★ ra PHIMOHSKI DH1MK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Uto IV - Cena 10 lir - 5 jugolir • 2.50 din TRST petek 19. novembra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Ste v. 270 (1055) Vidali pristal na enojezične izkaznice! Zloraba * revizionistične namene —■— —■—■— Vidalijevim pozivom za dviganje enojezičnih osebnih izkaznic ne bo nihče nasedel Včerajšnji «/I Lavoratore» je ob-izjavo enega dela sedanjega kalijevega vodstva SIAU, v kate-reW poleg drugega piše: “Znano pa je, da služi osebna iz-atnica meščanom ne samo za delo a vsakdanje potrebe, marveč tudi 01 potrebno sredstvo, da se voliv-Cl legitimirajo v trenutku, ko bodo °®dali svoje glasove. Manever je očiten in ga je treba j ®ostiti, da se prepreči, da bi eptHe sile reakcije to izrabile v v?» korist. Antifašistična unija vabi zato “ebjvalstvo — x interesu zmage ®®Qkracije na prihodnjih volit-— naj dvigne osebne izkazni-e-ki jih je vsilila ZVU*.. Ta najnovejša zloraba imena ‘AU s strani Vidalijeve frakcije J"* ni začudila. Potrjuje nam le '°bid, da smo imeli ter da imamo „ ®°> ko smo in ko trdimo, da vse jevo politikantstvo vodi narav *o« tia V revizionizem. Vidali jev po-Prebivalstvu, naj dvigne krivic-ji' enoiezične osebne izkaznice, je , iansko samo doslej najočitnejši ^rak v revizionizem, vse drugo pa da se bo borba za dvojezičnost ^aijevala, da je to potrebno za-^ zmage demokracije na volitvah j, da bi se izognili manevru VU, J«* tudi pošiljanje delegacije na h _ — ni nič drugega kot pesek j, demokratičnemu prebivalstvu »Oid d<1 bi Vidalijevemu izdajstvu dokazi, da je to tako in da Vi- ^■ijev poziv ni brez zveze z revi-faktično politiko tako angloame-r*ih imperialističnih predstavni-JJ.? Trstu 'kakor tudi domače re-pjje (Giunta, CLN itd.), pa so “edeči,- !• Ukrep glede izdajanja enoje-ft*1 izkaznic se je začel izvajati ■Pfao gotovo ne slučajno) takoj, ko ( Prišlo do razkola v tukajšnjem Yto°kratičnem gibanju po zaslugi galija in njegovih likvidatorjev, pd. ki je protestiral proti temu *favnemu grobemu kršenju do-‘otb n l irnr ‘dali ,p mirovne pogodbe, je bil prav , riraorsk i dnevnik», medtem ko se , Mi in' njegovo glasilo več dni to kršitev nista niti zmenila. se je obnašal tudi Agne- ®ele in njegova «Demokracija»j. j- - nu. pritisk demokratičnega , fstva, ki ga je v tem pogledu ba; ravn0 n°š Ust, je bil Vi- I 1 v svojem glasilu in po de-OaCijt SIAU prisiljen pridružiti hašim protestom. Podobno se je zgodilo z uka-‘ih ^ it. 345 o votivnih imeni-Ooi 'rudi ta ukaz ie bil izdan (prav r ?w° tudi ne slučajno!) šele po *6- ,°^u ter ie tudi ta ukaz v še meri pomenil daljni korak v liri določb mirovne pogodbe. j ni a|i tn njegovo glasilo sta orne-»srT* ukaz prve dni celo z nekim t^°voljstvom sprejela ter ga pro-.sala kot nekako zmago, medtem % s° CK KP STO-ja, OF in njeao-glasilo «Primorski dnevniks, ^novejšo kršitev mirovne pogodil /a,C0J razkrinkali. Sele nato ko u; M ha ta način Vidali v.svojem di u prisiljen priznati, da gre tu-y Dri ukazu št: 345 za kršitev mi- kršitvam pogodbe — ne uki-Kl!.eu ukaza ter izdajanje novega bjj'3, ki bi jamčil resnično svo-5, ”® in demokratične volitve, kot fo v interesu vsega demokra-te?e®a gibanja zahtevali mi — tem-c 5e je omejil le na zahtevo po vne Pogodbe, je moral hkrati zah-ati — da bi dal vsaj videz, da je ■ * * —»'■ — — %a l nifl spremembah ukaza ali ^ ‘tikacijah ukaza. Pričakovati 0^1®’ da se bo Vidali v kratkem tik Vedal tudi tej zahtevi po modi-omenjenega ukaza, seveda l? ®£ Pod kakšnim drugim jalovim ?-J Poslala Varnostnemu svetu r; Protestno spomenico, v kate-^re?a,lteua> da sc poleg drugih v-D0 °u. ki kršijo določbe mirovne H Oodb e (najnovejše pogodbe z Ita-ki cono A praktično vključu-s0j J thttrshallizirano gospodarstvo tor ® republike Italije itd.) raz- ‘tavtta *)o takoj tudi oba omenjena 6e ,eba- Naj list je spomenico do-jn . "ho takoj tudi objavil, kakor ves svetovni demokrati. 1 t‘sk na čelu z glasilom sovjet-Id . oniPartije VKP (b). vPravdar. % °^az primerja) fotografijo član-tri, " dvdes, ki jo objavljamo na ^eni mestu!) ‘boni ^jdalijevo piasilo protestne če ®n>ca vlade FLRJ ni objavilo, bi t>iia to njegova prva trju, dzt, ko vendar neprestano za-brote‘ da se bon tudi dejansko l(Cfl kršitvam mirovne pogodbe. S0 *a 2atrievan)a lažniva, hic J® v o plašilo seveda sporne-4 objauiio. I5r0t °sledica naših protestov kej-fs*nc spomenice FLRJ pri borr,VaTn' mirovne pogodbe in proti ukre- ‘st0v v , lr>ter ’ 1 izražajo resnično voljo zn vsega •demokratičnega Va v Trstu, je bila ta, da se je to brtfjddds t. j. samo še mesec in pol Zaključkom izdajanja novih Zttnih osebnih izkaznic, ko-0 do 50.000 oseb v Trstu od-V, krivičnemu ukrepu, kar je v »nem delu tržaškega časo- pisja večkrat ugotovljeno in kar do danes še vedno z nobene strani ni bilo demantirano. To pa je hkrati najboljši in najotiplivejši dokaz, da je večina tržaškega prebivalstva krivični odredbi okupacijske uprave nasprotna. Okupacijska vojaška uprava se namreč danes nahaja pred nepobitnim dejstvom, da sto tisoč oseb v Trstu enojezičnih izkaznic noče sprejeti. Jasno je, da VU teh sto tisoč oseb enostavno ne more kaznovati, kakor je v ukrepzl predvideno. 5. Kdo je tisti, ki se je nenadoma Čutil v tej za VU neugodni situaciji poklicanega, da vojaško upravo reši iz zadrege v trenutku, ko je bilo očitno, da spričo odklanjanja enojezičnih osebnih izkaznic s strani večine Tržačanov stoji nujno pred odločitvijo ,da krivični ukrep hočeš nočeš prekliče in igda no tega, ki ne bo pomenil kršitve določb mirovne pogodbe? Odgovor na to vprašanje nam daje včerajšnja izjava v «11 Lavoratores: to je del današnjega Vidalijevega vodstva SIAU. Teh nekaj vidalijevcev se je torej čutilo poklicane, da pozovejo Tržačane, naj dvignejo kriznčne enojezične nove osebne izkaznice, misleč, da bodo tako rešili VP iz zagate seveda ob jalovem izgovoru, da je to potrebno za zmago demokracije na volitvah. 6. Jasno je, da je ta odločitev dela Vidalijevega vqdstva SIAU odločilnega pomena, pozivanje prebivalstva naj dvigne enojezične osebne izkaznice pomeni namreč pristati na eno najbolj grobih kršitev mirovne pogodbe, kršitev, proti katerim se demokratično prebivalstvo Trsta že več kot eno leto bori. Toda za tako važno odločitev Vidali seveda ni smatral niti za potrebne sklicati niti svojega'lastnega dela glavnega sveta SIAU, zavedajoč se, da bi že tam zadel na odpor. Vidali ni hotel niti počakati, da bi V.U dala svoj odgovor na proteste, ki jih je tako delegacija OF kakor tudi SIAU iznesla zastopniku VU Očitno se mu je zelo mudilo. Zanikati tisto, kar je komaj en dan prej zahteval. 7. Kako pa je $ trditvijo, da bres nove enojezične osebne izkaznice nihče ne bo mogel voliti? Ta trditev je popolnoma izmišljena. Nikjer ni bil namreč objavljen noben ukaz (saj o volivnem zakonu in o datumu predstoječih volitev ni niti še duha ne sluha), da se bo moral vsak volivec alegitimirati p trenutku, ko bo oddal spoj glass z novo krivično izkaznico. O lem je pred nekaj dnevi natolceval le «Giornale di Trieste», ker so to pač njegovi interesi in ker vemo, komu *Giomale» služi. Zato je omenjena trditev je jalov izgovor za Vidalijevo izdajstvo. 