Planiranje v občini kasni
Veliko števito planskih dokumentov. ki jih morajo organizacije združencga dt-la i/ gospodarstva pripraviti v lctih 1984 in 1985, ne Sme biti razlogov /a kasnituv v poslopku planiranja
V letih 1984 in 1985, zlasti še ob prehodu nied obema letoma, so sc v organuacijah združenega dela strnile priprave za izdclavo planskih dokumentov vseh treh vrst planiranja: dolgoročncga, srednjeročnega in letnega.
Za letni plan zakon predvi-deva en sam dokument, ki mora biti pripravljcn do konca teko-čega leta. Tako o pripravi planov za lcto 1985 v organizacijah združenega dela zaenkrat ni-mamo številčnih podatkov, iz do-sedanjih izkušenj pa lahko rcče-mn, da bo sprejem letnih planov delom premaknjen v \Au 1985. Organizacije namreč čakajo na podatke iz zaključnih računov za leto 1984, ki jih potrebujc jo pri pripravi plana za Icto 1985.
Potek iri vsebina srednjeroč-nega planiranja sta določeni z zakonom o planiranju SRS, ki
dok)ča nosilce in roke za pri-pravo posameznih planskih do-kumentov. TOZD. DO, SOZD in poslovne skupnosti so bile dolžne v letu 1984 pripraviti na-slednje akte:
—  do marca sklep o pripravi srcdnjeročnega plana,
—  do aprila delovni program o pripravi srednjeročnih plan-skih dokumentov,
—  do julija analizo uresniče-vanja     srednjeročnega     plana 1981—1985 ter analizo razvoj-nih     možhosti     za     obdobje
. 1986—1990.
Poleg tega bi temeljne organi-zacije združenega dela morale imeti v oklobru 1984 priprav-ljenc tudi smernice in elemente za sklepanje samoupravnih spo-razumov in dogovorov o temeljih plana.
Dejansko stanje pri pripravi srednjeročnih planov na dan 1. novembra 1984 pa je naslednje: 54 % nosilcev planiranja je spre-jelo sklepe o pripravi planov, 34% nosilcev programe dela. 19% analize uresničevanja do-sedanjega srednjeročnega ob-dobja; 15 % nosilcev analize ra-zvojnih možnosti in le 4 % nosil-cev je pripravilo smernice in elementc za sklepanje samou-pravnih sporazumov in dogovo-rov o temeljih plana.
Dolgoročno planiranje jc pra-vica, ni pa tudi dolžnost vseh or-ganizacij združenega dela. Skupščina mesta Ljubljane je s sklepom z dne 2. julija 1984 za-vezala organizacije na področju mesta. ki so dolžne pripraviti dolgoročne plane. Čeprav bi te organizacije morale imeti izde-lane že osnutke planov, jih ima približno 50 % le analize razvoj-nih možnosti za obdobje do lcta 1995 oz. 2000.
Iz navedenega sledi, da pri-prava plunskih dokuinentov v gospudarstvu občine kasni. Kljub temu, da je to le številčni prikaz, ki a vsebini plandv ne go-vojri, in da za kasnitev obstajajo tudi objektivni razlogi, kot npr. slabše poznavanje bodočih mož-nosti gospodarjenja, reševanje problemov tekočega poslovanja, veliko število dokumentov idr.. je potrebno v vseh organizacijah pospešiti aktivnost pn pripravi planov. V tej smeri je izzvencl tudi sklep občinskc skupščine Ljubljana Moste-Polje z dne 24. oktobra 1984, ki je pozvala or-ganizaci je združenega dela, v ka-tcrih planiranje kasni. k zavze-tejšim pripravam za izdelavo planskih aktov.
JANKO KRAMŽAR