Poročali smo o žalostnem dogodku v Stični, kjer je bil mladenič zaklan z nožem, danes pa beležimo vest o nepremišljenem fantovskem napadu na orožniško patruljo iz Št. Vida. Komandir narednik Matko Goste je bil z orožniškim k^plarjem Francetom Ravlje-nom na službenem obhodu. Preiskavala sta tatvino pri posestniku Sever ju v Zagorici, kjer je s poda izginilo perilo vredno nad 1000 Din. 2e pod večer sta se orožnika vračala iz vasi po banovimski cesti. Ko sta prišla nekaj sto korakov iz Zagorica proti Biču. je odjeknilo proti njima v noč 5 ostrih strelov iz samokresa. Orožnika sta se iz previdnosti takoj vrgla na tla in sta se leže povlekla z nevarnega pota Bila sta pa odločena, da še to «ioč zajameta zločinske napadalce, ki jih je očividno bilo več. V velikem loku sta se podala v vas popolnoma z druge strani, da se za hrbtom približata napadalcem Čim pa sta se v okrilju teme približala v Bič. so oprezni napadalci pričeli oddajati na oba orožnika pravcate salve. Takoj po prvih strelih sta orožnika poiskala v razorih zaklone, tako sta si le z vso duhaprlsot-nostjo rešila življenje. Streli so švigali tik nad glavama obeh čuvarjev javnega reda. Po pokih pa sta ugotovila, da uporabljalo napadlci i revolverje i vojaško puško. i?o naglo oddanih strel in so nanadalci izginili v noč. Ker ni bilo izgleda, da bi jih orožnika sama mogla zajeti, sta se vrnila iz vasi in obvestila o dogodku sosednje orožni-ške stanice. Naslednje jutro so patrole vkorakale v Bič in uvedle strogo preiskavo. Domačini, ki so po večini mirni m trezni ljudje, so takoj osumili peščico svojeglavih kmečkih fantov, ki so znani kalilci nočnega miru. Orožniki so kmalu ugotovili, kdo vse je bil udeležen pri napadu. Četvero napadalcev je bilo, a fantje so zaradi slab® *esti že zbežali z doma. Orožniškim patruljam, ki so odšle takoj na zasledovanje, se je posrečilo, da so dva že aretirali in Ju oddali v višnjegorske sodne zapore. A tudi ostalima dvema so patrulje že na sledu. Nepremišljeni divjaški napad vse prebivalstvo odločno obsoja in obžaluje Nihče ne more pojmiti? kakšna naj bi bila korist, če bi izgubila življenje družinski oče m njegov spremljevalec, ki samo vestno vršita svojo službeno dolžnost Narednik Matko Goste in kaplar France Ravlien sta znana kot najboljša orožnika, kar jih je imela kdaj naša postaja. Zaradi svoje koncilijantnosti sta vsepovsod priljubljena, zato je tak razbojniški napad pač žalosten dokaz posurovelosti ""S** 'aluna'" Največji del stroškov za razsvetliavo iznaša poraba toka. V ra®mer|u stemi stroški, fe cena žarnicam malenkostna. Žarnic« slabše kakovosti so samo pri nakupit cenejše, a v pogledu porabe toka so one znatno dražje. KUPUJTE TOREJ SAMO DOBRO EKONOMIČNO TUNGSRAM ŽARNICO! Vsak dan imaš nove nogavice! • „Nove nogavice? — Ti misliš reči, lepo oprane." o Saj tudi ja2 perem svoje nogavice. • ,.Čisto oprati jih nI teško, ampak jaz jih operem, da so kakor nove obilizacija za boj proti živalski V Kaši banovini ni obolenj na slinavki in parkljevki, vendar so potrebni obsežni zaščitni ukrepi oblastev Ljubljana, 19. novembra. Po Martinovem je vznemirila naše živinorejce vest, da so oblastva sedaj ta sedaj om sejem nenadno prepovedala. Na nekaterih krajih so živinorejci že celo prignali od blizu in daleč svojo živino na sejme, da kupijo z izkupičkom za prodano goved sebi in svojcem potrebne obleke in obutali, kajti zima je pred pragom. Sejmi so bili zadnje čase prav dobro obiskani, ker se je cena zadnje tedne vendarle nekoliko popravila. Kakor nam poročajo, je bilo več Martinovih sejmov še dopoldne, predno se je prava kupčija razvila, odpovedanih in so se morali po ukazu varnostnih oblastev vrniti sejma rji s svojo živino nemudoma domov Zadnje dni je postavila mestna občina ljubljanska ob vseh cestah stražo, katere naloga je, da vsakega potnika opozori, da si razkuži v neki tamkaj pripravljeni mlečni tekočini čevlje. Tudi konjem, nmijejo s to raztopino kopita. Naravno je, da so takšni in slični ukrepi povzročili vznemirjenje med živinorejci, na drugI strani pa so nudili brezvestnim mešetarjem priliko, da spet rušijo cene, ki so si komaj malo opomogle. Zato hočemo v naslednjem podati nekaj pojasnil o tej kugi na splošno in o važnosti oblastvenih ukrepov. Odkod se širi slinavka Koifkor so dognale dosedanje ugotovitve ni pri nas slinavka in parkljevka nastopila £e nikjer. Vsi okrepi oblastev so le varnostni ukrepi po najboljšem načelu modernega zdravstva: Najprej je treba bolezen preprečiti. že dalj časa so namreč okužene cele občine v savski banovini. Da se prepreči prehod bolezni v našo banovino je zdravstveno oblastvo zaprlo sejme po vseh srezih, ki mejijo na savsko banovino. Ker pa stopi v veljavo odredba o prepovedi sejmov takoj, o prepovedu prometa z živino pa šele po 10 dneh po objavi, so pritisnili živinorejci iz teh kontumaciranih srezov sosednje sreze na sejme. Da prepreči tako širjenje bolezni, je moralo oblastvo ukiniti tudi te sejme. Ta ukinitev pa ne bo trajna, ker se v kontuma-ciranui srezih ne bodo več izdajali živinski potni listi. Vsekakor bi bilo dobro, če bi dovolilo oblastvo, da se vrše v nekontu-maciranih srezih naknadno tako odpadli sejmi, da se da živinorejcu možnost prodaje živine še pred zimo, ker grozi sicer kmalu trojna Skoda: obleke ne more kupiti, živina mu 1k> shujšala in od jedla še ostalim repom že tako pičlo krmo. Drugo nevarno ognjišče bolezni bi bilo kmalu nastalo v Ljubljani. Iz Gline na Hrvatskem so uvozili v mestno glavnico transport svinj bolnih za parkljevko Le pazni čuječnosti živinozdravstvenega vodstva mestne klavnice se moramo zahvaliti, da ie podvzela mestna občina vse zaščitne mere. da se ta hudo nalezljiva kuga ne širi dalje. Prva znamenja obolenj? Slir.ovka in parkljevka (slomatitis aphthosa infectiosa; je ena najbolj razširjenih kužnih bolezni prežvekovalcev uq svinj Navadno ne vodi njen potek v smrt, pač pa škodi živaiim in je velike škode za narodno gospodarstvo sploh Pri divjačini parkljevko le redko opažamo, pač pa se najde tu in tam v zooloških vrtovih Bolj redko napada konje .mesojedce, kunce in perutnino Pač pa se človek prav lahko okuži z njo. Kuga napade, kakor pove že njeno dvojno ime, ustno sluznico in kožo med parklji ter tudi druge organe. Vsak živinorejec mora osumljeno žival takoj naznaniti pristojni občini. Pri govedu nastanejo najprej preko vse ustne sluznice mehurčki, ki se večajo do velikosti dvodinarskega novca, se razpočijo in pu stijo rdeče ranice. Posebno značilno pri tej kugi je močno slinjenje obolelega živinče-ta, ki mu visijo doige štrene sline iz gobca. To je tudi po navadi prvo znamenje obolenja Pri daljšem poteku bolezni se selijo mehurčki vedno nižje v žrelo in povzročajo težkoče pri pcžiranju. Tudi katarji želodca in črevesja s hudo drisko se pridružijo. Parklji obolijo večinoma šele pozneje Tukaj se tvorijo prav tako mehurčki in nastanejo gnojne rane v prostorih med parklji. žival previdno stopa in kaže hude bolečine. Ce bolezen še nadalje napreduje, nastanejo vnetice (zanohtnice) parkljev, ki imajo lahko za posledico odpadanje parkljev ali kar celih členkov, tako da je treba žival nemudoma zaklati Poleg tega so prav pogoste posledice sllnovke vnetja vimena, pri čemur oglušijo celi četrti tega organa. Včasih nastopajo tudi prav zlo-čestne oblike te bolezni in poginjajo v hlevu naglo druga za drugo živali za srčno kapjo Izgub je od 5 do 50 odstotkov, posebno teleta kaj rada poginejo. Čistost — glavni pogoj zdravljenja Bolezen se ozdravi navadno v dveh do treh tednih. Prav važno je pri zdravljenju obolelih goved čistost. Paziti moramo, da ne dajemo živali trdega sena ali slame, temveč jo krmimo, če je mogoče z zeleno krmo ali pa z otrobi. Zaradi snažnosti staje moramo nastiljati prav obilno s slamo ali s čreslom. Med parklje devamo v razredčenemu kreolinu namočene krpice ali pa potresamo rane z zdrobljeno zeleno ga-lico, ki močno suši. Pri hujših primerih moramo seveda poklicati živinozdravnika. Pri kozah, ovcah in svinjah se pokaže ta kuga navadno le kot parkljevka. Na človelia se prenese bolezen največ z neprekuhanim mlekom. Posebno važno je to pri otrokih. Pa tudi po surovem maslu in siru se lahko okužimo, ne pa po uživanju kuhanega mesa. Znamenja okužbe so: visoka vročica, mehurčki na ustni sluznici, listnih, na licu. med prsti in na rokah ter prsih. Pridružijo se še drugi znaki kakor bluvaiija in glavobol. Zlasti pri otrocih more takšna okužba biti tudi smrtno-nevarna. Povzročitelj botezrj je zaenkrat še nepoznan. Poizkusi so pa dognali, da spada i vrsto takozvanih virusov, to je tako malih kužil, da jih ne moremo videti pod mikroskopom. Ta povzročitelj ni trdoživ, kakor recimo povzročitelj jetike, temveč se hitro že v prav navadnih razkužilih uniči. Prenaša se prav lahko po najrazličnejših raznašalcih. Prime se na podplate čevljev, na obleko, na slamo, gnoj, raznašajo ga perutnina, psi mačke itd. Najboljša obramba je kolikor mogoča omejitev prometa z okuženimi kraji. Lahko prepove oblastvo prosto letanje psov, mačk in perutnine. Kaikrat okužuje že mesece zdrava žival še vedno svoje zdrave tovarišice. Kakor so po vseh državah zatiralni ukrepi ostri, vendar je prav težko preprečiti širjenje kuge, če se je ugnezdila. Zato je slinovka najbolj pogosti vzrok, da zapirajo države druga drugi meje za uvoz parklar-jev. Zanimivo je dejstvo, da nastopanje teh kakor drugih sličnih kužnih bolezni niha v svoji razširjenosti v razdobju treh let med najvišjim in najnižjim številom obolelih živali. Kadar se ta kuga močno razširi, povzroča prav občutno škodo narodnemu gospodarstvu. Ne glede na smrtne primere in zakole v sili izgubijo vse obolele živali prav občutno na teži. Mlečnost krav pade na minimum. Mleka ne smejo mleka rice iz okuženih hlevov oddajati drugače kakor kuhano. Loffler je pred vojno izumil serum proti tej bolezni, ki je prav dober, toda zelo drag. Izdelujejo ga tudi naši državni zavodi. vendar pa pri današnjih cenah živine ni misliti na splošno cepljenje vse živine Po vsem povedanem je jasno, da je dolžnost vsakogar poučiti živinorejce o potrebi oblastvenih ukrepov. Kolikor bolj se bodo živinorejci ravnali po oblastvenih navodilih, toliko prej bo nevarnost razširjenja kuge minila, sejmi bodo spet odprti in bo smela živina iz naše banovine spet preko mej. V dravski banovini nI nobenega primera obolenja Kako pa je v naši banovini s to nevarno kugo, nas vprašujejo od vseh strani Obrnili smo se na pristojna oblastva in smo izvedeli naslednje zanimivosti. Veterinarsko oblastvo pregleduje sedaj vse hleve na mestnem področju Doslej se še ni naše] niti en oboleli rep ne v mestni j in ne v okoliških občinah Banska uprava je poslala v črnomeljski srez komisijo, da tam pregleda po hlevih živino, ker je dobila ovadbe, da se je v tem srezu sicer pojavila v nekaterih primerih slinovka. vendar pa kmetje ne naznanjajo obolelih živali. Kakor smo danes izvedeli na banski upravi. se je komisija, iroslana v Belo Krajino, že vrnila in ni ugotovila nobenega primera slinovke. Doslej »i v naši banovini ra<»n v Ljubljani nob'neg-n primera tp bolezni Ostri ukrepi zdravstvenega oblastva so pa nujno poirebni da se bolezpn ne razširi, in upamo, da bodo naši živinorejci podpirali prizadevanje oblastev ko gre za tako važno gospo-darsko vprašanje i»> javili takoj vsako sum- i Ijivo živinče županstvu. Kakor Mtro ne ho i ver nevarnosti za širjenje bolezni, bo takoj ukinjena prepoved sejmov. Lepite na pisma znance prot?tv*herhi>ff&Tr»ip f?**.«? t 2upn! prosvetni tečaji Zagrebška župa je priredila pod vodstvom župnega prosvetarja prof. A. Štefana prvi prosvetni tečaj 30- oktobra, 6. in 13. t. m. od 7. do 12. in od 15. do 17. Slušateljev je bilo 61 iz raznih društev in čet zagrebške župe Predavalo ee je o delu v telovadnici, o sokolski misli, zdravstvu, administraciji, organizaciji, zgodovini Sokolstva. novinarstvu, govorništvu; vršili eo se tudi govorniški poizkusi iz različnih tem v obliki nagovorov Predavatelji A. Štefan, Hinko Nagler. Milan Jankovič, H. Macanovič. St. Debeljak. H. Juričič in St Han so predavali tudi o temi : Sokolstvo. jugoslovenstvo in slovanstvo, dr. M. Tyrš. Otvoritvi tečaja je prisostvoval tainik Saveznega prosvetnega odbora dr. N Mrvoš iz Novega Sada, ki je predaval o prosvetnih šolah in tečajih. Slušatelji so z velikim zanimanjem in vnemo sledili predavanjem. Tečajniki so si og.edali Stro6mayer-jevo galerijo slik, etnografski muzej in lutkarsko gledališče Sokola III.. ki je priredilo zanje igro >Ivica in Marica«. Ta prvi župni prosvetni tečaj, ki je v polni meri uspel, bo prinesel obilo uspehov v prosvetnem delu župe Zagreb. — F. K-n. Novomeška župa je skoraj istočasno, ko so v Beogradu otvorili savezno razstavo, otvori-la prvi prosvetni tečaj po programu SPO v novomeščanski šoli, v soboto 12. t. m. od 14 do 19. in 20. do 22. ter v nedeljo 13. t. m. od pol 8. do 12. in 14. do 17. ure. Udeležba je bila prav lepa, 70 do 80. Zastopana so bila vse društva razen Št. Jerneja in Kostanjevice. Tečajniki so z zanimanjem sledili lepim razlagam predavateljev, med katerimi so br dr. Kovačič iz Maribora, župni prosvetar Gorenjske župe br. špicar in br. Janez Horvat iz Ljubljane, želi za svoje lepe besede mnogo zahvale. Poleg gostov smo culi tudi referate domačinov bratov Marinčka. Matka Martina, šlibarja. Menarda. Merviča in Tratarja Vzorno je vodil tečaj župni prosvetar Franio Zagorc, ki je tudi zanimivo predaval o vzgoji mladine v Sokolu Med udeleženci je bilo mnogo učitelistva, ki je ravno zborovalo, ne kaj predavani so poslušali tudi gojenci gnn-ske kmetijske šole pod vodstvom prof. br Tona Danila Tečajniki so se v soboto udeležili Rapallskega večera pri Windiecheriu. kjer se je v krasnih besedah spomnil neod-rešenih bratov br. Mervič. Vsem prosvetnim delavcem naj veljajo zaključne besede žup nega podstaroste Marinčka- Pojdite in učite! Mraz in slana Ljubljana, 19. novembra V noči na včeraj je padla huda slana, ki bo a drevja pobrala še ostalo listje. S slano pa je pritisnil tudi hujši mraz Živo srebro v termometru je zdrknilo nizko, tako da je termometer na meteorološki postaji kazal 4 »topnje pod ničlo, a na prostem celo 4.6 stop. C Opoldne se je tem peratura dvignila na 2.2 stop. nad ničlo Nad mestom Ln Barjem je bila dopoldne megla. Barometer kaže ta teden značilno krivuljo. Barometersko stanjo 776.2 v po nedeljek se je znižalo do srede na 767.3. nato pa se je barometer začel zinova dvigat) i;n je včeraj zjutraj dosegel 772. Včerajšnji mraz je povzročil, da so zmrznile stoječe vode in mlakuže. Ledene rože pa so se pojavile tudi na oknih hiiš, ki stoje bolj na prostem. Iz železniške službe Premeščeni so: rvaničniki I. kategorije: Mi cul in ič Ciril, 5t Vid-Vižmarje, v Med vode, Kruh Avguštin, Maribor glav. kol. v Rajhenburg; Tome Ivan. zastopstvo drž žel Postojna, v kurilnico Ljubljana I glav kol.. Bukovec Franc, Pragersko, v Ljubljano glav. kol.; zvaničniki II. kategorije: Jor dan Karel, kurilnica Ljubljana I glav kol. v kurilnico Maribor; Fras Franc, Sv. Roik-Lupinj.-ik v Trzin; Sabotik Jernej, Breg. na Zidani most; Vtmčina Jožef. Bistrica Bol. jezero, v Ljubljano glav. kol., dnevničarji: Gruden Ivan, Stična, na Savo: Šaina Ferdinand. Rajhenburg, v Škofjo Loko; Seibita Viljem. Rajhenburg. v Ormož Izpit za prehod v ukazno skupino so napravili pred izpitno komisijo pri generaln' direkciji: iz administrativno pravne stroke: uradniki VI11. položajne skupine: Milohno-ja Teobald, obči oddelek, Leskovec Franc, obči oddelek: iz prometne stroke: uradnik: Vili. pol.ižajine skupine: Rozman Jane' Maribor glav. koL; Grimšič Karel, Zidani most; Petrič Emanuel. Planina; Rusker Sta nislav. Maribor glav. kol.; Soklič Rudolf Ljubljana glav kol.; Eržen Anton. Brezovica, Kropivniik Stanko, Verd. Lavrenčič Gabrijel, R;kek; Markič Josip. Laze: Mi haljevič Matej, Ormož; Polanec Ivan, Kra-Ijevec-Preloge: Skerjanc Ivan. Maribor glav. kol.; Urbančič Anton. Rakek; Janežič Lu-dovik, Kotoriba, Jvvame Jožef, Kamnik: Krofi i č Valentin, Grobelno; Lah Andrej. Medvode Pogačnik Janez, Rjkek: Repnik Anton, Celje: Sedlaček Bogomil. Luško. Sicok Viktor. Rakek; Urbani ja Anton, Ljubljana glav. kol.; Zupan Mihael. Borovnica; IX. položajne skupine: Lužer Franc, Ljubljana glav. koL; iz komercijalne stroke: uradnika vIEI položajne skupine: Tik vi č Alojzij, Zidani most; Zupane« Mihael, Pragersko; iz gradbeno tehnične stroke: uradniki VII. položajne skupine: mž. Franz Emil, progovna sekcija Ljubljana gor dol. proga; inž. Rendla Franc, progovna sekcija Zidani most; Inž Karis Boris, gradbeni oddelek inž. Mikuš Vladimir, gradbeni odde lek, VIII. položajne skupine: Ručigaj Jožef, Dominco Frančišek. Seljak Anton :n Skuk Anton, vsi pri gradbenem oddelku, iz elektrotehnične stroke: uradnika VIII položajne skupine: Seebacher Otokar 'n Dežela Viktor, oba pri strojnem oddelku: iz računsko finančno ekonomske stroke: uradniki VIII. položajne skupine: Hvastija Frančišek, Klasinc lanez m Račič Janez, vsi pri strojnem oddelku; Gornik Karel, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Irkič Ignac strojni oddelek; Vauda Ivan. kurilnica Maribor: Lesar Anton, kurlnica Maribor; Bukovec Alojz, prometno-komercijalni oddelek, Rainer Jožef, strojni oddelek; Der-melj Jožef, progovna sekcija Ljubljana ZOBOBOL odpravi takoj eLG5 8te*l-e«n1c» Din 14.— Opla* r«? (xxl 8. Bt 25.3!>?/38. glav proga; Višner Konrad, strojni odde-'ek. Furlan Vinko, kurilnica Ljubljana I glav. koL. Wagner Nikolaj, strojni oddelek. Komercijalni izpit pri direkciji v Ljubljani so napravili: uradnik X položajne skupine: Zlatnar Peter, Ljubljana giav kol.; uradniški pripravniki: Šiftar Koloman, Skofj a Loka; Štampar Anton, Grobelno; Žvan Anton Medvode; dnevničarji: Lapa-nja Bogomir Skofja Loka; Greisch Alojzij Slovenjgradec; Kač Franc Brežice: 5a-bec Alojzij Savski Marof; Vovk Janez, Velenje. Šfok Milan, Velenje; Pogačnik Ivan, Medvode. Dogodki onstran mele Epilog kmečkesa upora na reškem sodišču Ko so pričetkom tega leta v nekaterih občinah v reški pokrajini k'iub najhujši bedi uvedli nove davke so se pričeli ljudje vznemirjati in upirati. V Javorju pn Podgradu so se zbirali obupani kmetje in sklenili, da se skupno upro in nekaterih davkov ne plačajo. Dne rc8 februarja se je sestalo na vaei okrog 60 kmetov, ia protestirajo proti neznosnim bremenom, ki jim jih le naprtil fašistični režim. Za puntarje in njih »zaroto« je seveda zvedel policijski komisar v Podgradu dr. Morrica, ki se je omenjenega dne odpravil s celo četo do zob oboroženih karabinjerjev nad kmete. S tovornimi avtomobili so se peljali do Obrovega, od tod pa krenili peš proti Javorju V vasi so najprej takoj aretirali kmeta Andreja Valenčiča. To je opazil njegov 6osed 56'etni Ivan Valenčič in se je takoj zglasil pri komisarju, češ da nai Andreja izpustilo, ker zares ni ničesar zakrivil Karabinjerji so mu tedaj zagrozili, da bolo prijeli še njega, če se takoj ne odstrani. Mož je uvidel- da je njegovo prizadevanje zaman in je šel svojo pot Med potjo pa je naletel na ljudi, ki so se zbirali v gručah. Povedal jim je. kaj se je zgodilo Ljudstvo, ki je bilo že dovoli razburjeno zaradi cele vrste rubež-ni. s katero eo zagrozili kmetom, ie zdivjalo. Pozvali so Valenčiča. naj jih povede do karabinjerjev Res so jih našli na poti oroti Ubrovem Valenčič e tedaj, kakor so pozne-ie prijavili karabinjerji sodišču na Reki. ponovno pozval komisarja, naj izpusti nedolžnega Andreja Valenčiča. Komisar pa je nenadoma ukazal svojim ljudem, nai aretirajo 5e njega Spočetka se jih :e mož. ki je velike postave, z lastnimi rokami otresal. ko pa je navalilo nani več karabinjerjev hkrati, se je moral vdati Tedai pa eo ljudje, ki eo spočetka stali ob strani, v silni razburjenosti napadli karabinjerje. ki so popustili oba are-tiranca in zbežal' proti Obrovem. Tu so našli oomoč. Ojačeni so znova napadli kmete. Oddali so nanje več salv strelov in nekaj ljudi ranili Šele tedaj se jim ie posrečilo aretirati Ivana Valenčiča in njegovega 261etnega sina Ivana. ' Vse naslednje dni so krožili po okolici Javorja in Podgrada ter Hrušice močni oddelki karabinjerjev. ki so aretirali slehernega •noškega in preiskali vsako hišo Nazadnje t*a so ljudi večinoma izpustili, kmeta Valenčiča in njegovega sina pa izročili sodišču ter ju obtožili upora proti lavnemu funkcionarju in ščuvania ljudstva k državljanski ne poslušnosti Oba so zadržali vse do teb dni v preiskovalnem zaporu Spočetka 60 ju na meravali postaviti pred posebno sodišče za zaščito države in iavne varnosti, ko pa so spoznali, da ie izključno le beda privedla ljudstvo do obupa ir. da nri tem ni imelo ni-kakega oolitifnega nagiba, so izročili zadevo kazenskemu sodišču na Reki. ki je te dni končno zaključilo prei°kavo in za predvčerajšnjim napovedalo pioce* Pri razpravi je branil oba obtoženca odvetnik Robba iz Trsta Sodba še ni znana. Novi fašisti t istr«ki pokrajinL Kakor v drugih, so fašisti tudi v istrski pok raj: ni razvili živa no propagando med ljudstvom, da bi v čim večjem števiiu pristopilo k fašistični stranki. Do sedaj ie bilo sprejetih pri 34 fašijih v Istri (razen v Puli. 255 novih fašistov, med katerimi je 39 oseb, ki eo po rodu Hrvatje ali Slovenci. Pri fašijih v Puli je bilo sprejetih 64 ljudi, tako da znaša skupno število novih fašistov v istrski pokrajini 319 oseb. V Kopru so jih sprejeli 19 (nobenega Hrvata odnosno Slovenca, v Marezigah 2 (0), v Labinu 6 (2). v Tinjanu 5 (2), v Barbanu 6 (2). v Boljunu 6 (5), v Bujah 5 (1). v Kan-fanaru 6 (0), v Cresu U (0). Novem Gradu 5(0) Herpeliah 5 (0). Ploininu 5 (0). Zmi-nju 5 (1), Grožnjanu 6 (2). Izoli 6 (0). Lupo-glavi 2 (1). Velem Lošinju 4 (2). Malem Lo-šinju 15 (6). kopereki okolici 4 (0). Motova-nu 6 (0), Nerezinah 5 (0). Vrsaru 6 (0). Po-reču 6 (O). Buzetu 3 (0). Piranu 41 (2). Pa-zinu 15 (4), Opertalju 5 (3). Rovinju 17 (0), Roču 3 (0). Sanvincentiju 5 (1). Umaje obiavil članek, v katerem so bile vesti, katerih objava je bi'a prepovedana-« Državni tožilec je odredil. da se nemudoma ustavi nadaljnja ekso*^ diciia lista in zaplenijo vsi izvodi. Ta dogodek pa vsekakor zgovorno priča o položain italijanskega in celo fašističnega tiska pod Musi=olinijevim režimom. Dekret nepobitno potrjuje, da so listi absolutno vezani na navodila odgovornih oblasti, ki po nalogu Rima dovoljujejo ali prepovedo objave kakršnihkoli vesti V Puli je zaolenftev lista izzvala veliko presenečenje. Kljub temu pa je tako »kaznovani« v sredo obiavil sporočilo, da ostane tudi za U. (fašistično) leto glasilo istrske fašistične federacije. Nov podeštat r Lanišfn. V občini Lanišče pri Buzetu je bil ▼ letošnjem marcu odstavljen podeštat Občinsko upravo je tedai prevzel kot komisar tuje« Ivan de Manzini. ki so ga poslali iz Pule. Sedaj ie bil de Manzini imenovan za podeštata v Lanišču Sprememba t eori~a.d Pa vendar — japonska vaza mi ni bolj tuja. Kdo ml do še kdaj dejal tako kakor ona: Moja soba je polna sonca, saj veš tistega sonca, ki ga imaš tako rad. » Dolgo 1e že temu Takrat morda vsega n'sem take dobro razumel kakoT danes Nič nisem mislil. Saj je bilo sonca kaT preveč. Koliko let je že poteklo? štiri? — Da štiri dolga, čudna leta. Le to pismo je ta- ko živo ln nenavadno veselo: »Pridi! — Po soncu Ti pr dem naproti!« In samo to pismo sem vzel s seboj. To veselo vabilo. Kaj naj bi bil še jemal ? — V meglo tn puščobo? Še zmarom mislim, da mi pride kdo po soncu naproti. • * Zdaj je že mrtva Lansko leto sem ji na grobu prižgal sveče Vesel.lo me je da jih sapa ni pogasila Tudi letos sem prižgal sveče tej svoji čudni ljubezni Ljudje mislijo, da je že //lavnai pokopana Kako se motijo! Nekoga čaka. Grob pa je altar. ob katerem premišljujem vsako leto enkrat svojo skrivnost. Prižgem sveče. In potem je boljše. Nič ne dvonrm. da jih prižigam sebi Zato me zmerjanje znancev, da sem svetnik. zelc veseli — Ona je mrtva. Ali ne česa ne smem pozabiti. če zdaj katero srečam jo skušam prav tako ljubiti kakoT sem ljubil njo. ki se je veselila sonca Zato pa je vse narobe Zdaj že dolgo vem da ni dobro pokazati vse svoie ljubezni. Časih je to tako čudno smešno! • Kupil sem visoke vitke čaSe iz tenkega karminasto rdečega stekla Na dnu je, bilo malo voska s steniem. Westfalske nagrobna luč* lepe Zaradi večnih sap so v visokih tenkih barvastih čašah O mraku je pokopališče kakor z gorečimi rožami posuto. Sapa jim daje sikrivnoeten trepet. Saj ne morem b'ti tako prazen, da tega ne bi opazil. Na pokopališče sem Sel z neko mračno tesnobo Skozi cestna podim ost ja med jeklom Ln kamini, skozi saje in množico ljudi sem ril in si mislil: kol ke mora biti na svetu amonijaka bencina in ogljika. Potem pa. ka.ko sem bil iznenaden. ko nisem na nobenem grobu videl žarnice! Ob pogledu na te mrtve luči b bil moral misliti na največje električne centrale, s katerimi se moje srce ne more meriti. * Na najibofcj zapuščeni grob sem dal sa. mo eno luč. Jobanna Poschenel] Geb 1909 — gest 1927 Ostalih šest pa sem prižgal nekemu generalnemu direktorju, ki Je bil predsednik dveh abonre. častni dan treh dobrodelnih društev In ustanovni 31an društva za zaščito živali in ki zapuSCa žalujočo ženo z nedoletnlm malčkom. Sir transit gloria mundl. In ko sem naštet srtoSest hi« ki so da tale podobo križa sem se od Tflobe tflroro prelomil. Drevesa stoče*> Burla tuli. Drobne hi« •zgnbe zdal p* zrlal »vol sij. Grobovi Izginjalo v temf Krsta pri Icr-In luči na nffb tožijo Okrrvg In okrn* knkor nepremični vam oirji erolče rudroOrt erore Plavži, žare dol- ge vrste jeklenih peči. Temno nebo podpirajo črni stebri. V tej čudoviti noči naj bi angel v srebrno . belem oblačilu z najvišjega dimnika s svetlo trobento zatrobil vsem žSv m — in množica bi ga posadila na top, da bi se umetnik zjokal nad tako proza ičnostjo in da bi Krupp protestiral. * Rudniki golče. V tam golčanju, zdaj pa zdaj kovinasto zvenečem šumu je vsa bo-'ečina. Kdo moli tu gori nocoj? Vem, saj vem, da molijo matere Sinovi in hčere in možje pa sklanjajo glave, sede pred hišami, na pragih, kraj oken. se naslanjajo tu in tam in zro v tla v svojo zemljo. In Babilon taipt, vriska. 