8. Toda tudi če bi podobna odredba obstajala, se glede tako važnega načelnega vprašanja, kakršno je kršitev določb mirovne pogodbe, vprašanje enojezičnih osebnih izkaznic ne sme in ne more tako postavljati. Vprašamo vse Vidalijeve pristaše: ali bi VU mogla sploh izvesti volitve in pri tem izločiti sto tisoč volivcev, ki ne bi imeli nove krivične osebne izkaznice? Ali bi bilo mogoče sploh pristati na volitve pričo tako osnovne kršitve mirovne pogodbe, ki gre zlasti na vso škodo predvsefi tržaških Slovencev in njihove nacionalne enakopravnosti, za katero so se predstavniki Sovjetske zveze, Jugoslavije in ostalih držav ljudske de-mokracije borili več kot dve leti na mirovnih pogajanjih ta sestavo mirovne pogodbe z Italijo? -4li bi mogla Sovjetska zveza danes sploh pristati na kakršno koli kršitjv podpisane mirovne pogodbe z Italijo? Vprašamo Vidalijeve pristaše, ali so si prečitali govor Molotova na predvečer letošnje proslave Velike oktobrske revolucije, v katerem je ponovno označil kot temelj miru v svetu prav spoštovanje vseh določb podpisanih medna: odnih pogodb? (mnogi izmed Vidalijevih pristašev omenjenega govora niso čitali prav po zaslugi Vidalijevega glasila, ki govora — razen petih vrstic — ni objavilo.. ). Ali ne veste, da se Sovjetska zveza danes bolj kot kdaj koli bori za spoštovanje vseh določb podpisanih mi-rovnih pogodb? Zato pomeni pristajanje na katero koli kršitev mirovne pogodbe z Italijo, delati proti interesom Sovjetske zveze in proti interesom mednarodnega de mokratičnega gibanja, pomeni voditi protisovjetsko in protiinterna-cionalistično politiko. Pristati na sprejemanje enojezičnih osebnih iz kaznic pomeni odreči se borbi proti kršitvam mirovne pogodbe, pomeni izdati predvsem interese demokratičnih množic Trsta, slovenskih in italijanskih, — slovenskih pa še posebej —-, pomeni izdajstvo mednarodnega demokratičnega gibanja. To izdajstvo je brez dvoma tako očitno, da ga Vidali ne bo mqgel zakrinkati Z nobeno delegacijo SIAU pri OZN. Kaj pa bo ta delegacija v Parizu pri OZN povedala? Ali misli, da bo s svojo odločitvijo pripomogla delegatom Sovjetske zveze in Jugoslavije, da bodo pred Varnostnim svetom laže zagovarjali zahteve protestne spo- Francoska vlada pripravlja pot Degaullovi diktaturi Zadnja parlamentarna seja je bila pravi proces proti notranjemu ministru Mochu - Jugoslovanski delavci zbirajo na pobudo in pod vodstvom CK KPJ prispevke za francoske stavkajoče rudarje PARIZ, 18. — Skoraj ves pariški tisk se danes bavi z napadi komunističnih poslancev na notranjega ministra Mocha v parlamentu in pa s tiskovno konferenco generala De Gaulla. «Humanite» pravi v svojem članku, da po tej parlamentarni seji ni ostalo nič od vseh tistih obtožb, ki jih je predvčerajšnjim izrekel Jules Moch, čeprav te obtožbe sploh niso imele nikdar kakega pomena, la seja je bila pravi proces proti notranjemu .ministru. V istem časopisu se Etienne Fajon podrobneje bavi s tremi točkami tiskovne konference generala De Gaulla, ki je obsodil delovanje Anglo-američanov, ko vračajo po-rurski arzenal nemškim kapitalistom, in je priznal, da lahko privede Marshallov plan Francijo v prihodnosti do velikih žrtev. Fajon prayi, da je imel sicer De Gaulle precej poguma, ko je to povedal, toda kar se tiče njegovih groženj proti republikanskim ustanovam, je pa ljudstvo dovolj krepko, da bo s svojo enotnostjo in s svojim delovanjem odločilo o potrebnih spremembah. Fo svojem tedenskem sestanku je politični urad KF Francije objavil poročilo, y katerem obtožuje protidelavske in reakcionarne manevre vlade in še posebej notranjega ministra. S 50 glasovi od 90 volivcev je bil Pierre De Gaulle, generalov brat, ponovno izvoljen za predsednika pariškega občinskega sveta. Komisija za zunanje zadeve je danes razpravljala a porurskem vprašanju ter izglasovala z 22 glasovi proti 6 resolucijo, s katero se pro-tivi bodisi odkriti ali prikriti izročitvi porurske industrije ne le bivšim nemškim lastnikom, temveč tudi kateri koli javni ali privatni družbi ali združenju, ki se lahko nekega dne postavi v službo politike, ki bi bila nevarna za mir. Tanjug poroča, da se nabiranje prispevkov za stavkajoče francoske rudarje med delavci x Jugoslaviji uspešno nadaljuje. Tako so v preteklih dneh rudarji rudnika «Tito» v Banovičih zbrali 500 tisoč dinarjev, graditelji ceste Beograd—Zagreb čez sto tisoč dinarjev, v Slavonskem Brodu so zbrali čez 300 tisoč din in delavci tovarne «Djuro Djakovič» so nabrali med seboj 180 tisoč dinarjev. V Zagrebu so delavci že v prvih dneh kampanje nabrali 1 milijon 200 tisoč di. narjev, y tuzlanskem industrijskem bazenu 700 tisoč, rudarji v Trbov Ijah 250 tisoč. Ker organ KP Francije «Humanite» ne more z molkom preiti teh dejstev, komentira na ta način to pomoč: Kljub izdaji nevrednih voditeljev je ostal živ čut mednarodne solidarnosti v srcu ljudstev Jugoslavije. Z ozirom na tako pisanje lista «Humanitč» piše organ Enotnih sindikatov Jugoslavije «Rad»: Vsa dejanja mednarodne solidarnosti delavskega razreda Jugoslavije imajo pobudo in vodstvo v Centralnem komiteju KP Jugoslavije. Tudi sedanja podporna akcija francoskim rudarjem je delo vodstva partije. To dejanje solidarnosti jugoslovanseega delavskega razreda do francoskih rudarjev v stavki je dejanje, ki ga ni mogoče preiti ali zanikati. Nobena kle veta ali pretvarjanje dejstev ne more spremeniti smisla ali pomena t eakcije, ki jo organizira glavni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije na pobudo komunistične partije Jugoslavije)). «Rad» navaja nadalje vrsto primerov, kot n. pr. pomoč Albaniji po poplavi, pomoč francoskim stavkajočim x decembru preteklega leta, izjave jugoslovanskega predstavnika na sedanjem zasedanju OZN v prilog desetih grških sindikalnih voditeljev, ki so bili obsoieni na smrt, — vsi ti primeri na rajlepši način potrjujejo mednarodni čut, ki navdihuje voditelje države in delavskega razreda. Toliko dejanj je-zaključuje list, ki jasno dokazujejo zvestobo jugoslovanskega delavskega razreda in njegove partije mednarodnemu delovanju, mednarodni delavski solidarnosti, čuvanju miru. Ta dejanja so tudi dokaz neporaženih vezi med jugoslovanskimi delavci in med njihovo avantgardo, KPJ s svojim CK, kateremu na čelu je Tovariš Tito. Veličine in odkritosrčnosti teh djeanj ne more pred mednarodnim proletariatom nihče zmanjševati ali jima oporekati)). Delo odborov OZN PARIZ, 18. — Posebna politična komisija je sinoči nadaljevala razpravljanje o podaljšanju delovanja začasnega odbora ali «male skupščine*. Jugoslovanski delegat je ostro napadel politiko ZDA, ki se hočejo posluževati začasnega odbo. ra v svojo korist. Sovjetski predstavnik Bogomo-lov je poudaril, da je bila «mala skupščina* ustanovljena z namenom, da se ošibi pomen in vloga Varnostnega sveta ter da se uniči načelo soglasnosti med velikimi državami, ki je temeljni kamen OZN. Sovjetski delegat je dalje dejal, da spričo dejstva, ker se vprašanja, ki jih je preučila «mala skupščina*, vračajo v glavno skupščino, predstavlja sroala skupščina* enostavno nepotrebni organ. Tudi ukrajinski delegat se je izrekel proti podaljšanju delovanja «male skupšine*. Seja se je nadaljevala danes. Politična komisija št. 1 je nadaljeval razpravljanje o poročilu posredovalca za Palestino Bernadotta. Britanski delegat je izjavil, da Velika Britanija podpira Bernadotto. ve predloge. Izjavil je, da bi bila edina možna rešitev izročiti 2idom Negev. Arabcem pa Galilejo, kakor je predlagal -Bernadotte. Na popoldanski seji je predstavnik Sau-ditove Arabije izjavil, da so Arabci proti vsaki delitvi Palestine Dosedanji veliki uspehi pri Izvajanju petletke v FliRJ Zahtevamo osvoboditev lov. MARINA S O L 8 E R I J A in uslavilev sodnega poslopka profi stavkovnemu odboru! Demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja nenehno pošilja protestne resolucije okupacijski vojaški upravi, da prekine sodni postopek proti stavkovnemu odboru dvanajstdnevne stavke iz leta 1946 ter da izpusti iz zaporov tov. Ermana Solieri-ja—Marina, ki se je zadnji javil oblastem, in ki ga je civilna policija aretirala ter zaprla. Medtem kc so namreč ostali člani stavkovnega odbora, ki so se prijavili, na začasni svobodi, je pa tovariš Marino še vedno v zaporu. Zato zahtevamo, da oblasti tudi njega osvobodijo ter s sodnim postopkom proti vsem članom prenehajo. Objavljamo danes resolucijo prebivalstva Lonjerja in Katinare, ki nosi 180 podpisov: | Angloameriški vojaški upravi v Trstu Podpisani prebivalci Lonjerja in Ka-tinare zbrani na množičnem sestanku dne 13. novembra 1040 odločno obsojamo postopek oblasti proti tovarišem, ki so vodili našo dvanajstdnevno stavko leta 1946. Predvsem pa zahtevamo, da se takoj izpusti na svobodo tov. Er-manno Solieri-Marino. Izjavljamo, da so tovariši člani stav. kovnega odbora vodili stavko kot predstavniki celotnega prebivalstva in zahtevamo, da se sodni postopek proti njim ukine. PRED SODISCE PA NAJ PRIDEJO TISTI LJUDJE, KI SO PRED DVEMA LETOMA RAZBIJALI SEDEŽE NAŠIH DEMOKRATIČNIH ORGANIZACIJ. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Zakaj Vidalijevo glasilo vara svoje čitatelje? MeMopaHAyM torocnoBCKoro npdBHTenbCTBa j, CooeTy Be3onacHOCTH V raznih panogah je prekoračen letošnji načrt • Zgradili so številne stroje, ki bi jih morali sicer uvažati - Velika izsuševalna dela Skadarskega jezera in na Lonjskem polju BE.UPAJ, 26 okts5[u. (TACC). Onyta-Sobah Tezcr uescpjuuvia »rocjaBczoro npa-BSTOJbCTBa. CoBCTT EeSOUSCHOCTK DO D0BOjy wpymeBsa UEjiHon) jorosopa c HvajmeS co cropoEti »Hrao-auepuKAiicnož BoeaaoS aj*«-MCTpan® Csočojbož TepparopBB Tpzcct, zoropuS 6tu nepejia 2š OKTsšps 1918 roja irpfjcoMTej*) Co sera EeooDvaocTH. B vc*opinjy*e roso paren vro coKOJnine-Ho nprnan-Ta b vaiecTB* jBajnaroro vjesi tjz aaau-BaeaoS opraHBaajui* BBpoDeScRoro ssoaoira-wzoro coTpyjairiecTBa. CoKmmnecKaa boobhak ajniraacTpanM bthv azrok bmuja aa pansa- zoknereanaa. lipfjocTJBjeBHoi eS crorieš 1 npiUflseHJts f n knpno.vy joroBopy. dlparaiMicrBO BP!0' cpjjTaeT, pto DpncoojiiTOJUie oBMO-akepnuH-cro5 aoBU CTT k «n.ia»y Mapuia.i.u» Beier k .lEinenino aHrjo-akepnMBfw>8 aoau CTT aiiouoknpecKoS cboooju b BfM&noakoam. aB.iRKiinB.xcn ocHOBHBiR yuo«nck nojnrBRe-ckoš EeaamcaMOOTn CTT. Tperali paajea k«kopaajykia nocKnniercn Čmi4HCOB«>iy coraaiaeiniK) nexxy 4BMo-*ke-pMRiiicKof! op ho 3 CTT h IlTajjieŠ or 22 eea* Tnopn 1948 roja, noro po«, no uuesmo npa- BEOGRAD, 18. (Tanjug) — Današnja «Borba» objavlja članek podpredsednika zvezne komisije za načrtovanje o dosedanjih uspehih pri izvajanju petletke. Članek poudarja, da je bil kljub vsem tež-kočam bistveni del petletke izveden. Zvezno ministrstvo za težko industrijo je izvedlo načrt prvih devetih mesecev 1.1. za 22.5%. Glavno ravnateljstvo kovinarske industrije je izvedlo devetmesečni načrt, »a 105.4%, načrt za proizvodnjo jekla Siemens Martin za 104.9%, za jeklo iz električnih peči za 104.3%. Industrija za električno energijo je izvedla devetmesečni načrt za 105.9%, industrija motorjev za 82.4%, Podjetja zveznega ministrstva za lahko industrijo so izvedla devetmesečni načrt za 99.7% glede ko- ličine in za 102.4% glede vrednosti. V tekstilni industriji je bil načrt izveden na podlagi količine za Milijoni delavcev ZSSR tekmujejo za izi/edho petletke Stalno naraščanje industrijske proizvodnje ; Številna podjetja in tovarne izvršila letošnji načrt pred rokom MOSKVA, 18. (Tass) — Sociali, stično tekmovanje delovnega ljudstva v Sovjetski zvezi, da še pred določenim časom izvede stalinsko povojno petletko, žanje vedno večji uspeh. Industrijska proizvodnja v Sovjetski zvezi stalno narašča. Leta 1947 se je industrijska proizvodnja zvišala za 22%. V prvih devetih mesecih t. 1. pa 27%, dočim je skupna industrijska proizvodnja presegla predvojno višino za 17,%. V tem letu, ki je tretje in odločilno leto petletke, je veliko število podjetij in industrij že izvedlo letni industrijski načrt. Na področju Moskve je takih podjetij in tovarn preko tisoč. Letni načrt je bil izveden tudi v industriji Litvanske in Tallina, prestolnice Estonije. Najboljše uspehe so dosegla podjetja v Leningradu, ki so prekoračila načrt proizvodnje v oktobru za 12%. Rudarji Donske kotline in rudarji v premogovnikih v Kužne, eku kakor tudi kovinarski delavci v Ukrajini in Uralu z navdušenjem delajo za izpolnitev načrta- Rudarji področja Vorošilovgrad in Donske kotline so že pridobili 152.000 ton premoga več, kakor določa načrt. Rudarji v premogovnikih v Tuli so prekoračili letni načrt za 300.000 ton. Kovinarski delavci v Dnjepropetrovsku so izvedli svoj enajstmesečni program petnajst dni pred določenim rokom. Proizvodnja železa se je v primeri z odgovarjajočo dobo v lanskem letu zvi- šala za 34.5%. Proizvodnja jekla se je zvišala za 84.6% kovinskih plošč za 53.8%. Milijoni delavcev sodelujejo v tekmovanju, ki ima namen uresničiti povojno petletko pred določenim rokom. IDA m izpolnjujejo trgovinskih obvemosti WASHINGTON, 18. — Trgovinsko ministrstvo javlja, da je bil izvoz v Sovjetsko zvezo v septembru najnižji v zadnjih dvajsetih letih; znašal je samo sto tisoč dolarjev. Kljub temu pa ZDA še vedno uvažajo večje količine sovjetskih proizvodov, katerih vrednost je v septembru znašala 9 milijard m 800 milijonov dolarjev. Kakor je znano, ZDA ne izpol njujejo obveznosti, ki izhajajo iz sovjetsko - ameriške trgovinske po' godbe. To sabotiranje trgovinskih dogovorov je Sovjetska zveza že večkrat očitala ZDA. Fašistišna izzivanja na rimski univerzi RIM. 18. — Na rimski univerzi je prišlo do incidentov med komemoracijo čeških študentov, ki so jih leta 1939 Nemci ustrelili. V dvorano so se vrinili nepoklicani elementi, ki so proslavo motili in skušali prekiniti govornika. 102.2%, v usnjarski industriji in industriji obuvala zg 100.7%, v prehrambeni industriji za 103,4%, v kemijski industriji za 95.5%. Načrt za proizvodnjo žveplene kisline je bil izveden za 107%, za modro galico za 105.9%, za superfosfate za 113%. V tekstilni industriji je bil devetmesečni načrt za važnejše predme, te prekoračen. Gledg proizvodnje nekaterih predmetov je načrt za leto 1948 prekoračil vsa predvidevanja. Tako je n. pr. vsa lesna industrija prekoračila v letu 1948 za 40% številke predvidene za leto 1951. Isto velja za obuvalo, in sicer za 8%. Proizvodnja premoga bo ob koncu leta 1948 dosegla 74% proizvodnje, ki je predvidena ob koncu petletke. Dru. gi velik uspeh je, da so leta 1948 začele delovati nekatere zelo važne tovarne, kakor tovarna «Ivo-Lola Ribar*, tovarna strojev in drugih elektrotehničnih predmetov «Rade Končar*, tovarna «Litostroj», kakor tudi proizvodnja številnih predmetov, ki se prej niso izdelovali v Jugoslaviji. Na zagrebškem velesejmu je bilo letos razstavljenih 2.000 jugoslovan. skih proizvodov proti 812 v lanskem letu. Sklicujoč se na težkoče, ki ovirajo uspešno izvajanje načrta v nekaterih industrijskih panogah, poudarja članek, da obstaja glavna ovira v tem, da je Jugoslavija odvisna od uvoza iz inozemstva raznih strojev, naprav in surovin. Zaradi tega mora Jugoslavija v kom. penzacijo izvažati živila in v prvi vrsti žito. Zato je zvezna vlada usmerila svojo politiko tako, da bo domača industrija lahko gradila industrijske stroje in naprave. V tem smislu so bili doseženi že važni uspehi in Jugoslavija je že izdelala številne stroje, ki bi jih bila morala sicer uvažati. Zahvaljujoč se tej politiki se je letos odstotek bele moke v kruhu zvišal za 80% in število živilskih nakaznic ter obrokov se je hkrati zvišalo. Clankar poudarja dalje, da bo moralo jugoslovansko gospodarstvo v bodoče rešiti zelo važne naloge. da izvrši do konca leta 1948 70% in v letu 1949 49.90% nalog, ki so določene za celotno petletko. Eng glavnih nalog je napredovanje zaostalih industrijskih panog, tako da dosežejo predvideni ritem. V ta namen bo jugoslovanska industrija skušala proizvajati čim večjo količino strojev in instalacij, ki se ne uvažajo iz inozemstva. Začelo se je že reševati to vprašanje in leta 1949 bo Jugoslavija n .pr. proizva. jala celo vrsto vrtalnih naprav, ki so potrebne za proizvodnjo nafte. Druga naloga je dvig jugoslovanskega poljedelstva, ki naj zhatno zviša proizvodnjo in zagotovi oskrbovanje mest in industrijskih središč. Ze letos se bodo začela velika izsuševalna dela na Lonjskem polju, Skadarskega jezera kakor tudi kopanje kanala Donava—Tisa, kar bo dalo na. razpolago poljedelstvu velike površine orne zemlje. Jugoslovansko gospodarstvo mora tudi rešiti vprašanje mehanizacije težjih produkcijskih procesov, v prvi vrsti v rudnikih, ter izvršitev čim večje število del za industrializacijo in elektrifikacijo države. Končno poudarja članek potrebo borbe za znižanje cen na drobno in za izboljšanje kakovosti proizvodnje ter zaključuje: Ne more biti dvoma, da bomo pod vodstvom naše partije in tov. Tita in s popolnim zaupanjem v naše sile zmagovito premagali vse težkoče in rešili naloge, ki smo si jih postavili na naši poti socialistične zgraditve Jugoslavije. Uspehi industrije usnja i/ Slni/eniji LJUBLJANA. 