2e zdavnaj je nad oblaki. Tudi mrtvi se vesele. Westfalsfc1 parki so pokopališča. • Ne, ne! Kdo more pozab'ti. koliko je nekoč bilo sonca trenutka ko mu je bilo najbliže, ko Je segel po njem ln je oslepel. Kako živo Je tukaj Človek b se zavrte' in zaplesal preko teh grobov smrtni ples Krohot mili ionov M bil razknSta potna godba Golčav* Sum W utopil v njej vrgel iz sebe mtrva okrvavljena trupla al' zakopa' vase živa VI del bi kako ranelo pokonallSča kako se zasipajo Jame. kako se podirajo spomeniki. Ali bi pozabil vso ljubezen? Pozno ie Rože gore. Gorele bodo poeao v noč A tam okrog škriplje kolesje, sika para, brne ventilatorji, vriskajo lokomotive, se objemajo plameni, kov ne pojo uprav, na poslopja imajo tisoč oči. mesto gori v plamenih reklame tiskalni stroji mečejo na cesto v sto tisočih v milijonih izvodih smrtne vzd he industrije obupne klice L6-beja. Rrlininga. povelja Papena pozive Thalmanna ob zvokih »Grofice Marice« in »Rumbe« Herriot napija s španskim vinom. Stalin snuje. • In ker sem . pride smehljajoče se dekle m pravi trepetajoče od mraza, da Ji Je toplo Tako nekako Potem se zastr-mi v mojo edmo luč na grobu. »Ah la!« In gre dalje Kdo pa fi more braniti da ne U delala □a pokopališču ? Njej ne prihaja nihče po soncu naproti. • Na grobove prši dež Globoko pod njimi šest osem sto devet st«" metrov 7 iuči slabotnih v prah ovitih Jam.sk'b svetili nie1c v frrnc se *vetlika1oče stene «iv resnih -ovfb nsra ta esa W1ejr v črni kamen r iieti svedri. 1a poka hreSčl vpile tisočletnega miru zbujem kamen v krohotu m Viru ooerub-iafoč nag« tele«« S lenim' listnicami s kletvi Vi na W1ku « *mrmfttte nečloveškim naporom v očeh rllejo. se pJa Ob srebrnem jubileju Sokola L Dom na Taboru — najmogočnejša sokolska trdnjava v Jugoslaviji Ljubljana, 19. novembra. 3tq Jo žo precejšnje število sokolskih društev, ki so praznovala. 251etnice po naši ož>i domovini, vendar pa je bilo njihovo delovanje, zaslužno in veliko, omejeno na ožja njihova območja v dotičnih krajih. Povsem drugačna je dosedanja življenjska pot Sokola I. na Taboru, ki praznuje te dni svoj »rebrni jubilej. To društvo je takoj ob času •vojega osnovanja prevzelo tudi naloge višje edsnice in pričelo polagati osnove kasneje ustanovljeni žrrpi Ljubljana L, ki je obsegala vzhodni in delno severni okoliš Ljwbljame im vso dolenjsko stran proti Ribnici in Kočevj-u. Delo, izvršeno v tem okviru od Sokola L, moramo danes, ko gledamo tako daleč v preteklost, smatrati kot izredno veliko tako po orgamizatorni kakor po idejmi in tehnični stra/ni, saj so se okrog današnjega jubilanta zbrala v do-brih dveh letih vsa društva tzgoraj omenjenega okolica sn pod njegovim vodstvom ustanovila svojo župu že leta 1909. kot prvo v tedanji Slovenski sokolski zvezi. Njej so sledile leto kasneje ostale župe. Ko so leta 1907. ustanavljali navdušeni •okolski delavci Sokola I., so imeli pred weboj jasno začrtan razpored bodočega de-iiL Dobro so se zajedali dejstva, da je bila •ie tedaj Ljubljana potrebna večjega sokol-skega razmaha in da je bilo v njej prosto-Ta za uspešno udejstvovanje ne samo ene-ja. temveč treh, štirih sokolskih edinic. Vedeli pa so tudi, da se bo dal sokolski krog "razširiti edino s poglobljenim podrobnim tielom od brata do brata, od sestre do se-»estre s tem, da se ti ne samo telesno, temveč tudi miselno vzgajajo v smislu globoko zasnovane Tvrševe sokolske ideologije. Na tej osnovi so tudi pričeli svoje delo zlasti v vzhodnem delu Ljubljane in so te šole se je pri nas šele začelo doumevanje razvoja smučarske tehnike ix-potrebe po stalnih smučarskih tečajih, prirejenih za široko obč nstvo. Vse vrste športa je treba vežbati in učiti; v prav posebnem pomenu besede pa še smučanje. Tako vežbanje pa ne označuje posebnih težav, če se vrši po navodilih in pod vodstvom dobre smučarske šole, ki ume prikrojiti svoj sistem individualnim lastnostim posameznika. Vidno rase v taki Soli zmanje in obvladanje smučarske tehnike od najenostavnejših do kompliciranih in vsestranskih možnosti izrabe smuči. V ozki zvezi s tem je tudi veselje posameznika, ki šele v organiziranem pouku zasledi vso raznovrstnost in lepoto tega športa! In ravno to je glavno. V občutku sreče leži glavni moment privlačnosti smučanja! Rekordni razvoj smučar-stva v teku zadnjih let je pripisovati predrvsem temu dejstvu. Človeštvo potrebuje danes bolj ko kdaj prej koncentriranega oddiha, izrabe vseh prilik za zopet-no okrepitev organizma za bodoče mesece. Nobena športna panoga ne more zadostiti takim zahtevam bolje kakor smučanje. Ono nas telesno izpostavi vpl:vu božajoč ega zimskega solnca, najčistejšega ozračja, dostojanstveni sliki zasnežene prirode ter nas na lahek način prisili k gibanju celega telesa na čudovito eleganten način; duševno pa nas preplove in osveži z doslej neznanimi občutki. Ni ču- da, da vladata v krogu tečajnikov le veselje in dobra volja, da ginejo Skrbi in težave. Pod skrbnim vodstvom učiteljev se razvija smučar vse dalje, odpro se mu vrata prirode, katero more izkoristiti s popolnim užitkom. To spoznanje je v inozemstvu, kjer tempo dela še vse bolj ko pri nas izrablja sile in živce posameznika, prodrlo tako daleč da je po statistični podatkih mestno prebivalstvo že dose-daj izrabilo tretjino svojega dopusta v zimski sezoni. V zimskosportnih centrih inozemstva je poset ogromen in še vedno narašča. Najboljši dokaz za vsestranski lek, ki ga nudi beli šport! Kdor je enkrat spoznal vso lepoto smučanja in dominal-no pozicijo, kstero zavzema ta športna panoga po svojih učinkih na izvajajočega smučarja, je tej Meji »zapadel« in je ne bo več zapustil. In ta zvestoba mu bo ob lno poplačana po dveh čudovito enostavnih deskah. Brez metod čnega vežbanja pa so srmiči sila trdovratne in neubogljive ter pomenijo največkrat le razočaranje in znoj, namesto veselja. Poleg nezadovoljstva pa še izgubo časa in zapravljanja denarja, ki se izda brez prave vrednosti. Je to pojav, ki se bo preživel radikalno. V dobri smučarski šoli se priuči vsakdo v enem tednu pravilno in toliko bot netečajnik v več sezonah. Popolno Obvladanje, ki šele prinese pravi užitek in ki pomeni cilj pravega smučarja, je z obiskom nekaj specialni tečajev v par sezonah doseženo, medtem ko znanje splošnega smučanja v teku vse življenjske dobe ne prestopi gotove višine, največkrat pomeni celo zablodo. Zato posebno vsak začetnik takoj v šolo, doker še ni pokvarjen! Najvažnejše pri tem srnortu .ie dejstvo da se ga more oprijeti brez razlike starosti vsakdo, da Je mujpfrjflm ta na Co?« Od stropa se je tiho ločila skala in mu zdrobila stopaL V predmestju je bitka. Mirno Je stekel 2e Sesti policijski tovorni avto. Na vsakem je trideset oboroženih stražnikov s čeladami. Med groznim, živce trgajočim zvonje-njemo se pode v nasprotno smer strahotne motorne brizgalne z oboroženimi gasilci s čeladami. V obraz zaveje hladen piš Cesta se trese, šipe v oknih zvenče, dih zastaja. Mimo so. Zvon jen je umira. Le glas rogov še plane zdaj pa zdaj nazaj iz obeh smeri. lz delavskih kolonij -ni čuti najmanjšega glasu. Usanjane v noči krijejo v sebi tisoče spečih življenj. Morda sanjajo o tistem, česar njihove oči ne bodo nikoli uzrle, roke nikoli čutile, ušesa nikoli slišala Ali more kdo od njih pomisliti: koliko je bilo nekoč sonca? Nkogar si nisem upal pogledati. Dolga vrsta j;b je bila Dvajset mladih bledih radarjev Na hiše naslonjene mračne ''Ut-ke. Mislit sem. da kolonija spi. Kolonija in predmestje nikoli ne spita Hvala Bogu da je privozil mimo zelo počasi policijski avto »Uberfallkommande« s petnajstimi revolverji. Morda tudi s strojnico. Lahko bi se md bilo kaj pripetilo. In križev pot, ki ga že od detinsk h let nisem molil, se je nadaljeval mimo prezeblih otrek in deklet, ki so prodale že vse, kar so imele, in bi prodale zdaj. to uro, enkrat za vselej sebe in vse življenje za eno marko. Da, za eno marko. * Preko vsega neskončnega mesta se razlega bijoče zvon jen je. Cerkev živi. Množice pred aHtarji. Množice pred Izložbami. Množice pred govorniki. Reševalna armada. Rdeči križ. Na pločniku vrteče se žare s srečkami in divj>i krik okrog njih. V kotu stoji bled pridigar, z globokimi. svetlimi očmi in pridiga s svetim pismom v ro'd desetim ljudem. Glas zvonov je poln zmagoslavja. Domov. Domov. Pred menoj je njeno pišimo. Zdaj vem, da ga dolgo ne bom več nosil po svetu. Ali mora človek svojo vero, svoje upanje imeti na kosu bledorožnatega papirja? Vsak dan mi je bolj tuje. Toliko sonca je v njem. Kje se je vzelo? Nekaj je treba storiti. Nikamor ne pridem. — Japonsko vazo prevrneš lahko nehote — ln rešen si potrate časa in neplodnih sanj. še enkrat sem ga prebral. Spet tisto moje vražje sonce Na vseh štirih straneh, v vsaki vrsti. Preveč dobi o me je poznala. Potem — ah ja — je plamen vžigalice obliznil mehke svilnate robove, zvil ble- do rožna ti, drobno popisani list in ga naglo počrnil. Kaj bd m:slil! Vsakemu človek« je dano, da se pribije na križ. — In če je komu tiste velike bolečine v svetu premalo, si v trenutkih neke ubijajoče praznote, nemoči, onemogle jeze, onemoglega hotenja po dejanju, napravi še sam majhno, prav majhno, le tako veliko, da ob prvem strelu, ki vpade s ceste skozi zaprto okno v sobo, šine kvišku kakor nerodno zadeta zver, da ob vzkriku množice stisne zobe in da ob prsi pretresujočih zvokih trobent ln siren skrči pesti, zavriska na razvalinah svojega majhnega sveta in se izgubi v hotenju milijonov: ki jim je sonce prav tako tuje kakor japonsika vaza. Ne misli, da ml je žal, ker sem sežgal pismo. Kako mi naj bo tako majhne stvari žal, ko se lepota te noči stopnjuje do Dionizijevega veselja: Iz nočnega miru prihaja klic, dolg za-tegnjen glas: >Zmaga komunistov!« Nekdo mu je jezno, grozeče odgovarja: »Zmaga socialistov!« In ni miru. Tuctf »centrum« je zmagal. čez pol ure so zmagali vsi. čez dolgo časa je noč bila noč. Ceste so se izpraznile. Odprl sem okno ln se za-strmel v veličino rudn ka Od ntkoder več ni bilo čuti človeškega glasu. In tedaj se mi je zazdelo, da vražjega pisma nisem sežgal. V resnici pa mi je le Se golčavi šum rudnika in tuleči ples burje delal kratek čas. Rudolf KresaL Sedaj kraljuje jesen! Vsake jeseni drugače. Sedm so moderne obleke nežnih barv • • * zamolkla polt ».. pravilno negovana z Elida Creme de chaque heure.. Redno uporabljena ob' da obraz in roke r nežno tencico in |ih varuje ves dan. ELIDA CREME '10 9 de chaque heure A J krrraki uvrstil med najodMčne^e glasbenike naše mlajše generacije, zlasti, ker je pred njim tista tako zaželjena doba, ko se bo mogel po cele dni posvetiti glasbenim študijam. Ljubljanski novinarji, ki vsako leto smatrajo za prijetno dolžnost, da na svojem velikem koncertu dne 1. de- cembra predstavijo širšemu občinstva vsega upoštevanja vredne talente, sc za letos naprosili tudi Uroša Prevorška za nastop, da ga naša koncertna publika spozna in se tako prepriča o velikih uspehih, ki jih doseza naš konservatorij s svojo disciplino in odličnimi učnimi močmi Moderna separacija v Zagorju Obsežni gradbeni projekt TPD se bliža svojemu zaključku. Po uspelih zgraditvah ši-rokotirne železnice od postaje državne železnice do rudnika v Toplicah, bunkerjev, premi-kalnega odra in drugih nakladalnih naprav je sedaj na zunaj že docela prenovljena, a znotraj brez malega modernizirana velika separacija za premog, ki ga bo sedaj mogoče do skrajnosti izrabiti in dvigniti ▼ kvaliteti, česar v prejšnji, iz katere je zrastla ta, ni bilo mogoče izvesti tako, da bi vsestransko zadovoljila- Sedaj kopljejo tudi cevovod za napeljavo centralne kurjave, ki bo grela separacijo, kajti delo, ki ga je treba opra-j viti z golimi rokami v mrzli vodi pri izbi-I ranju premoga, je v zimskem času nad vse mučno. Mimo napeljave ▼ separacijo, ki bo izvedena že za to zimo, so predvideni tudi odcepi ▼ druge zgradbe ,ki stoje ob tej progi, a bodo prišle na vrsto šele drugo leto. Te velike investicije TPD morejo le utrditi upanje, da ne bo prišlo do skrajnega, do ustavitve obrata, in da se bo naš marljivi rudar pretolkel do boljših časov, ki morajo priti in ki si jih vsi tako želimo, Mladi inženjerji in njih zaposlitev lz vrst nezaposlenih elektroinženjerjev smo prejeli: Ni naš namen, pritoževati se nad nevzdržnim položajem nas, nezaposlenih in-ženjerjev, temveč le opozoriti odločilne či-nitelje, da je pr šel skrajni čas upoštevanja naših dovolj skromnih predlogov in še skromnejših zahtev. Ker so v marsičem prizadete koristi našega naroda, smatramo za svojo dolžnost, obvestiti tudi javnost o nevarnosti, ki nam preti, ako ostane naš klic brezuspešen. V dravski banovini je nezaposlenih do 50 inženjerjev vseh strok. Najobčutnejša pa je nezaposlenost v vrstah elektroinženjerjev, katerih samih je nezaposlenih preko 20. živimo sicer v dobi znatnega razvoja elektrotehnike, vendar pa splošni zastoj v trgovini in industriji onemogoča ljudem, izkoriščati velike dobrine, katere jim nudi elektrotehnika Pa ni samo ta zastoj kriv naši nezaposlenosti, kakor tudi ni misliti na nadpro-dukcijo inženjerjev. Za vse nezaposlene domače inženjerje bi bilo dela dovolj, ako bi se odstranili tujci, M zasedajo mesta, na katera bi se morali poklicati naši državljani. Ako so nam nekateri teh tujcev res potrebni zaradi svoje posebne izobrazbe in obširne izkušnje, kar je pa v mnogih primerih zelo problematično, potem je potrebno ooleg tega tujca namestiti tudi domačega inženjerja, ki bi mogel po preteku gotove dobe tujca popolnoma nadomestiti. Pri tej priliki si dovoljujemo opozoriti predvsem vojaško oblastvo na to prevažno dejstvo, da bi morali vodilna mesta že zdaj zavzemati le naši državljani. Da te zahteve niso pretirane, je razvidno iz strogih zadevnih ukrepov drugih držav. Bridka resnica je, da smo navezani na tuji kapital, vendar ne smemo dopusti, da nas tujec izkorišča kolikor ga je volja. Kie »ta naš r a rodni ponos in naša samozavest! Mnogo važnih mest M mogil z uspehom voditi predvsem elektroinženjerji, vendar so ta mesta zasedena z ljudmi z nižjo kvalifikacijo, toda z j.Tiatn^mi dohodki. Nekatera mesta pa so celo v rokah ljudi, ki so kvalificirani za po vsem druge posle. Kaj pravi na take in slične primere obrtni zakon? Naloga oblastev je, da zahteva strogo izvajanje obrtnega zakona in takoj bo zaposlenih lepo število elektroinženjerjev. Ako bi nadalje oni, katerim se kopičijo dohodki iz različnih virov, požrtvovalno odstopili nezaposlenim inženjerjem vsaj nekatera dela bi bilo mnogim mladim v izdatno pomoč. Na narodne poslance pa si dovoljujemo obrniti se z nujno prošnjo, da izposlujejo razpis mnogih, za državne ustanove nujno potrebnih inženjerskih mest in ponovni razpis onih mest, ki so bila ukinjena iz razlogov štednje. Efektivni prihranek, dosežen z ukinjenjem mesta je vendar neznaten v primeri s škodo, ki zaradi tega nastaja. Brez ozira na naš stan je zaradi tega prizadeto zlasti naše narodno gospodar-darstvo. Tako nastale škode v bodoče na bo lahko popraviti. Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! NOVI KAPSCH „SUPER 4" L 200—2000 m FlektrMinamirni zvo-ntifi. Izhera vpisanih postaj z enim gumbom. Sprejem vseh evropskih postaj. Glavno zastopstvo: DRAGUTIN KE&IC ZAGRER KraMVP Marije 21 telefon la4še ne prejemam penzije.« Prijave se dobe pri Društm upokojencev v Ljubljani in v trafikah v večjih krajih. • Hišni posestniki, ki še do danes niso vložili prijav dohodkov od zgradb za leto 1933. se vnovič opozarjajo, da jih vlože vsaj do 8. decembra 1932, ker se bodo zbirali po tem datumu za hiše ,za katere do tedaj ne bodo vložene prijave, vsi za odmero zgra-darine potrebni podatki po odposlancih davčne uprave na licu mesta. Vrhu tega se bo predpisala vsem zamudnikom, ki do tedaj ne bodo vložili prijav, v smislu čl. 137 zadtona o neposrednih davkih 10% davčna kazen. Ker se dogajajo še sedaj slučaji, da hodijo posestniki popravljat vložene prijave na po septembru znižane najemnine, se uradno pojasni, da se nižanje najemnin po NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetftka cesta 16 (pri Levu) 225 Blago po zadnji modi — KONFEKCIJA AVGUST IGLIC, Tavčarjeva 3. septembru t. 1. po obstoječih postavnih določbah ne more upoštevati pri odmeri zgra-darine za leto 1933. • Ciril Metodova družba Je pričela razpošiljati nove božične razglednice. Cena 1 kos 1 Din. Pripominjamo, da nekateri odjemalci še niso plačali starih računov. Ker družba potrebuje denar, pro3i za poravnavo ♦ Službeni Hst dravske banovine« objavlja v 92. letošnji številki: sporazum o ureditvi plačil iz trgovinskega prometa med Italijo in Jugoslavijo; naredbo v zvez) s sporazumom o kliringu med Jugoslavijo in Italijo; naredbo glede sekanja in orodajanja božičnih drevesc; objavo banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932 in dopolnilo posebnih uzanc za trgovanje z žitom na ljubljanski borzi za blago ln vrednote. » Nov advokat v Novem mestu. Kakor razglaša advokatska zbornica v Ljubljani, je bil 16. t m. g. Stanko Pečar vpisan v imenik advokatov s sedežem v Novem mestu • Poročila sta se g. Toni Majcen, železniški kontrolor v 'Ljubljani, in gdč. Justa Valentinčičeva, zasebna uradnica Ljubljana-Ste,panja vas. Obilo sreče! ♦ Našj v Ameriki. V Mllwaukeeju kandidirata dva naša rojaka za državno legisla-turo: Janez Ermenc, ki je že doslej bil član državne zakonodaje, Jn Franc Puncer Rojak Anton Hočevar v Bridgeportu pa kandidira za okrajnega komisarja v okraju Beimontu. življenje si je končal rojak 23 letni Anton Kraus v Puvalupu. Ko je bila njegova žena odsotna, se je v drvarnici obesil. Ranjki je bil že dolgo bolan. Zapušča ženo in dva njladoletna otroka. Doma je bil iz Gornje vasi pri Mokronogu. — Avto je do smrti povozil 23 letno Katarino Božičevo' v Buffaiu. Doma je bila lz Božjakovega pri Metliki, kjer zapušča staT-še, v Ameriki pa moža ln dve hčerki. — V Milwaukeeju Je preminil 77 letni Janez Kralj, po rodu iz GrmovelJ pri Novem mestu. V Ameriki, kjer zapušča hčerko, je bival nad trideset let. — V Elyju je umrl 70 letni Janez Bolka, doma le Gorenjskega. Naduha ga je pokopala. Zapušča bolnega sina. — Iz Puebla v državi Coloradu poročajo, da je tamkaj umrl Ivan Zbašnik, doma Iz Dolenje vasi pri Ribnici. — V Barbertonu je preminil rojak Matija Mihel. čič, ki zapušča ženo, tri hčerke dn dva sina. ♦ Koliko Je vredno naše zdravje spoznar mo šele tedaj, kadar zbolimo. Zdrav človek v svoji prešernosti vedno premalo pazi na svoje telo. Po statistiki je ugotovljeno, da samo 3 od*t. vseh ljud' na svetu umre zaradi starosti. To je znak, kako slabo poznajo ljudje delovanje in ustroj svojega telesa. Zato slabo ravnajo z nJim, se ne varujejo d^sti, pa zbole in umro prav takrat, ko jim je najmanj potrebno. — Vsak človek mora stremeti za tem, da čim bolj spoznajo svoje telo. Do sedaj seveda vsem to ni bilo mogoče, ker v slovenščini še nismo imeli potrebne strokovne knjige. Ta mesec pa je v založbi »žene in doma« izšla poljudno pisana ln bogato ilustrirana knjiga >Naše zdravje« izpod peresa priznanega veščaka dr. Karla Pe-triča Vršila bo pomembno vlogo v slovenski strokovni literaturi in bo zlasti mnogo koristila uašim materam. Knjiga je bila priložena 11—12. številki »Žene in doma«, ki je vse š+evilne naročnice zopet razveselila z bogato in poučno vsebino. Za nenaročnice stane knjiga »Naše zdravje« 3 Din, naročnice pa dobe skupno 5 gospodinjskih knjig in »Ženo in dom« z vse-prilogamj za 105 Din. Naroča se v upravi Dalmatinova ulica 10-1, telefon 24-87. • V Nišu sta pogorela hotel In kino. V Nišu je pogorel hotel »Evropa«, last narodnega poslanca Jovanoviča. S hotelom vred je zgorel tudi zvočni film. • Obsojen župnik. V Varešu je bil župnik Dominik Pavlovič obsojen na 30 dni zapora zaradi kršenja zakona o zborovanju Ker je višja instanca obsodbo potrdila, je župnik nastopil zapor. ♦ Ponarejeni kovanci na sejmu. Na Martinovem sejnm v Radečah je neki mlad človek spravil med sejmarje 8 ponarejenih 20-dinarskih kovancev. Ko ga je neki moški prijel, je zlikovec začel vpiti: »Primite ga. primite ga! Tisti je!« Pri tem pa je kazal med gručo ljudi ln Je sam začel teči. Ko so se prisotni zavedli, da so pravega izpustili, je bil ptiček že v goadu. kjer je biLo zasledovanje nemogoče. Ponarejeni denar je malo svetleišl ln bolj gladek. ♦ Tvornica 20 dinarskih falzifikatov v okolici Varaždina V okolici Varaždina so te dni prišli na sled tvornlci za izdelovanje dva setdinarskih novcev. Falzifikati s0 precej dobro uspeli Tvornica se je nahajala v kleti nekega kmeta, ki Je bil aretiran in izročen sodišču. Vsi aparati so bili zaplenjeni * Preklic zaradi slaboumnosti. Okrajno sodišče v Višnji gor} razglaša, da je Marija Kutnarjeva, rojena Zajčeva v So strem, rudarja žena iz Holandije, pristojna v Podboršt pri Litiji, zaradi slaboumnosti popolnoma preklicana. Za skrbnika ii je postavljen posestnik Anton Kutnar » Opozorilo. Zadruga usnjarjev za dravsko banovino opozarja, da bo vsakega nabiralca kož, ki bo brez obrtnega dovoljenja s kožami tržil, naznanila pristojnemu obla&tvu z zahtevo najstrožje kazni, ker po novem obrtnem zakonu ni trgovina s kožami in usnjem več prosta ♦ V kratkem bo odprl v Kamniku privatno ordinacijo zdravnik dr. Pucelj Franc. • Damski plašč, vzorčast iz ševjota 190 Din, enobarvni Meltan 260 Din. Tovarna oblek Stermeckl. Najbolj je zahtevan RADIO APARAT znamke EUMIG Prijetna zunanjost, čistoča glasu, nenadkriljiva selektivnost. Dobavi Vam ga RADIO VAL, Ljubljana, Dalmatinova uSi-sa štev. 13. TELEFON 3363. 13250 ^vejo Vaša koža postane sveža, ako si priredite kopelj s Velosa-tableto. Dobiva se v vseT lekarnah, drogeri-jah ln parfumerijah. Pločevinasta škatla s 6 tabletam« Din 20, c 12 tabletami Din 38. Posamezna tableta Din 3.50. • Vsaka dobro oblečena dama nosi steznike od Adele Besednik, Ljubljana, šelen-burgova ulica 6. ♦ Obleke |n klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Relch. » Primerjajte „Diana« pasto za zobe • katerokoli drugo, pa boste stalno samo njo uporabljali. Cena: normalna tuba 5 Din, dvojna tuba 8 Din. Iz Linfelhue o— Samo kratkih deset dni nas še loži od prvodecembrske prireditve ljubljanske sekci-ie Novinarskega udruženja. Koncertni del bo, kakor vsako 'eto. instrumentalen in pevski. V prvem delu programa se bo izvajala uspela domača skladba L. M. Škerjanca, sledila bosta solistična nastopa basista Marjana Rusa in violinista Uroša Prevorška, za njima pa nastopijo pevski zbori, tako da bo imela prireditev reprezentativen in ljudski značaj hkratu. Vstopnice za koncert pridejo kmalu v prodaio. na kar že danes opozarjamo. u_ Drugo poljudno znanstveno predavanje prirododovne sckcije Muzejskega drugi va bo v četrtek 24. t. m. ob 20 v dvorani Delnvske zbornice na Miklošičevi cesti. G. dr. Škerlj nas povede na Norveško, kjer ie letošnje poletje potoval in imel priliko spoznavati kraje in ljudi. Predavanje bo spremljalo preko 60 skioptičnih slik po originalnih posnetkih s potovanja. Sekcijski odbor vabi na obilno udeležbo. ti_ Spored I. produkcije gojencev državnega konservatorlja 22. t. m. Je naslednji: l. žižmond Ivan zaigra na violini Veracinljevo Glgo. 2. 6 klavirskih skladb modernega češkega skladatelja Martina Film en miniature (zaigra pia--nist Vodušek Valens). 3. Meroosopranist-ka Lapajne Helena zapoje pesmi: Brahns: če se lice ti nasmeje, Pavčlč: žanjica. Hildach: Pomlad. 4. Violinist Pianecki Zoran zaigra VIvaldl-Nacheaov koncert za violino v a-mohi. 5. Tone Petrorčič zaooie Pucclnljevo arijo Colllna Iz onere »Boheme«, Verdijevo kavatino iz ops-e Emani ln Beethovnovo arijo Roc^a Iz opere Fidelio. 6. Mucha Božena zaigra na klavirju 32 Beethovnovih varljaclj. So pranistka Perdan Jeanetta zapoje Parči-čevo K. uspavanko, Pavčlčevo Pastirico in MeyerbeerJevo arijo paža iz opere Hu genoti. K sklepu zaigra violinist Pfeifer i^eon dva violinska sola tn sicer P.jchov Proslava letnice OBSTOJA SOKOLA I NA TABORU Danes dne 20. novembra ob 20. uri zabava s plesom I 13449 *£8MMB1 VSTOP PROST SOKOL PRIREDI II MIKLAVŽEV VEČER ZA MLADINO IN ODRASTLE V NEDELJO 4. DECEMBRA V KAZINL 13526 Plašče dobite po najnižjih cenah. — Moderna izdelava prvovrstnih šivilj in kroiačev. Izdelujemo tudi po meri. 13523 I. TOMŠIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta St. 38. Moja kosa je križavna, Moja dečva je veljavna, Njej ni v oeli vasi para, Odkar kupuje čevlje »JARA«. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta St. 20. 13400 Proti slinavki in parkljevki desinficirajte hleve, posode, roke, sploh vse, kar pride z živino v dotiko, a 13524 CAPORITOM. Prodaja DROGERIJA GREGORIC, — LJUBLJANA, Prešernova ulica 5. NOVOST! Pridem na dom ter Vam odstranim ea vedno brez bolečin in brez noža kurja očesa, bradavice in trdo kožo (Hornhaut). Ponudbe s točnim cenjenim naslovom in terminom na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kurje oko«. 13510 Kronični katarji so v hladnejši letni dobi posebno neprijetni pojavi. Naglo in z uspehom se proti njim borimo z gleichenberškimi zdravilnimi vrelci. Dobivajo se v lekarnah, drogerijah itd. Včasih moj želodec siten res je godec, pa ga hitro pomirim, ko se k Slamiču zglasim. 13434 SMUČARJI! - TURISTI! - ŠPORTNIKI! Z današnjim dnem smo otvorili v Selenburgovi ulici štev. 6 novo športno trgovino s priznanimi izdelki in potrebščinami iz tovarne B. KOLB, Vižmarje. Nudimo le vsestransko preizkušeno in solidno blago. Priporočamo se Vam, da nas obiščete ob vsaki potrebi in smo Vam s strokovnimi nasveti vedno na razpolago. 13508 B. Kolb ln Stane Predalič. Andante 1* n. sonate in istega skladatelja Preludij is III mite. Ravnateljstvo vabi k posetu produkcije. Začetek točno ob 18. v dvorani Filharmonlčne družbe. Vstop dovoljen proti nakupu programa, ki stane 2 Din in se dobi pred začetkom produkcije v veži poslopja. VEDNO NAJBOLJŠE in najcenejše nogavice kaLkor tudi vse modne potrebščine pri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. 