18. —. Tovarne usnjarske industrije v Sloveniji so 6. novembra dovršile svoj letošnji proizvodni načrt in sedaj proizva. iajo že 7,a leto 1949. Načrt so iz polnile 45 dni pred rokom, čeprav je bil mnogo bolj obširen kakor lanski. Načrt je bil za 13% večji od lanskega, načrt industrije obuvala za 45%, za usnjene modne izdelke pa za 34%. Nova napredovanja kitajske ljudsk Objavljamo fotografijo odlomka članka moskovske »Pravde* z dne 26. oktobra t 1. o protestni spomenici vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije Varnostnemu svetu OZN, v kateri se zahteva ukinitev ukrepa o izdajanju enojezičnih osebnih izkaznic s strani okupacijske angloameri^e vojaške uprave v Trstu, ker ta ukrep krši določbe mirovne pogodbe z Italijo, spomenico, v kateri se zahteva tudi ukinitev ukaza o volivnih imenikih št. 345 ter drugih ukrepov VU, ki kršijo določbe mirovne pogodbe. Iz članka je jasno razvidno, da se «Pravda», glasilo Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) z jugoslovansko zahtevo popolnoma strinja in jo bo na bližnjem zasedanju Varnostnega sveta OZN tudi delegacija Sovjetske zveze pri Varnostnem svetu odločno podpirala. Te spomenice pa Vidalijevo glasilo «11 Lavoratore* ni niti omenilo, čeprav bi bila to njegova prva dolžnost, če bi bilo res, da se v resnici bori proti kršitvam mirovne pogodbe, proti reviziji mirovne pogodbe z Italijo, da se v resnici bori proti ponovni priključitvi Trsta k Italiji. Zakaj «11 Lavoratore* ni objavil spomenice, kot jo je objavila moskovska »Pravda*? Odgovor na to nam daje pristajanje Vidalija na kršitev mirovne pogodbe z njegovim včerajšnjim pozivom, naj prebivalstvo Trsta dvigne nove krivične enojezične osebne izkaznice pod jalovim izgovorom, da je to potrebno za zmago demokracije na volitvah. S takim postopanjem Vidalijevo glasilo vara svoje čitatelje, ker Jih hoče zapeljati v revizionistične vode. Toda prepričan naj bo, 'da Vidalijevim prevaram nihče ne bo . nasedel! VSA BAZOVICA proti VMalijevemu pozivu za dviganje enojezičnih izkaznic menice vlade FLRJ? Prav gotovo ne! Delegacija bo tam lahko samo priznala, da je borbo proti anglo-ameriškim imperialističnim predstavnikom, ki iz dneva v dan kršijo določbe mirovne pogodbe — izdala že prej kot je o tem sploh prišlo ao razprave pred delegati imperialističnih držav ter da je pred imperialisti pod jalovimi izgovori kapitulirala. Z omenjenim pozivom na dviganje krivičnih enojezičnih osebnih izkaznic so Vidalijevi pristaši v vodstvu SIAU ime SIAU zlorabili v očitne revizionistične namene. Zato bo proti takemu pozivu demokratično prebivalstvo Trsta od- ločno protestiralo ter pozivu kljub temu da je zamaskiran z jalovimi izgovori, ne bo nasedlo. Hkrati pa demokratično prebivalstvo Trsta zahteva od vojaške uprave, da takoj prekliče krivični ukrep o enojezičnih izkaznicah, kajti noben resnični demokrat ne more niti za trenutek pristati na katero koli kršitev mirovne pogodbe, najmanj pa na kršitev tistih določb, ki se tičejo naše narodne enakopravnosti. Pristajanje namreč na takšno kršitev bi pomenilo začetek to. poglednega popuščanja, kar bi dalo VU spodbudo za nadaljnje kršitve v skladu z njeno revizionistično politiko, ki od. krito vodi do priključitve Tržaiktga ozemlja k Italiji, S POLOŽAJEV PRI SUCOVU, 18. — Agencija Nova Kitajska je objavila poročilo glavnega štaba kitajske narodno osvobodilne vojske, ki poroča o uničenju 33. kuomin-tangove armade, ene izmed petih armad, ki se še upirajo poslednjim udarcem na fronti vzhodno od S(l-čova. Več kot 9 tisoč vojakov je bilo ujetih, tisoč pa pobitih in ranjenih. Zajetega je bilo tudi o-gromno vojnega materiala. Po poslednjih informacijah je bilo pri uničevanju 18. divizije 55. armade izločenih iz borbe 5 tisoč vojakov. Med ujetniki je tudi poveljnik divizije general Mi Vanho. Iz Srednjega Sensija poroča agencija Nova Kitajska, da so se čete narodno osvobodilne vojske polastile mesta Ho jan v Srednjem Sensiju in uničile dva polka 144. divizije. Več kot 2300 vojakov je bilo ujetih, okrog 900 pa pobitih in ranjenih. Na fronti v Jeholu se je narodno osvobodilna vojska polastila Luempinga, važnega kraja ?everno od Cenpeka, prestolnice Jehola. Na nekatera vprašanja v britanski poslanski zbornici je podtajnik Y zunanjem ministrstvu Mayhew izjavil, da ni bilo nikakih posvetovanj o eventualni pošiljatvi anglo-ameriških čet v Šanghaj. Tudi ni po njegovem zatrjevanju predvideno nikako tako posvetovanje. Izjavil je tudi, da so znašale britanske investicije v Šanghaju 1. 1941 107 milijonov šterlingov in da sedaj gotovo niso manjše. Nekateri dobro obveščeni krogi v Washingtonu smatrajo da so «brez vsake podlage* vesti, po katerih naj bi se vlada ZDA skušala pogajati s Cangkajškom o pravici uporabljanja nekaterih kitajskih letalskih oporišč v zameno za povečano vojaško pomoč. Isti krogi tudi zanikajo vest, da je Cangkaj-škova žena predlagala, da bi se otok Formoza postavil pod varstvo ZDA. Vlada ZDA je baje pripravljena odobriti Cangkajšku primerno pomoč. ATENE, 18. — Danes je nova grška vlada, ki ji zopet predseduje Sofulis, prisegla. Sofulis je tudi vojni minister. Caldaris pa je podpredsednik vlade in zunanji minister. Tako so čaši borci prepevali za časa borbe. Pod tem geslom se je tudi vršil sinočnji sestanek OF v Bazovici, na katerem sta govorila tov. Stoka In tov. Rigonat, ki je pozdravil domačine v imenu demokratičnih Italijanov. Bazovica, ki je tako nerazdružno povezana z našo slavno preteklostjo, z bazoviškimi junaki ter s partizansko borbo, je sinoči zopet začutila tistega borbenega duha, ki jo je prežemal v dneh dvanajstdnevne stavke, ko je pozdravila v svoji sredi po dveb letib odsotnosti tov. Štoko Franca, člano tedanjega stavkovnega odbora. Tov. Steka je v svojem govoru poudaril, da je tedaj vsak stavkajoči, vsaka ženica, ki je branila živež, ga nosila v mesto, bila eno z vodstvom stavke. Zato nima nihče pravice obsojati tedanjo stavko, ki je bila acl vse. ljudskega gibanja, ki' Je bila del njegove borbe za osvoboditev. Ko je dejal, da bi hoteli nekateri ljudje zakriti svojo temno preteklost z rdečo zastavo, so se zaslišali v dvorani klici: »Tako je!» Prikazal in ožigosal je izdajstvo nekaterih ljudi Vidalijevega vodstva SIAU, ki poziva ljudstvo, naj odvigne enojezične izkaznice. Takšen korak pomeni pristati na teptanje tistih nacionalnih pravic, ki smo si jih s krvjo priborili in kj jih je Sovjetska zveza na mirovni konferenci tako dosledno branila. Poudaril je, da je naša borba tako danes kakor včeraj, naperjena proti imperializmu in novo porajajočemu se fašizmu. V tej borbi bomo obračunali z vsemi imperialističnimi blapci brez razlike sledeč tradicijam naše borbe iz najlepših dni naše, s krvjo pisane zgodovine. Tovariško pa bomo segli v roke vsem, ki so danes zapeljani in ki v dobri veri veri sledijo razbijaču Vidaliju. Tov. Rigonat pa Je poudaril našo oboroženo borbo proti imperialistom, ki smo jim pred tremi leti zaustavili na Soči njihovo pot ter tako branili našo zemljo in ves demokratični vzhod pred imperialisti. Poudaril je dalje, da je Sovjetska zveza žarišče socializma, bkrati pa nibče ne more zanikati dejstva, da tudi Jugoslavija čvrsto koraka v socializem. Navzoče ljudstvo je govornikom z burno pritrjevalo, ugovarjali so le tri. je malalanovci In neki bazovski zapeljanec. S temi štirimi so domačini kaj hitro opravili ter Jima jasno po- vedali. da zanje v Bazovici ni mesta. Ob zaključku sestanka je ljudstvo izglasovalo resolucijo, s katero obsoja poziv Vidalijevih Irakcionašev v vodstvu SIAU, s katerim izdajajo naše nacionalne interese, tiste interese, ki tako dosledno ščiti in je vedno ščitila ter bo tudi v bodoče ščitila Sovjetska zveza na čelu vseh demokratičnih držav. 'Rsiliiiif bo pripelial nove BEOGRAD, 18. — V kratkem bosta na Reko prispeli dve skupini jugoslovanskih izseljencev, ki se iz prekomorrkih držav vračajo v domovino. Prva skupina 65 izseljencev iz Kanade in ZDA bo prišia iz Severne Amerike 23. novembra. Skupno 7. jugoslovanskimi izseljenci bo jugoslovanski parnik «Rad-nik* pripeljal tudi večje število Madžarov. Rriia v belgijski vladi BRUSELJ, 18. - V belgijskem parlamentu so razpravljali o interpelacijah nekaterih poslancev, ki zahtevajo pojasnila, ker je pravosodni minister spremenil smrtno obsodbo preti dvema izdajalcema, g sta ovadila rodoljube okupatorju, v dosmrtno ječo. Spaak je postavil vprašanje zaupnice. ' Pravosodni minister je izjavil, da podaja ostavko, da prepreči krizo vlade. Jutri zjutraj bo vlada razpravljala o nastalem položaju. V političnih krogih izjavljajo, da ni gotovo, ali bo vlada podala ostavko. SMa japonskih rudarjev TOKIO, 18. — Sindikat japonskih rudarjev je proglasil stavko za 23. novembra in odbil predloge vlade in okupacijske oblasti. Tudi nameščenci elektrarn v Tokiu so za 20. novembra proglasili tavko. Danes je 30 tisoč javnih uradnikov v javnih ustanovah demonstriralo proti zakonu proti stavkam, o katerem sedij razpravlja parlament. Demonstrr.-iti io zahtevali razpustitev parlamenta, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 *= 19. novembra 194? Nekaj besed k raznim ..ksngresmi" Včeraj smo objavili vest, da bo O Trstu IX. kongres italijanskih zdravnikov za jetiko, danes pa javljamo, da bo 11, prihodnjega meseca začel zborovati tudi tu v Trstu kongres italijanskih zgodovinarjev. Tako namreč pravi kratko poročilo, ki ga je izdal odbor za proslavo stoletnice leta 1848. To poročilo med drugim pravi dalje, da bo kongres začel z delom prav ob koncu proslav, ki jih je napovedal odbor in da bodo na njem sodelovale znane osebnosti med temi Silvio Bene o, profesor zgodovine na tržaški univerzi Nino Valeri, milanski zgodovinar prof. C esare Spellanzon in še nešteto drugih goriških, furlanskih in italijanskih zgodovinarjev. V kolikor gre za te kongrese Znanstvenikov, ne bi bito kaj dodati. Toda vsa st v ar dobiva neko dru. gačno lice, odkar smo priča stalnim kongresom, ki po neki čudoviti usodi najdejo svoje sedeže prav v T.rstu. In še prav sumljivo je to, da pri vsem tem ne manjka poročil, nagovorov in govorov raznih potnih klativitezov, k« vedno znova pogrevajo argumente o italijanski zvestobi Trsta, o upanju in podobnih domoljubnih čuvstvih. Seveda ne manjkajo pri tem razni župani in prefekti, ki so pri teh zadevah naravnost neutrudljivi. Tudi to še ne bilo nič posebnega, vendar je čudno, da so taki znanstveni kongresi vedno spremljani Z veselicami, kar meče dokaj čudno Irte na znanost predstavnikov dvatisočletne kulture. T H Ž A Š K O IV E V N I K Stoka in Laurenti med si/ojimi lonjBrskimi in katinarskimi borci M—3>3MWWyME——HTgJPamMnHMEBggJBiaO tti i rTi-nmi imi> ir~T~TlnniTTTlTTTii >1 lin niiiii— n ib m n — Predsinočnjim so Lonjerci. stari prekaljeni borci, delavci iz tržaških tovarn, matere in žene padlih proletarskih herojev in še posebej mladina, ki se vsa gradi v duhu borbe za ljudsko demokracijo in utrjuje ob Vzgledih, ki jih črpa iz svoje širše domovine, kjer rase po osvoboditvi iz dneva v dan vedno veli-častneiša 'zgradba socializma, znova Prepoved uporabe mestnega grba V zadnjem času je bilo ugotovljeno, da so nekatera trgovinska in industrijska podjetja začela upo. rabljati mestni grb kot značko tz-Helkov. namenjenih prodaji, odnosno kot okras napisov nad trgovina, tni skladišči itd. Glede na to pojasnjuje mestno županstvo, da člen 312 veljavne lokalne policijske uredbe prepoveduje uporabo občinskega grba v take namene, da s tem prepreči zavajanje javnega mnenja, ki bi pioglo pri takem postopanju soditi, da gre za občinske ustanove. Skupščina kovinarskih delavcev V sredo zvečer je bila v ul. Conti skupščina kovinarskih delavcev, uslužbenih v Tovarni strojev, na Ifateri so razpravljali o najvažhej-Sh problemih, med katerimi je tu- Nova telefonska številka uprave „Primorskega dnevnika", v ul. Rugg. Manna 29 je od danes naprej 83-51 ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? Hi vprašanje povišanja mesečnih plat' v zvezi z vprašanjem povišanja draginjskih doklad in z izplačevanjem krušne doklade. Pozvali šo navzoče delavce, ki so včlanjeni v Delavski zbornici, da pripomorejo s skupno borbo k zmagi pravic delavskega razreda. oživeli svoje svetle tradicije, In lonjerske tradicije, so tradicije ii dosledne borbe prot isovražnikom ljudstva, so tradicije zmag nad Co-lottijevim! fašističnimi biči. Lonjerci in Katinarci, ki so se sinoči v velikem številu zbrali na sestanku svoje slavne OF, so trdno izpričali, da hočejo tudi sedaj in v bodoče ostati neomajno na liniji te borbe proti imperializmu in neofašizmu in dosledno tudi proti vsem onim, ki sklepajo z njima kakršen koli kompromis in sožitje. Na sinočnjem sestanku sta bila tudi tržaška prvoborca, člana julijskega stavkovnega odbora, politični sekretar tržaške OF tov. Stoka in tov. Laurenti, pravi predstavnik one SIAU, ki je vse do letošnjega poletja visoko dvigala zastavo resničnega bratstva vseh tržaških delovnih ljudi in ki jo je prav on vodil v dneh njenih največjih podvigov in najtesnejše enotnosti. Lonjerci in Katinarci So ju sprejeli v duhu svojih Velikih borbenih tradiciji, bratsko in resno, z zavestjo, da je nastopil čas, ko bo treba znova obuditi in še vse odločneje razviti borbo za resnično internacio-nalistično slovansko - italijansko bratstvo, za pravo demokracijo vseh delovnih ljudi in brezkompromisno proti vsem ostankom imperializma in fašizma in vsem vrstam njunih podrepnikov. Bedna dvojica poslednjih, ki je obema tovarišema zaman skušala pred dvorano lonjerskega prosvetnega doma zastafiti pot, je pozneje na sestanku skupaj z nekaterimi svojimi zapeljanci bedno molčala spričo jasnih in neovržnih rgu-mentov obeh govornikov in tudi spričo borbenega pritrjevanja pri- sotnih in odločnega soglašanja vseh onih, ki so posegli na sestanku v razpravo. Razpravljali so o perečih vprašanjih borbe proti resničnim, razrednim sovražnikom ljudstva, ki je V zadnjih mesecih po zavestni krivdi frakcionaških odklonov vsa stopila v ozadje proti vključitvi Trsta v gospodarski in s tem tudi politični okvir imperialističnega sveta, ki ga vanj pehajo prav oni, ki danes pak-tirajo z lastnimi partizani iz vrst tržaške civilne garde in fašističnih »masovcev*. Prav ta ugotovitev tov. Stoke je izzvala med lonjerskimi borci posebno odobravanje, ki se je še stopnjevala ko je govornik obeležil odločno borbo, ki jo vodi Jugoslavija na vseh mednarodnih konferenceh, tudi v poslednjih dneh, neomajno ob strani velike Sovjetske zveze. In ravno S tem navaja vedno nove dokaze, da ni in ne bo nikoli boljših borcev, kot so bili junaki, ki so padli, kot so bile matere, ki so Žrtvovale te svoje junaške sinove za stvar, za katero jih je v borbo pozvala velika domovina socializma pod modrim vodstvom Stalina in v katero jih je povedla revolucionarna Jugoslavija pod vodstvom maršala Tita. Z enakimi klenimi argumenti je tov. Laurenti, ki je bil deležen prav takega odobravanja, obeležil današnji položaj in začrtal, borbeno pot, ki je edina mogoča za vsakega pravega demokrata in ljudskega borca. Ob zaključku sestanka je lonjerska mladina, ki se je pravkar vrnila z velikega mladinskega festivala, živo izpričala svoje spoznanje, ki ga je v teh dneh črpala neposredno ob viru dela za socializem, ob vzgledih vzgoje in borbe mladincev, ki rasejo v bratski Jugoslaviji v duhu neomajne zvestobe do svoje domovine in prav tako neomajno do velike domovine socializma. Stalinove Sovjetske zveze. Preden pa je v polni meri uspeli sestanek zaključil, je bila na predlog tov. Leona soglasno sprejeta resolucija, v kateri vsi Lonjerci in Katinarci odločno zahtevajo, da tov. Solierija (Marina), ki ga je včeraj civilna policija v anglo-ameriški službi zaprla, takoj izpuste iz zapora. Nevzdržno stanje delavcev islulbenih pri lakaju]! vojaških oiiiasleh 2 e večkrat smo v svojih člankih opozorili na težke iivdjenjske razmere, v katerih so se znašli delavci, uslužbeni pri vojaških oblasteh, ki pa, kakor kaže, postajajo iz dneva v dan še nevdržnejše; to pa zaradi tega, ker ne smejo biti ti uslužbenci vpisani x nobeni sindikalni organizaciji in se tudi v primeru, da so člani ene izmed tukajšnjih sindikalnih organizacij, ne smejo nikoli pritožiti, ker bi bili takoj odpuščeni z dela. Naj navedemo samo dva primera, ki nam bosta najbolje osvetliia položaj teh delavcev, ki imajo sicer cel kup dolžnosti, a nobene pravice. V bivši koloniji »Principe di Pie-monte» je zaposlenih pri nekem vojaškem oddelku približno 120 delavcev. Prejšnji petek so za te delavce, ki so morali zaradi oddaljenosti od mesta do sedaj jesti y neki bližnji gostilni, otvorili menzo, ki naj bi imela namen olajšati stroške za prehrano. Toda vsi lepi upi in nade so se razblinili, ko so delavci prišli na prvo kosilo v menzo. Vsak delavec je dobil namreč tako skromno porcijo, da si s to pač ni mogel utešiti gladu, kje še da bi si prido- Zmede stanovanjskega urada Tri mesece je bilo stanovanje prazno in izgnana družina na cesti Stanovanjski urad, ki bo po dolgi in mučni bolezni menda končal svoje življenje konec decembra, je napravil