377 Angloško-Jugoslovensko društvo v Ljubljani bi je zastavilo nalogo, delovati v smeri kulturnega zbližanja med obema narodoma Prirejalo bo tudi javna predavanja, ki naj dvignejo zanimanje našega naroda za pokrajine, preb.valstvo in kulturne pojave anglosaške kulturne sfere, to je onega velikega dela zemske površine, ki Je bil in je še pod vplivom idej in stremljenj, ki imajo svoj izvor v Veliki Britaniji. Pogoj poznavanja vsakega naroda je poznavanje pokrajine, ki je s prebivalstvom neločljivo zvezana in je ena Izmed kemponent, ki oblikujejo način življenja in značaj Ga. Fanny S. Copelando-va bo v četrtek 24. t m. predavala ob 18. v unlverznl zbornici v angleščini o pe-stosti britanske pokrajine (The Varlety of the British Landscape). Predvajala bo številne skloptične slike. Prejeli smo vest, da bo v kratkem izšla v Londonu brošura o Sloveniji, kj bo vsebovala več prispevkov onih članov društva »v«e Play Socletyc ki so letos poleti potovali po Sloveniji. tb— Dane« zadnjikrat »Rango« v Elitnem kinu Matici«. 2e dolgo nI ZKD nudila svojim zvestim pristašem tako lepega filma, kakor zdaj, ko predvaja v klan Matici krasni film iz eksotične Sumatre, film »Rango«. V tem filmu nam je pred-očena Idila življenja v čarobnem svetu nepredirnega pragozda, kjer domuje ob človeku kolonizatorju tiger ln druge najbolj divje zveri teh krajev. Vsebina je Izredno mikavna, predstavlja nam malega fantka, ki si je udomačil opico, mladega orangutana. Zvesto ga spremlja miadl tovariš po vseh njegovih potih, dokler ne pade v kremplje krvoločnega tigra. Poleg filma »Rango« je na programu zanimiva šaloigra s priljubljeno miško Mlcky, Iti bo nedvomno v veselje mladini In vsem posetnikom tokratnega lepega sporeda ZKD. Film se bo predvajal danes zadnjikrat ob 11. u— Koncert zagrebškega kvarteta v Ljubljani. Redka prilika se nam bo nudila r petek 25. L m ko bomo poslušali sloviti zagrebški kvartet v LJubljani. Dunaj Jih imenuje ognjevite, Izvrstno uigrane glasbenike i izredno ritmiko in prav bravu-rozno tehniko Budimpešta je pisala o njihovem koncertu: »štirje Izvrstni lnstrn-m on tal isti, dovršeno uigrani, ki frapirajo s svojo kristalizirano, gladko ln z največjo flneso podano igro.« Iz sporeda komornega večera, ki so ga zbrali za Ljubljano, že vidimo, da bo to znamenit dogodek v našem koncertnem življenju S tem večerom otvo-ri »Sloga« letošnjo sezono komornih koncertov. Vršil s*« bo koncert v veliki dvorani Lju/bljanskega dvora pri navadnih »Sloglnih« cenah n— Večer Dolenjeev. Družabni sestanek diuštva »Krke« v petek pri Mikliču pom-mi važen dogodek ne samo za kroniko tega društva, temveč tudi za LJubljano. Naval občinstva na večer »Krke« je bil tako velik, da ie bila velika kletna dvorana v kratkem nabito polna. Občinstvo pa je še in še prihajalo. Predsednik Roetan je po kratkem Dozdrav-nein govoru dal besedo konservatorju dr. Steletu, ki je tako zanimivo predaval, da bi ga še dolgo hoteb poslušati! Za njim ie ra-stopil sekstet pevcev in zapel več narodnih, ki so občinstvo zelo navdušile Ti mladi pevci bodo stalno peli v »Krki«. Slikar Jakac je vnovič dokazal, da zna presenečati. Njegove filmske slike so le prekmalu bile pri kraju-Občinstvo se je na lastne oči prepričalo, kako krasni so naši Gorjanci, odkoder je prelep razgled na Dolenjsko. Prepričalo se ie tudi pri prikazovanju slik Pugijeve proslave v Novem mestu, da zna Dolenjska častiti svoje sinove Tako med prikazovanjem slik kakor med prosto zabavo je igral jazz «t)de-on< in pripomogel, da ie ostalo orisrčno domače razpoloženje ves čas na višku. u_ O uspešnosti v gospodarstvu bo predava! danes ob 10.30 v radiu sotrudnik .Uspeha« revije za trgovsko znanost Ivo Zor. Vse poslovne ljudi opozarjamo na to predavanje, kl je polno pobude ln zdravih idej. n_ Novi začotrvlikl plesni tečaj Jenkove šole v Kazini se prične Jutri v ponedeljek ob 20. Prijave dam ln gospodov dnevno zvečer. u— Delavski oder »Svobode« nprizori dT-ko, referent za fer prakso Sandalj Vukv šin, arhivar Pust Ivan, revizorji Phrtarlč Ivo, Čeh Karel in Munaa Tine, častno raz. sodišče. Pelko Mato, Pintarič Ivo ln žtra>-har France, namestnik Arar $van. Elegantne cenene in OBLEKE dobite le pri Drago Gorap & Co. KONFEKCIJA 13522 BUklošičeva cesta št. 16, L nadstr. Zaprta cesta. V ponedeljek ln torek bo cesta čez železnico pri Kemični tovarni v Mostah zaprta od 8. do 17. nre za vožnjo, vendar bo pa za pešce prehodna. u— Izpremesnba v gostilniški obrti. Znano gostilno v Kersnikovi ulici nasproti novozgrajenega Vajeniškega doma je prevzel g, Vinko Ravnihar, bivši natakar pri Stefamv Več glej v oglasnem delu lista! u— Vidovdanska ce^ta zaprta. Od 21- L nv dalje bo Vidovdanska cesta zaradi tlakovanja od Komenskega ulice do Tabora zaprta za vozni promet u— živilski trg Je bil včeraj t!>ab mrazu precej živahen. Cene krompirju tn zeV natim glavam se niso izprej^ jlle. Jabo k Je bilo na veliko zoero. Izbran* ia lepa jabolka so bila po 4 Dli, ostala pa od 1.50 do 3 Din. Kostanja ni ollo. Ze.enjj*-ve je bilo precej. Motovileč Je *»il po 1 59 Din merica. Na gobjem odle.ki Je h.!c mnogo sivk, ki so jih goba.-lee pounjai« najprej po 1.50 Din. pozneje pa calo p» 0.50 Din. Poleg sivk Je bilo ne^aj te čr-vivih Jurčkov. Merica po 4 Din. Dalje Je bilo mnogo štorovk 1 po 1 Din 1'crutn'na in jajca imajo stalno ceno. Meso te za enkrat ni podražilo. ZVOČNI KINO IDEAL WILHELM D1TEELE Lissi \rr,a — Anton Poitner v filmu iz aoa.sk.ega podzemlja velemesta se nadaljuje... Danes (v nedeljo) ob 3., S-, 7. ta 9. uri. >i_ Nov kotel za topljer.j« smole in n»-pravljanje asfalta je postavila t Ljubljano znana zarebška tvrdka Anton Reš. Velik kotel je montiran na vozu z sruml-jastimi kolesi ter *>e s kjijsfco vpiego lahko prevaža Iz kraja r kraj. Tvidka Reš je začela asfaltirati nedivno razdrti hodnik v Prešernovi ulici. u_ Dve tatvini. V sobo sobarice Ane Ježeve t Florjanski ulici 4 »e je splazila neznana oseba ln Izmaknila Ježevi plašč s plišastim ovratnikom. — Katarini Luk-manovi je nezuan človek odnosel s atoj niče za Mahrovo hišo i.a Vodn.kovem trgu ročno torbico z okrog 1000 ~)!n a franki. tt— Jadranjani! V torek 22. t m bo ob 20. članski sestanek, na katerem to predaval g. dr. Ivan Lah. Ob 30 letnici naro lno-radikalne struje.« Tovariši, ne zamudite tega pomembnega predavanja in bodite točni! u— Klub Jugoslovensklh primorskih akademikov bo imel v ponedeljek ob 20. (Gledališka 8/1) sestanek s predavanjem: »Kultura kot glavn faktor v boju naro. da za obstanek.« Točnost! n— Eksperimentalni psilioijrafolog Karmah samo še kratek Čas v Ljubljani. Hotel »Soča«. Odgovarja tudi na doSlo korespondenco. Gostilničerski je izšel Gostilničarji ga dobe pri pristojnih zadrugah ali v Tiskarni Sava, Kranj. Cena v platno vezani knjigi Din 32.—. 13528 \ Mela 99 družba z o. z. otvarja r ponedeljek podružnico na Tyrševi cesti 20 za damske modne predmete in fine pletenine lastnega izdelka. 13533 Učiteljske vdove in sirote, članice bivšega Učiteljskega Vdovskega društva, prejmejo običajno podporo gotovo pred 6. decembrom. Uprava Učiteljssega doma v Ljubljani. u— člane Fotokluba LJubljana, ki še niso dvignili na obeh zadnjih razstavah razstavljenih slik, opozarjamo, da so v klubovem lokalu (Levstikova ulica), kjer jih lahko dobe vsak večer. Odbor. u — Električna zadruga r Šiški obvešča svoje konsumente, da bo danes centrala prekinila tok med 8. in 9. uro za 10 minut in popoldne od 13. do 15. ure u— V petih urah vse družabne ple6e letošnje sezone Vas nauči edino mojster Jenko v Kazini. Informacije in pouk celodnevno. Lavendeit EuttermUh, Idol, Chypre so najboljša za negovanje lica. 329 n— Tečaj za tkanje perzijskih preprog se prične v ponedeljek, 21. t m- na državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. u__Ob prilikj nedeljske promenade vas vabim, da si ogledate specielno razstavo kravat v notranjih prostorih trgovine Kette, Aleksandrova cesta. u— Kavarna »Central« danes do 4. zjutraj odprta. t! / U t 5 Trii® DOfi«; Tdef-oa 33-87 M »rt ha Eggerth m Gaetav FtMmA v pe*mi i.n ljubezni s r Vain pred stavita -v br«t=ai i>pere>t* Pesem, poljub, delde PredstaTe: Dan« ob 15 Ti. 18. Id Ž0. ari. Jutri ob Ž0. uri. Helija: Geaa r. Bo!wary. Pn neb prwi?taTah »F«xc zroini tednik. Pnde- Moja žena bohštaplerica CEJN£- i ao, 8,6,5,4 u— Norveško ribje olje dobite vedno sveže v -novootvorjeni *d.rogerijj Hafner, Celovška 44, Ljubfjana. u,— Pristno štajersko novo vino od 5 1 naprej Po 6 Din čez ulico, a po 7 Din liter toči gostilna Svetič, Gerbičeva ulica 7 (pri Kolezijl). u— Pisarniški prostori primerni tudi za modni salon, zastopstva, obstoječi Iz 3 sob b posebnim vhodom v mezzaninu palače Ljubljanske kreditne banke v neposredni bližini glavne pošte se oddajo takoj. Električna razsvetljava, centralna kurjava, topla voda. Poizve se pri Aloma Company. d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/1. Iz Maribora a-— Ljudsko vseučilišče. V petetk 25. L m. bo proslava velikega filozofa Spinoze. Predaval bo rektor zagrebškega vseučilišča g. dr. Bazala. a— Psi pnjatelji mladine bodo posetili danes ob 16. koncert naših Cicibanov v dvorani Uniona. Zlasti lep bo nastop srč-kanih palčkov, ki zidaio hišico revnemu dečku. a— Za povzdigo drsalnega športa v Mariboru. Mestno olepševalno društvo je imelo v petek zvečer sejo. Vodstvo je prevzel v odsotnosti župana podpredsednik Knop. Na seji se je razpravljalo o ureditvi modernega drsališča v Mariboru, upoštevajoč vse lanskoletne želje in pritožbe mariborskih drsalcev ter je prišlo do soglasnih sikilepov. Ker so stroškii »a vzdrževanje dveh drsalisč, manjšega v parku in večjega pri Treh ribnikih, preveliki, se bo drsališče v parku opustilo, zato sc br. pa uredil« drsališče pni Treh ribnikih tako. da bo ustrezajo vsem potrebam tega športa. Poskrbljeno bo za zadostno varnost in zato bo drsališče razdeljeno na štiri dele Prv» prostor bo rezervian za umetno drsanje, na eni strani bo drsališče za doco ln za začetnike, na drugi strani za izurjene drsalce, zadnji prostor pa bo namenjen za razne športne Igre na ledu. Tudi bo drsališče zadosti razsvetljeno. Uredili bodo Vremensko naročilo IS novembra. Meteorološkega zavoda v Ljubljari Številke za označbo traja pomenijo: 1. Caa opazovanja 2 stanje oarometra 3. temperatura, 4. relativna naga ? %. 6. »mer I it brzino vetra. 6 oblačnost 1_10. 7 vrsta padavin. 8 padavine ? mm. — Temperatura: prve 4tevUk 10 Din in avizo za pošiljko žarnic. Avizo je kmalu našel neki poetrešček, denar pa je Izginil brez sledu. Ce je kdo morda videl, da je kak pa-samt pobral zavitek z denarjem, naj to sporoči predstiojmištvu mestne policije. e— Obrtniki v občini Celje—okolic*, ki so oddali obrtne liste zaradi registriranja pri sreskem načelstvu, naj jih dvignejo v občinskem uradu na Bregu. e— IMšeče vijolice je prinesla ▼ našo celjsko podiružinico vdova po nadrevidemtu državnih železni ga. Ana Pabstova lz Vodnikove ulice. Našla jih je na dvojem vrtu na Starem gradu e— V celjski bolnici je umri 13-letni Ivan Racman, sin malega posestnika v Jurkloštru. za grižo. Njegov brat je nedavno umrl za isto boleznijo, v celjski bolnici pa se zdravijo oče, mati in sestra, ki •so tudi oboleli za grižo. e— Mestni kjno Danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. izvrstna zvočna vojaška komedija »Rekrut Kačmarek« z znanim ko. mBoom Frteem BetaJteem, jutri ob 20.30 pa senzacionalni kriminalni zvočni film »Zimiker« po romanu E. Wallacea. Pri vseh predstavah Foxorv zvočni žurnaL Iz Škofje Loke DR. ELZA SOSS ORDINIRA odslej v ŠKOFJI LOKI za SPLOŠNO ZDRAVSTVO in ZOBO- ZDRAVNIŠTVO (pri Balantu, kjer prej dr. Jože Rant) 13518 Iz Trbovelj t— Rudniška bolnica ln trboveljsko prebivalstvo. Na zadevno poročilo v našem listu smo prejeli od kompetentne strani pojasnilo, da je bila rudniška bolnišnica zgrajena in opremljena le s prispevki za bolniško blagajno ln da nI ničesar prispevala ne država ne kaka kor-poracija. Bolnišnica je tedaj izključna last bratovske skladnice, kj ima tudi edino pravico z njo razpolagati. Naš dopis ni imel namena temu oporekati, pač pa se nam vidi nesocialno in nehumano, da stoji naša krasna in najmoderneje urejena bolnišnica do 2 tretjini prazna, med tem ko morajo druge bolnišnice odklanjati bolnike zaradi pomanjkanja prostora. Ako bj rudniška bolnišnica sprejemala tudi bolnike nerudarje, bi nikakor ne bila ogrožena v svoji lastninski pravici, storila 'bi pa veliko človekoljubno delo napram bližnjemu. Zelo ozkosrčno in tudi nesocialno bi bilo, ako bi se obseg bolnišnice odnosno staled oseibja zmanjšal samo radi tega, ker ni zadosti upravičenih reflektantov. Število 30 dnevno se nam vidi na vsak način majhno glede na veliko število rudarjev in nameščencev. Razume se, da ne bi smela pasti oskrba privatnih bolnikov na breme bratovske skladnice, odnosno rudarskega delavstva in nameščen stva. Oskrbni stroški za privatne bolnike bj morali biti nsuierno tlBJ1 od enih aa delavstvo hi nameščenstvo. Na tak način bi »e dalo to vprašanje prav lahko urediti. Bratov-ska skladnica bi ne imela nikake škode, bolnišnica kot taka pa bi v polni meri služIla 6vojemu namenu. t— Osebna vest. Lunder-Kobal Vera, učiteljica pripravnica za ženska ročna dela v Trbovljah, je z odličnim uspehom napravila dTŽavni strokovni izpit za učiteljico ženskih ročnih del pred izpraševalno komisijo na višji ženski obrtni šoli v Beogradu. Iz Hrastnika h— Sokol v Hrastniku ponovi danes v nedeljo ob 17. že petič burko »Trije vaški svetnikic na odru Sokolskega doma. Gostovala bosta dva gosta iz Krškega. h— V kinu Narodnem domu ne bo danes v nedeljo nobenih predstav. Iz Krškega kr— G. Anton Pliberšek, dentist, se je naselil v Krškem v hiši g. Ahčina, kjer Izvršuje redno vse zobne ordinacije. Iz Ptuja j— Karambol avtomobilistov. Ko se je pred dnevi pripeljal iz Ruš g Franeeš Ivan s tovornim avtom v Št Janž na Dravskem polju in hotel zapeljati preko ceste na dvorišče trsovca s. Krfipla Jakoba, je v i6tem trenutku privozil nasproti osebni avto g Gvidona Naumana iz Turškega vrha pri Zavrču. Ker je privozil izza ovinka, je šele v zadnjem hipu zapazil tovorni avto. ki se zaradi ne-okretnosti ni mogel več umakniti. G. Neu-manu se je avtu sicer ognil, vendar ie s svojim avtom zardel v drevo. Potnikom, ki so bili v avtu. se k sreči ni nič pripetilo, pač pa ie bil osebni avto močno pokvarjen. j— Meroizksni nrad v Mariboru ie imel v Ptuju uradni dan in je ugotovil pri 17 gostilničarjih. da niso imeli že tri leta svojih sodov žieesanih. Proti njim ie podana ovadba. j— Kino Rdefi kril« bo predvaial danes ob 17. veseloigro »Pester Vo«s kol tat milijonov«, ob 20. pa velefilm »Atlantic««. iz življenja na deželi DOL PRI LJUBLJANI V nedeljo 13. t. m dopoldne se je vršil v Dolu dobro obiskani shod. katerega sklicateljica ie bila krajevna organizacija JRKD v Dolu. Shod, na kalerem sta govorila senator g. dr. Rožič ln narodni poslanec g. Konian, je v splošnem ostavil dober vtisk tudi na pristaše, ki pripadajo današnji opoziciji. Gg. govornika, ki sta bila deležna viharnega odobravanja, sta navzoč-nim objasnila smernice in delovanj« vlade. Vsi na delo sožno z roko v roki! — Sokol-ska četa priredi danes burko »Izgubljeni pa zopel najdeni može ob 15. v prostorih Sokol-ske čete. Vabljeni vsi! GORNJI GRAD. Prihodnja seja »reškega odbora JRKD bo v nedeljo 27. t m. na Ljubnem ob Savinji na domu g. Franca Bačuaa ob 12.30. Dnevni red bo obsegal poročiia funkcionarjev in sklepanje o raznih aktualnih zadevah, osobilo ludi razgovor o projektu novega zakona v občinah in o perečih davčnih vprašanjih Člani odbora se naprošajo, da se seje polnoštevilno udeleže. LJl BNTO NA GORENJSKEM. Pod naslovom »Savski most na Otočah« je bil pri-tfbčen v »Jutru« dopis, ki osvetljuje razmere pri tem mostu. Zaradi raznih pritožb, ki so bile naperjene proti pobiranju mostnine od strani lastnikov mostu, in pa zaradi mostu, preko katerega ni bilo mogoče otvoriti avtobusnega prometa, so storila oblastva m rada že leta 1938. ukrepe, ki so na koncu koncev imeli ta uspeh, da bo zadeva s tem mostom končno rešena. Na podlagi sestanka vseh prizadetih in sklepov tega sestanka 3. marca 1931, je kraljevska bans>ka uprava odločila, da morajo oskrbo vati ta most občine Ovšiše, Mošnje in Ljub no s prispevki sreskega cestnega odbora in privatnih interes en to v. ki uporabljajo tu most Ker so pa bili stroški aa upravljanj* mostu za prizadete tri občine dol«>čeni ta leo visoko, da bi jih te občine ne mogle kriti, je dala občina Ljubno iniciativo za nov dogovor, po katerem oskrbuje ta most v Otočah občina Ljubno ter za vzdrževanje mostu-pobira prispevke od porabnikov mostu in zbira sklad za novi želez obe tonski most. Tako se bodo začeli 1. aprila 1. 1933 na podlagi odločbe kraljevske banske upora ve od 23. septembra letos pobirati odobreni privocvki. ki bodo razvidni na deski ob mostu. Most je v slabem stanju, saj se ni temeljito popravljal že davno ne, dasi so imeli lastniki mostu izdano dovoljenje xa pobiranje mostnine v vzdrževanje mostu v dobrem stanju. Raziuimljivo je, da bo občina Ljubno, kakor hitro bo nabran iz prispe v kov potreben kapital, most ptičeJa temeljito popravljati, da bo končno sposoben tu di za avtobusni promet. Dokler pa ni de narja, se delo ne more pričeti, kajti proračun za nujna popravila znaša okrog 30 tisoč Din in nikdo brez denarja v teh kritičnih časih ne dela. Toliko pojasnil javnosti. da bo poučena o pravem stanju, za-'kaj se ne prične popravilo. — I. A. ORLA VAS PRI BRASLOVCAH. Sadna sezona je minila. Razveseljivo je dejstvo, da so pričeli ljudje sadje v večji meri sušiti in počasi opuščajo kuhanje žga-nia iiz češpelj. V lani zgrajeni ln šele letos čisto dovršeni modemi sadni sušilnici se je posušilo okrog 600 mernikov češpelj po prav nizki ceni. Ce bi bila sušilnica več-ia. bi sc iih bilo posušilo še trikrat toliko, saj ni daleč oikrog nobene druge sušilnice. — Tukajšnja sokoLka četa pripravlja za 4. decembra telovadno akademijo v proslavo praznika narodnega uedinjenja. Nastopijo vsi oddelki s prav zanimivim sporedom. — V kratkem sta nas zaipustili dve vrli članici Sokola, sesrtri Plasikanova Angela in Povšetova Ljudmila. Prva se je poročila v Celje, druga v Maribor. Obilo sreče1 POLJCANE. Danes bo ▼ Hartnerjevi gostilni ob 15 shod. Poslanec g. Krejči bo poročal o važnejših političnih vprašanjih, za-devajočih kmeta in ostale stanove. Po6etite shod v čim večjem številu 1 RADEČE. Krajevna organizacija JRKD je imela v četrtek na novo zgrajenem kegljišču g. Erjavca prvi prijateljski se tanek, ki je bil prav dobro obiskan. Predsednik g. Polanc Anton je v lepih besedah pojasnil pomen teh sestankov s prošnjo, da bi se jih člami polnoštevilno udeleževali Povedal je, da se bodo sestanki vršili čim češče zaradi bližjega se-znavanja in razvedrila v dolgih zimskih večerih. Nato je povzel besedo g. Černe Franjo in v kratkih besedah pojasnil današnje politične in gospodarske razmere. Oba govornika sta tudi pozivala članstvo, da pridobi organizaciji čim več članstva. Tajnik g. Pre-meretein je naposled orisal še organizalorič-no delo, nato pa se je razvila prav prijetna zabava. RADOVLJICA Krajevni odbor Organizacije vojnih invalidov se zahvaljuje cenjeiilu darovalcem, ki 90 prispevali denarne zneske za spominske žeblje v drog zastave, ki jo je blagovolil podariti Nj. Vel. kralj Aleksander osrednjemu odboru Udruženja vojnih invalidov v Beogradu. SV JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Tukajšnje gasilno društvo je imelo t nedeljo 13. t m. blagoslovitev gasilnega avta. Po blago slovitvi je bil prijateljski sestanek, ki ee ga je udeležil poleg večjega števila gasilcev iz Gabria in Slivnice tudi g Vengust iz Celja, ki je v lekem nagovoru označil velik pomen nove pridobitve Pred dvema letoma ie društvo kupilo motorno brizgalno, zdaj pa avto. kar jc pač znak velike agilnosti društva, zlasti pa neumornega predsednika in načelnika g. Franca Godca. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi danes ob 13.30 na lepem vrtu veletrgovca g. Josipa Verliča praktično predavanje o pravilnem sajenju visokodebelnih in pritličnih sadnih dreves. Predaval bo na mestu podružnični predsednik g. Lenard Frido. Vabijo se gospodarji in ljubitelji sadnega drevja. tMoK$:]'vo kvinteta ČEKA USKK0MUR DOSTuPNA. Standard RADIO Elektro-dinamski zvočnik. Prejem valov od 200— 2000 metrov E %ORD Močan sprejem in dovršeno 1 e p zvok. I Alpinski kdedar »Iz naših krajev« Fotoamater Cveto Švigelj si je v hitrem času in mlad pridobil sloves. Dr. Julius Kugy sodi o Cvetku šv.igljn takole — samo kratek odstavek prevedemo v slovenščino: ». nikdar še nisem videl tako lepiih slik. Najlepše so, ki sem jm t daj prejel Nem in z občudovaniam stoji Repertoarji DR \MA Začetek ob 20 Nedelja 20. Ob 15. Srce igračk. Mladinska igra. Izven. — Ob 20. Veseli vinograd. Izven- Pon^InM«k. 21-: Gospa Inger, C. OP URA Začetek ob 20. Nedelja. 20-: Ob 15. Rigoletto. Izven. Zniža ne cene. — Ob 20.: Viktorija in njen hu-zar. Izven, nižane cene Ponedeljek. 21.: Plesni večer Kat1<» Dela- kove. Izven. Znižane cene * Ljubljanska drama. Danes ob 16. prva re-priza Golieve ljubke mladinske igre »Srce igračk«, ob 20. pa Zuckuiayerjev »Veseli vinograd«. Obe predstvi sta izven abonmaja po običajnih dramskih cenah. Abonenti C bodo imeli v ponedeljek za svoj abonma predstavo Ibsenove drame »Gospa Inger«. Ljubljanska opera. Danes ob 15. opera »Rigoletto«- Naslovno vlogo bo pel Robert Primožič. grofa Man lovskega Svetozar Banovec, Sparafueila Drago Zupan, Gildo Oberwalder-jeva, Magdaleno Kogojeva. Dirigira Anton NeffaL Zvečer ob 20. priljubljena opereta »Viktorija in njen huzar«. Zasedba glavnih vlog izvrstna. Naslovno vlogo bosta pela Po-ličeva in Gostič, ameriškega poslanika Drago Zupan, nadalje nastopijo še Peček, Janko. Simončič, Ribičeva in Španova. Za obe nedeljski predstavi znižane operne cene. Režijo »Viktorije« vodi letos Zupan, dirigira pa dr. Švara. — Katja Delakova bo imela drugi plesni večer v ponedljek Na večer, ki obeta biti pravi umetniški užitek, že danes opozarjamo. Pri klavirju Gallatia. Osnutke za nove kostume je izdelal Ljubivoj Ravnikar. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Nedelja, 20-: Ob pol 11.: Dijaška koncertna matineja — Ob 20 koncert BrandMria. Ponedeljek, 21.: Zaprto- Torek, 22.: Gospa ministrovka. C. * Priljubljeni trio-Brandl. ki si Je v poslednjem času pridobil s svojimi koncerti v inozemstvu odličen sloves, koncertira danes v gledališču. Dopoldne ob pol 11. bo matineja za dijaštvo, Cene 2 do 7 Din. Sodelujeta poleg Brandloveca tria tudi gdč. prof. Vedra-lova (petje spremlja na klavirju g. prof. Mirk) in učenka ee. Brandlove gdč. Reiser- jeva (gosli). _ Zvečer ob 20. bo koncert z izbranim sporedom, ki obsega Mendelssohna. Handla, Halvorsena in Rusa Arenskega. CELJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Nedelja, 20. ob 16-: Celjski grofje. Zmerne povišane cene — Ob pol 21.: Frideri ka Gostovanje Narodnega glp^iSča « Mariboru. ★ Za dvojno gostovanje mariborskega gleda-lišča r Celju je na razpolago še nekaj lož. Ker bo posebno za popoldansko predstavo »Celjskih grofov« iz okolice velik dotok, priporočamo, da si nabavite vstopnice že prej Pri vereč. predstavi. Leharievi opereti »Frideriki«, bo sodeloval v orkestru s harfo znani Rodbenik g. Lukež. Fotoamater Cveto švigelj, ki pripravlja pr*l alpinski koledar »I? našib krajev« vsak pred njim,, vsak Je očaran Navla-šen sem od njih. Vse te slike so mo;strs> rine. Imam že več sto slik, a te so doslej najlepše V vsej Nemčiji Jih obč^ltt- jejo.. .< Cveto Svigielj j« imel te tepe asoeb« v Zagrebu, v Pra^i. r Monakovem, na Dunaju ln dmgod, kjer uživa slovea umetnika zrelega dela in znanja. Z veseljem bo javnost sprejcia novj koledar naših kraj«v«, kjer so reproduciraae v La-krotisku najlepše njegove slike. Nada je bodo v koledarja zastopani: Ivan Tavčar s krasnim: posnetki zime in poletja, s Pohorja, a Kamniških jn Julijskih Alp, Jože Kunaver nam pričara blejske lepote. Bled lepo posneti, je trd oreh za t<-lo-amaterja, kar pa je Kunaver rešil oi-č-no. Slede štirje mlajši še manj znani, a Izvrstni amaterji: Fran Rebernak Dušan Medved Franjo Avčin tn Marko Fr.an, slednjič nam Sandi Wiss.ak s smučini prinese marsikaj lepega. Takega koledarja še nismo imeli, krasnih bakrotiskoi se lahko veselimo. V kratkem bomo lobiil najlepši dar, ki ga more dati umetnik, rodno grudo, gledano z ljubečim očesom. Filmska umetnica Bergi ?ierjeva Ljubljana, 19 novembra Ljubljana .'ima zopet priliko, videti ln poslušati slovečo filmsko 'graifo uimett-aico Elizabeto Bergnerjevo. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da so filmski zvezdniki in zvezdnice tako visoke unet-niške kvalitete bele vrane. Sinoči je Elitni kino Matice začel vrteti njen tlim »Zasanjane ustne«, kj je pretresljiva ljubezenska tragedija poročene žene (B^rg-nerjeva) 2ena ljubi svojega moža Petra in se obenem zaljubi v Petrovega prijatelja violinskega umetnika Mihaela Silen boj nastane v njej in ta boj nam pod-ija Bergnerjeva s svojo lepo prirodno Igro tako živo in resnično, da mora z njo vred doživljati igro tudi občinstvo samo. Bergnerjeva nam ni pokazala lahkomiselne žene, ki se v svoji blodn. strasti na slepo meče ljubimcem v naročje, nego nam je ustvarila tip, ki ga premaga čudno naključje kljub srečnemu zakonu Neizmerna je njena ljubezen do Mihaela, vendar svojega Petra ne more zapustiti, zlasti ne potem, ko je zbolel in potreboval njene nege Vse noči prebed! pri njem in sama opeša Silen je prizor, ko nesreč-nica zasp,; na fotelju poleg moževe postelje in sanja, da je moža zastrupila Ko se iz strašnih sanj zbudi, je njeno veselje brezkončno, sa-j je Peter živ V tem prizoru je igra Bergnerjeve na višku. Neprestano kliče in objemava svojega Pe-trčka Vsak gib umetnice je na mestu, vsaka beseda je doživljena, resnična Njeno usmiljenje do Petra je tako pristno, da doživljamo edino možen zaključek tragedije: v smrt. samo da ne bo Peter izvedel za njeno nezvestobo Snov Igre sama na sebi je resna, globoka in bi je kaka filmska zvezdnica iz operete ne mogla podati s tako prepričevalno silo kakršno vidimo pri Bergnerje-vi. žen; s čutečo dušo. ki vsa eor' v njenih velikih prosečih očeh Ime Bergnerjeve in sloves njene velike umetnost1 bosta nedvomno polnila kino Matico, dokler se bo predvajal ta film ?