že marsikateri ukrep, ki nam kaže višek birokratične nesmiselnosti. V hiši v ul. S. Marco 33 je stanoval do letošnjega poletja železničar, ki mu je bila njegova ču-' vajnica od bomb porušena. Ko je železniška direkcija čuvajnico popravila, se je moral železničar izseliti iz stanovanja x ul. S. Marco. Preden pa je zapustil stanovanje, je poskusil prodati pravico bivanja v najem nekemu svojemu znancu, ki mu je za to plačal 80 tisoč lir. Hišnemu gospodarju pa novi stanovalec ni bil pogodu in ga ni hotel sprejeti. Pač pa je odločil, da bo dobila to stanovanje neka Marija Metterle. ki se je z možem In eno hčerko že leta 1945 preselila iz Postojne v Trst. Ves ta čas je bivala zasilno pri raznih ljudeh in šele sedaj, to je v avgustu, se ji je nudila prilika, da bo imela svoj kotiček z 2 sobama in kuhinjo. Železniški čuvaj pa je bil jezen zaradi spodletele kupčije in je zato telefoniral stanovanjskemu uradu ter mu javil, aa ie njegovo stanovanje prazno. Uradniki tega urada so res prišli tja, postavili družino Met- terle na cesto in zapečatili stanovanje. Od takrat se ni nihče tja vselil in stanovanje je ostalo do danes prazno, dočim se je izgnana družina klatila po najbolj neverjetnih stanovanjskih luknjan. Na Marijo Metterle je to življenje tako vplivalo, da je y teh mesecih shujšala za 16 kg in se zdi stara okrog 40 let, čeprav jih ima komaj 26. Ko je šla včeraj z nekim funkcionarjem stanovanjskega urada y zaplenjeno stanovanje, kjer je imela še nekaj svojih stvari, ja je tam popadla slabost in v krčevitem joku se je zgrudila. Morali so poklicati rešiini Voz, ki je nesrečno žensko odpeljal x bolnico. Dobro bi bilo, če bi pristojne oblasti uvedle preiskavo in ugotovile, zakaj je bilo stariovahje v ul. S. Marco 3 mesece prazno pri toliki stanovanjski krizi. Verjetno bi pri natančnejšem pregledu našli še druge podobne primere. Izpred _s o d I š č a Trije nepoboljšljivi tatovi oproščeni Le večji grešniki so se morali (včeraj zagovarjati pred okrožnim sodiščem. Prvi je bil Stefan Fabi-gič iz Ajdovščine, sedaj po poklicu begunec. Zbežal je od doma, potem ko se je udeležil pretepa v večjem obsegu in nekega nasprotnika ranil v glavo. Tako je namreč med procesom včeraj pripovedoval obtoženec. Zadeva, zaradi katere se moral mož zagovarjati, pa se je vrtela okrog manjših tatvin. Fa-bičič se ie med svojim bivanjem v Trstu že trikrat vrgel na tatvino. Prvič je okradel nekega G. Krei-hera. druga žrtev njegove obrti je bil G. Cosson. Tretji pa naj bi bil Silvio Pregari. Toda pri tem je fant imel smolo. Pregari je namreč zapazil tatu pri poslu in takoj poklical policijsko temergenzo«, ki je Fabičiča odpeljala v zapor. Za svoje delo je obtoženec dobil 4 leta in 9 mesecev ječe. Druga dva podobna tiča. ki sta se morala včeraj zagovarjati, sta bila Jurij Bucolin in Angel Rus. Prvi, Bucolin. ki se je rodil 1903, je bil že s Šestnajstimi leti obsojen in to zaradi delikta težje narave. Povzročil je namreč telesne poškodbe. Kasneje, ko je hotel na skrivaj prekoračiti državno mejo, *i je naprtil 4 mesece ječe. Ko je to kazen odsedel, se je vrgel na tatvine, za kar so mu naložili 3 leta in 5 mesece ječe. Ro prestani kazni pa se Bucolin še ni umiril, še mu ži. lica ni dala miru, hočei nočeš se je zopet zapletel v tatvino in to skupno s svojim kolegom Angelom Rusom. Vendar sta tu oba imela smolo in sta se prav zaradi tega greha morala zagovarjati. Tudi glede zadnjega kompanjona Rusa velja isto, kar smo povedali o Bu-colinu. Tudi Rusov kazenski list je ves popisan z neštetimi obsodbami in globami, ki si jih je naprtil s tatvinami, telesnimi poškodbami, izsiljevanji in podobnimi »čednimi* zadevami. No, njun zadnji podvig je obstaja' v tem, da sta vdrla v neko skladišče in ukradla 12 vreč oglja. Obema tatovoma pa so takbj prišli na 3led. Včeraj sta bila spoznana za kriva in obsojena vsak na 3 leta in 6 mesecev ječe. Vse tri obtožence je branil odvetnik Falconer. Pretep v družini Prejšnji dan kmalu po 11 uri je vdrl Favento Virgilij, stanujoč v Ul. Diaz 6, X stanovanje 221etne Brune Vatovec, ki stanuje skupaj s svojo materjo in sestro Bianco v ul. Mo-lino a Vento 82. Bianca je namreč Virgilijeva žena, ki pa je že dalj časa zakonsko ločena od njega. Favento je začel delati v hiši nered in zahteval, da mu mora žena slediti v bližnjo gostilno. Ker se je ta uprla temu predlogu, je nastalo prerivanje, pri katerem je mož ugriznil ženo na levi roki. Intervenirala je policija, ki je nasilnega možakarja spravila pod ključ. TRST, 18. (PIO) — Ukaz stev. 367 (72 C) z dne 16. novembra 1948, katerega celotno besedilo bo objavljeno v prihodnji številki Uradnega lista, koordinira določbe, ki veljajo glede zaposlitve delavcev v anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Ukaz, ki je razdeljen na 5 poglavij in 21 členov, obsega ureditve glede namestitve, zaposlitve in registracije delavcev ter registracije in nadzorstva nad brezposelnimi. Posebni člani se bavijo z delavskimi knjižicami, dnevničarji in priložnostnimi delavci in z delovno odklonitvijo, kakor tudi z dolžnostmi delodajalca med zaposlitvijo in ob koncu zaposlitve. Četrto poglavje se bavi z italijanskimi delavci brez stalnega bi-valilča in s tujci ter o postopku, ki se ga ^mora držati bodoči delodajalec tšfkšnega dela. Oče in žena sta odpustila obtožencema Potem ko so zapustili sodno dvorano prejšnji trije obsojenci, tatovi, se je sodišče začelo bavlti z malce drugačnimi obtoženci. Prišli smo na družinska razmerja. Prvi, ki se je zaradi tega moral zagovarjati, je bil sin Gualtiera Viole- Septembra lanskega leta je Viola karal svojega sina, ker pa najbrže ni bil kos očetovski nalogi, ga je sin tako močno mahnil po . giavi, da je nesrečni oče Viola odnesel lažje poškodbe. Sin se je včeraj moral zagovarjati pred sodniki, ne zaradi očetove ovadbe, pač pa zaradi o-vadbe, ki jo je sprožil proti takemu poživinjenemu sinu zdravnik Rdečega križa, kamor se je oče Gual-tiero zatekel po prvo pomoč. Na žalost je včeraj sin imel precejšnjo srečo, sodišče ga je namreč oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Da se je to zgodilo, se mora fant predvsem zahvaliti svoji materi in tudi očetu, ki sta mu odpustila. Ob. teženca je branil odvetnik Nardi. Tudi z zakonci se je včeraj pečalo sodišče. Gospo Štefanijo je namreč mož Ivan I. pretepel, ker ni doma našel skuhane večerje. Žena je pri tem zadobila lažje telesne poškodbe. Toda tudi Ivan je imel srečo. BU je oproščen, ker je žena umaknila tožbo. Vprašanje je, ali bo ta ženin korak dosegel, da se bo mož poboljšal. Obtoženca je zastopal odvetnik Falconer, predsednik sodišča je bil dr. Ricciola, državni tožilec dr. De Franco. Uslužbenci „RAS" in ..Assicurazioni Generali" za obrambo svojih pravic Med uslužbenci «Assicurazioni Generali* in «Riunione Adriatica di Sicurta* vlada še vedno razburjenje in to zaradi tega, ker ni vodstvo teh družb pokazalo še nobene volje, da bi rešilo vprašanje prilagoditve pokojnin današnjim življenjskim potrebam in ker grozi nekaterim uradnikom odpust z dela. Vsi uslužbenci so skupno zahtevali, da sprejme vodstvo vse upokojence ponovno v službo, dokler ne bo njihovo Vprašanje rešeno tako kot je bilo naznačeno v njihovih zahtevah. Vodstvo »Riunione Adriatica di Sicurta* pa je takoj pokazalo svoje nezadovoljstvo in je seveda vsake, ga izmed svojih uslužbencev, ki se je drznil protestirati, uvrstilo med «puntarje». Tega si delavci, ki so pošteno vriili svojo službo skozi 40 let pač niso zaslužili; zato se pa upirajo upokojitvi, dokler jim vodstvo družbe ne bo določilo takšne pokojnine, s katero bodo lahko vsaj delno krili stroške za nakup Življenjskih potrebščin. Dokler se vodstvo obeh družb ne bo odločil; razpravljati o teh tako važnih problemih, je dolžnost vseh uradnikov in tudi drugih uslužbencev, da se skupno borijo za obrambo svojih interesov in da v tej borbi ne popustijo. bil novih moči za nadaljevanje napornega dela. Zato ni čuda, da so se delavci po kosilu zbrali na dvorišču ter pričeli glasno protestirati proti odgovornemu vodstvu, ki ni poskrbelo za dovoljno prehrano svojih uslužbencev. Ko je za nezadovolstvo med delavstvom izvedel direktor, se je nad tem zelo začudil ter izjavil, da je hrana dovolj na in da so njihovi protesti torej