*>«tani In ostani član Vodnikove družbe 2 Izprehod v Slovenske gorice Sv. BoLfunk, učitelj i/n vzgojitelj nemškega kralja in cesarja Henrika, je bil srednjeveškim posvetnim mogotcem v naših deželah brez dvoma zelo mil in drag; istoTako tudi Henrik sam, njegova žena Kunigunda (Kungota) in pa sv. Lovrenc, na koje praznik je bil cesar Henrik v krvavi bitki potolkel divj'e Ogre. Izprehajajo se po našem Pohorju, p« Dravskem polju, po Halozah ali po Slov goricah, povsod boš naletel na cerkvice iz srednjega veka, kojih glavni oltarji so posvečeni enemu izmed njih, ki je potem ravno zaradi tega s časom izporiniil s svojim imenom prvotno pristno ime naselbine ln ji vsilili svoje lastno ali popolnoma al.1 vsaj deloma. Vas Sv Bolfenk na Kogiu, čeravno oibsega še danes poleg cerkve Sv. Botfenka in žup-nišča samo kake štiri hiiše z ljudsko šolo, trgovino, gostilno in posojilnico, je prvotno ime ,Kog< še ohranila kakor tudi bližnji Hum z belo cerkvico st. Ivana, obenem pa je tesno združena po svojem imenu s Sv. Boifenkom, medtem ko je bližnji Jeruzalem aLi Betlehem že do cela pogreznll v pozabljenje staro slovensko »me kraja tn hrfba. Tam, kjer .te Bolfenški hrib, dvigajoč se kakor nairaj pomaknjeno stražišče Slov goric ln Prleklje, nagnjen proti Dravi, gleda na široko ravnico, t katero se polagoma izgubljajo vinski brežuljki; ozira se na rodovitna žitna polja, na svetlo bukovje, hrastje ln dobje, pa tu-dl na temnoze. leno borovje, ti pred njim vse valovi ka kor lahno razgibana morska gladina; razliva svoj blagoslov preko treh občin s številnimi seKšči ln vasmi. Jastrebe!, Vitan in Vodranc, _ kj v senci gostih sadovnjakov tvorijo nepremične otoke v valovitem, nemirnem morju. V nasprotni smerj pa gre in sega njegov pogled in razgled prav tja v osrčje in središče Slov. goric. To, kar popotnik tn vse vidi tn najde: skrbno obdelane vinske gorice, ki rodijo vsako leto najtžlaffrtnejšo kapljico v ceK naši državi; na njihovih slemenih ln pobočji, ki nudijo čudovito lepe, pestre in obsežne razglede, bele cerkvice z rdečimi kon častim i stolpičkL, obdane od razkropljen h gosposkih dvorcev m pri prostih, a snažnih vimičarskih hišic in zidanic; med posameznimi goricami tihe, zelene dolinice ob žruiborečih potočkih Ln obširnejše ravnice z rodovitnim) polji in Inteligentno ljudstvo, ki mn Je 3lovanska gostoljubnost ln siovenska pesem nadvse in ki je našemu narodu dalo že mnogo znamenit® mož; pona.iveč posamič na goricah blisu cerkva stoječe, od daleč vidne jagnjed-i ,paiime« Tekma se bo odigrala danes ob 14.30 na igrišču Primorja Športnikom in športu naklonjeno občinstvo je znano, za kaj bo šlo: Rapid bo s to tekmo posegel prvič v podsavezno prvenstvo in si bo seveda skušal že v začetku zagotovita potrebne točke. V kvalifikacijskih tekmah je do®3aj poka z*?1 da je n* v-'?Vu, imenovane pravi svarilni prst božji; pa še dve moderni železnici, kojih ena te do Središča, druga do Ivanjkovcev pripelje in tako na prag ,in pred vrata, sKozi katera ti je trefoa, če hočeš z ene ali druge strani peš dospeti pred svetlo, visoko čelo in pod veseiorazgiban stolp cerkve sv. Bolfen.ka na Kogu: to to še marsikatera druga za-nimiivost cele pokrajine bo vsakogar, kdor je kdaj semkaj zašel, vsaao leto z nova zvabilo v svojo sredino. Cerkev, mična ln idilična kakor cela njena okolica an gorice, ki jih njen zaščitnik sv. Bolfenk, varuhe toče, strele, nevihte in drug:h nezgod, bližnji Hum, Sv. Miklavž Ln Jeruzalemski grič. Pleši vica, Ilovščak, Kalvanja, Mrzlo polje, Ploviščak, Babji klanec, Kodoiičeva klumpa, Cerovec, Svetinj-ski in Veličanski griči, Kiuk, Mala gora ln G-omiJa so pač znani po vina, ki ga dajejo njhove trte. Manj znano pa je, da na sončnem in svetlem pokopališču, fcl ga zagle-daš na levo pred vhodom v BoLfenkovo cerkev na Kogu.. počiva »večni popotnik Slovenskih goric«, pesnik in pisatelj slovenski Božidar Flegerič, ki so ga tam kot domačina zagrebli v duhtečo zemljo sredi težko obloženih trsov 1. 1907. Kdor ima kaj smisla za ono pristno poezijo, ki je iz domače grude vzklila, na njej vzrastla in bo zato tudi v domačem ljudstvu ostala, ta naj obišče Sv. Bolfenk a na Kogu, grob Božidarja Flegeriča im naj oe pozabi prinesti s seboj v počaščanje njegovega spomina tudi njegove pesmi. Slišal bo peti pokoianega. nemnga pesnika slišal bo peti smejoče se vinograde ln glasne klojx>t-ce, zapel ln zavriskal bo sam z njim ln vzkliknil: Lepo je pri Sv. Bolfenku na Kogu. Ko se vračaš, ne moreš takoj na grob Stanka Vraza — saj ne ležd pokopan v Slov. goricah - pač pa lahko greš na njegov dom, na Cerovec. Ko si tam si ogledal v njegovi rojstni hiši skromni muzej, fci naj spominja na zgodnega in velikega borca za naše uedlnjenje, malo pogledal v nje gove ,DjuJab>ije< b vpisano prlpomibo: .Tako deiiuje duh velikega moža po njegovi smrti« in si tudi saim .postavil svoje ime v spominsko knjigo, ne smeš prej domov, dokler si nisi prepisa! besed, k] jih je pred sto ieti sosed Sv Bolfemka na Kogn ta Rož. Flegenlča, naš Stanko Vraz, zakll-oal vsem Slovanom: Tko se 1 Jed&n danak' čist borlo za slavo, Tomu neče nikad minut venac glavu. Dr. Franc MiliSč. Primcrju pa se danes smeMJa prilika prvega mesta na podsaveznd lestvici — v primeru, da porazi Raplda. Na kooki so torej za oba kluba velike športne dobrine in zato je pričakovati ljute, a obenem tudi fair tekme. Obiskujimo naša igrišča bolj pogosto tn vrnimo se k lepemu nogometnemu apor-. tu. Pojdimo, ne bo nam žafl! Kolcmiako tn motodklMlteo dndtv* »Sava« v Ljubljani bo umeio danes v spodnjih prostorih hotela »Bellevue« ob 15. športni pr.jateljBki sestanek, na katerem se bodo razdelila darila dirkačem zmagovalcem ki so se udeležili letošnjih dirk »Save« kakor tudi dirk pododbora Ljubljane, 2SK Hermesa in kolesarskega društva Sore iz St. Vida. Prijatelji Kolesarskega športa se vab jo, da se tega sestanka v čim večjem številu udeleže. Prvi smučarski tečaj SPD na suhem je bil v četrtek. Prostrana telovadnica srednje tehnične šole je bila prepolna smučarjev in smučark in posamezne vaje so se izvedle imenitno pod izkušenim vod-S5tv\>m g. Kvedra. Vaje so sila zanimive m ni čuda, da se po prvem te'.v/vadnem večeru javljajo še novi udeleženci. Zato bosta od prihodnjega tedna da'je drva telovadna večera: za dame ob sredah, za go-sipode ob četrtkih, vsakokrat od 20. do 21. v telovadnic' srednje tehnične šole. Pristojbina 10 Din Prijave se sprejemajo v pisarni SPD. Masarykova cesta 14./I (palača G-ra<*ke). Jugoslovanska akademska flrončarska organizacija. Poz varno vse odbornike ta poverjenike, ki so bili določeni na Izrednem občnem zfooru, da se gotovo udeleže seje v ponedeljek 21. t m. Ob 18. v elektrotehnični risailnlcl na tehniki. Zaradi važnost' je udeležba obvezna. Smučarski klub Ljubljana poetfva vse črtane tehničnega odbora in člane sodnike, da se zanesljivo udeležijo važne seje 21. t. m. v damsikl sobi kavarne Bmone. Tekmovalci, ki niso še oddali svojih prijav za tečaje, naj jih oddajo g. Kttrnerju pri tv. Goreč naipoizneje v ponedeljek. Sestanek vseh saveznih ln podsaveznfh nogometnih sodnikov bo v četrtek 24 t m. ob 20. v klubov! sobd v hotelu »Evropi« v Celju. Tega obveznega sestanka naj se udeležijo tudi prijavljeni kandidati za stranske sodlnlke. Sodniki, kfl ne bodo prihajali redno k sejam, bodo Izključen!. Službeno Iz LNP. Ker SK Svoboda. LJufbi.iana, nd pristala na odigran je pomladne revanžne prvenstvene tekme z Železničarjem že za 20 XI, se tekma Svo boda : Železničar v Mariboru ne vrffl. O tem se obvešča tudi sodnik g. Deržaj. — Predsedstvo LNP. SK Ilirija (nogometna sekcija). Za e. kar v smučarstvu spioh kaj pomeni To pomeni za nas ko bomo nastopili kot tekmovale; da nas ne čakaiO lovorike Nič ne de. važno je da pojdemo! V hudi mednarodn konkurenci bndo naši tekmovalci dobili ono tekmovalno rutino, brez katere so uspehi na svetovnih športnih prireditvah, v borbi z zasurpnik: velikih narodov, nemogoči Zato naj naši klubi, od najmanjšega preko podsavezov do saveza, uvažujejo, da je pred durmi mednarodna smučarska priredi ev, na kateri naši tekmovalci in organizatorji smučar^tva morajo biti navzoči V lnomostu se nam . obeta najlepša prilika, da se pomerimo 2 najmočnejšimi. Zmagali ne bomo. toda videli bomo. kako se zmaga. In za nas je tu di to dragoceno! ciji. Namen tega zavoda pa je predvsem, omogočiti m izvršiti prevedbo zavarovanj članov bivše »Vzajemne pomoči« v likvidaciji na novo »Vzajemno pomoč« m v okviru po ministrstvu odobrenega statut*, ki je povsem skladen z zakonitim' določili in dovršen v zavarovalno-tehničnem in matematičnem oziru. Tozadevni sanacijski načrt in predlog na izročitev likvidacijske mase bivše »Vzajemne pomoči« novoustanovljenemu zavodu, je bil vložen pri ministrstvu trgovine in industrije istočasno s prošnjo za odobritev statuta. Odločbe o tem ministrstvo še ni izdalo, pač pa v svoji rešitvi z dne 10. oktobra 1932 uzreklo. da bo isto izdalo naknadno. Z ozirom na to je v najkrajišeni času pričakovan odločitve ministrstva tudi glede nadaljnjih predlogov, t j. prevzema likvidacijske mase »Vzajemne pomoči« ▼ likvidaciji in dopustitve prevedbe zavarovanj njenih članov na novoustanovljeni istoimenski zavoi. Vpričo tega pa smatramo, da objave ia razglasi, ki se tičejo nove »Vzajemne pomoči«, članov »Vtzajemne pomoči« v likvidaciji nikakor ne morejo zavesti ▼ zmoto, ki bi jih celo privedla do kakega oškodovanja. Slična namigavanja odločno odklanjamo in poudarjamo, da je namen nove »Vzajemne pomoči« v prvi vrsti ta, do prepreči popolno oškodovanje bivših članov • tem, da se jim omogoči nadaljevanje njih zavarovanj pri novem zavodu na zavaroval-no-tehnični podlagi. V interesu članov bivše »Vzajemne pomoči« v likvidaciji je zato, da nas podpira v naših stremljenjih in tako omogoči te* olajša čimprejšnjo končno ureditev zadeve. Vsled tega pozivamo članstvo, ki tega še ni storilo, da čimpreje prijavi svoj pristop k novi »Vzajemni pomoči« po tiskovinah, ki se dobe pri bivših zaupnikih odnosno T začasni pisarni nove »Vzajemne pomoči«, reg. pom. blag. v Ljubljani, Mencingerjeva uL 4 (poleg kopališča Kolezije). S tem najbolje skrbe za svoje koristL No puste pa naj se begati po objavah sličnih novoustanovljenih zavodov, v katerih načel-stvih so med drugimi tudi osebe, katerim je bilo poverjeno in zaupano vodstvo likvidacije »Vtzajemme pomoči«. To v pojasnilo in objektivno presojo. PRIPRAVLJALNI ODBOR Vremenski pregled Tudi ta teoen nam 'je potekalo vreme nenavadno enakomerno. Poglavitna njegova značilnost je bila v tem, da so ostali naši kraji ves čas pod gospodstvom visokega zaračnega pritiska. Ogromna anticiklona se je držala ves teden nad ervro-p-sfcm keratinentom in določala vreme na daleč in široko. Naše vreme se je le toliko spreminjalo, v kolikor se je nekoEko premikalo jedro anticiklone. Ves tedan pa je ostal zračni tlak nad Sredozemskim morjem in Atlantskim oceanom znatno nižji; tam so se držale depresije in k njim je odftekal zrak s celine. Najmočnejši je bil zračni tok proti Sredozemskemu morju. na naši jadranski obali je divjala ves teden huda burja, nekaj časa prav viharna, hladen ruski zrak je preplavil tople primorske kraje. V bolj zaprt.b predelih, zlasti v Alpah, se je držala* megla ali pa ndžja plast oblakov, povsod pa je bilo raz-meroma suho. Ta čas je Rusijo preplavil še mralejS zrak, ki lzrvira prav iz polarnih predelov; zagnala ga je tjakaj depresija ki je mogla prodreti z Atlantskega oceana po velikem ovinku čez Belo morje tja proti sibirski obali, odnosno najprej proti srednjemu Uralu. Nad vso vzhodno Evropo s« je s tem sprožil močan severni tok, ki nese pravi zimski mraz proti jugu, s temperaturo od 10 do 29 stopinj pod ničlo. Po Rusiji in deloma po Poljski je ta teden tudi temeljito snežilo, od severa do skrajnega juga, kar napoveduje, da se bo tamkaj temperatura še nadalje krepko nižala. Ako se ohrani splošni severni tok v vremenu večje vzhodne polovice Evrope še nekaj časa, je oričakovati, da se bo še bolj sihladilo tudi pri nas. Prva dama Amerike Zmaga, ki jo je dosegel novi ameriški državni predsednk Franklin Roosevelt, gre deloma na račun njegove prav tako energične, kakor sposobne in ljubeznive žene. Vsa Amerika jo pozna, to žensko, ki bo kot »prva dama v državi« prav kmalu zamenjala go. Hoovrovo. Med obema ženskama je velika razliika. Obe imata čisto nasprotujoča si življenjska naziranja in vzore. Ga. Hoovrova je ttroga puritanka in se je od vsega početka odpovedala vsem užitkom ter se zaprla v domača krog. Je plemenita in zasluži gotovo vse priznanje, vendar bi si ameriško ljudstvo želelo, da bd se rajši malo potrudila za svojo vlogo v družbi. Cisto drugačna je ga. Rooseveltova. Izvira iz ene na.tstareiš h newyorških, oziroma hoiandiskiih odličnih družin in je v Londonu Imela naiboli skrbno vzgojo. Ko se je vrnila v New York se je posvetila učiteljskemu pok¥cu ln je poučevala do danes z vso vnemo zsrodovino ter angleško literaturo Dvaiset let JJ 1e b;lo ko se je omožila in je skrbela vedno za to, da je bo N*hče fi r.e zavida in te ne sovraži Ker te oolec vsetra tega še vzorna žena in mati bi Amerik?« težko dobila bol-Ko gospodarico od nkv Občni zbor SK Tržiča Preteklo soboto se je vršil v klubovih prostorih občni zbor SK Tržič. Veliko število navzočega članstva je pazljivo sledilo bilanci dela in uspeha posameznih funkcijonar-jev, iz katere je razvidno, da se je odbor v polni meri zavedal svojega programa, zlasti pa važnosti raznih panog, ki so osredotočile pozornost športnikov iz naše, kakor tudi sosedne Savske banovine ter tudi iz obmejnih krajev sosedne države Avstrije. Vsa stremljenja športnega udejstvovanja so šla paralelno s potrebami članstva in z njihovo agilnostjo preko mestnih zidov. Mogoče bi bilo misliti, da delo, kakor n. pr. v smučarstvu ni bilo baš težko, ker ima tržiška okolica naravne pogoje, ki nudijo svoja — zlasti zimska — bogastva. Res je: toda že sama v vzdušju kot mora ležeča parola: kriza, se je tako globoko zajedla, žal tudi v športno življenje in nekatere klube potisnila v životarjenje, kar znači, da se je bilo treba lotiti dela s podvojeno silo in iznajdljivostjo, če se je hotelo ostati vsaj na isti višini, ki jo je klub zavzemal prešnja leta. Odbor SKT pa ss s tem nikakor nI zadovoljil. V času početka krize si je omislil tenis prostor in zamisel v letošnjem poletju tudi realiziral. Praktične potrebe meščanstva n: bilo baš tako velike, je pa na vsak načir. važna pridobitev za mesto, ker je to igrišče edino. Pač pa je v tej ideji zapopadena ekonomična in praktična stran: isti prostor služi v letni seziji tenisu, v zimski pa drsališču. Oskrbovanje drsališča je bilo vzorno in zrcalno se lesketajočemu ledu p marsikateri bežno se mudeči ino-zemec izrekel laskavo priznanje ter s tem utisom šel preko Ljubelja . . . Iz poročil posnemamo, da ima SKT 8 delujočih sekcij. Delovanje posameznih sekcij je jako različno; nekatere so se zelo razvijale, druge manje, so pa tudi nekatere, n. pr. table tenis, ki ji je bil glavni namen nuditi članom ob prostem času lahno zabavo. Ta sekcija se je ra.zvila že tako daleč, da bo v tem letu prirejala že medmestne turnirje. Zanimivo je dejstvo, da si je med letom ustanovljena šahovska sekcija ustvarila lep krog interesentov in s tem širšo pozicijo napram ostalim mestom Gorenjske. Z veliko požrtvovalnostjo je predvajala nogometna sekcija tekme, doma pa tudi v okolici skoro vsako nedeljo in vsak praznik. Čuden slučaj pa je hotel, da je stanje dobljenih zmag in izgubljenih enako 1:1 Delovanje zimskošportne sekcije je brezhibno. Priredila je 8 tekem (medklub-akih, slalom in vztrajnostnih i ter je prva za specijalnim smuškim klubom v Ljubljani Samo zaradi golega naključja ji nd uspelo prinesti domov iz tekme na Zelenici prehodnega pokala, darovanega od predilnice Ed. Glanzmann & And. Gassner. Hazenski družini domača tla niso naklonjena v oni meri .ki si to zasluži, tembolj pa se je uveljavila v okoliških mestih. Blagajniški promet je znašal okrog Din 50.000, to je nekoliko manje kot ob jubilejni obletnici prvega decenija. Odbor je imel 35 sej. Vsemu razmahu SKT gre prvenstveno zahvala požrtvovalnosti članstva in pa pri- jateljem kluba ter športu naklonjenemu občinstvu; zaradi tega zasluži klub moralno ln gmotno podporo vseh lokalnih faktorjev, kajti cilj njegovega vzgajanja ni egoisti-čen, temveč služi vsemu mestu. S. J. Ilirija : Eermes. Srečanja med Ilirijo m Hermesom so bila najfooij priljubljene domače tekme, ki 90 navadno nudile fair šport in dober nogomet Kluba gojita precej sličen sistem igre. prižemo« kombina-cijsko igro kratkega dodavanja ki ima v našem obč nstvu mnogo prijateljev. Današnja tekma je prijateljska in se prične ob 14.30 na igrišču Ilirije, predtekmo pa igrata rezervti ob 13. ob vsakem vremenu. SK Korotan (Kranj) : SK Tržič se srečata danes c»b 14.30 na Korotanovem igrišču v Kranju. SK Tržič smo v Kranju po-sledtnjifcrat videli pred dvema letoma. Nogometno sekaijo je zadnje čase ured:l ln i ojačil ter je prošlo nedeljo Korotanovo , rezervo gladko odpravil s 6:2. Ker Tržl-j čanov n1 ravno podcenjevati so domačfini svoio ooftavo za nedeljo nekoliko ojačfli. V predtekmi ob 13 30 igra hazenska družina drugo poskusno tekmo za sprejem v i JHS. in sicer z ljubiiansko Ateno. Razpis teka »Osvobojenja« za Vahfarjev pokal v spomin narodnega borca Tonela Vahtaria. ki ga prireja ISSK Maribor 1 de cenibra 1932 skozi mesto Maribor pod pokro , vitelistvom a. Komandanta mesta Start ob ' 11. doi>o'dne: proga Ljudski vrt (icrrišč*-j ISSK Maribor)—Koroščeva ulica— Maistre, j va ulica—Kolodvorska ulica—Aleksandrova cesta—cilj Trg, Svobode: skupno 2200 m : Pravico udeležbe ima;o Člani vseh klubov \ i območni JT.AS verificirani, neverificiran' kot tudi dijaki, voin' i in ostali športnik 1 slovanske narodnosti Tekmuie se 00 pravi lih JLAS Pokal, ki ga brani 2. G^nnovšek Štefan CS^K Maraton), ie prehoden in pro>-ide v stalno la«t po trikratnih zanorednil' ali petkratnih zmagah v presledkih Pet ostalih olasiranih tekmovaVev prejme 5po minska darila Ju rila: vodja teka g. R°rgant Evgen. vrhovni «v!nik g. prof Cestnik Pe ro. zapisnikar g. Perm Rinko. sodniki in ča somerilci gg. FiSer. Smedelj. Rak — PrPa j ve ie nasloviti do 30. t. m. do 12. na g Dani ' la Vahtaria. Maribor Gosooska ul. 37 1 Smučarji, pozimi na Pero. Podružnica SPD Peca Mežica—-Črna bo imela letošnjo zimo Uletovo kočo na Peci ves čas odpr-) to in bo smučarjem ob vsakem času mogoč poset naše divne Pece, ki je visoko alpanrk' smučarski teren in tudi pozimi ; brez posebnih težav dostopna Koča lahko \ sfpreiime pozimi pod streho in v kurjene sobe skupme do 50' smučarjev. Tudi bra-; na ne oo draga Vznožie Pece je posebno i priporočliiv teren za smučarske tečaje Tu se vrše v«?ako zimo medklubske tekme In kdor je le enkrat pozimi posetil Mežiško do1;no ln P^eo bo postal njen stalni obiskovalec. Zato. tovariši belega snorta poh:t't.e v letošnji zimski sezon-' v Mežl-ško doi'no in na najsevernejšo obmejno točko naše država, na staro belo Peco. Vse ' n formacije da podružnica SPD Peca v Mežici. Športnikom in prijateljem nogometa se bo danes v interesantni borbi za točke predstavil novinec v podsavezni ligi — mariborski Rapid kraljestvo Lepe čipkaste obleke Čipkasta obleka, ki ugaja elegantni da-smt, mora bit; izredno enostavno ukrojena, kajti ni je večce modne napake, kakor da ae ptri takem inodeiu preveč bavimo s podrobnostmi. Saj so čipke že same na sebi tako učinkovite, Aa uveljavijo vso svojo lepot« le v enostavni, jasni liniji. Vse kar je preveč, pa nas vodi k preob-loženosti, ki je v nasprotju s kultivlranim pojmovanjem mode. Edina učinkovito^ ki si Jo smemo privoščiti, je originalna barva. Tudj. tkivo modernih čipk je zanimivost zase, saj se celo strokovnjaki težko znajdejo v labirintu modernih čipk, toliko raznih vrst Imamo. Topot je bila moda zares žrirokogradna, tako da imamo bogato izbe-ro, ki se pričenja ja eni strani s prozornimi tulnatimi čipkami in končuje pri težkih volnenih čipkah. Kakor smo te gori omenili, je »čista< linija najvažnejša pri teh modelih, ki Jih uporabljamo za popoldne in zvečer. Enostavnost kroja poudarja slikovito-valovita, a gladka krila, dočim prinaša život modernega čipkastega modela marsikatero originalno zamisel. Predvsem so zanimiv* nori rokavi ter razni kepL Tudi pri čipkast h modelih odobrava moda sestavo x drugim tvorivom, ki še bolj poudari slikovitost čipkastega blaga, čipke kombiniramo z georgettom, marocaineom in svilenim baržunom, ki j« naravnost »neodo-yiv<. r sveži s čipkami. Za primer slnži našit prva skica. Tn gre za popoldansko čipkasto obleko ▼ rjavi aH vlnskordeči barvi z zanintfvi- (Sokola (co&M&ocine, fčrmt*cn'h pl«sšs«sv in j*>pic Strankam z dežele izvršimo naročilo v enem dnevu. 13517 LJUBLJANA, Meststi trg 5 mi , trič e trt 1 n sk i mi < rokavi. Posrečena je kombinacija z istobarvnim prozornim baržunom: baržunast pas in baržunast gornji del života v obliki zavezane rute. Spričo umetniško izvršene ideje model vsakogar osvaja. K večernim prireditvam radi oblečemo čipkasto toaleto, a tudi tu ostanemo pri dolgih rokavih, kajti pozornost čipkastega tvoriva poveča učinek lepe polti Ln poudari večerni značaj obleke. Na naši drugi sklici vidimo, kako slikovita so dolga, valovita krila in kako iepj so še vedno ravni, ozki rokavi, ki niso odvisni od trenutne mode. Prekrasno linijo ustvari vdelani kep, ki obkroža štJirioglati izrez ob vratu. Široki bidermajerski pas se je udomačil tudi v popoldanski modi Izdelamo ga Iz svile, baržuna ali širokega traka. Zaveže mo ga ob strani z dvema neenako dolgima koncema, ki padata ob boka navzdol. V zvezi s takim pasom najbolje učinkuje ob vratn zaprt model, ki uma moderne >kračne« rokave (predzadnja sfcva). Lepe. naravno barvane čipke uporabimo kot životek moderne svilene obleke in sicer tako, da prehaja v kratke zvončaste rokave, ki jih spnemo s trakov.; i,z oblekl-nega tvoriva. Na ta način dobimo obliko, nas spominja na modele ernpirske dobe (zadnja skica). Klasično lepa pričeska Dolga leta smo se pomilovalno posmehom vali ,ženl z dolgimi! lasmi< ln povsod je bila v ospredju le »dama z dečio glavico«. Seveda je tudj danes zmotno trditi, da po- mm**-* s tajaj o kratici lasje nem oder ni. nasprotno, kratki lasje so znova prevladali nad na-poldolgimi kodri lanske in predlanske se zije. Vendar pa je .razveseljivo dejstvo, da so se žene z dolgimi lasmi (katerih je še vedno gotovo število) končno priučile, kar ko si morajo urediti pričesko, da odgovarja okusu naše dobe, tako da se tudi te 0 goslač« in belem metuljčku s črnimi progami (Pravljica za odrasle) To se je zgodilo pred davnim, davnim časom v enem izmed onih žalostnih krajev. kjeT se bela teža z neba usioči do človekovega srca in leže nanj kakor težka, pretežka gora. Reka. ki ie tekla skozi ta kraj, se je leno zajedala v pusto o-brežje in bila je siva in potuhnjena, tako da so še ljudje, ki so se zaradi zabave v njej kopali, postali sivi in potuhnjeni. Da bi to drug pred drugim prikrili, so se oblatili v kričeče obleke in se držali na smeh ob vsaki prilik' ter se drug d:ru-genru delali prijazne, čeprav so 'a hrbtom slabo govorili drug o drugem. Tako malo so si med seboi zaupali, da so Sikoro pred vsako hišo izobesili tablico z naoisom: Hud pes. Tn po številnih vinotočih. ki so bili edina zbirališča ob večerih in nedePiskih popoldnevih je neredko prišlo do spopadov uboiev !n umorov, kafti vino ie krinke trgalo z obTazov in vse. kar se ie čez dan a" 3ez teden nabiralo za kričečim1 oblačili in nareienimi nasmehi, je tedaj vdrlo na dan Gledališč v tem mestu ni bilo in tud' ne slavnih muzejev, znamenitih bibliotek, sijajnih galerij in visokih cerkva s pozlačenimi Marijami in izrezljanimi svetniki. Pač pa so enkrat na leto vedno priredili koncert, na katerem je navadno nastopil kak pevec ali goslač iz španske dežele. Poslušat so ga šli večinoma tujci, ki so po kakih opravkih slučajio hodili sk0'zi mesto, od domačinov pa predvsem profesorji in profesorice, da bi dali dober zgled dijakom, nekaj nepoklicnih kritikov in mlada dekleta. ki so hotela izrabiti ugod.no priliko, da pokažejo svoje nove svilene obleke, v tankem polkrogu začrtane obrvi in s temnim karminom prevlečene ustne. Nekatere so zasedle mesta v parterju in so bile zelo glasne, druge so poslušale iz lož. tretje pa so skoro pozab'i^ne sedele "a galerij; ^ pri srcu in v duši mi je bilo težko. To so bile tiste, ki so to pomlad vprvic zagledale enega samega belega metul/jčka. zakaj metuljčki so. kakor po vsem svetu, tu-d: v tem kraiu uravnavali usode mladih dekliških src: One ki so pomladi prvič zagledale belina, so bile za vse leto obsojene na samoto in zarnjščenost: one. ki so zajedale gručo svetlih metuljčkov, so vedele. da bn veliko liub;mkania 'n 'aska-nfa to leto čeprav tistega edinega iz- odllčno belo platno žene danes ne vtldijo več smešne. Zlasti zvečer se nosijo prekrasne pričeske v ob-Hki kltkaste krone, ki ustvarjajo videz klasične figure. Nove popoldanske rokavice so povsem nevsiljive ter prav zaradi tega tako elegantne in v vseh podrobnostih fino ln okusno Izdelane. Posebno važnost polagamo na barvno soglasje med obleko in rokavico. Naša skica nas seznanja s par posebno mikavnimi skicami. Ljubek je model, ki ga zaključujejo zobčki ter ima >Ia-blrintnoc okrasje Jz perforlranlh luknjic. Okusna je rokavica z barvastimi robčki, nadvse elegantna pa rokavica s temnim robom in gumbi iz enakega usnja. Zdravniška posvetovalnica Materinska sreča. Priporočamo Vam, da greste, če utegnete, za trt tedne na Dobrno. Kopeli in odmor v zakonskem življenju Vam bosta mogoče prinesla zaželjeni uspe. — Jesen 26. Vnetje jajčnikov je običajno dolgotrajna bolezen ln so omenjene bolečine v zvezi ž njo. Držite se strogo navodil, lci Vam Jih je dal zdravnik. On Vam bo tudi povedal, če pride kako kopališče za Vas v poštev. _ P—K. B. Izpadanje las se pojavlja kot istočasni pojav pri splošno slabem telesnem stanju ln kot posledica mnogih težkih bolezni, posebno tifusa Predčasno izpadanje las pa j« lahko tudi duševnega izvora vsled izprememb krvnih cevi živcev, lasnih papll ln maščobnih žlez Končno lokalni vzroki kakor gnojenje ali vnetja in nekatere kožne bolezni, kakor mokri ln suhi Idšaj. Tudi starost ln nezadostna nega las povzročata Izpadanje, pa 1 podedovanost Igra včasih zelo važno vlogo. V mnogih primerih so pa vzroki popolnoma neznani. Najboljše sredstvo zoper predčasno izpadanje las je skrbna, razumna nega. Eden glavnih vzrokov Izpadanja Je močno lupljenje kože na glavi, ki bazira na izmenah lzločenja maščobe maščobnih žlez. Preobilna maščoba se odstrani z alkoholnimi vodami in umivanjem z nevtralnim milom. Pred pranjerm je pa treba posebno lasišče dobro natrett s kakim rast linskim oljem, ki luskine najbolje odstrani. — Anton. Izkušnja uči, da so mnogi tuberkulozni bolniki erotično jako razdražljivi. Zato pridejo bolj v poštev pomirjevalna sredstva kot pa pomladevalne metode, ki so tudi bolj problematičnega značaja. Zaradi plombe Vam priiporcčamo večkratno preiskavo z roentgenom. Odsvetujemo Vam pa, da se kot laik bavlte z medicinskimi knjigami. Brez visokošolskega študija boste postali 6amo še bolj zbegani Ln boste naenkrat našli vse mogoče bolezni na sebi, kot se to celo medicincem v prvih letih pogosto zgoL^ut«ij tujska šanovsKi kiiub« ▼ restavraciji »&UU« avoj oocni zbor. »Silno je ze potreben. Dougo soio ca&aU. nanj, suiuiaj preocigo. JNtuogo .J na, da oupre ljubijan-tttuuuu iabu iiuvo pot. Zgodovina ijubig aj>yiKega kluba m. razveseljiva. Vsaj v fcaou>-a njegovih leW\ ne. ZjcU se nu, da je manjkaj pravi ptett-sedoLk. Mogoče ceio pravi odbor. razumi j.vo je prav za prav, da Ljubljana se nima čvrstega,, veukega kiuba. Staro, piviizikiusemo pravuo izključuje močne igralce iz vodilnih mest v kiudu. Najboije je imeti prevodnika, ki slabo igra šali. Le na ta način je zavarovan proti šAbovsikemu nvaiizaranju. Le na ta nač-n je zmožen dela za klub in za šah. V vs^Kem drugem primeru bo mešal svoje šahovske ambicije v klubske posle. Ce bo prihodnji torek klubu prinesel re- rzeatativen odbor, odbor uglednih mož, nimajo želje, veljati za velike šahiste, bo ljubljanski klub zares postal vodilni alovenski šahovski klub. Dvoboji z drugimi klubi v državi, zimski turnirji, simul-tanfca, harmonično šahovsko življenje bodo prišli kar sami. Sloga in discipl na, prijateljska atmosfera in nesebična skupna ljubezen do kraljevske igre, so temelji ■dr&vega, močnega kluba. Tečno po dogovoru leži pred menoj prvi Jarvod moje knjige »Sah«. Pohvaliti moram »Delniško tiskarno«. Ce bodo ved iasvodi tak! kakršen je prvi, ji bo knjiga v čast. To ni samo moje mnenje. Platnice, ki Jih je zasnoval arhitekt g. Omahen, so zelo ofemsaa. Onim naročnikom, ki so poslan denar, bom po obttjubi v najkrajšem roku poslal brez poštnih streškov za njje naročeno Vrnjen Te ugodnosti se pa seveda še lahko poslu®jo ostaii naročniki. Samo hiteti morajo. Pred koncem meseca bo knjiga na poti. Povzetje povzroča naročniku nepotrebne stroške. Nova naročila sprejemam, kakor napo-▼e-lano, odslej le po ceni 120 Din. Kdor ▼pošlje znesek, bo poštnine tudi oproščen. Sicer pa tfram, da bo o Božiču ta slovenska knjiga = edinka na mizi vsakega našega šahista. • Prihodnji četrtek bom ob pol 7. zvečer r Radiu Ljubljana nadaljeval razprave o JioniSnicah To pot pride na vrsto kmet v končnici. Toda v najpreprostejši obliki: kralj ln kmet proti golemu kralju. Nadaljnja predavanja bodo obravnavala težje končnice, torej končnice, ki imajo več figur nego tri. Poefiušalci, M W Ime?! posebne 2dje, naj m! to sporoče na naslov: dr. Milan Vidmar. Ljubljana. Aškerčeva ul'ca 11. Prav rad tra tror>števal važnejše skrbi, M tlači jo naše šahiste. m NasfleckjJ zanimivi problem je sestavil nemški komponist Sacfemamn. Prinašam ga, ker je zelo poučen. Navadni praktični šahlsti ne mislijo na čudne obrambne poteze, Id so v problemih mogoče. Saokman-nov problem jih Ima celo vrsto. tbedefgh je izredno napet fantastičen roman. Citaj-te ga ne 0c Vam žal. — Naročite ga pn upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan Din 30.-- 8 7 6 5 4 3 2 l # S ■ iS§ B B i I g|2§ Wm i m vm. J mM. m. lil m | pa M Jo trdnjava takoj pobila % matom. Ctrnd torej nima obrambe: Beli: Kb2, Td5, Tg4, a7, b6, c3, d2, (7 figur), čmi; Ka8, Df8, b7, b3 (4 figure). Mat v štirih potezah Na videz je problem silno preprost. Na zadnji vrsti bo beli s trdnjavo dosegel mat. Kajne? Potrebno je le, da se trdnjavi podpirata. Saj ni nobene obrambe. Praktik bo prav gotovo tako sodil. Toda videz vara. V 4 potezah mora biti vse opravljeno!! Poskusimo! 3. Tg4—d4 --- Grožnja je jasna: 2) Td5—d8-f Df8Xd8 3) Td4Xd8 mat. Da 1) — Df8—b8 prav nič ne pomaga, je jasno. Kaj naj tedaj črni odgovori? Presenečam boste: 1.------Df8—d6!! če sedaj trdnjava vzame damo, je črni pat. To pa še ni vse. Črni grozi: 2)-- Dd6Xd5! 3) Td4Xd5 pat. Na 2) Kb2—-bi igra črni 2)---b3—b2 in težave so iste. Na 2)---Td4—f4 sledi 2)-- Dd6—e7. Isto tudi na 2) Td5—f5 Ce pobegne ena Izmed trdnjav na kako drugo linijo, se dama vrne na f8. Prvi poskus se je ponesrečil. Drug! poskus: 1. Td5—g5 --- Grozi seveda 2) Tg5—Pravi odsrovor nf se^ai ko smo že nekaj novega videli, več težak: 1.------Df8—g7!! Oči vidno tudi drugi poskus ni dober. ProVesm je po vsem tem vendarie postal zamotan. Toda logika nam bo pomagal. Jasno je, da črra dama ne sme zapus>t:ti zadnje vrste. Jasno je tudi, da morata trdnjavi napadati po slkumi liniji Da pa jima dama ne bo zamašila linije ne na še<*ti ne na sedmi vrsti, se mora sprednja trdnjava postaviti na sedmo vrsto. Vse to je jasno in prozorno kakor kristal. Samo dve začetni potezi sta torej mogoči: Td5—d7 in Tg4—g7. Katera je prava, bo pokazala analiza. Tretji poskus: Grožnja je sedaj seveda 2) Tg4—d4 z neubranljivim matom v naslednjih dveh potezah. Beli pa grozi tudi 2) Td7—g7. Kako naj se črni ubrani obeh napadov? Takole: 1 .------D?8—c8!! Očdvidno Je sedaj 2) Tg4—d4 brez pomena. ker črni udari: 2)--Dc8Xd7! 3) Td4Xd7 pat. Kaj pa: 2. Td7—g7 --- Tudi ta napad Je brez moči. Črni ima odgovor: 2 .------Dc8Xg4!! 3. Tg7Xg4 pat PrikopaC smo se do zadnje možnosti. Samo 1) Tg4—g7 nam še obeta zimago v predpisanem Številu potez. Torej četrti in zadn+i po?fcus: 1. Tg4—g7 --- Groz! Td5—-g5 ln Tg7—d7. Po receptu iz ponesrečenega tretjega poskusa b* se dama mora^ sedai posta-riti tako da bi nadzorovala polji g7 ;ti d5 Na z?dnj! vrsti ji je to samo s polja g8 mogoče. Tam 1. 2. Df8Xg7 Td5—<18 mat ah 2. Kb2Xa3 3. T da mat aH 2. Td5—g5 8. Tg7—gS 4. Tg5 Xg8 mat Zanimiv in duhovit problem! DfS—a3+ b3—b2 Df8—e8 D poljubno DXg8 «* vestnik 0 zimskem krmljenju Letošnja zima bo marsikateremu kmetovalcu delala preglavice zaradi pomanjkanja krme, posebno v krajah, ki so bil! prizadeti po suši. Sicer lepa jesen kolikorto-liko pomaga reševati to vprašanje, ker se živina lahko ves čas pase, vendar to ne zadostuje, ker bo do'ga zima izpraznila zaloge Gosnoflar mota torej preračunati, kako bo izhajal s krmo preko zime. Z dokupom potrebne slame ali sena, pa tudi močnih krm1'!, koruze, klajnega apna in podobnega naj vsakdo pohiti, ker so cene krmilom zdaj gotovo ugodneje, kakor bodo pomladi. Povprečno težka krava (od 450 do 500 kilogramov) potrebuje za svojo ohranitev dnevno približno 0.30 kg prebavljivih be* l j ako vin Jn 2.50 k? škrobnatlh snovi: ta krma zadostuje, da se živina prehrani in vzdrži Nikakor pa ne moremo od takega krmljenja pričakovati kake koristi. Upo š^evati moramo namreč dejstvo, da je v 1 litru mleka približno 0.04 kg prebavljivih beljakovinastih in 0.25 kg škrobnatih snovi. V 100 kg dobrega sena je povprečno 5 kg prebavljivih bejakovinastih in 34 kg škrobnatilh snovi. -Iz tega sledi, da bi zadostovalo približno 6 do 8 kg dobrega sena za prehrano ene krave, od katere pa ne moremo zahtevati nikaklh koristi. Ako pa dodamo tej količin! pribMžno 1 kg prvovrstnega sena, dosežemo, da molzna krava da liter mleka dnevno. Potemtakem bi zadostovalo, če hočemo, da nam molzna krava daje po 10 litrov mleka na dan, 13 do 17 kg najboljšega sena ali detelje. Gotovo bo v letošnjem letu krmljenje s samim senom drago. Ako računamo, da je cena 85 par za kg, tedaj stane prehrama ene krave samo na senu 14.45 Din dnevno. Za 10 litrov mleka pa dobi kmetovalec zunaj na dežel! komaj isto vsoto. Pri tem pa ne sme zaračunati dela pri oskrbovanju živine in pri spravljanju sena. Brez potrebne količine sena se živina ne more ohraniti zdrava Seno vpliva zelo ugodno na prebavila, ker nekako urejuje vbo prebavo. Prav za prav bi moralo vsako govedo dobiti dnevno najmanj 3 do 4 kg sena, če b: ga hotel; ohraniti res popolnoma zdravo preko zime. 10 kg dobrega sena ima prilično tsto rediino vrednost kakor 10 kg ovsene slame, kateri smo dodali 2 do 2 in pol kg močnih krmil. Osvežujoče in okrepčujoče vpliva budi krm.ska pesa. Kdor je letos pridelal obilo pese, je lahko pokrmi 15 do 20 kg na dan na odraslo živinče. Mora pa dodati najmanj še 1 kg močnih krmil in S do 4 kilograme sena. Važna dodatka h krmilom sta klajno apno in živinska sol. Od dodatnih krmil se računa na mesec in odraslo glavo živine 1 kg. Ta priboljšek je gotovo odločilne važnosti, posebno ako krmijo živino z obilo slame in rezanice. Na splošno se pa mora gospodar držati pravila: Rajši imej manj goved preko zime, da jih lahko dobro oskrbuješ. Tudi prehod od zelenega na suho naj se vrši postopno. PotrObno je tudi največje varčevanje pri krmljenju, da se krma ne razmetava. Pokladamo rajši po malem in več- krat, dokler ni goved nasičena V tbot-nejših hlevih je dvokratno krmljenje dnevno običajno in je gotovo tudi najboljše. Pri odraslem govedu računamo dnevno 15 do 18 kg suhe krme (sena, otave, slame). V mnogih krajih krmijo kar ne-rezano. Samo, ako imamo obilo slame in druge manjvredne krme, tedaj je na bolje, da jo zrežemo in jo pokladamo namočeno ali nakisano, pomešano z močnimi krmili ln z vsem! prej navedenimi dodatki. Mnogi rezanlco tudi parijo ter jo krmijo šele naslednjega dne. Kot osvežujoča krmila prihajajo t po. štev poleg pese Se repa ln slednjič tudi krompir Posebno pesa je prvovrstno krmilo, ker vsebuje precej sladkorja in je za mlečno živino nekaj posebnega Krave se lahko navadijo, da žro kar celo peso. Na ta način s) prihranimo obilo dela, da nam ni treba pese sekati ali ribati. Isto velja za repo. Glede močnih krmil bi bilo Se omeniti, da morajo biti sveža in nepokvarjena ter po primerni ceni. Močna krma se poklada velno v zmerno namočenem stanju. Običajno računamo na 100 kg močnih krmil vsaj še 2 kg klajnega apna ln isto količino živinske soli. Katalitičn?. umetna gnojila Umetna gnojila delimo v dve vrsti. Prvo in starejšo zastopajo na primer sunerfos-fat, kalijeva sol in čilski soliter. V vsakem teh hranil so takšne snovi, ki so neobhodno potrebne za zdravo rast rastlin. Poleg teh za tvorbo rastlin, telesa ne-obhoino potrebnih snovi imamo pa še mnogo drugih rudnin, ki sioer delujejo na rast, ne sodelujejo pa pri zgradbi rastlinskega telesa Takšne snovi imenuje znanost katalltične in uči o njih. da imajo te snovj sposobnost pospešit! različne kemične izmenjave v rastlinah Pri tem pa te snovi ne vežejo z drugimi, niti ne izgubijo nič na svoji teži. Tudi v poljedelstvu imamo celo vrsto takšnih snovi, ki jim pravimo katalitična al! stimulativna (dražljiva) gnojfla. Pred leti je zagrebški univerzni profesor Vouk. znan rastlin ar, prj 'svojih poizkusih opazoval, da deluje neraztopljen rjav pr€»mog v zemlji ze!o povoljno na rastline in daje le-teim rast ln barvo, kakor da smo jih pognojlli z dušikom. To svoie opazovanje je objavil v razpravah dunajske kemije znanosti, pri tem pa ni izkušal tolmačiti, kakšni so vzroki za ta pojav Vouk je samo domneval, da bi bil! ti gnojilni učinki povzročeni po dušiku, kj ga je našel v rjavem premogu 0.3 'odst. K temu nazi.ran;iu ga je dovedla zunanj-ščina rastlin, gnojenih s premogom, ker so prav zelo sličile rastlinam, pognojenim z dušikom Tudj na češkem je opazoval Fiirst, da so dobile rastline zalivane z raztopino zelene galice, temnozeleno barvo prav tako kakor po gnojenju s čilskim solitroin. V svojem vrtu je ta rastlinar opa^ zoval rast jagod v zemlji, ki ji je bilo primešano malo južnočeške šote. Jagode so obdržale vse leto prav temno zeleno barvo in so nastavil velik šop listov. Ne premog, ne šota in tudi zelena galica ne vsebujejo nikakršnih neobhodno potrebnih snovi za rastline in je tako njihov učinek na rast rastlin zagoneten. Zeleno galico m manganove soli uporabljajo že več let na Japonskem za poživlje-nje zemlje, na katerih raste lz leta v leto neprestano riž Zemlja se naveliča ene same rastline In bi po daljših letih sploh ne dajala pridelka. S solmi železa in mangana se pa zemlja spet uravna in dobi rast^ lina bolj zeleno barvo. Pri tem se opusto-š\1o razne bakterije, ki bo škodljive rasti dotične rastline, med tem ko še godno učinkujejo na koristne zemske bakterije, posebno na one. ki rasejo v bunčicah na koreninah raznih metuljnic. Vse naprave za prevzemanje živeža iz zemlje se v rastlinah poživijo, zato imenujemo te snovi dražljive ali katalitlčne. Važno vlogo v zemlji ima tudi šota. Ta vsebuje več ali manj buminove kisline, ki deluje zelo raz-dražljivo na tvorbo korenskih bunčic. Po drugih naziranjih pa izpremeni s svojo kislino zlog zemlje, v katerem se rastlina lahko lepše razvije. Vsekakor napravi šota te po avoji Obliki zemljo bolj zračno tn hiknjičavo. S šoto so napravili mnogo in prav odličnih izkustev V nekaterih primerih pa se ni prav nič obnesla, kar zopet kaže na posebne njene lastnosti, šota ima nekoliko kiselnosti in deluje slabo v takšni zemlji, ki nima dosti alkaličnth (južnih snovi) V praksi se je temu lahko izogniti, če mešamo šoto s Thomasovo moko. Tudi prj nas imamo še precejšnje sklade šote In bi prišlo Barjanom prav. če bi kdo tudi pri nas pričel takšne poizkuse. Prav posebno vlogo med katalitičnhnl gnojili zavzema rjavi premog Njegov učinek se da mnogo teže razjasniti, saj je popolnoma nerazkroljlv in prav nič ne sodeluje pri rastlinski preosnovl. Kakor je bilo gori omenjeno so domnevali, da vpliva rjavi premog na rast rastlin po svojem dušiku Pozneje so to naziranje ovrgli, pa so mislili, da deluje tudi rjavi premog kakor šota po huminovi kislini. Pa tudj to so ovrgli, ker učinkujejo tudi takšne vrste premoga, ki nimajo huminovih kislin, prav tako dobro na rastline. Na 12. kongresu za i-ndustrijsko kemijo v Pragi je govoril o učinkih premoga v zemlji inž. Kubeš. Ta je tolmačil vpliv premoga na rastline z novh vidikov, namreč kot električen pojav Premog ima znaten električen naboj, kar zelo ugaja rastlinam. Zato premog ne deluie neposredno kot stlmulačno gnojilo, temveč šele po izžarevanju elektrike. Praktični kmetovalci so že pogosto opazovali, da se je slaborodna zemlja bre* posebnega gnojenja naenkrat Izboljšala. Vzroke za takšne in podobne pojave moramo iskati v Izpremembah električne narave. ki močno vplivajo na donosnost zemlje. Vse to nam kaže, da bo v najbliž-tijih letih toliko napredovala veda, v ...........J' ^J____' md » o.-/-""" *v šil , ' ~ *""'""*« i "»mu1 1 11 'II mu1" 'mi' - • -; ""'"I iiiih i.y. ; "f - . V Filadelfiji so uvedli v promet vagone na kolesih iz gume Nezgode in alkohol Bolniška blagajna v Liptičem je izdala zanimiv statistični pregled, ki navaja nezgode med pivci in trezvenjakii. Dočim znaša odstotek nezgod pri abstinentih 4.29 odst., se dvigne pri vino in žganjepivcih na 11.6 odst Med pivci so torej nezgode trikrat češče kakor med antialhokoliki. V pivovarnah in tovarnah slada se je odstotek nezigod pri delu skrčil od 18 na 12 odstotkov, čim so vodstva obratov prepo« vedala izdajati pijačo delavcem pri poslu. Zanimiv je tudi primer iz Švice. V ta-mošnjem poštnem avtomobilskem prometu se že deset let ni primerila nobena katastrofa, čeprav so vozfla v tem času prevozila 9 milijonov km prog. Od 1. 1921. je namreč v Švici uveljavljena stroga alkoholna prepoved za vozače avtomobilov Če je šofer le na sumu, da je pil. ga lasrt-nok vozila Lahko takoj odpusti iz službe. Nova naprava za umetno meglo V navzočnosti franc-^fcega maršal« Pe-taina so te dni preizkusili v Pas de Calai-su novo napravo za umetno meglo Aparat se je baje siiajno obnesel Umetna megla, ki jo je proizvede 14 aparatov hkratu, je pokrila površino 30 ha v širini 1 km. I Novo zdravljenje revmatizma Na prvi dunajski vseučiliški kliniki delajo trenutno zanimive poskuse adravlje-aia revmatizma. Elektrodo pomočijo najprej v zdravilo, ki ga s pomočjo električnega toka spravijo v bolnikovo telo. Uči« nek zdravila se s tem močno stopnjuje. Najboljše uspehe so doklej dosegli s hista-minom-jontoforezo,, in sicer pri bolečinah mišic. V prevesm množini bolezenskih primerov so dosegli izboljšanje v takšni meri, ki je skoraj bila enaka ozdravljenju. S skoro enako uspešnostjo se je posrečilo izboljšati stanje pri vnetju členkov, ki često vodi do dosmrtnih ohromitev. Tudi pri nevralgijah se je ta metoda izkazala zelo uspešno. Eksperimenta se nadaljujejo. Ledolomilec utonil Kakor poročajo iz Arhan-gelska. 6e je ▼ Belem morju potopil ledolomilec Št. 9 z v«o posadko Ladja je odpotovala 29. oktobra iz Arhangelska na pomoč nekemu drugemu ledo'omilcu. Odtlej manjkajo o njej vesti. Morje je naplavilo v arhangel-*ko pristanišče zasilni čoln ledolomilca z devetimi trupli , Brezposelnost Po zadnjih statistikah Mednarodnega delovnega urada je na svetu okrog 22 milijonov brezposelnih (podatki veljajo de za avgust tega leta). Prvenstvo ima Amerika z 11.4 milijona brezposelnih, Nemčija jih šteje 5.3 milijona, Anglija 3 milijone, Francoska 300.000. Med državami Male aa-teate je na najslabšem mestu češkoslovaška s 500.000 brezposelnih, Rumamija jih ima 33.000, Jugoslavija samo 10.000; Poljska Jih šteje 220.000, Avstrija 266.000. Vse države m so upoštevane v omenjenih 22 milijonih. Gotovo je število mnogo večje, zlasti še, ker se je brezposelnost od poletja sem še dosti povečala. ANEKDOTA Turist (oto žrelu Vezuva): >To hi pa rad vedel, kako je nastala prav za prav ta ogromna odprtina v zemlji!« — Drugi turist: »Vidite, tu je pred leti nekemu Škotu padel vinar v mišjo luknjo m je tako dolgo kopal ln kopal, da je končno prispel do žarečega zemeljskega jedra!« Vsak dan ena Pred poroko. »V duhu že vidim najina poročna oznanila v listih Glasila se bodo »Poroka spodbudnega para« »Nu, upajmo, da besedilu ne bo prilož©. na nobena slika.« K zahtevam pooblaščenih inženfsrjev Prejeli smo: Na prizadevanje naših pooblaščenih inže-ajerjev je bil pred kratkim izdelan v gradbenem ministrstvu zakonski načrt o pooblaščenih inženjerjih. ki je zlasti med obrtniki gradbenih strok vzbudil veliko vznemirjenje, saj jim hoče vzeti znaten del njihovih dosedanjih pravic. Da so zahteve pooblaščenih inženerjev - pravijo, da jih je v vsej državi le nekaj nad 200 — zares neutemeljene in pretirane, nam je potrdilo protestno zborovanje obrtnikov, ki se je vršilo v petek v dvorani OUZD in o katerem je »Jutro« že poročalo. Obrtniki so ee odločno uprli proti odvzemanju starih in povsod priznanih pravic. Najznačilnejše pa je gotovo to, da so se proti temu zakonskemu načrtu uprli tudi ostali poob'aščeni diplomirani inženjerji. V Zagrebu se je nedavno vršila širša konfe-reca v Udruženju inženjerjev in arhitektov, na kateri je bila postavljena zahteva, da se ta zakonski načrt zavrže. Projekt zakona o pooblaščenih inženjerjih Je izrazit primer nerazumevanja dolžnosti države v pogledu zaščite interesov posameznega stanu. Da je sploh prišlo do tega zakonskega načrta, to moremo razumeti le tedaj. 8e ga vzamemo kot člen nesrečne verige povojne zakonodaje, za zaščito raznih gospodarskih in stanovskih interesov, ki je v znatni meri sopovzročila in ki še danes zavlaču- {'e in poostruje svetovno gospodarsko krizo, -ljudje so po vojni izgubili pogled na skupne interese in splošne koristi države in naroda- Vsak se skuša okoristiti na škodo drugega. Povsod v Evropi dvigajo kakor blazni carine, uveljavljajo občutne uvozne ome jitve, dajejo dalekosežno zaščito danes gospodarstvu, drugič prizadetemu delavstvu in hočejo z zakonskimi ukrepi odpraviti revščino in bedo ter ozdraviti gospodarstvo, ki ga s tem le ovirajo v zdravljenju. Vsakdo zahteva pomoči od države, ali zaščito, in to večinoma na škodo drugih ali na škodo splošnosti. Stremljenje po zasiguranju eksistence je povzročilo. da se je armada državnih in drugih javnih nameščencev v primeri e predvojno dobo povsod podvojila, potrojila- Ta armada prekoštevilnih neproduktivnih delavcev se kakor parasit na telesu narodnega gospodarstva širi in vedno boli zmanjšuje možnost zboljšanja narodnega blagostanja, ki je tako zelo odvisno od produktivnega in racionalnega organiziranega dela. Boja za obstanek v svol>odnem tekmovanju, ki je tako važen faktor za napredek človeštva, se hoče vsakdo obranili s tem. da enostavno zahteva od države zaščite. Tak zaščitni sistem r.a škodo splošnosti pa končno izzove potrebo zaščite prizadetih in tako se vsa igra prične iznova. Zakonski načrt o pooblaščenih inženjerjih Je v tem boju med stanovi, v boju za kar-tele in monopole, le majhna toda značilna epizoda. Res je, da je država poklicana, da onemogoča šušmarstvo in da omejuje in določa delokrog posameznih stanov, 6e je to v interesu javne varnosti ali narodne higijene in če gre za splošiie gospodarske in socialne koristi; toda zahteve pooblaščenih inženjerjev gredo daleč preko tega okvira. Po dvanajstih letih hudega boja smo šele nedavno dobili nov enoten obrtni zakon, ki je temeljni zakori za vse gospodarstvo- Že ta zakon je sel v omejevanju delokroga gotovih obrtnih panog predaleč. Toda preden smo začeli novi obrtni zakon v celoti izvajati. hočejo pooblaščeni inženjerji na zakonodajno - tehnično docela nemogoč način doseči že bistvene spremembe tega zakona. Zr-koneki načrt o pooblaščenih inženjerjih hoče stavbnim in sorodnim obtnikom odvzeti vsako možnost samostojnega projektiranja, ne glede na to. da zahteva novi obrtni zakon, kakor ie to zahteval že stari, baš v pogledu projektiranja stroge Izpite in dalekosežno izobrazbo. Sicer pa, če se komu dovoli, da sme gotovo delo samostojno izvršiti, se mu mora tudi dovoliti, da to rlelo sam projektira V praksi bi se uveljavljenje takih predpisov pokazalo tako, da bi obrtniki nadalje sami delali načrte, ki bi jih pa morali potem za drag honorar nositi v podpis pooblaščenemu inženjerju. Tem bi bila tako zasiguraua udobna eksistenca. Kako daleč gredo zahteve pooblaščenih inženjerjev glede projektiranja, nam kaže primer iz inštalaterske stroke. Instalater bi moral za načrt za instalacijo voz tega razloga nj potrebna nobena strogost, zlastj pa ne zakon, ki projektiranje pridržuje izključno pooblaščenim inženjerjem in tako izključuje tudi ostale diplomirane inženjerje. Po obrtnem zanonu smejo gradbeni obrtniki izvrševati projektiranje, oddajati strokovno mnenje, delati proračune, vršiti obračune, voditi nadzorstvo, preizkušati projekte ter biti Izvedenci pred oblastmi glede vseh onih gradbenih del, ki jih smejo izvrševati. Te pravice jim hočejo pooblaščeni inženjerji vzeti za večino primerov. Zlasti dalekosežne omejitve predvideva zakonski načrt tudi v električni stroki. V tem pogledu so predvidene omejitve mnogo hujše nego v naprednejših državah. V nasprotju z značajem poklica pooblaščenega inženjerja kot svobodnega poklica pa so posebno določbe, ki pridržujejo pooblaščenim vnženjerjem tudi izvrševanje gotovih gradbenih del in vodsitvo strojnih in elektrotehničnih naprav. Tu gre predvsem za dela, kjer so večje železobeton&ke ali železne konstrukcije, ki naj bi jih smeli izvrševati le pooblaščeni inženjerji. Zakonski načrt pridržuje pooblaščenim inže-njerjem ceJo vodstvo lesnih industrij, 2 letno kapaciteto nad 30.000 kub. metrov mehkega ali 15.000 kub. metrov trdega lesa in rudarskih ter topilniških podjetij z več kakor 100 delavci. Katko neutemeljene so zdhteve pooblaščenih inženjerjev nam jasno pokaže tudi resolucija, ki je bila sklenjena na omenjeni konferenci Udruženja inženjerjev in arhitektov v Zagrebu. Ta resolucija pravi v svoji 1. točki, da je institucija pooblaščenih inženjerjev, kakor je predvidena v zakonskem načrtu, nepotrebna in v ničemer "upravičena, ker je za vods.tvo industrijskih del dovoljena teoretična izobrazba visoke §ole in praksa v dotični stroki. Interesi javnosti so dovolj za\'orovani tudi brez in-stitucije pooblaščenih inženjerjev z mate-rijalno in kazensko odgovornostjo poslo-\xtdje. V nobeni drugi državi ni v tehnični stroki institucije, ki bi i mola toliko privilegijev. Resolucija zahteva, da se izdela nov načrt, kjer naj se funkcija pooblaščenih inženjerjev omeji na funkcijo tehničnih ja\mih notarjev, kakor je to v zapadno-evropskih državah, kolikor ta institucija sploh obstoja. Iz\'rševanje tehničnih del in upravljanje podjetij in naprav pa ne sme nikakor biti vezano na avtorizacijo. Končno zahteva resolucija, da so k sestavi novega zakona pritegnejo strokovna združenja in univerze. S. Gospodarske vesla Koliko stane sanacija Kreditanstalta. Te dni je prišlo pri pogajanjih v Londonu, ki jih je vodil avstrijski minister Rintelen, do končnega sporazuma glede sanacije Kreditanstalta. Sedaj postaja šele jasnejša slika glede obsega finančnih žrtev avstrijske države za sanacijo Kreditanstalta. Ko je lani v maju prišlo do poloma avstrijskega Kreditanstalta je bila izguba izkazana v višini 140 milijo-uov šilingov. Za kritje te izgube je država žrtvovala 100 milil, šil., rodbina Rothschild 30 in avstr. Narodna banka 30 milj- šilingov, skupaj torej 160 milijonov šilingov. Na podlagi vnosa teh 100 milijonov šilingov ie bila glavnica takrat rekonstruirana na 177.5 milijonov šilingov- Kmalu pa se je pokazalo, da je dejanska izguba večja. Za definitivno sanacijo pa je bilo treba urediti razmerje do zunanjih upnikov. Pogajanja, ki so ee zaradi tega zvelka mesece in mesece, so sedaj zaključena. Kmlitanstalt bo novo glavnico skoro docela odpisal; znižal jo bo na 1 milijon šilingov, nato pa zopet povišal na 140 milijonov. od katerih bo dobila avstrijska diža-va 71, inozemski upniki pa 70 milijonov. Tako bo ta zavod, ki je lani prešel iz rok Roth-3childove skupine v pretežno last države, postal sedaj na polovico last inozemskih upnikov. — Inozemski dolg Kreditanstalta znaša 420 milijonov Din. Polovico tega dolga (210 milijonov bo po sporazumu z inozemskimi upniki prevzela drŽava. Ministru Rintelenu pa ie pravkar ©pelo, da bodo inozemski upniki od teh 120 milijonov črtali 70 milijonov, tako da bo Avstrija plačala v šestih ali sedmih letnih obrokih le znesek 140 milijonov. Druga polovica inozemskega dolga v enaki višini 210 milijonov pa bo ostala banki, ki jo bo poravnala na ta način, da bo svoje inozemske aktive vnesla v posebno finančno (holding) družbo, od katere bodo inozemski upniki dobili za 130 milijonov šilingov prioritetnih obligacij in za 10 milijonov šilingov ~deinic- Za preostalih 70 milijonov šilingov pa bodo inozemski upniki dobili nove delnfee banke. Ker Je avstrijska država uredila tudi že vprašanje finančnih obveznosti banke do Narodne banke (finančne menice Kredeh nožaroah, parfum e-riflaii io oetjilili podobnih trgovinah. _ Poslovni davek na kmečko mlenj^. Finančni minister je letos poleu z uredbo o skupnem davku na poslovni oromet dc>l->čil. da se mora tudi od moke, ki se izmelje iz žila, ki ga kmet prineee v mljnie za lastno porabo plačati prometni davek od 6 par pri kilogramu (odnosno 2 pan pri koruzni moki). _ Glede na neupravičenost in nevzdržne^ tega davka »o naši naro-lni poslanci napravili vse potrebne koraki, da se to obdavčenje ukine. V sporazumu s svojimi to vt riši je narodni poslanec g. Lovro Petovar posetil ministrskega predsednika in tudi vse drug'.