nepotrebni. Ker besede ne morejo človeka nasititi, se seveda delavci niso dali kar tako odpraviti ter so nadaljevali s protesti. Eden izmed delavcev je hotel celo poizkusiti, kakšna je razlika prav za prav med hrano, ki jo prejemajo delavci in med tisto, ki jo dajejo voditeljem. Takoj je seveda ugotovil, da se nad svojo hrano voditelji pač ne morejo pritoževati in da najbrže zaradi tega ne morejo ali pa hočejo razumeti, da je y. nasprotju z njihovo hrana delavcev naravnost obupna. Ker si je drznil izreči teko sodbo, ni minilo seveda niti nekaj dni in že je dobil sporočilo, da je odpuščen z dela, Ker ni vpisan v nobeno sindikalno organizacijo, kot to zahtevajo njihova določila, ne more sedaj niti protestirati proti temu krivičnemu ukrepu. Drugi primer, ki je tudi zelo značilen, pa se je dogodil v bližini Fac-canonijevega kamnoloma, kjer so v teku pogozdovalna dela, pri katerih so uslužbene samo ženske, okrog 100 po številu. Preden so jih zaposlili, so jim obljubili, da bo 2našala njihova plača za tako naporno delo, ki je V zimskem času še bolj otež-kočeno, dnevno 800 Ur. Toda iz bog ve kakšnih razlogov so se delodajalci premislili; morda se jim je zdela plača vendarle previsoka in so zato sklenili, da je haj-bolje. če zaenkrat ne izplačajo delavkam nobene plače. S tako »rešitvijo* niso bile seveda zadovoljne delavke same, ki so s protesti pokazale svoje nezadovoljstvo. Se prav posebno pa so bile ogorčene, ko so izvedele, da jim namerava vodstvo izplačati dnevno le 650 lir. Na njihove upravičene proteste so prejele odgovor, da ee se ne zadovoljijo s to plačo, bo vodstvo lahko našlo takoj druge delavke, ki jo bodo rade sprejele. Torej potem ko jim sploh še niso izplačali petnajstdnevne plače, si upajo celo groziti delavkam z odpustom. Dolžnost sindikalnih organizacij je, da se zavzamejo za oba primera ter ukrenejo vse potrebno, da se preneha s tako nesramnim izkoriščanjem delavcev, ki svojih interesov niti ne morejo braniti, ker ne smejo biti vpisani x sindikalno organizacijo. Tiskovna konferenca šefa misije ECA TRST. 18. (PIO) — Sef misije ECA v anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, g. Robert E. Galloway, bo imel svojo tiskovno konferenco v torek dne 23. novembra ob 16 v konferenčni sobi urada ECA v palači CRDA na korzu Cavour št. l-III. RADIO lili 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Poročila. U.30. Simfonična antologija. 12.00. Sodobna Anglija. 12.10. Znane slovanske skladbe. 12.45. Poročila. 13.40. Skladbe za kitaro. 14.00. Poročila. 14.15. Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28 Citanje sporeda. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Naša povest. 18.15. Balada v glasbi. 19.00. Teh. nika in gospodarsLvo. 19.15. Pestra koncertna glasba. 19.45. Poročila, 20.00. Odlomiti iz Dvorakovih oper. 20.20. Nekaj Straussovih valčkov. 20.30, Tržaški kulturni razgledi. 20.45 Glasba za dva klavirja. 21.00. Mojstri besede. 21.30. Lahka glasba. 21.45. Simfonična glasba. 22.30. Južnoameriška plesna glasba. 23.15. Poročila. 23.30. Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35. Polnočna glasba. D1MB Petek 19. novembra Elizabeta, Liza Sonce vzhaja ob 18.14, zahaja ob 16.31. Dolžina dneva 9.21. Luna vzhaja 18.14, zahaja ob 10.18 Jutri 29. novemba Srečko, Braslav SPOMINSKI DNEVI 1942 se je pričela pred Stalingradom zgodovinska ofenziva Rdeče armade. • PRESKRBA Izredna delitev olja brezposelnim, upokojencem in revežem. Danes bodo začeli v mestu in podeželju deliti na prednostne nakaznice po 5 decilitrov olja na odrezek 2 b. Konec razdeljevanja 30. t. m Cena v mestu 234, na podeželju 236 lir za liter. Ureditve glede tipov kakovosti moke Ukaz štv. 354 z dni 13. novembra 1948, katerega celotno besedilo bo objavljeno v uradnem listu z dne 21. novembra 1948, ureja tipe in kakovost moke, kruha in testenin v anglo-ameriškem področju STO-Ja. MOKA: Predpisane so kakovosti za pristno pšenično moko za kruh in za testenine (80 odst. mletje); za pravo pšenično moko ameriškega Izvora, ki jo razdeiujejo na živilske nakaznice; in za koruzno moko. KRUH: Določeno Je povprečje vode, ki Jo sme vsebovati hlebec kruha, težak 250 gr, kakor sta tudi določeni maksimalna količina vode in kislinska ststavina v testeninah.* Ukaz ^tv. 354 predpisuje nadalje globe za prestopek predpisov. ENOTNI SINDIKATI Obvestilo pekom. Opozarjamo peke, da si preskrbe kvalifikacijsko spričevalo, ki bo Izdano po paritetni komisiji, kakor Je bilo sklenjeno med sindikalnimi organizacijami in zvezo pekov po pravilniku paritetne in kvalifikacijske komisije. Spričevalo si morajo preskrbeti tudi brezposelni peki. Obrazci za prošnjo so na razpolago na sedežu v ul. Imbriani 5-1 soba 16. Občni zbor železničarjev. V nedeljo 21, t. m. bo ob 10. v ul. Imbriani 5, občni zbor železničarjev, včlanjenih v ES, s sledečim dnevnim redom; I. Sin. dikalni položaj, 2. Volitev zastopnikov za kongres. 3. Razno. Prosimo polnoštevilne udeležbe. Nameščenci kinomatogratov so vabljeni na izredni občni zbor, ki bo danes 19. t. m. ob 10 v ul. Imbriani 5-1. Zveza kovinarske stroke. Danes ob 18 bo v ul, Imbriani 5, seja tiskovnih referentov majhne, srednje in težke industrije. Sestanek pristaniških delavcev. Vsi pristaniški delavci vseh treh skupin in delavke, zaposlene v pristanišču, so vabljeni v soboto 20. t. m. ob 8.30 v Dom pristaniških delavcev. Vsak delavec bo moral javiti odboru svojo prisotnost. Poljedelska stroka. V ponedeljek 21. t. m. ob 10 uri bo v gostilni «Ex soci* na Kolonkovcu sestanek poljedelcev in aradbenih delavcev tega sektorja. Na sestanku bodo obravnavali važne sindikalne probleme, zato r»j nihče ne manjka. Prehrambena stroka, pekovski oddelek, Nocoj ob 17 uri se bo sestal organizacijski In prireditveni odbor pekov. Prireditveni odbor pekov vabi vse peke na družinsko zabavo, ki bo v nedeljo 21. t. m. v gostilni pri «Ti-rolcu* pri Sv. Mariji Magdaleni. Vsi pristaniški delavci in delavke, naj se zglase v soboto 28. t. m. ob 8.38 v Domu pristaniških delavcev. Sindikalni seslanek kmečke in zidarske zveze Danes ob 19 uri bo v dvorani prosvetnega društva »Škamperle* sindikalni sestanek za delavce kmečke In zidarske stroke. Ker bodo na tem sestanku razpravljali o zelo važnih vprašanjih, so vabljeni vsi delavci Sv. Ivana in okolice, da se sestanka v Čim večjem številu udeležijo. SL01/ENSK0 ft!/MODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ur.cuiije Danes 19 t. m. ob 20 premiera Gogoljeve komedije v- „Zenitev“ v dvorani Kina ob morju, Agaijo Tihonovno igra. Stelka Drolčeva, ženine igrajo tovariši: Jožko Lukeš, Just Košuta, Jože Babič in Božo Podkrajšek. Posredovalce igrata Angela Rakarjeva in Rado Nakersi. Nastopajo še: Vera Remčeva, Ernest Zega ra Josip Fišer. Režija in scena: Joži Babič. Prodaja vstopnic v četrtek !»• in petek 19 t. m. pri blagajni Kina ob morju od 11 do 13 in eno uro pred pričetkom predstave. DAROVI IN PRISPEVKI Da Dijaško matico daruje družM* Solvi 500 lir v počastitev spomina rije Godini-Hrovatin. ZDRUŽENJE BIVŠIH POLITIČNIH PREGANJANCEV Tajništvo Združenja bivših poli nih preganjancev, antifašistov vse politične preganjance VI. ok vpisane ali ne, da se udeleže seS ka, ki bo danes 19. t. m. ob 20 v dvorani Subietta. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo LonJer-KatlaaPt priredi v soboto 20. t. m. ob 20 KV)* tunvi večer v prid Dijaške matice-S^ deluje SNG, solistka Kozem in domači pevski zbor. Vabljeni v®1* V nedeljo 21. t. m. vsi otroci s **Br* ši na Greto, kjer bo ob 16 priredij pionirjev iz Skorklje, pod naslovom »Kaj nam pripoveduje čitanka!* Cisti dobiček bo za otroško bo*«!, nico. Po prireditvi tombola z lepwn dobitki. KINO ROSSETTI. 21: Revija »Raj za EXCELSIOR. 16: »Plgmalions, L. »*• vvard. _ FENICE 16: »Junak ceste*, MacaW-FILODRAMMATICO. 16: »Pustolovci*. E. Flynn, -. 1TALIA. 16: »Ne govori- poljubi nK*> S. Temple. ALABARDA. 16: «Petroiejska tnrzm ca», C. Gable. a IMPERO. 15.30: »Mesto mladine*, * Tracy. GARIBALDI. 15: »Vlak se ustavi * Berlinu«, M. Oberon. VIALE. 16: «Desperados» R. Scott. MASSIMO. 16: »Pleši z menoj*. »I Astaire. KINO OB MORJU. »Ženitev*, predstai va SNG. T NOVO CINE. 16: «Hči džungle*, *eaV ODEON. 16: »Mlldredov roman*, m Cratvford. IDEALE. 16: Kitty Foyle», G. MARCONI. 