* v poštev prihajajoče mini6lre. Ko uredba ni bila preklicana, je naša delegacija v larodni skupščini pripravila tudi tozadevno interpelacijo, ki pa je medtem postala nepotrebna, ker je bil te dni predpis znatno omiljen na ta način, da se sedaj plača v mlinih le 2-odstotni davek od zaslužka mlinarja. = Za razširjenje pokojninskega savarora nja bančnih in privatnih uradnikov na rso državo. Savez bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije v Zagrebu nam poroča: Po uspelih intervencijah glede zaščite programa ti čnih in zakonskih pravic bančnih uradnikov v njihovih službenih odnošatih ob priliki zakonskega načrta o zaščiti kmeta, je savez pričel akcijo za razširjenje obstoječega zakona e pokojninskem zavarovanju na vso državo. Zato je centralna uprava saveza poslaJa ministru za 9oe. politiko obsežno spomenioo. Istočasno je savez glede te akcije stopil v stik s Pokojninskim zavodom za nameščence v Ljubljani. Dne 20. L m. bo glavni tajnik saveza g. Kur-tagič odpotoval v Beograd, kjer bo skupno s predstavniki Pokojninskega zavoda in s predstavniki podružnice saveza v Beogradu posetil ministra za socialno politiko in ostale merodajne faktor je, da bi se vprašan ie pokojninskega zavarovanja rešilo v smislu spomenice. _ Okrepitev vinskih cen. V Sloveniji so se zadnji teden cene vinu precej dvignile, povprečno za 30 odstotkov, kar spravljajo v zvezo z zmago proti prohibieijske stranke pri predsedniških volitvah v Ameriki. Medtem ko so osiješki vinogradniki še pred kratkim kupovali slavonska vin po 3 Gin liter, morajo sedaj plačevati povprečno 4 Din. = Konknrz tvrdke Carl Pollak, d. d. r Ljubljani. Po informacijah, ki smo jih prejeli od uprave konkurzne mase se konkurzna imovina tvrdke Carl Pollak d. d. polagoma likvidira. Vsa tovarniška poslopja in posestva so bila sodno ocenjena. Tvornica v Ljubljani je bila cenjena na 10,465.600 Din. stroji in pritikline pa na 2.486.300 Din. skupaj torej na 12,951-900 Din. Tvornica na Vrhniki ie bila cenjena na 2,683.000 Din, stroji na 820.300 Din. skupai torej na 3 milijone 503.300 Din. Tvornica v Kranju, ki je v polnem obratu, pa je po ocenitvi s stroji vred vredna 5.517.400 Din. Dražba tvomice v Kranju je določena že na dan 30. t m. Na dražbo pride tudi hiša v ulici Stare Pravde št. 7 (vila), ki je cenjena na 440-000 Din, in sicer bo dražba 20. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne na okraj, sodišču v Ljubljani. Vsa tov.vniškr poslopja in stroji so v najboljšem stinju. 02« 230 - 250 »o< 210 do 220; »6< 170 - 180; »7< 125 - 135- >8< 85—90 Otrobi: baški in sremski 64 _ 66: banatski 63 . . 65. _ Krompir; slovensVi beli 117.50 - 12250- — Fižol: baški in sremski beli 115 — 120. MOBROCE posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg štev. 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modro-ce ln blaga za prevleke pohištva. Norveško ribje oUe n».}ftii«p$Se. »rele T-C4TX> V taiogi. Nemo&iU tmftao proti pometo«. Fteeoii. Do-iiaifii i-osta 8. fcfi Prvovrstni koralni ia 6in-fcvanti.n ZDROB dobit« p« M-JM-žj-ii ceniti pri Pavk B.rtoneelj, v iu jAijg mlio — Domžal«. Mata v tablah tn za odeje najboljša in najcenejša, vedno na zalogi. Zahtevajte vzorce in cenik! f TOVARNA VATE Maribor Dravska 15. 13503 na§ih eeraalt govori Lfiibliana Nekatere ceae iz naše velike ira bogate izbire. Perilo: j&okavice s otroške ........ . . . Din 13.— moške ...........Din 15.— ženske .......... . Din 15.— damske usnjate podložene.....Din 65.— moške usnjate podložene.....Din 75.— Nogavice: otroške št. 1.........Din 4.— vsaka večja štev. 50 par dražje meške............Din 4.— moške štrapac ........Din 9.— damske..............Din 7.50 damske močne ....... . Din 9.— moške volnene ........ Din 15.— damske volnene........Din 35.— damske svilene ........Din 20.— otroški skoki št. 2 ...... vsaka večja štev. Din 2.— dražje moške triko srajce ....... moške triko hlače ženske triko srajce ..■•.. ženske triko hlače . . . * , . . ženske reform hlače dnevne moške srajce .•«.., bele moške pike srajce ...... moške spodnje hlače, kratke . , . moške spodnje hlače, dolge .... Ženske kombineže ...,.». Ženske srajce puplin Robci komad .... • « » . Din 20.— Din 27.— Din 26.50 Din 26.50 Din 26.50 Din 24.— Din 28.— Din 52.— Din 33.— Din 40.— Din 32.— Din 60.— Din 3.— Pletenine: otroške vestje .... damske vestje . . . moške vestje . . * . šali ....... čepice ...... šali in čepice, garnitura Din is0.— Din 70.— Din 75.— Din 18,— Din 22,— Din 45.— Konfekcija: športni damski plašč......Din 295.— damski plašč s kožuhovinastlm ovratnikom ........Din 350.— otroške fantovske hlače (jerhovce) . Din 65.— Posebna ponudba: Dokler traja zaloga, prodajamo: ženske boks čevlje s krupon podplatom ...........Din 88.— moške boks čevlje > krupon podplatom ..........Din 98.— Trgovska hiša %J\T. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva nI. 1-3 osvajalci sveta! Naši epohalni izumi so postavili naše proizvode v prvo vrsto. Dokaz za to so naši f trije osvajalci sveta Zahtevajte od naših trgovcev, da vam jih brezplačno pokažejo pri izvajanju. Ugodni plačilni pogoji. ^ P ■ i -.v,- ■'■i* b TRI MILIJONE "T PRAVA LEPOTA bres Kreme, bre* pudra samo po Oratis-kasete (proti 2 din sa odpošiljate*) zahtevajte od zastopnika: C O S M O C H E M I A. VELOUTY de Nadomešča kremo tn puder, a se ne masti in ne maže obleke. Zagreb, Smičiklasova ulica štev. 23 Cene malim oglasom Zmttve tn dopisovanja, vsako beseda Lhn L— tet enkratna pet-tfojbtna ta iitro ali ta dajanje naslova Din 1—v Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Din /.— Po Din L— ta besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki tpadafo pod rubrike »Kam pa bmt, »Auto-moto*. »Kapital«, »V najem*, »Posest* »Lokati«, »Sta aovanfa odda*. »Stroji*. »Vrednote* *Informacijemžtvali*. •Obrt« tn »Les* ter pod rubrikama »Trgo\'ski potniki« ta »Zasll*-tekc, če te t og tatom nudi tasluiek, oziroma, če te tiče potnika Kdor s! pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali tluibe. plača ga vsako besedo 50 par Pn vseh oglasiti ki te eoraCunajc po Ltlr. /.— ca besedo, te earačurui enkratna i/risto/bma Utr> $.— ta titro ali ta dajanje naslova V »j ostali oglasi nnriaJriega enači, i o se računa /o po S0 pai ta vsako *iexeao Enkratna onstoibrne is iitro ah u da lan je naslova pri oglasih ti te taračuna)o oc V) dot ra vsako beseda tnakt, !>in i — Nafmanfll tnesek pn oglasih po % aoi ce »esedo /e Din tO.— W> oglasih po I f** tb besedo [to f>in 15.— Vse pristojbine te male oglase fe ptHČnU prt predati naročila. az» roma tih le vpns/aH v otsrru.• nhenera i naročilom Službo dobi Vsaia beseda 50 par; za daiani« naslova ali M iifro pa 3 Din. (1) Mlado kuharico »ain-ostojmo. išče ree-ta vra eija t Ljubljani. — Po-»ndbe na oglasni oddelek >Jut.ra« pod »Kuharica«. J 77:10-1 Večletna moč dobro izurjena v stekleni in porcelanasti stroki — zmožna samostojno voditi trgovino, vešča tudi v nakupovanja blaga, kalkulacij? in vseh pisarniških delih, išče nameščeaje. Ponudbe m oglasni oddelek »Jutra« pod »Eleja«. 47710-1 Mesarski pomočnik •amostojan v vseh mesnih izdelkih, dobi takoj stalno •Inžbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "47733-1 Prodajalko po možnosti 1 jamstvom, •prejmtnio 'ako j ta svojo detajlno trgovino t dežni ki in nogavicami v Za grebn. V postov pridejo le agilne. popolnoma samo stojne in zanesljive moč', k! obvladajo poleg hrvatskega tudi nemški je-rk. Tovarna dežnikov ln nogavic Josip Vdimar. Ljnb ijana. Pr»d Škofijo št. 19. 47534-1 Fanta aH deklico Sedmega, zdravega n poštenega v starost! 14 let, brez staršem, sprejmem v •Inžbo 1 vso >skrbo On pise na podružnico »Jutra« ▼ Mariboru pod »Sirota« 47527-1 Črevarja izurjenega ki dobro strokovno naobraženega, z letnimi spričevali v tej stro ki, v starosti 30—36 let, fčem za takojšen nastop. Tozadevni ponudbe je poslati na tt. Benko Josip, tovarna mesnih izde'kov. Murska Sobota. 47648-1 Krojačico prvovrstno moč, sprejmem. Plačam 3 Din na uro. T. Orčfli, Središka ulica 4. Zelema jama. 47882-'! Spretno šiviljo za na dom rabim takoj. Naslov v oglasnem od del. »Jutra«. " 47874-1 Izurjene pletilje sprejmem takoj v Ljubljani, Rimska cesta št. 31a. 47921-1 Pisarniško uradnico popolnoma izvežbano im zanesljivo, sprejme notarska pisarna na deželi. — Ponudbe do 1. decembra t. 1. poi značko »Notariat« na oglasni oddelek »Jutro«. 4.9003-1 Spretna sobarica dobra lik a rita, dobi stalno službo. Predstaviti se je osebno s spričevali na naslov, ki ga pove ogasnl oddelek »Jutra«. 4S076-1 Brivskega pomočnika fco) mlajšo moč. proti plači po dogovoru sprejme s 34. novembrom Štefan Osojnik. brivec v Kranju. 48031-1 Pletiljo sprejm um v Mostah pri Ljubljana, Predovičeva 14. 47930-1 Delovodja v kamnolomu ie mosroče s koncesijo «!' obrtnim 'istem, dob' sta! «k> službo. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« ood »Kamenolomar«. 47050-1 /Mizar, pomočnik zmožen posoditi do 10.000 D n, dobi trajno za posle nje. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Trajno zaposlenje lO.OOil«. __ 47816-1 Korespondentinjo perfektmo v italijan. jezik-j za lesno stroko, sprejmem takoj po par ur na dan. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. " 47SS8-1 Prodajalko »ešane stnoke. « koncesijo sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pnd šifro »Zmožna prodajalke«. 47S84-3 Dobro kuharico srednje starosti, pošteno, marljivo, veščo samostojnega gospodinjstva. išče fina družina v Slavoniji. Naslov v ogla-snem oddelku »Jutra«. 47906-1 Praktikantinjo začetnico za pisarniške posle s takojšnjim nastopom išče Manufak-tura Rekord, Ljubljana, Aleksandrova 8. — Predstaviti samo od 14 —15. 47911-1 Občinski stražnik! Službo občinskega stražnika razpisuje mestna občina škofia Loka. — Prednost Imajo oni, ki so že služili v enaki sltižM (odnosno v orožniški službi. Prosilci morajo biti zdravi in povsem trezni. Prošnje je vlagati do 1. dec. 1.1. župan. 47931-1 Natakarico starejšo in kavcije zmožno sprejmem. Naslov v osrias. oddelku »Jutra«. 47!).»41 Prodajalka za mlečno pivnico ln okrepčevalnico, prijetne zunanjosti, trgovski Izobražena, vešča nekaj kuhe in serviranja. se išče. Plača v obilikl provizije. Kavcija pogoj. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mlečna pivnica«. 47983-1 Plačil, natakarja s kavcijo ln natakarico sprejmem takoj. Obširne ponudbe s sliko ali osebno na naslov, ki ga pove podružnica »Jutra« v Celju. 48091-1 Služkinio pridno in pošteno, ki bi opravljala vsa Mišna dela. spremnem v Robovi nlic.i št. 2W. (od 12. do pol 3.) 48108-1 Poslovodja ra trgovino z barvami dobi taikoj mesto, ponudbe na og'Meik in perila, se prum roča cenj. damam v Celju Hodi samo na dom. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 4S0S3-2 Uradnik zmožen vseh pisarniških del z večletno prakso, želi nujno pismene zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Izborra moč — takoj 1200— 1800«. 48106-2 Mesto hišnika išče obrtmik. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Zaikiooski par«. 48105-2 Dipl. absolventka državnega oSiteljišča. brez vsakih eredistev, išče primerno zaAosliitev kiot vzgojiteljica ali uradnica. — Cenjene ponudbe na podružnico »Juitra« na- Jesenicah pod šifro »Sirota«. 48067-2 Prevajam iz nem., srbohrv., franc., itail., amgl., v brezhibno sl.crv. ali nasprotno, sprejmem uičeince za te jezike pnoti zmernim homiorarjem. Ponudbe pod »Lasten stroj« na oglasni oddelek »Ju tra«. 48065-2 122. Valovi so bili ločili .Janin čoln od drugih čolnov. Okoli in okoli nje se je širila neizmerna vodna pustinja. Njen zaročenec Clayton, trije mornarji, »monsieur Thurcn« in ona, edina ženska, so izgubljeni pluli daleč od vsake pomoči! Zakaj med tem, ko so izmučeni veslači spali, so bila vesla zdrknila v vodo... 123. Nobene hrane niso imeli in skoraj nič vode! Tako jim je bil že prvi dan strašne prigode pogin pred očmi. Dnevi so minevali, in vse grozote morske nesreče so jih spremljale. Oslabeli in zapuščeni so z razpisanimi ustnicami in zateklimi jeziki ležali pod neusmiljenim tropskim soncem ter čakali smrti, da bi jih odrešila. Avtolastnike luksuznih, tovornih io »t-tobu&ndh vozil, ge vljudno prosi z« podelitev meeta šoferja erioznemu, ne predkazno-vanemu avtovoiaču. z vsestransko dolgoletno prakso jezikovno izobrazbo in najboljšimi referencami — vdoven, očetu 3 otročičev, ki je radi opustitve obrata dosedanjega službodajalca. in vsakih sredstev ostal brez bruha Opravljaj bi tudi vsa druga pisarniška ali pomožna tehnična dela. Gre v vsaki kraj države. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vsestransko uporabljiv šofer« 47709-2 Dober delavec 1 veliko družino, ki živi v velikem pomanjkanju :n v nujnj potrebi primernega zaslužka, išče delo. — Vajen je vsakovrstnih del. nekoliko tudi mizarstva. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno potrebem«. 47381-2 Obratovodja za žago z dolgoletno prakso, išEe namešCemje z« takoj. Gre tudi za skladiščnika — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Obratovodja«. 47387 2 Šofer - fotograf mlad. tresen. nekadilce — išče slučbo. Ponudb" na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Eleganten in zanesljiv«. 47663-2 Izprašan strojnik in kurjač zanesljiv, dober strojni in stavbni ključavničar, vodo-m eleklroinstalater, pripraven za večji zavod, kjer bi oskrboval vse tehnične naprave, želi namešče-nja 9 1. januarjem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47777-2 Šiviljska pomočnica vešča tudi strojnemu vezenju, s prav dobrim; spričevali, želi službo, gre tudi k boljši družini. Na slov v ogl. odd. »Jutra«. 47706-2 Dekle z gospodinjsko folo im tudi že nekaj eluižbe, želi službo kot kuharica. Na stop takoj. Naslov v ogl. od. »Jutra«. 47792-2 Šiviljska pomočnica začetnica, išče most* v Ljubljani. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 47794-2 Šofer . ključavničar išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobil«. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 47791-2 Mlada gospodična Inteligentna, s 4 razredi višje šole, ki govori tudi nemško, išče službo proti malenkostmi plači, event. za hrano in stanovanje. Gre tudi na deželo. Obširne ponudbe prosi na podr. »Juitra« v Mariboru pod šifro 47806-6 Katera oseba bi pomagala samostojni gospe do f'-istebrimi izpričevali, vojaščine prost — išče primernega mesta. Ponudbe na oglasni oddel. ?Ju'tra« pod »Zanesljiv 26«. 47841-2 Krojaški pomočnik vešč naročenega in fekcijskega dela. išče službo. Nas'opi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 47843-2 Uradnica vešča slov., srbohrr. rn nemščine išče blagajmlšlko ali pisarniško mesto. Cenj. ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Praksa«. 47S04-2 Knpgovodja- '1' bilancist perfektein slovenski, erbo hrvatski in nemški kores pondent z dolgoletno prakso. želi takoj ali 8 1. januarjem zaradi družinskih razlogov men;a.ti službo. Cenjene ponudile na ogl. odd. »Jat.rac pod »Vsestransko verziran«. 47787-2 Korespondentka s srednjo in trgovsko šolo ter večletno prakso, perfe-kitma v slov., &r boli-vat in nemškem dopi sovanju vešča vseh treh etenografij, knjigovodstvo, kakor ostalih pisarniških del. išče nameščen ;a. — Ponudbe pod »Marljiva in zanesljiva« na Aloma Ccm-pany, Ljubljana. 47706-2 Industrije!, trgovci! T-!T"vč.kii izobraženec z dolgoletno prakso prosi služibo za potnika, skladiščnika, prodajalca ali slično, prevzame tudi pol-dnevna dela. Cenj. ponud be na oglas. odd. »Jutra« pod »M-am-Uifafcturist 40«. 47862-2 Mladenič išče mesto dimnikarskega vajenca. Ponudbe na po družnieo »Jutra« v Celju pod značko »Zanesliiv«. 47761-2 Šofer H prfWSi 9000—4000 Dom kavcij« in ima večletno prakso, viojaišč.ime prost — išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Siguren. 47914-2 Kakršnokoli zaposlenje iščem z* čea dan. Znam tudi šivati. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delavna«. 47809-2 Poštena kuharica ki razume vsa hišna dela. išče službo. Perme, Rožna ulic« št. 41, pritličje. 4790(1-2 Trgovski pomočnik mlad. vojaščin« prosvt, s prvovrstnimi spričevali ver ziram v vseh strokah irgo vine. želi nameščenjie v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj. Ponudbe prosi na po4rtržnico »Jutra« v Mariiboru pod »Marljiv in agilen prodajalec«. 47601-2 5000 Din kavcije položi gospod za nas-to-p službe sluge ali inkasan-ta. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra* pod značko »Delavem«. 47S30-2 Mesto hišnega upravitelja sprejme upokojeni uradnik finančne stroke, ki je ver-ziran tudi v davčni službi. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod šifro »Hišni upravitelj«. 47833-2 Prodajalko s kavcijo 4—5000 dinarjev sprejmem za vodstvo trafike. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47832-2 Pisarniška moč vešča slov., srbohrvatske, event. nemške korespondence in strojepisja, išče n«me?čen,ja. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro Uporabljiv«. 47820-2 Osebi a bi znala organizirati Ia voditi prodajo živil v Ljubljani, se nudi dobra eksistenca. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 47829-2 Kot uradnica želim službo Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Začetek«. 47826-2 Kuharica i« zasedenega ozemlja, srednjih let, poštena zdra va in pridna ter vešča vseh hišnih del in šivanja, želj službo pri Primorcih ali Notra.njcih. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zvesta«. 47849-2 181etno dekle pridmo, pošteno, ki zna nekoliko kuhati in opravljati vsa hišna dela, želi menjati službo s 15. decembrom. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 47821-2 Mlado dekle izučeno šivanja išče službo za takoj aii pozneje. Nastopi tudi kot pletilj«. Ponuobe na oglasni oddel. »Ju-tra« pod »Izobražena«. 47S19-2 Mlada natakarica samostojna, Išče službo v Ljubljani aH Izven. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Natakarica 222«. 47957-2 Absolvent strojne delovodske gole, izučen ključavničar, z večletno prakso. Išče stalno naimeščenje. '— Cenj. ponudbe pod Šifro »Absolvent« na ogli. odd. »Jutra«. 47965-2 Pisarn, začetnica absolv.entinja trgorfške šole, perfekibna v nemščini ter v slovenski in nemški stenografiji, i&če mesto v kateremkoli kraju. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Inteligentna«. 46026-2 Iščem službo za 17 let staro dekle z dežele, H Je pridno ln pošteno, v pomoč dobri gospodinji oziroma kuharici. Gre tudi kot učenka v boljšo kuhinjo. Cenj. dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Nastopim takoj«. <«005-2 Mlad šofer avto-llčar, sedlar In t&petnik želi službo proti kakršnikoli plači. Naslor v obrimi spričevali išče silužbo. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna 25«. 479B7-2 Mladenič 23 let star, z 4 razredi mešč. šole. išče kakršnekoli zaposlitve kot delavec, sluga a.l nočni čuvaj. Cenj. ponudbe pod »Priden ln vesten« n.a oglas, oddelek »Ju tra« pod »Priden ln vesten«. 47907-2 Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražena gos>pa po 10 Din od are. — Poljanska cesta št. 13/IL levo. 47356-1 Kdor bi bil pripravljen dati ici nekaj ut pouka (v pošt-ev pridejo ie nedeljski popoldnevi) na svoji hromatični harmoniki, naj posije cen;, pon-jdbe na og! odd. »Juitra« pod »Amaterka«. 47797-4 Gospodično ki bi poučevala nemščino v večernih urah. iščem. — ponudbe pod »Nemščina« na ogias. odd. »Jutra«. 47822-4 Francais enseignč par fraofaise Mč thode pratique et rapide. — Dunajska cesta la/IIi. 402t*>-4 Osmošolec instruira v realnogiui.naaijsikih pred metih. N7a željo pride na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47947-4 Kuharica iS6e službo pri orožnikih, firrra.nični kontroli ali somih moških. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 48006-2 Perfektna uradnica išče službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Bllanclstka«. 48015-2 Gospodična izobražena, nemščine, hrvaščine zmožna, prosi dobrosrčno osebo za službo čim preje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hvaležna 20« 47978-2 Sedlarski in tapet, pomočnik lefl preminiti služb« tn stalno mesto. Dopise prosi pod »Marljiv« na podružnice »Jutra« v Mariboru. 4S088-2 Zaslužek Kdor i I « « »aslužka, plača M vaako besedo 50 par; sa naslov ali Šifro S Din. — Kdor a ■ d I zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanj« naslova ali M Šifro pa 6 Din. (S) Šiviljo b« perilo, ki bi sprejela popoldne gospodično v poučevanj« proti honorarju j iščem. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod snačko »Šivanje«. 47828-3 VezIIja diplomirana . Pariza — sprejema naročila za umetno veeonje in slikanje na blago. Dernovšetk, Novo mesto. 47717-3 Entlanje, 1 m 1 Din montiranje blazin od 15 Din dalje, monogra-ml od 1.50 Din dalje. Palača Kreditne banke laOV. 47883-3 Italijanščino poučuje v Italiji izobražen akademik. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 48U49-4 Violino, klavir harmonij, harmoniko, harmonijo (teorijo) poučuje Izprašan ter izkušen učitelj vsakogar od petega leta dalje na Glincah poleg tramvaja. Najboljša metoda! — Ponudbe pod »Uspeh garantiran« na ogl. odd »Jutra«. 48033-4 Zastopnika najraje iipokojemct. iščem za večje mesto v Sloveniji. Lahek zaslužek. Ponudbe na ogl. jdd. »Jutra« pod »Naslove«. 478D4-5 Krtača kot sesalec prahu domači predmeti za vsa£ danjo potrebo, bigijenična novost. Agente(inje) sprejmemo proti 30*,'« provizij1 in 500 Din fi.ksuma Omiila. Dunajska cesta 36. 47838-5 Zastopnika aii potnika s sedežem v Mariboru ali Celju iščemo, ki potuje z lastnim avtom po Štajerski ln obiskuje špecerijske trgovce. Izdelujemo zelo ldoč predmet z maihno kolekri-1o. — Znamka uvedena ln 1amči za stalen zaslužek — Ponudbe na 'vrl. odd. »Jutra« r>od »Snecerist«. čftnip-1; Wmm tlgiafj trg. značaja po 1 Din beseda; z» a* janjo naslon ali ia šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 nar; za dajanje naslova aii za šifro pa 3 Din. (T) Strešne opeke 170 m5, ali Eternit, franko postavljeno Zagorje pri Kozjem IPolšak). potrebuje Bra?už 6enovefa. Konjšči na, Savsika banovina. 47691-7 Vsaka &<»eda 1 Din. za dajanj« naslova «ti Šifre oa 5 Dio. (9) 2—4cevni radio z vdelanim zvočnik »m. priključek na izmen ični tok, proda Bevčar, Celovška cesta 34/H. 47326-9 Radio ftestadektronski, i novimi edektro-akami, novim akumulatorjem in zvočnikom za 1500 Dim prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47673-9 Radio kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Kupim« 47898-9 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; 13 da 'in je naslova aJi za Šifro 5 Din. — Oglasi socialnega inačaja pa v*aka beseda 50 par; «* dajanj« naslov« ali za Šifro pa 3 Din. f81 Kupim »Itastrovanj Narodni koledar« 1. 1909. Levstikovo brošuro: »Svoboda!«. Dostojevski: »Ponižani in razžaljeni«, Maksim Gorkij: = Foma Gordj-ejev« tn Zola: »Tri novele« (Nai? Micou-lic. Jacques Damour). — Knjige morajo bita dobro 'hranjene im čiste. — Ponudbe z navedbo cene !n prevajalcev na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vezava postranska stvar«. 47614-8 Kot praktTkantinja v kafkr^nokol? pisarno ?e'i vistoipiti aibsolvenitimja me-Sfairaslke šole, z znancem treh je»?kov. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47688-2 Vzgo^teljžca k; ljubi otroke, izobražena želi ra takoj mesto k otrokom. — Nudi prvovrstno vzgojo in domač pouk. Gre tudi za navadne -so varuhinjo. Naslov v o^jl. oddelku »Juitra«. 476S9-2 Šofer zanesljiv, išče službo. V slučaju stalne službe pre čez zimo za hrano in stanovanje. Gre tudi za sprevodnika. Cenj. ponudbe na nsrl. odd. »Jutra« pod šifro »Zmožen kavcije«. 47878-2 Prodajalka iS?e službo ▼ trgovini mešanega blaga. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Poštena 412«. 47781-2 Kuharica ki zna dobro kuhati in voditi tudi večje gospodinj stvo. išče službo s 1. decembrom Ponudbe na ngl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samos.toj.ni 26«. 47900-2 Šivilja oblek ln perila se priporoča po nizki ceni. — Tudi popravila, entlanje meter 50 p. Soklič, Cegnarjeva 4/n. 47880-3 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. JTa slov pustiti t ogla*, oddel kra »Jutra«. 47848-3 Šivilja ki dei« novo, popravlja staro in krpa, gre šivat na dio-m. Poizrve se v Flori jamski ulici 19 H, desno. 47979-3 Stalni zaslužek za vsakogar dosežete s prodajo času primernega šlagerja -Preparola«, potom katerega se doseže nepre-močljivost ln dvojna trpežnost podplatov. — Zaslužek 100 odst. Vzorec proti pošiljatvl 15 dinarjev v znamkah. — Oddamo sreska zastopstva. Za blago Je potrebno 500 do 1000 Din kavciie. Tovarniško zastopstvo: A. J. Novak. Vevče pri LJ-ublJanl. _ 48104-3 Maserka vcSf« vseh masaž, išče pa-oijenite pod šifro »Maserka« na ogl. oddelek Jutra. 48103-3 Kdo posedi pro<5i odškodnini vsa ali posamezne podčrtane knjige in skripta 2» I. državni pravnozgodoviaski izpit? — Naslov ima vratar univerze 49M7-8 Biaeda 1 Din; u da Janj« naslova »ii za Šifro S Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, pla fajo vsako besodo 50 Par; *» Sitno ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Šoterska šola E. Ceh Tjršev« 'Dunajska) eesta št. 36. Zahtevajte prospekt S81-4 Kdor iš&e mesto pot niia, plača za vsa-ko besedo 50 par; aa dajanje naslova ali za šifro S Din. — Kdor sprejema potnike, pla ča besedo po 1 Din; za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (5) i Rezervarje samo velike kupom. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »30.0W« 47653-7 Mikroskop kupim. Ponudbe n« ig'e*. oddelek »Jutra« pod šifro »Mikroskop«. 47654-7 Registrir. blagajno malo. iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Blagajna«. 47773-7 Ježice voln«, aravco, SSf-lkre, mezdro, rogove, repov«, kovirae. železo, mino. kn-puje D. D. za promet sirovima, Zagreb, Miramar ska. 47857-7 Staro strojno litino baker, bron, medenino, dnk, svinec in aluminij proti takojšnjemu p!ačiin kupi Franc Belič. Rožna dolina, cesta XV/V. 47631-7 Sesalke za točenje bencina, staine io prenosne kupimo v vseh večjih mestih. Ponudbe na Motor-šipirit d. z o. z., Zagreb, Vlaška užica 116. 47685-7 Železno peč manjšo, kupim. — Petan. Dalmatinova 10. 47881-7 Decimalno tehtnico dobro ohranjeno kuipi kraj. šol. odbor na Viču. kateremu je poslati ponudbe. 4780il-7 15 oken s šrpamr 1. >kvirj 1*50 X 1*450 3000 »tarih. orvovrrt-uo iganit zidnih "H>ei 'M p,e5!iin.t »troj . Wed.--inji.no« S'50 dva aitovodja vse po zelo igodni oon: pro. i a. Po^nudbe tu »gia.»n-■dd<»)et »Jutra« pod šifr^» »Ugodno prodam« 46984-6 Fige in slive za žganiekuho »o nizkih vraafc >ddaja Ivan Jelač-in. Lnrrii arm, E ionska cesta St«> 2. 372-« 20 kostanjev za presaditev, v debelosti 15 io 20 cm. lepe r%-eti pr -dam. Jože Janežlč, Domžale. 47721-6 Več ssdTk ribezi ja in vrtnih malta — Prodam. Vprašati v Rogu! dolini, cesta VTL. št 15. 47833-« Parporama ' Marit>OT, Barvarska ni. S na50 Din: postelj ne garniture, trodelne. 25'' Din: damastni namizni pr-30 Di.n V=e na obroke -Omnia, Dunajska cesta 36 47837-6 Otroški voziček poceni nanrodaj na. Dolenjski cesti 18/11. 43072 Otroško posteljico belo, železno, pocea( prodam. Naslov pove oglaeof oddelek »Jutra«. 48060-6 Presejano prst za vrtove, pesek za dvorišča ln materij al za zasipanje vam dobavi mestni stavbenik Anton Mavric, telefon 33-82. to Vsaka beseda 1 Dui; za dajanje na-slov« ali za šifro pa 5 Din. (10) Avto, priložnost! Fiat limuzina 52S super, skoro nova. za vsak« sprejemno ceno naprodaj Ena tretjin.i na obroke. — Vzamem tudi avto v račmn Muhič, Studenci pri Mariboru. 47770-10 Vozove 3 tečke. 2 srednje težka, v prav dobrem stanju, kakor tudi koma.te in -a z no konjsko opremo radi vpeljave avtomobilu« vožnje 00 nizki cen- proda Mihael Omahen — Višnja S»ra. 47676-10 Avtolimuzina za 8 >seb iob-a >neuma-rika električna -azsve-tlja-va u&njaia tapecirunga, pripraven za kratke kolo-ivorske avto taks- vožnje, počen prodam - rud pro-tr bančno vlojnjr knjižici. Ponndhe pod šifrj. »Lim'i-zina 8000« na oglasn- oddelek »Jutra«. 47537-14 4« f>«B»<10. Oglaai TO oijalnega značaja po 50 [wu beseda. 7a da janje naslova ali -a ?!fro 3 Din. oziroma S Din. fll) Koio s5*jl£.o »A'g!oo«. beio. 1 rabljeno, zelo poceni prodam Nes-iov v og ai. oddelku »Jutra«. 4771&-11 Dvokolesa »ur ijeira v ino po pravo, »oat• nj e. rmnjli nanj* t offnjiim Ji »lira in !*-• pr>io zime »T r t b a n a« F B. L Ljubljana. Ki.t bovška !-=*rta i. 48TCi)-la"»ei. Ljub fi.i. R artavska oesta 4. 42791 11 2 kolesi »Torpede«. rabljeni, roceni prodam. Poai Jcia im. No^i Ud m-.t. <7 v7r>-i1 Okrogfice ! popolnoma suhe, bukove :Jutra« pod »Prime dobi &ek«. 47812-1 'i Najboljša naložba denarja bole®« prodajan t.a prometni točiki v Ljubljana raaaminui«. upeljano, ditrbro kiočo z g« iaut. io mediani blagom. Ponudbe : Da oglas, odd. »J«!.™* f>od >yi l«t iktirvna«. 4S041-19 Vogalna hiša z v r t o m, v Maribora — Magdalfeiraki okra*. prod iCoro^tom kolodvorom, dvonadstropna. Jarka prosta, br« popravil, i 12 stanovanji, poe-emi naprodaj. — Ponudbe pod »Hiša i Triom« na podru&uoo JnLr« T liaribor*. 47705-dO Za 10.000 Din posojila za 4 mesece daru 2000 Din obi o.i ali tim> teto stanovanje. Ponudbe n« op!, oddel. »Jr.-.ra« pod značko »Krasno stanovanje na Gorim st-iim«. 47856-16 Vsaka best-Oa 1 Dir.; ta daj ar je 112 skrva «Ji u šifro pa 5 Din. (30) ! Kupim j večjo partij* bri«-"tutirviao, 38 isi 56 mm. — Hojnik Jt«ip, Ceije. 13 i&mM I V«Xa bost-da 1 Din. J 1 r. i? i«ni* ausJovs ali 3 1 ta »ifro Ti Din. fig) j Kuhinj d->bro oh. v Mostah. sk;t oprava it t»a caprodaj tL^:eršičeva 3-47738 12 Pohištvo sra:mt-u-ra vn peka, pobite- :• jih kraiiadov poe«rri naprodaj. Vprašati a?, Donr*>b;3 ruski cffO 17, prrtlttje. d n t-vao mi-d 10. tm IA. t «. 47Ž«5-12 Kompletno spalnico iz mehkega lesa, po nizki csnl prodam. Vinko Omerzel, mizar. Zelena jama, Zvezna ulica S pri Ljubljani. 47974-12 Masivno &p3lnico TnAH-drešnj«) prodaan. — Tni-ovo. K. "jotna štev. 6. 47906-16 Novo obednico pri lam u polo-vidr«) ceno. Op-.-dat! Ttaik dan po 2. ar t«t»pC'idne. Natiov pove o^rajii oddelak »Jutra« 4807S-12 1'ohištvo Spalnice 2200 Ko • aiire 450 Din T»jfiHje 250 Din kuh. oprema 1000 Din kuh. kr^dunce 500 D.n Vse drugo pohištvo 4e dobi a»j«eiieje in ne obroke. Sprojmejo se ttidi vsa pv pra%"y« po kon.kureričri»h cenah. Miza.r®tvo »Sava«. Ko odvo-«tvj 18. Dunajska 36. — Tolefon ^7-80. 48071-12 ViKika ort*«-da 1 P-ia iaja.nje nas.!r>Ta ali J 53 Šifro oa 5 Din ("10^ | Vsa k Lasauu v g;5ko i v g>osrtSno »Daimaiiija« ne i vese'.kx> im piea. Na razipo-agj ree dobra kapijica. — 'r;por\;ča ae I. Laeon. 47578-18 GoiLllna »Reininghaus« priredi danes zabavoo ve-sfclico s p e s o m — braz wK>;.iniiie. Krvavice, p«S«-c:ce,' rasna j-edii« in ia-vritna pijaia. 4774-4-18 Danes h Kalinu na Glince, kjer bo k-»neert ia dobro vr ooo. 47&13--16 J00.000 Din posoifla iširta proti pr%-K?mio"i^k3 okraj«. 47726-16 Koncert do*>rs pijaia in jodaia. — Ja cb:: e.n o-bisk »e pripo-ro-Ia restavracija Carma.n v Z .-f>m'i šišfci. 479)16-18 Vsaki beseda 1 is. lajanj« nasiova ia Sfro pa 5 Din. Din. I ali (iT) j Pekarno 5 ot»m>Tan;<*m Ln '-»T^V terjern oddam takoj zeiO ugivdno v najem. Ponve tf pri Maiku Brunerju. Fužine. Gorenjsko. 47755-17 Starejša dama ki je 1 moin-ero.ia.TH e tiski, p osi 4000 Di.n posojila pr-oti odiplačilu. Ponudbp na off:a=>ni oddelpk »Jutra« [h I šifro »Nu'na po>rrieč«. 47926-16 Družabnika j >re;int«n r «w!« rea-tabflim) I»'vi"e'je, ki i®de>!tije brez-ko-ricarenftne predmete — rr-ii v.c neobhodno potr-hne v vfakero po»|K)d!n;s.t-v«. Potreben kapital 500.000 Dši takoj SO.fKK). kate-re^p «« tudi zaii^ura. Rifleikt.i--a &e na »erioine. velikc-r»ote®ne osebe. Velik dnbi-Po-nudhe na ^vddele-k Jutra t?od snaSko »S»rii.i« 4798S-16 f'ompankwia že vj>elJano meSano tr-rovtno z nekaj kapl-t: 'a lSčem. Ponv.be na 04 lasni oddelek ».Tutra« tx)d »V mestu«. 47945-16 Irg. oglasi (>o 1 Diu bf^eda: sa daja.nje ta »lova ali ia šifro 5 D' Osrlasi MK-ialnega zna S ftaja vsaka beseda 50 ■ar; »ji dajanje naslova Ji w Šifro 5 Din (18) I^ov damski piasč im 11 finrga bU^e. pro d." .n. Naslov v »g.asnem o»i le.k a »Jutra«. 47708-13 Črna idraska suknja rs srednjo posilav-o, dobro (H.-«.n,ei3a, naprodaj. Na & 7 pove ogia«>ni oddfiek »Jutra«. 47«i30-13 Č!T«a zimska suknja d->bto cshraujema, p<.> nizki emi naprodaj v Japlje-vi olici 13. 47'JrJl2-13 Moški zimski plašč fin, sle. mestni, z V.'a.schbar-pod!ogo in oi/Muni ovratnikom prodam. — Ogled: Loniar-eka steza 2. 47941-12 Lepo suknjo ia »redu.o postavo, za 400 D n pr-odam. Naslov pruve !>y »io: 'jddBlek »Jutra«. 48046-18 Trgovino tn gostilno oddam tako-j t najem na zelo prometnem kraju na d<"teli. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod šifro »7«. 47803-17 Trgovino mešanega blaga, v večjem trddan t 15. decembrom t. 1. v najem zaardi preselitve Ponudbe na cgl. oddelek »Jutra« v Ljubljani ood ena "ko: »Prometni -—- 4 17 &.ebo « kap-^-lom sprejme n i-aa in poštena •irB.žin;> ri je želi v prijaznem t ajerjn. Naslov povp 00 duinica »Jtrtra« v Mari b tu. 47771-14 Starejšo osebo vzamem * popolno iosmrt-n> .j-ikrt>o Ponudbe pod »Tlite we»tJ»ik brei otn>k« na podrrrfoico »J'itra« v Miriboru 48087-14 Vsaki Oetn-ila 1 Diu. ta lajanje aa*!ov« ali ■a šifro pa 5 Din ns'1 Jamski in brus.ii les vt ak« množino proti gr> tovi-mii oiaiiiu razipoSil.em «';kie.'ivno oa vagon nalo ■b un. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Doie&ja vat«. 47651-15 Viizarji. pozor! Do*oele is<. •■Mholove veza De plošSe 'Sperrp aM.en) izvrstOf «a 'urmranj« — pj izjemno nizki cen. Tv rnica »Ukod«, Dn-na; 'Mi eceta SL 47408 Vsaka bost-da I Dun, za lajanj«- naslova ali ta šifro pa 5 Din '161 Mizarja za pobiitvo, samo&to.nee« z 10—15.000 Din sprejm:.ni kot družabnika. Ponudbeni og-iafni oddelek Jutre md »Lj-tbljans-ka 'ikoliea« 47749-16 brezobrestna posojila /.a odktip dolga nakup in zidavo podeljule »Kreditna zadruga« Ljubljana, požtnl predal 307. Sprejme zastopnike! 2i.udbe na irlas -^Idelek »Jutra« pod »H'poteka«. 47606 16 !?čem ?ospodin5o dobro kuhorico, ki ra2.p1>-aga e kapitalom do D'n ii.000 Vdo-ve z 2 otrokn ma Qi»o zk'jufene Jam *tvo na prvem mt-etn Do pise je poslati na oglasn-odd »Jutra« pod '-načkr »Trajna eksistenca«. 47817-16 Katera gosoodična vdova aH ločenka bi pr, jodila velef»osestniku Din 500.000 proti vktvjiib; na prvo mei^to ali pustim na želj« zKrn jeknjižno prepie* t, polovico post^-tva. vrednega nad ? milij-nina Din Rosne ponudbe na oglar, idd »Jutra« pod »Skupno gospodarstvo in srečna bo-doSnost«. 47812-16 Družabnika lš"em za manufakturno trgovino z večjim kapitalom. Ponndbe na osi. oddelek »Jutra« pod čisto »Podjeten«. 47945-16 7000 Din posojila 15 odst. obresti, Ka 5 masecev IS če profesor. Ponudbe na ogl. odde-IcU »Jutra« pod »7000«. 47938-16 3000 Din iščem p otn zas-tavrtiv? pr^tivred n isti im jam^tivu. — Po-iitudibe n« oglasni oddelek i,Tutra« pod »Neantidoma«. 4S0:8-16 s0.000 Din posojila 'a nakup hiše v Liub-l iani Iščem proti vknjlž-bl na prvo mesto. — Eventualno dam dosmrtno stanovanje. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod značko: »Posoillo«. _____48090-lf 8—10.000 Din posojila iščem za pie#!,no industrijo. — Cesij. po.nndbe na oglas-ni oddolek »Jutra« pod šifro »Pletaliai stroj«. 4806r-16 5000 Din posojila proti viiso-kiim obres-tim nujno Sščem. Po,miidibe na !»£',. oddei-ek »Jutra« pod šifro »Točna vrnite« 48f>fio !6 M» Vsaka beseda 1 Din, ia dajanje naslov« ali ta šifro pa 5 Din. (19; Skladišče in !e-žarinski prostor ob kolodvora t Ljubljani >ddam v najem. Naslov r ogi&jnoni oddelku .Jutra« 476S1-19 Lep lokal zHo svet** m pro&w>reti. v rrvem nadstropju ■ »ta.TK* vani«m. r eent.ro mi*st« ddam s 1. decembrom -• Naslov v og!a»ne d d a m s februarjem na Starem trgu 34. 47324 19 Trgovske lokale s Ktano-van.iem, na zelo prometnom kraja, oddam z novim letom v najem. — Poizve se pr- Matku Brnn nerju. Jesenice-Fužino 45. Gorenjsko. ____47796-19 Konditoriia le ?? let .obstoječ«, radi -odbinfkih raimc-' v centru Zagreba takoj poceni na orodaj Naslov- Kondiit-oriia Pavim, Zagreb. Piea 82. 47647-19 Trgovina 1. mešanim hlapom in deli-katesami. etarorenomirana. dobro idoča. v (sredini me-"ta. radi družinskih rai-mer zelo ugodno naprodaj. Potok!be na podrn.ž. Jutra v Mariboru pod Šifro »Redka priiifea v Mariboru«. 47529-19 Trgovina z meSamiai blagom, trafika, pom^ž. poŠta, avto-rositaja. komplet™) oprein-! j ena, lupa nora hiša z gospodarskim po«'op;em in nekaj p"lja. na protrift.nt-m kri-žilču t e č j e okolice Ptttja naprodaj ia zdTav ■' v enih oziro-v Naalov v oglasnem oddelku »Ju'ra« 47686-19 Gostilno t hrventarjero in zal-ogo. na zelo prometni točiti v centra mb dana i velikim vrtom, na nrodaj 3 minute 'A r,Tam vuja Nssiov poT« jglasni ►ddelfk .Jnrra« 47530-20 Posestvo jbetoječe iz 6 johov zemlja, 7 novo hišo ln gospodarskega poslopja, 5 minut oddaljeno od io-eznlžke postple, vm*.* V.nko Kreaipud, livon-ša va« St. 13. p. Pe-trovče pri Celju. 48093-20 Hišo z vr+om eno postajo od Ljublja-ive, vr-dno 90.000 Din, zarne-n> im z« večjo na periferiji I,:nebi jane. oiiroma jo na obroke prodam. — Ponudbe na og'asm odde'oJ: »."utra« pod Šifro »pnMo-v;i-« takoj«. 48101-20 nišo novo al! «t«ro. T oert 4o 200.000 Din. k n p i m v Ljubljani aii najbliijč oko ici Ponudbe na ogiasoi •dJe'ek »Jutra« p.-d S;'r.. »Takoj 4«. 4772S-20 Stavbno parcelo krasoo v bKlinvi kolknrt sobami mp«ari:o. p-p,kajVva! urico im hlejvi. »rodi mee-ta nroda Kdrol Brezmilk. Celje 46901 -20 Krasno no-eotvo 'pjnčp ob ? cWjnici mod 5Ta1eem in P^tro-vč-ami fDo-briša va<=. Savinjska dolina"). obstojoče is etano-vfl.n i^k* hiše in gospodar skega poolopja. vse v do. brem «tan;o. 10 oralov njiv im tra-vnSkov, 10 ora-1-07 gosda, kub. met- rom lesa za po*eko. prodam. Cena p® dogovoru. Po'asra"1a daje lastnik J. Zmttel, fcale«. 47762-20 Tovjito les. s+»x>ke nsi!mod«rw^S,, epreim.l iona. tik večje p<*"ts;-e, poconi n<>,T>rodaj. PonTrdfbe na podružnico »Jirtra« v Mariboru pod »Visoko renta-bilooc. 47764-20 Gozd 310 oralov, Wiro leiera^-■Ske postaj«, ugodno no prodaj. Ponudbe na podr »J.ttir.ra« v Mariboru po! »Buikev«. 47788-2^ 2 stanovanjski hi«' krasma, velika. enonad s.troi;»na. z velikim vrtom in ena pritlična z vrtom, v večjem kra:ii. blizu kolodvora. poceni naprodaj. — Ponudbe na podr. »Jn-tri« v Mariboru pod šifro »5ta jerska«. 47763-2.1 Trgovska h?šg ^nonad-stroima, z lokali, v središču industrijskega kra 'a Gorenifke — naproda;. Potrebni kapital 50.000,— D'n Nasiov v oglas. odd. »Jutra«. 47793-20 l eno rosestvo na Dolenjskem naprodaj. Dopise na oglasni oddel. »Jutra« pod ?ifro »!W7«. 47808-20 Leno posestvo obstoječe iz ? h iS. gospodarskega poslopia. travni ko-v. ajW in gordmv. pi' farni cerk-vi tik kolodvo ra. v lepem iridustrijskem kraju na Dolenjskem prodam Pripravno Ra vsako obrt Naslor v oglasnem odd. »Juitra«. 47834-20 FnodritžntsVo vilo z 7—9 sobami. kopa'nico in postraneikimi prostori ter z lepim vrtom. v bližini električne želemice, iSčerr v najem. Pon>udbe na og! odd. »Jutra« pod »Lily«. 47SE7-20 Vilo ali tršo ▼ mostu ali v Mižlni mosta. s 4—6 sofeciroi. stranskimi prostori io večjimi vrtom, iščem v najem. — Ponudibe na oglas, oddel. »Jutra« pod »Ada«. 47828-20 Kmečko posestvo blizu mesta aH ▼ večjem krain. v bliiint šole in cerkve, kupim Opise z ns vedbo cene je pos'ati na og! odd. »Jutra« pod Šifro »Lepa lega 50«. 47809-20 4 stavbne parcele naprodaj nasproti p»»« 'i-Sensike cerkve. Nt slov v oglasnem odde'kn »Jutra« 47705-20 Hi^a v Dravliah št. 102. bo naprodaj dne 29 n^vem-bi-a n&i 9. uri no sodišču t sobi št. 16. — H!*a jo pripravna za obrt-47903-40 Ref>Hte*7?a pisarn?« Anen^fik. Celje, Kralja P.*tra cesta 22. proda 2 po sestri v bližani Ool!a. 7 or» oiv z vimoigrodom za 3(i.OOO Din. 9 oralov za 38.000 Din. V nrom .vd4rodaj. Pobrežie. golska uiica it. 5 pri " Mariboru. 47767-20 1 mlin hi žaga ve J bi8 in 10 oralom zem-!;.), v bližini v^č.;.«-ga me. sta naprodaj. — Spre TI. 711 t1 mM knjižice denarnih za vodov. — Pomndbe n« po drufeioo »J-mtra« ▼ Mari baru pod »Dober promet«. 47738-20 Hišo z gostilno in mesarijo tudi za trgovca pripravno. v okoiioi Celja prodam t!: ."Idam t najem. Pomodbe ra pidružnioo »Ju.tra« v Celju pod »Izletniška točka m industrija«. 47760-20 Redka prilika Vp*Ja hiša z mesečnim donosom 4500 Din, ki se dobro obrestuje. Je "Sodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47930-20 Posestvo na Viču št. 90. zraven opekarne, obstoječe lz hiše, v kateri Je g06tUna ln trafika, hleva, kleti ln župe ln lz zemljišča v Izmeri 2607 m!, Je iz proste roke naiprodaj, ker 'e dražba ustavljena. Ponudbe sprejema dr. Krevl Josip, notar v Ljubljani, Dalmatinova 3. 47935-20 Realitetna pisarna druiba t o. a. Ljubljana. Miklošičev« e. 4 proda: IHSO, enonadstropno. eno štirisobno, ene trisobno , 4 manjša stanovanja, 800 m2 vrta, v centru LJubljane, Din 400.000. HTšO, enonadstropno, 4 stanovanja po 2 sobi, prltikline. sredi Ljubljane, tik tramvaja. Din 250.000. VILO. novozldano, enodružinsko, 4 sobe, kopalnica, prltikline, Bežigrad. Din 250.000. 3I30, trlnadstropno. vogalno, dobrovpeljana. gostilna. 10 stanovanj, z velikim donosom. Din 750.000. PARCELO 8000 m«, deloma z gozdom Hira-ščen. pred Rakovnikom, po Din 15. VEG STAVBT5C ob Dunajski cesti, za Bežigradom. pri Stadionu, od Din 80 z-a m'-' dalje. Poleg tega v»»S dru-?1h st.anovanlsklh, trgovskih gostilniških hiš. kmečka posestva, parcele Itd. v naj več 11 izberi, po ugodnih cenah. 43014-20 Stavbni kompleks ob Dunavkl eeeti prod« Jcrfco. Dunajska oesta 97. 45030-20 Hišo 1 TOČJSn z«mlWim njiv« ali tra-ravikV kopim aM vzameen v najem. Ponudbe m og! a.«n! oddelek »Jirt.ra« pod »Spomlad«. 47988-80 Več stanovanj, hiš H! ta gostiln naprodaj. — Pojasnila daje Jančar. St. Petra ce«ta 27. 47998-20 Enonadstropno hišo oddam takoj ugodno v nalem v večjem kraju blizu Kamnika. Posebno ugodno za ključavničarja alt kleparja. Naslov v ogl. odd. ».Tutra* 47999-20 Vsem prodaialcem vil. stanovanjskih In trgovskih hlS v L1ubl1an1 kakor tudi kjerkoli na deželi, se priporoča, da brezplačno prllavllo prodalo v po-sredovanle Realltetnl pisarn! GraSek Jože. Ljub-l'ana, Masarykova 12. o»la*a Vzajemne zavarovalnice. 48001-20 MnUirw> n1se n« oc^a*. od del »k »Jutr,« pod anačlro »Ugodimo 3000«. 48051-10 Dve lopi posestvi b'ir.u L«Ak-ga prodam al) oddam v Da.em. Nasiov v o^.arLeaa oddelku »J«t tyvtr. »jutra* v Ce-"ti pod »Prometno 45f«5-r0 Lptk) posestvo z gostilno, na prom<"t-n»m kraju, lepim «1o«i'om, tfflkni poCPTil Pon"db« na o-vl-n^nlivi »Ji'tm« v Celin pM mačko nn prilika«. ^OP?-?" Mtprp fr?ovcl oo^or rvo^nn 30 let r>txitn<->*'-tv^iti renom1-«,no ftv-"erljsko treror^no. stro-ol center l.1nMi«r>e irmlnu, nn,'T>'-^metne1-*o t/s*v«, r. tr> ~- PO- ko.rvt^l 50000 nar'ev. ostati orotl «1-enrnemu porofitvu. Ponudbe na o<»l. oddelek »Jutra« pod »i*/, mllt-jonac. 48114-20 Redka prilika V lepem kraju Dolenjske, 14 km od Novega mesta, se proda velika zidana hiša z lepim sadnim vrtom ln malim svinjakom. V hiši Je dvojno stanovanje in kompletna mlekarna z napravami za Izdelovanje sira ln pasteriziranje mleka ter veliko podzemno kletjo. V Novem mestu lepo opremljena prodajalna mieč-nlh Izdelkov. Primerno za vsakogar, ker se mlekarna lahko odda v podil a Jem. Cena po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hiša na Dolenjskem«. 47982-20 Parcele eca600 m1 veiike, ugodno naprodaj. Dopise n« ogia«. »'dt.-ei »Jutra« pod šifro ►Kodeijevo«. 48062-20 Stanovanje šele pa je stara najčudovitejša iznajdba: radio. Iznajdba ki nosi človeški glas ter vrisk in jok strun preko vsega sveta, ki napo-n: s svojimi tajinstvenimi utvip: vsak prostor: palačo ve!emesta in bomo gorsko kočo... ter t.idi Vaše stanovanje. Vaše s be so polne gcibe in glasov, prihajajočih iz vseh r. rajev sveta. Morda so ti utripi za Vas še re. zaznavni ? Ne pustite jih, da tako neizrabljeni gredo mimo Vas! Spremenite jih v glas ter — poslušajte radio! Kako se to stori, Vam pove cesta šf. 5 Vsaka beseda 1 Din, as dajanj« naslova aH u Šifro p« 5 Din. (£1, Trisob. stanovanje 3 kopalnico io r*eax priti klimami oddam • 1. decem-bi om ali ■ 1. f«bruar.iem. Nislov t oglasnem oddel. .Jutra«. 47S60-21 Enosob. stanovanje oJdam za 1. december. — Koroščova cesta 2, Zelena jema. 47876-31 Stanovanje soba, kuhinja, shramba, pralnica iffl vrt, takoj po eeoi oddam. Hiralniška 22, nasproti Pokopališke 35 — Zelena jama. 47S72-9". Dvosob. stanovanie s pritiklinami po niziki ceni ta.kr,; oddam v Valentin Vodnikovi uiici šti-v 30 IT 19-21 Kdo posodi 10—15.000 Din — dobi st»-n-ovanje v novi hiii na drfeli blizu Ljubljane. — P«oudbe na oglas oddelek »Jutru« pod »Ugodnost«. 47716?! Lepo stanovanje poceni oddam t Ze-le-n: :ddelek »Jutra« v L:ubija nL 47563-21 Dvosob. stanovanje « knhinjo !n predsobo od dam s t. decembrom na Tvrševi (Duoajs&i) cf-stš St 86. 47455-31 Trisob. stanovanje s pritikUnaml oddom z ie r.-Trbrom v sredini m-e.sta Naslov v oglasnem oddelkn •Jutra«. 47150 2 Pristopajte k Društvo sia.ruvvr.rij-skit naj.iDwvjk.niv, Vagwa a! 8 8T3-91 Stanovanje S sob in pritiiklin tako ali pome je o-ldam. Vodovodna cesta 5. 47836-2: Dvosob. stanovanje oddam s 16. decembrom "isti in mim$ stranki v Košir dolina, cesta IX/27. 47873 21 Krasno stanovanje 4 9ob io pritiklin oddam s 1 decembrom y Be»-thnv. uo^i ulici 9. 47916-21 Pnosob. stanovanje s pritiklinami oddam v Dravijah it. 70 — [>«ieg šole. 478963! Stanovanje 1 sobe. kuhinje in pritflelin 'akoj oddam na Dunajski cesti fsevern-i de!) dvočlan Aki družini. Naslov pove r«g i ni oddelok »Jutra«. 47863-2 Enosob. stanovanje z vrtom odda ZobaJ. Dolenjska cesta. 47929-31 Dvosob. stanovan'e 'epo. moderno in eolnčno, t. vrtom takoj oddam v Ii,o4ni dolini, cesta V/27. 47945-31 Stanovanje sobe ln kuhlnie od, dam lahko za takoj v novi hiši za 200 Din. Prime, Ižanska c. 159. 47902-21 Stanovanie 3 sob. kabinota, kuhinje, kopalnice, verande, balkona !n prtoHrim, z električno in piinsik« napeljavo ter souporabo teiefona, v mirnem ta zračnem kraju blizra MvSa prisil«)« delavnice po zm-erni ceni oddam solidni stranlki s februarjem, even*. tod! preje. Naslov pove odd*!«k »Joira«. 476J5-21 Brezplačno stanovanje ta raasvotljavo dobi ti sit . H bi mesrt.no en teden opravljal «!uibo imkasanm Zglasltl se j« pr! Francu Čemet« v Kozarjah. — Potrebno j« 10.000 Din garan d je t kakršnikoli obliki 47616 9' Komfortno stanovanie 2 eob, kuhinje, kopalnice in pritiklin oddam z decembrom. Naslov y oglas. oddeUt« »Jutra«. 47870 21 Solnčno stanovanje lepo moderno, oddam s s februarskim ali maj-nlšklm terminom v Ljubljani, Gledališka ulica 4/IH. Stanovanje je zelo komfortno: dve predsobfl s tremi vhodi. Pripravno za oddajo v podna'em. Natan^ne-le pri hišnem gospodarju Vršič. Gledallč-ka 41 * Telefon 33-041. 47855-21 Stanovanie '.ri- ali dvosobno, c priti-lriiiTiami taftoj odda Drebež v Ro>ini dolini, ce*'..a IN/45 47909-21 štirisob. stanovanje s koipaltriico 'm velikim vr tom. v iwž™ legi takoj oddam. Ponudbe na ogMs. c-d'!f.1ek »Jutra« f>od Mfro Krasno stanovanje tri-. Stšri- aM petsobno takoj odd-aim. Poizve na Kralja Petra trgu Sterv. 8. 47971-31 D»'0«Ah stonnvunlp parketirano. pocemi oddam Naslov ▼ oglasnem oddelku • Jutra«. 47968-31 Stanovanje »ofce in kuhinje, pritlično, za 250 Din oddam v Ze lenr jami. Val. Vodnikova 11 ilca "29. 47987-23 Dve stanovanji dvosobno in štirisobno za 1. februar, ozir. takoj -»d da Tribuč. Glince. Tržaška c sata 6, telefon 2605. 47081-31 Sobo m kuhinjo oddam ▼ Zg. Šiški *t. 194. 46065-a: Stanovanie sobe ta kuhinj« oddam odraslim oseUim. Na^lonr v ug.asnem oddelku »Jutra«. 4d055-ai Dvosob. stanovanje a kuhinjo. vodovodom, olektriko io parketom »d dam za 450 Din v Zgornji ftiški 205. 48102-31 Lepo stanovanie <»obe in kuhinj« takoj oddam Ob Ljubljanici St. 25 -'Kodeijevo). 48047-31 Komfortno stanovanje takoj oddam ca Vodovodni VU1. 48043-21 Več stanovanj oddam v Zg. 5i*ki, Aljaževa cesta 117. — Poizve se ietotoan. 48063-21 Dvosob. stanovanje pveret. taidii opremljemo, s kubin:o takoj od do D. Rov-Kolodvor&ka ul. 35. 4S07S-31 Stanovanje 2 sob s kuhinjo ln pritiklinami oddam za 450 dinarjev. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«. 48059-21 Enosob. stanovale leipo, z decembrom oddam siigumeimu plačniku. Naslov pove oglasni oddedeik Jntr« 47984-21 Trisob. stanovanje moderno, z drvarmoo, pralnic^ in velikim vrtom, za 600 Din mesečno takoj od dam v Mostah, Prešernova ulica 19. 48012-31 Trisob. stanovanje komfortno, oddam t Spodnji SiSki, Podjunpka ulica H. 13. 48018-21 Stanovanje sobe im kuhinje, v podpritličju taiko j oddam mirni otrarifci. VpraSati v Rutar jertf uiici št. 4a I. nadstr. 48002-31 Tri&ob. stanovanje v bližini banske uprave v 3. nadstr. oddam. — Ponudbe pod »1. februar« na ogl. odd. »Jutra« 47967-21 Sobico in kuhinjo na podstrešju oddam. Krlževniška 11/11. ____48016-21 Trisob. stanovanje s kabinetom, solnčno, z visem komfortnim in centralno kurjaor« takoj oddam v Levstikovi ulici St. 25. 4603631 2 dvosob. stanovanji s pritiklinami in vrtom — eno za 250 in drng'. za 350 Din oddam. Vprašati v Zg. Jaršah it. 35, v bližini Sole 4S009 31 Komfortno stanovanje obstoječe iz 4 sob, krasne predsobe (Tages-wohnraum), kopalnice in vseh drugih pritiklin r^ddam s 1. decembrom Centralna kurjava, elek ln plin, v neposredni bližin«. Tivoli'«. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. duiji Siiski. Ponudbe na o^!at>. oddeitk »Jutra« ped »Podpritličje«. 479U9-21/a Veliko, opremljeno sobo in kuhinjo iščem v Sp. šišfci. Ponudbe na ogasni oddel tk »Jutra« ped »Šiška«. 47920-31/a Mirna stranka išče stanovanje, eobo. kuhinjo in prltikline. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mirna 50«. 47973-21a Dvosob. stanovanje po možnosti s kopalnic« Išče stranka 3 odraslih oseb. Mesto aii Bežigrad. Ponudbe pod »Točen plačnik« na oglasni odd. »Jutra«. 4S004-21a Enosob. stanovanje po m-ižmcti v centru mesta ali blizu ftišike, išče tričlaiu&ka družina odraslih oseb. Ponodbe na ogl«*™' odd^Jeik »Jutra« pod šifro »To&bo plačilo«. 48048-31/a I Vsaka boseda 50 (»r: aa dajanje naslova ali M šifro 3 Din. (22) Za dijakinjo srednješolko, realne gimnazije. iščem stanovanje b tečno hrano s strogim nadzorstvom, dobro vzgojo ln pomoč pri pouku. Ponudbe na ogl. odd. n-Jutra« pod »Dijakinja«. 46345-22 Opremljeno sobo solnčno, oddam. Naslov v ogi. odd. »Ju:?«.«. 477&5 3» Opremljeno sobo oddam. Pred Škofijo IS, IU. nad. 47847-3» Sobico oddam v Mediiii meet*. — Nasov v ogabne™ oodol. »Jutra«. 47Sw24 Parketirano sobo lepo onrenfljen«, oddam t cenit™." Elektrika m poseben vh-od. Naslov v ogl. oddeiba »Jutra«. 47697 23 Prazno sobico s štedilnikom poceni oddam bo'.*; a« rri, jtranitl največ dv^h u»eb. Na6:-o*t v og'. odd. »Jutra«. 47861-5Š3 Opremljeno sobo z razgledom n« uli'-'0 oddam bo!;šim o«eWiE. Ge-MM«v«tska asti & pritličje. 7.abk:r. 47^77-"J Majhno sobico z električno razsvetljavo iti p jcebmm vbodom oddata dan odsotni osebi. — Cena 150 Din. Poljanska cesta 31/1. nad. 47804-23 Lepo sobo oddam boijfci esebi. Naslov t oglasnem odd. »Jutra«. 4781* 23 Opremljeno sobo lepo, solnčno, z ejektrii;* in parketom, oddati po zmerni ceni g^jn-d« ali gošpedioni- Bolgarska 17, visoko pritličje, deeno. 47S71-2S Veliko sobo s Štedilnikom takoj oddam v Verovškovi ul. 54, t-ez progo v Šiški. 47727-33 -■Si ihn na* Vsaka bnseda 50 par: sa dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (23) Lepo solnčno sobo s eo-eporabo kopalnice oddam 1 ali 2 osebam na Borštnikovem trgu St. l/II dt-ano. 47780-33 Opremljeno sobo v sredim m.«+a oddam -9-Hdni osebi. Naslov t te"1. •>dd. »Jutra«. Kabinet s posebnim -.-hodom, elektriko in parketom za 130 Din oddam v Mariborski uiioi 29 L 47S66-38 Ooremlieno sobo zračno ta čirto, s poteb n.im vhodom ter elektriko oddam s 1. decembrom solidnemu gosr»"du v Kro jaški ulici 1/1H — Mestni trg 20. 47782-23 Prazno sobo veliko s posebnim vbodom »oda Društvo hišnih po->e«tnikov v Ljubljani — Saiendrova ulica štev 6. 47701 23 Prazno sobo s posebnim rhodom oddam Mestni trg 7/1; eve-ut. se OTiremi. 47114-23 Poceni sobo >prem!jeno — s posebnim vhodom t vso o«krbo n tohro domač« hrano »d lam solidnemu gosoodu s 1. di-c Vprašati v mesariji na Kode!i*-vi-m. Zad'a?na ulica 8. " 4746"--2S Oorenr^eno so^ !epo, z baHtonom. oddam I al » gospodoma na Po !fantki cesti 18.TI — levo 47K4-S ? opremljeni sob? vezani, solnčni. v centralni !egi. z vhodom « sropnjic o-i.Iam gosi»ofiu Nas ov r orla90em oddelku ».Tut-rs« 47042-23 Sostanovalko r>o nii^ki ceni snrejime sr"»-oka 4mvska v S apničarievi uiici 7. 47879-ŽS 2 senarirani sob? 1 prazno In 1 lepo oprem Ijeno. oddam na R.s.!iev: cesti St. 12/TT.. levo 47776-23 Onremlfeno so^n čiste. lepo. takoj oddani na Aleksandrovi cesti. 11 nadstropje, levo. zsčasn. vhod iz Beethovnove n.|'ee It. 9. 47.951 2-" So ho « sooporab" kuhin'« oddarr mirni leosk* »sebi. Nasl«v v oglasnom oddolkti Ju Ta 47484-33 Prazno sobo parketiraoo. v I. nadstr.. s pečjo ia elektriko, po zmerni CCTrf oddam takoj v Trnovem. Stareto-fa »I- 47924-33 OpremJieno soJk» z 2 poistoljama, elektrik« in separatiniin vhodom od-d«m v Cegnarjevi ui. 6/L 47904-5.3 Opremljeno sobo JiMino. s Štedilnikom, oddam s 1. di-eem.'broin solidni gospodični aii satno-etn>;mii gošpe na Bieiwe:po-vi cesti 9 III. 47932-23 I.epo, prazno sobo separirano. v ce-nitru mesta oddam. Naslov v oe:a*n<-m oddelku »Jutra«. 47003-^3 Opremliero sobo svo*!o in parketiraDO "sVa oddam na Zrinjskega s'4 H 7. visoko pritličje — desno. 47928-23 Mesečno sobo ooremtjeo«. s separatnim vii-odom. za 150 Din '«1 v oddam v Florijansfc olil št. 5. 47932-^ Sobo s separatnim vhodom, išče uradnik Cen j. ponudbe z navedbo cene na ogbfil lidelr-k »Juira« pod Šifro »Nujno«. 4793-3-3 Dve sobi vezani, zeio sve'J: priprsv-ni_ tudi za zdravnika «H za druge poslovne prostor« >dd,im wem|i«w ali pr i '-— Vaolov v v'n«ne-n oddelku »Jutra«. 479G1-23 Onremffeno «oho 4 fMVse*»nitr vhr-doni OC'1* Ka.sieiic Kariovška ces-t« it. 16. pritličje, ievo 4791333 Moderno sobo t posebnim vhodom, v &tro-ee® centru oddam gentle-mena. Naši o* v of^® odde.ku »Jutra«. 4(9oO-£5 Sobo po^eod oddam v Gradagki Siri 8/TL_«97^23 Majhno sobico takoj oddam na Glincah — cesta U št. 1. 4796*5-23 Opremljeno sobico « posebnim vbodom oddam na Gosposvetski cesti. — Naslov v oglasnem »dd.Uu »Jutra«. 47964-23 Veliko kletno sobo prar.no, lepo. svetlo in solnčno. oddam na kral.a Petra trgu štev. 8. r b 47970-23 Nova remtza Smodinova ulica, vila Venezuela I. oddam novo opremljeno sobo z elektriko, kopalnico za dve osebe po 150 Din. 43064-23 Sobo centriran mes^a. s posebnim vhodom enemu ali dvema boljšima gospodoma odda/m. xas!iov t ogos. oddelku »Jutra«. 480-5U-i3 Opremljeno «obo lepo, veliko, z zajtrkom in event. celodnevno j dobro oskrbo oddam.. Csna zmerna. Naslov \ ogl. odd. »Jutra« pod »Istotam se sprejmeta, tudi 2 dijaka. Sobo hi sobkro ali enosobno »tajMrva>nje — solnčno, iščeim s 1. decembrom Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« [iod šifro .-Samo m eno osebo«. 4S0Sll-23/a Upokojenec sam, z lastnim pohištvom. Išče prazno sobo in kuhinjo, event. z oskrbo, kar nI pogoj. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »r^tbi mir«. *?79'3ri-23a Sobo leipo in rraAno oddam dvema -(»podoma v V'dnnk^ vi ulici 19. 4-990-33 Opremite™ t poseb. vhodom im elektriko oddam 1 ali 2 gospodoma v Trnovem, Ranpo-na St. 6. 47997-S3 Opremljeno sobo tisto, s posebnim vhodom, v centru mesta oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 4S000-23 Sobo • posebnimi vh-odoim, v centru mesta oddam eni odi dvema osebama. Naslov v ©"■lasnem oddelku »Jinra«. 47989-23 Moderno sobo ▼ strogem centru oddam boljšemu gospodu, ki prihaja večkrat v mse-cu v Ljubljano. Separl-ran vhod. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47952-23 Spalnico in sprejemnico moderno, v strogem centru, oddam gentlema-nu. Dva vhoda. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47951-23 Kabinet g prostim vhodom, elektriko, stalnemu gospodu oddam za 170 Din mesečno. — Napoleonov trg 6 3. 47976-23 Lepo sobo ▼ centru, oddam takoj ali s 1. decembrom solidnemu. stalnemu gospodu. Gregorčičeva 7. II. nadstr., levo. 47972-23 Opremlteno sobico fistto. oddam gospodu na Medvedovi cesti št. 18/111 d"~no vbod iz Frank opan sk" ulice št. 23 — zraven go renskega kolodvora. 43037-25 Prazno sobo zraven sodni i e cd dam s 1. decembrom Nae'ov v ogl. oddelku »Jutra«. 46030-23 Lepo prazno sobo parketirano, 8 poseim-im vbodom in električno razsvetljavo. v Prešernovi ni. oddam e 1. decembrom s'al nemn ..n solidnemu go s»podu. Nasl ov v osr; a sn e m 0"1 del k a »Jutra«. 47936-23 Sostanovalca Bilajšega dijaka poceni »rirejmem v čifto sobo z elektriko, lahko tudi z Z3j-t-kom in večerjo. Velika čolnarska 11. 47995-25 Sobo nn Celovški cefrti oddam dvoma gospodoma. Naslov v ekMrozituri Jutra v 5'šk; 4«054-i3 Sostanovalca k visok-o&olcu sprejmem v centru mesta. Naslov pove očesni oddelek »Jutra«. 4ŠM5-23 Sobo s štedilnikom oddam na Kndelievem ob Mladinskem doma š*er. 5. 48041-23 Balkonsko sobo opremljeno ali praizno 'a koi odda.m v Podmilščaknvi ulici 41. 48039-23 Ooremlieno sobo c posebn;m vbodom in cen trajno kurjavo oddam pri sodišču. Naslov v og-ia* oddelku »Jutra«. 4803S-23 Separirano sobico fcisto. odda.m takoj ali s 1. dec-embrom v Pru! a h — Privo* št. 11/11, levo. 48061-23 Opremljeno sobo oddam v Postojnski ulici 8, poseben vhod elektrika, parket, solne -na lega. Istotam sprejmem dijaka. Uspešna pomoč pri učenju. 43093-23 V vili na Vrtači oddam lepo m solnčno sobo i vso udobnostjo. Na slov r>ove oglasni odd<-iek »Jutra«. 4SUO-23 Sostanovalca ernmt. s brano sprejmem takoj »11 oozneje Naslov •v oglasnem oddelku Jutra. 48075-23 Lepo sobo blizu Tabora oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48107 23 Veliko sobo solnčno. 9 centralno kurja vo oddam v Dvorakovi ui. St. 10/IIL 48113-23 Prazno sobo oddam "akoj ali s 1. de eemnr.>m ° vil- bltzr Tivo H je — Cesta v Rožno do lino 14 /biiau Vrtač*). 48099-23 Blizu univerze oddam takoj mesečno sobo, solnčno, parketi-rano .električna luč. separirano, vhod s hodnika. Rimska cesta 2, le-co, II. nadstr. 48079-23 Vsaka Oes-eda 50 (>ar: za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a! Sobico s posebnim vbodom s stop-nji«, blizu postaje cestne železnice iščem za tako.!. Ponudibe na -og'as. oddelek »Jutra« pod »Gorenika«. 47t>'.o 23/a Opreni5?eno s posebnim vhodom, iščeta s 1 decembrom dva študenta — "l>-n e hrano, drug' b-ez. Ponudbe na OTlas. oddelek »Jutra« pod »Ne daieč »d kolodvora«. 47711-23/a Sobo z 2 posteljama v bMžimi dramskega gle-dališča iščem. Ponudbe na cg'os. odde'ek »Jutra« pod šifro »©:u ietpu parmnericiu za ples i Fit>oi-t. Samo neamonirnjie ponude sa sKikoim, ko:a se rdin.a'h vrača pod »Strogo diiskrelmo« na oglas, oddelek »Jutra«. 48!lH-2rl Gospod 31 let star, trgovec, ne-zadovolien v zakonit želi znanja z lstotako gcy?po ali gospodično čedne zunanjosti. Ne-anonimne dopise po možnosti s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Predpogoj resn ost!« 49071-O- | Gospodična 94 l«t stara, i burno preteklostjo, elabe rodbin«, zdrava im Je reprezentativna, vsestransko izobražena, si želi zakonsko pristanišče. Kdor j« pogumen in bi hotel vse razu-mevajočo. iskreno življenjsko tovarišico, a je sam primeren v letih in s stalni mi dohodki, naj se javna ogl. odd. »Jutra« pod »I.a qua!iteta«. Anonimno v koš. 47743-23 Starejši trgovec i£če samostojno samsko ali ločeno žensko z nekaj kapita!a. za skmpno gosipo-da.rstrvo. Zakon nii izključen. Ponudbe na podružJii-co »Jutra« v Mariboru pod »Gospodarstvo«. 47772-25 Privatna uradnica hčerka premožnih kmečkih «taršov, ee želi seznaniti z gos.podnm do 83 W m--im. Preš:h fl>omii-ra-h. iščeta vsled po manjkanja znanja tem potom dve Slovanski devoj-ki. k: bi hoteli eventneino spremeniti mirzli sever t večno so^nčniim jugom — 33 do 40o C v senci. — Stan, preteklosit. i-n dena-postranska sftvar, ljwbez-en pač. na''epSi »dar«! — StaPost d»> 30 let. vd frve nt'o iizkljiuč^ne. Dopise po-liiiibnto v »lov., srbohrvaškem m-Jik^m. Španskem, portugalskem, italijanskem. franc"'=.kom. a.ngleškem ali n.emiškpm jeziku, 6 prik> ž»no sliiko do 1. januarja 19S3 na nastov: Dr. Rog.' Kanitz (T-gor Bonis\ Rio de Janeino, Brasil S/A — rua Senador EHintas Nr 5—lo. Na vsmko pismo od govor zajamčen! 4G544-2fi Dekle z nekaj gotovine, ieJI poročiti državnega ali stalnega uslnžbenca. Ponndbe s sliko na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Prva ljubezen«. 47850-35 Mlad oskrbnik s svojo hišo želi poročiti 18 do 25 let staro gospodično, ld poseduje 60 do 80 tisoč Din gotovine, kar rabim za povečavo obrta. — Sprno -esne ponudbe s sliko, katera se vrne, na t>o-dru*n1co »Jntr«.« v Trbovljah pod »Dobro srce«. <8018-25 Oosood s 60.000 Din se želi poročiti z p^spo enakega premoženja, n<>lraie k obrtnlcl aU n-ooVoi-mkl. i=tfl.rl od 4S do 60 let ln hren otro'' Marlbo- rvri Mlad delavec T^rr^l tnkol. k9.te'■, nooodnle v'*.1co t ^T+OTn. 7 »TOf-vv^l v* 15 «iO 20. ono TM-n po 7 ot> t rn otrokorr- nlcr. fnnrrrr Glasbila pri Isti porabi električnega toka doseže specijalna refleksna električna žarnica z ekonomično izrabo svetlobnih žarkov z novim svetlobnim stožcem. 13535 Pri vsaki žarnici se jamči za 1200 ur svetlobne dobe. Lfedski samopomoči v Mariboru izrekam za točno izplačilo pripadajoče mi podpore po smrti mojega očeta g. MATIJE ŠIPEK najiskrenejšo zahvalo in priporočam to eminentno važno institucijo vsakomur. Laško, dne 19. novembra 1932 JOSIP ŠIPEK. 13512 Dne 25. novembra 1932 ob 8. uri zjutraj se prodajo na javni dražbi v Framu štev. 61 motorno kolo, železna blagajna, pisalni stroj, različni pohištveni predmeti, čistilni stroj za žito, več tehtnic, koruza, oves, razna moka in prašič. Natančnejša pojasnila daje advokatska pisarna dr. Kieserja Karla v Mariboru, Aleksandrova cesta 14. 13534 Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube naše nepozabne matere, gospe kakor za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovščini, pevskima društvoma »Zvezda« iz Most in »Slavcu«, zastopstvu mag. uradnikov in uradnic, vsem moščanskim Kolaši-cam in zastopnicam Kola iz štepanje vasi in Ljubljane ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago nam pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 22. novembra 1932 ob 7. url zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. Moste pri Ljubljani, dne 18. novembra 1932. 13538 ŽALUJOČI OSTALL S potrtim srcem naznanjamo, da je naž ljubljeni in dobri soprog oziroma oče, brat, stari oče in tast, gospod v fi ¥ si ii !§orlI dvorni svetnik v pokoju v soboto 19. novembra t. 1. ob pol 12. dopoldne po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 79. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek 21. novembra ob pol 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana v torek ob pol 9. v frančiškanski cerkvi. Maribor, Skoplje, Podmelec, 19. novembra 1932. Evlalija Šorli, soproga — Inž. Ivan Šorli, sin — Marija Šorli, učiteljica, in Olga Sernec roi. Šorli, hčerki — France Šorli, brat — Elza roj. Šchrattenbach, snaha — Janko Sernec, sodni svetnik, zet — Irena Šorli, Joško in Marija Sernec, vnuki, ter ostalo sorodstvo. pr**, T-Hvpstilft Vsaka besed* 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (261 Gramofon kombiniran z radijenn — prodam ali lam-enjam za klavir. Naslor v >gla.snem codelku »Jutra«. 47745-26 Kovčeg - gramofon malo rabljen, g par ploščami, prodam za 350 Din. Naslo-v v oglasnem oddel. »Jutra«. 47790-26 Orkestrom (godbetni avtomat), dobro ohranjen — prodam relo ugodno. Zdolšetk, gostilna Pris'ta.va. 47839-26 Nov gramofon s ploščami, prodam ali za menjam za radio. Naslov v oglasnem oddelku Jutrs 47730 Gramofon dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na poštni predal 349 Ljubljana, Jekler. 47943-26 Klavirje! Planine prodaja ln izpo-sojuje najceneje tudi na obroke Warblnek, — Ljubljana, Gregorčičeva Ulica 5. 48024-26 Dolg klavir proda ali zamenja planino Mag-ušar, Vrhnika. 48029-36 Kratek klavir dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 48025-26 Gostiln, gramofon dobro ohranjen, knipi Zvonar. Moste, Zaloška cesta št. 33. 48109-36 Leti kratek klavir ali skoro nov pia-nino zHo ugodno prodam. Naslon ▼ oglasnem oddelku »Jutra.«. 48006-26 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par, ia dajanj« naslova ali z« šifro pa S Din. (28) Moške rokavice ia jelenj« kože, katere Je po-zabil nekdo od gg. gostov na recepcija din« 28. okit. na konzulatu RO-S, naj se istotam dvignejo. 47609-28 Poročni prstan sem Izgubil v Prešerno-ulicl v Zeleni jami. Najditelj naj ga proti naradl vrne v Sredlškl ul. 4. 47895-28 Kolo rdeče pleskano, znamke Bianchi z zadaj montirano električno lučjo, je bilo 18. t. m. ukradeno. Kdor bi kaj vedel o tem, naj sporoči to T. Škafar. Rimska cesta 10. 47887-28 Listnico s tremi bančnimi čeki št. 023714 — 15 — 16 a Lit. 500 žlrlranl na Ime Rudolf Pavletlč ln 50 dinarjev v gotovini sem Izgubil v LJubljani. — Pošten najditelj se prosi, da Jih Izroči proti nagradi plačilnemu natakarju v kavarni Slon. 47098-2»? Vsaka Beseda 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (27) Čistokrvne pse jazbečarje, foksterijerje. cocker - španjele, pti-čarje, čuvaje, mladiče od 3 do 7 mesecev, ptl-^arja ln jazbečarja dre-slrana za lov, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 46916-27 Psa pflčarla nemškega resavca, nedreei-ranega mladiča pomiadan skega legla, čistokrvnega .n z dobrim nosom, kupim I'onudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ptičar«. 47635-27 Kanarčki ha-rcer rolerjd, do-bri pev oi, odlikovani t zlatimi in srebrnima kolajnami. naprodaj — samc.i po 150. 200 260 m 300 Din. sami ce pa po 50 Din. Pošiljam po oošti in jamčim, da ptice pridejo žiive. F ran jo Omabna, Ljubljana. Sv. Petna cesta štev. 53a. 46900-27 Mladi svileni pinči lepi. čistokrvni, popolnoma beli, naprodaj. — Biten*, Vrhovčeva ul. 3/II. 47318-27 Kunce - plemenjake čistokrvne, angorske, prodam zaradi pomankan.a prostora. Ferenčak Danilo. Laško. 47852-27 Volčjaka če« 1 leto starega, dobrega čuvaja kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Ju.tra< pod značko »Hud«. 47637-27 Siv maček tigrast, se je zgubil v bližini Slomškove uJice. — Najditelj naj ga proti nagrad; prinese v Slomškovo ulico 23/1. desno.. 480fi8-?7 Vsaka bitsmla i Dui. za dajanj« naslova alt za šifro t*» 5 Dim (29~ Mizarske stroje prodam ali zamenjam za le«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47554-29 Pletilni stroj in 2 nitovodji za 1500 Din prodam. — Ietotam sprejmem perilo v pranje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47741-6 Razmnoževalni stroj z avtomatičnim in ročnim dovodom paipirja, naprodaj po ze'« ugodni ceni pri Joa. Sternadu, Maribor. Aleksandrova cesta. 47805-29 Šivalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene je poslati n« ogla6M odd »Jutra« pod Šifro »Kupim stroj«. 47810-29 3 stroje 2 pJetiln« io 1 entel »troj prodam za 3000 Din. Hled*. Zeleznikarjeva 7, Ljublja na VII. 47846-29 Šivalni stroj »S 1 n g e r«, malo rabljen, teialk, za šivilje in kroja če, poceni naprodaj v Ce lju. Zavedna št. 53. 47756-29 Krojaški stroj (Gritener) dobro ohrani-eo, počena proda Šimi&ič, Du-nalska cesta 6, dt^-iSč.-. 47927-29 2 pletilna stroja z Nc/ppen aparatom Popp 8-60 Rochlltzer 10-90 1 mali stroj Rauhma-schlne ln kupim 2 paralelna velika prlmoža. ShSle, Ljubljana, Celovška cesta 50. 48058-29 [Vsaka beseda 1 Din: »a dajanj« naslova ali za »ifro pa 5 Di.n (30) Prevajanje v rasne jezik«, pisma, po nudbe. razmnoževanja in prepisovanja prevzame ta koj pisarna »Uviz«, Tyršo va (Dunajska.) cesta 15/1. 383-80 Žične posteljne vloge od 55 D • - s > *. 1 i Din ia dajanje naslova a-!1"' sa šifro pa o Din (37 Suhe gobe in fižol kupuje — zamenjuje pa bučnioe za oljis Josiip Jagodič. Celie. G ovni tr». podružnica GuWeva ulica 2. 47606 33 Pozor! Dobavljam vsako količVno ' e^nih letošnjih o r e h o v. ■ kromipiria in ostalih deželnih pridelkov. Ponudbe na naslov: Anton Fricelj. Sv. Lovrenc na Pohorju. 4T546-33 Novo kislo zelje prvovrstni, rezano ln cele glave za sarm o v sodčkih v vsaki množini dobavlja po naročilu ln po najnižji ceni Gustav Erklavec. Kodelje-vo št. 10, Ljubljana. — j Telefon 25-91. 299-33 __———————-- i Čebt«lo lepo. iz ptujskega polia, razpošiljam vsako množino. . Naslov v oglasnem oddel. j »Jutra« pod »Din 2.10«. i 47800-33 ; __ i Pozor trgovci, slaščičarnarjS in l jufhdt-elji res dobrega čajnega masla! Imam stalno v veliki zaJogi vedno sveže j čajno maslo, emen- j talski in trapist. sir po najnižjih dnevnih cenah — Janko Stupica. trgovec. Lj-uMjana. Tavčarjeva ul. 47956 33 i M. PAP, Zagreb Jeiačičev trg 6'I Nega e.[»oi« lajnoveJ^ šem sistemu pi>.[»'>;nu shranjevali;' solnčnth ttt jetrnih peg E ekt-rična masaža '^'aza in rok parafinski omoti Odstranjujejo iojedc«. n nad-'i-žne llačive Za oegn •>})-'aza ii .as ?am-o taiies.jj-v- POMPADIR preparati. !Iu;šan:e po natnovejft' le-?.T>re;tn<-tt>0 dame v strokjovuio aao.brazbgrač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokoiesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene Ceniki franko. I SSSS5SSS55SS Delo dobi danes ▼ teh tešk/ih časih že najlažje vsak, če si d»->ma opremi domačo pletilnioo. Damo tekoče vsa komur delo s tem. ia mu odkupuje m® izdelano pl-e teaiine, dobavlja mo prejo in izpla ftujenmo mezdo z-a pl etenje. kar do kazuje mnogo ta hvalmh pisem. Ce hočete delajte is zaslužiti. »brnite se zaupno sa fra ti^pro-spekte na tvrdko: Domača pleita-rska industrija Josip Kališ. Maribor. Trubar jeva 2 odd. 6. 375 Papii rna trgovina S 1. decembrom t. 1. se bo stavila v promet mešanica bencina in špirita kot edino z zakonom predpisano pogonsko sredstvo za motorje. Ečemo zastopnike in detafliste za prodajo tega sredstva. Prednost imajo, ki so že točili bencin in imajo lastne sesalke, cisterne ali sode in ki morejo položiti kavcijo za komisijsko skladišče. Provizija po dogovoru. Ponudbe poslati na Savez fabrika in rafinerija špirita Sisak ali na Savez poljoprivrednih pecara že-ste (žganjekuh) k. z. Zagreb, Branimirova 41. 13484 knjigarna, biblioteka, galanterija v centru mesta v Sloveniji, se zaradi družinskih razmer proda« Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bodočnost«. 13483 INSEFIRAJTE V .JUTRU" M« lo^ko $11 o zadobmte i e po eni uri &amo s tisočkrat sijajno se ob-neslim, ne škodil javim in tTajino krepečiro specijal. sredstvom, ki dela po prizna njro prof. Delbeta prav« čudeže. Bo d rilo organizma k novi živl-jemeki ere či. Starost po?>tran ska stvar. Zopet polna energija ln moč. Varujte se po tvorb! Cena 70 Din. d vojn a 120. za po poJno okrepitev 160 Dim. Neštet« ta hvoilmih pis*>m. Diskretno proti pnv tetjiu pošilja Kemični laboratorij Institut V. Havelka Praga, Vršovice — Ruska 452. ooštni npedal 12 370 sto, F^ZOii! Spoleo slabost odstranite i aporabo neškodljivega sredstva ia »krepitev »La Eros«. Deduje T vsaki človeški dobi s presenetljivim uspe-bom. Vzdržuje seksualno mož do globoke starosti. Na tisoče prizmainj. Cena SO Din, močneje« 100 Din. — Us.peih zajamčen, v nasprotnem slučaju T r n e m o denar. Havelkova ordinačni laboratof Pošt. sebranka i. 17, CSR., Praha-Nusle, Božetecbova ul. 10/A. J. 5443. 379 IŠČE SE za srednje dobro poslovno tovarno kreme za čevlje mlada (ne pod 26 let), sposobna absolvent trg. šole, z večletno prakso, s popolnim znanjem srbohrvat-skega in nemškega jezika in stenografije ter popolnoma samostojen v dopisovanju z odjemalci in zastopniki in zmožen vseh pisarniških poslov. V slučaju sposobnosti dobra trajna služba Samo dobre, pridne in sposobne moči naj stavijo podrobne lastnoročno pisane ponudbe z navedbo plače pod »Trajna služba 1933« na Publicifcas d. d., Zagreb, Dica 9. 13461 Kako so postali Vaši zobje tako , lepi? Oni izzivajo Ako so Vaši zobje zanemarjeni in ako je Vaš dih zoprn, tedaj se varujte smejanja! Takoj si osvojite znanstveno postopanje, ki daje zobem sijajno belino: en centimeter KOLYNOSA na suhi ščet-kici, dvakrat na dan. KOLYNOS odpravi madeže, osvežuje usta, dela dih vo-niiv- 340-5 antiseptično sredstvo, najiizdaitnejle sredstvo za negovanje zob. En omilim eter zadostuje. L za navadno leto 1933 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« Je najstarejši slovenski koledar, ki je bil ie od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliikj Pratriki« na.;deš vse, kar človek potrebuje vsak da.n: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčniimd, luninima, vremenskimi in dnevmimii inamemjii; _ gol nčne rn lomne mrke; — lunine spremembe; — po J trm določbe za Jugos'avi,jio; — lestvic« za kolke, ta pobotnice, ku.pne pogodlKe im račune; — konzulate tii^h drtav v Ljubi jami in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem K >roški koncu brejos-ti živine; — popis vseh vnžniih domačih in trajiih dogodfcov v pre-te>klem_ letu; — ta.bele za računanje obresti; — iivljemjieiinVe važnih im odločilnih oseb i slikami; — >mani!a predmetov, ki jih rabi kmetovalec to žena » hiši. _ Cena 5 dinarjev. »VELTKA PRATIKA« se dob! v v-eh večjih trgovimaih to w lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni J. Blasnika nasl- d. d. v LjubljanL 35S V Gornji Straži se odda / najem dobro obiskana gostilna Vintar na leto ali pa na račun. Prednost imajo oni, ki so imeli že večje in dobre gostilne. Isto tam se odda tudi kovačnica, z orodjem ali brez. Interesenti se naj zglasijo do konca novembra na naslov: Franc Vintar, lesna trgovina, Hruševec, p. Straža. 13499 Gofzerji, smučarji, štrapac - čevlji, škornji i. t. d. iz garantirano nepremočljivega krom-usnja — ročni izdelek čevljarne IVAN ZAJC, žirl. Samoprodaja pri tvrdkl ČADE2 & KOMP. v Ljubljani, Miklošičeva cesta (palača »GRAFIKA«) 13308 Zajčevi čevlji so glede prvovrstne kvalitete tn nizkih cen brez konkurence! Spolno bolni! Zahtevajte take) pojasnjujoč« Hteraturo « sifilisu, boleznih sečne cevi la uioikl slabosti o temeljitem m trajnem •jtaravl^eoj« ore* tivega srebra tn sa.!varz».na, brei nevarnih naknadnih brezni lo brez oni* v poklicu, novega sijajno preizkušenega, j trupa prostega zdravljenja. Uno^o navdušenih priznanj o korenitih uspehih, kjer »o druge vrste idravljeoja po dolgih letih odipovedale. Brošura * sodbami in priznanji atev. zdrav, avtoritert. L16 strani. Cena 10 Din. Samo proti v naprej poslanemu denarju. Prosimo, da pišete ▼ nemškem jaerito. »Chemische Fabrik Lutčgia G. m. b. H. Kassel 232« Nemčija 8817 P^katepa "Vas bodejo popolno zadovoljila \Qline -jod Din. Gitare....- -168. Mandoline-«1C&. THarmanike -«J5. -o najboljši kakovosti po jako zmepni ceni dobite ppi največji domači odppemni Ivpdki KjyajBvsia DVORNI DOBAVITEU CHNEIDER PROIZVOD GiLAZBO. m PRIBORA ^GCRefi.TfikDliče^auL12/c *■ Havajske gitar>a. ipoma/ične harmonike, •"—Se, saksofoni i t.a, najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE BJ&SPLAČN1 ceiv/fc Ribolov na Savi, desni breg, od Zagorja do Krškega odda v za-up na daljšo dobo graščina Boštanj ob Savi. 13447 B Moč osebnega vpliva Korespondenčni tečaj za pouk v hipnotiziranju, sugestijah itd. — LTspeh garantiran! Cena znižana! — Zahtevajte prospekte pri „Veda in Znanost", Celje, Razlagova 3 a. 12698 KURJE PERJE nečohano kg po Din 6.— pri odjemu najmanj 15 kg razpošilja proti povzetju VILJEM ABT, Eksport Maribor Kupujem vsakovrstno divjačino po najvišjih dnevnih cenah. 13467 XIII. salon de la itiachine agricole RASTAVA POLJEDELSKIH STROJEV je razstava svetovnega pomena tn se bo vršila v Parizu od 24* do 29. januarja 1933 Vstopnice in katalog v več jezikih pošljemo brezplačno in franko na željo vsakomur. Salon de la machine agricole, 38. Rue de Chateaudun. PARIŠ. 13391 JE velikanska pridobitev, ki jo boste imeli z nabavo najnovejšega ustnika »LIKAR« USTNIK Vam bo izboljšal okus tobaka do najvišje mere ZADRŽAL. Vam bo neprijetno duhteč destilat, da boste okušali samo čisto tobačno aromo DAL. Vam bo potrebno količino nikotina, v kolikor je potreben za okus in užitek, ostalo znatno večjo množino, ki škoduje zdravju, bo uničil USTNIK je elegantne maihne oblike, dela veselje kadilcu, vzbuja pozornost družbe, ker je tehnično popolnoma preurejen in dovršen USTNIK deluje brez kemičnih pripomočkov ZNANSTVENE analize na razpolago USTNIK stane s poštnino Din 50. RAZPOŠILJA: Lekarna pri sv. Miklavža Kostanjevica na Krki Dravska banovina Primerno darilo za sv. Miklavža ln Božič. 13514 Samo z doda/tkem efkoriie »Fivyv- POSKUSITE r»U dobi bela kava diobea- oknm riKortlA, UTT 12836 FAUDRil eikorijo Oslajeni ječmen Menilo (zam. kave). Riplaea — Interlock spodnje perilo je vsled & vojnega vezenja višek modernega pletenja. — Finejše in trpež-nejše kot navaden trikot. Dobi se ga v vseh boljših modnih trgovinah. 388 Izdeluje: LANA, LJUBLJANA Izven kartela! Kamenite cevi v kanalizacijske svrhe, korita za poljedelstvo, grafitne lonce za topljenje L t. d. dobavlja najceneje Brača Mracek, fabrika kamenite robe in grafitnih loncev za topljenje Tčemošna pri Plznju Telefon št. 621, CSR. 13475 Čitaite tedensko revi jo »ŽIVLJENJE IN SVET« Trgovina glasbil J. Stjepušin v ZAGREBU Frankopanska br. 16, priporoča najboljše tambu rice ic vsa JStaia gabila najboljše strune, priboe note. šole in pripravil« vseh glasbil po najugod nejšib cenah. Pristna šlbeniška vina mrzla in gorka jedila, vsaki dan sveže ribe, ob sredah in petkih bakalar, Vam nudi po najnižjih cenah MART" J JAS in bivši natakar »Vinko« v gostilni Štefan KERSNIKOVA ULICA 5 Postrežba točna in solidna. 13502 urejuje Davorin Ravijen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Kibnikai. Za Narodno uskarao cL d. kol tiskarnarja iTranc Jezeršek. Za inseratnl del je odgovoren AJujz Novak. Vsi t LiuDijaru.