16: »Arsen Lupin*, Re,n* ARMONIA. «Helzapoppin». A2ZURRO. «Rocambole», Brasseur. BELVEDERE. 16: »Cigančka SV8*' Stan in Olio. .. KINO SKEDENJ: »Brigbtonov morilec*, J Lader. . SAVONA. 16: »V Karibskem morju*: VtTTORIA. 16: »Jazzove norčije*-VENEZIA. 15: «Jutri bom tvoja*, ADUA. »Tolpa izven zakona*. Tržaška borzo Zlati Šterling 9.200, papirnati 3ter‘ ling 1850, dolar (te-legr.) 660, 650, švicarski frank 164, 100 francoskih frankov 140, avstrijski šiling m- «0 RIŠKI D S E V S I K UIjAH VOLIVCEV Težnje volivcev in naloge slovenskih občinskih svetnikov [ftlalu bo teden dni, odkar se je goriakem gradu zbrala skupšči-občitiskih moi. Kgodovinsko stvo pri tetp zboru je, da so . prvič, odkar stoji Gorica, v iru tudi svobodno izvoljeni sve-alci Slovenci. Sicer so bili v insko zastopstvo imenovani Slo-icl že pod Napoleonom (dr. Doti in pod raznimi vladavinami, niso bile tako smešno abotne, da te z golim zanikanjem dejstva nlle spraviti dejstvo samo s sve-To dejstvo je, da so Slovenci še Ino na Goriškem in da so prvič občinski seji mesta Gorice v ženščini dvignili svoj glas. 'ega zgodovinskega in resničnega stVa se pa niso zavedli italijan-sosvetovalci in ne stranke, ki njimi stojijo. Kljub temu, da ijo Macchiavellija in da baje že a Rimljanov velja «Roma doma*, pa umetnosti vladanja niso na-li. Kakor nekoč duce, tako me-3 tudi njegovi posnemalci — če-iv s križem na ščitu — da se ivi vladati — s silo krotiti. Ze marck, železni kancler, je uvi-, da se z bajoneti ne da uprav-ti držav. Se manj doseže držav-in politik, ki nekatere skupi-državljanov kar odrine od aa-uprave. Namesto h konstruktiv-nu delu jih x svoji strankarski ii ali narodni mržnji potisne v )zicij!0' , X Cako sijajno spričevalo q politič-i sposobnostih so si dali v soboto itovalci italijanskih večinskih ank, ko so si kar med sabo — majhen prepirček je bil vmes — : v družini razdelili stolčke ožje-mestnega sveta tako imenovane unte».» Ta odbor ima poleg žu-ria glavno besedo v občini; on [oča o dohodkih in izdatkih, zad-> besedo ima pri nameščanjih, melioracijah. Šolski pomoči, pri socialnem skrbstvu. Člani «giunte» so nekateri resorni načelniki ja imajo dnevno odločati o tekočih zadevah. Drugi svetovalci se zbirajo bolj redko na seje, kjer se na splošno pretresa občinski položaj in sklepa v prid mestnemu gospodarstvu. D F S , ki zastopa veliko večino slovenskega prebivalstva, ni bila povabljena niti na razgovor, ko Je šlo za razdelitev mandatov. Tako Je postaia najmočnejša opoztcionalna stranka. Važno pa je še dejstvo, da so Slovenci edini zastopniki okoliških krajev v mestni občini. Stan-drež, velik kmetski kraj, je brez zastopnika v ožjem mestnem odboru. Ce bi volil samostojno, kakor Je bilo pred fašizmom, bi imel slovenskega župana in vse svetovalce. Od Gorice pa Standreža niso hoteli odcepiti, ker so Standrežani najboljši davkoplačevalci in da ne bi bilo enega slovenskega župana več. V industrijski Podgori je bil izvoljen za svetnika Slovenec Paglavec. Ce bi na drugi strani bili količkaj modri politiki, ki jim gr* res 2a «di-stensione degli animi*, kakor se rad večkrat izrazi g. prefekt, bi morda podgorskega zastopnika izvolili v ožji odbor. Ne! Nekaj goriških italijanskih advokatov naj bi poznalo in zastopalo potrebe kmečko-delavske okolice. Bojimo se, da jih bodo res iz globin srca zastopali, kakor je taktika takih gospodov že pokazala, ko bo šlo za slovenske davke. Kljub vsemu sl bodo morali zastopniki slovenske manjšine priboriti pravo do nadzorstva nad občinskim gospodarjenjem, nad dejansko upravo goriške občine. Sicer to pravico že imajo kot polnopravno in svobodno izvoljeni občinski jnožje. Gre le za to, da si bodo to temeljito pravico znali dobro ohraniti in io dejansko izvajati. Neredhostj in pristranosti mestne uprave, naj se do tal odkrijejo in potem popravijo. Ce jih bo večini neljubo odkrivati, jih bodo volivcem—občanom odkrili naši zastopniki. Kam gredo občinski milijoni, za kakšne organizacij in »dobrodelne »namene, kdo odpušča slovenske uradnike, komu so trn v peti slovenski otroški vrtci v mestu, zakaj nimajo slovenski meščani pravice niti do ene dvorane; vse to bodo morali naši zastopniki v svesti si svoje temeljne pravice kot mestni svetovalci povprašati in nam enakopravnim Občinarjem in davkoplačevalcem povedati. Prav tako morajo na to opozoriti večino, ki bi hotela sama gospodariti, potem pa naprtiti odgovornost za svoje delo tudi manjšinskim Žastopni-konl, Morda tako ne misli novi g. župan kot «neodvisen», kar pa mi od daleč ne mislimo, da je, ker ga pač niso demokristjani zastonj postavili na svojo listo in ga posadili na naj-višje mesto. Vsekakor ga bomo Slovenci le po dejanjih sodili! Pobalina sta odnasla kmetu lesene osi Predvčerajšnjim je kmetovalec Jožef Lutman Iz ul. Čampi prijavil goriški policiji 18-letnega Ivana Coceanija iz ul, Ascoli 18 in 16-let-nega Mihaela Maurija iz iste ulice št, 27, ki ju je zasačil, ko sta odnašala iz njegovega dvorišča dve leseni osi, težki 180 kg. Fanta bosta prišla pred sodišče, .kjer se bosta morala zagovarjati zaradi tat-vlne. Radio mu ie bil vioč Kep si je nezakonito pridržal radijski aparat 26-letnega Rinal-dija Danila, ki ga je ta imel v var-stvu, je bil včeraj prijavljen goriški kvesturi Adolf Santucci iz ul. Montesanto 71. TUdi ta se bo v kratkem moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem. Draginjska in krušna doklada obrtnikom Zveza obrtnikov v Gorici sporoča. da so obrtniki dolžni izplačati svojim nameščencem krušno doklado v naslednji višini: 20 lir dnevno navadnim potrošnikom, 30 lir dnevno težkim delavcem in 40 lir dnevno najtežjim delavcem. Obenem pa se jiuT na draginjski dokladi odvzame 8 lir dnevno (1 liro na uro). Tako bo draginjska doklada polnoletnega delavca v goriški občini odslej znašala 81.35 lir na uro in ne 32.35 lir kakor doslej. Testenine za brezposelne Prehranjevalni urad v Gorici sporoča, da bodo vsi brezposelni gori-ške pokrajine prejeli po 3 kg belih testenin po 100 lir za kg. Za brezposelne goriške občine, ki imajo nakazilo od urada za delo, 9e Je delitev pričela včetaj IB. t. m. v Delavskih zadrugah v ul. Mazzini 4 in y ul. Locchi št. 2. Higiena KINO VERDI. 17: «Leteče rakete*, Gianni Ih Plnotto. VITTORIA. 17: »Prihaja John Doe», G. Cooper In B. Stanwych. Obnovljena telefonska postaja v Doberdobu Doberdob, ki je ena največjih vasi na Goriškem, je Imel že pred vojno svojo telefonsko postajo. Ima tudi svojo začasno občino. Med vojno je bila telefonska linija pokvarjena in je bilo prebivalstvo bre2 vsake hitre povezave bodisi z Gorico kakor » Tržičem in drugimi središči. To pomanjkljivost so do-mačihl močno občutili zlasti v nujnih potrebah, kajti skozi vas ni niti avtobusne proge, ki bi jo direktno vezala a kraji ob glavni cesti Trst-Gorica. Po tolikih letih pa je vendar ravnateljstvo družbe TELVE iz Gorice poskrbelo za obnovitev telefona v Doberdobu, ki ga je za potrebe občine in ljudstva tako nujno potreboval. Opaža se kljub avem okrožnicam, ki sta bili izdani pred kratkim, da so ceste in Javhi lokali še vedno zanemarjeni. Prav tako še vedno postaja vprežna živina po ure in ure na cestah in ulicah ter jih spreminja v hleve. Prav zaradi malomarnosti so dolžni oddelki za zdravstvo takoj podvzeti potrebne korake, da se zopet vzpostavi Čistoča po cestah, trgih in javnih lokalih. Kršitelje haj NZ prijavi, da jih oblasti kaznujejo. Okrajni odsek za zdravstvo Koper Izgubljena osebna izkaznica Tov. Zerbo Ivana iz Tinjana štev. 40 jp izgubila osebno izkaznico in dve sliki. Omenjeno je izgubila 13. t. m. v Kopru. ISTRSKI 1» \ »•; V A 1 14 Novi predpisi o izdelovanja in trgovini s sirom GORICA Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo v Gorici :\poroČa, da je visoki komisariat za prehrano z dekretom 20. maja, objavljenim v «Gaz?etta ufficiaie* 1.6.1948 št. 128, preklical vse izredne odredbe iz vojnega časa glede maščob v siru ter tako zopet v celoti potrdil predpise, ki so bili izdani z zakohom dne 2. februarja 1939, štev. 396. Sir mora vsebovati najmanj toliko maščobe, kot Jo določa odstotni količnik lestvice A, ki je priložena omenjenemu zakonu. Preostanke sira, ki ne vsebujejo minimalne količine maščob, kakor jih določa lestvica A, je treba razprodati po določilih lestvice B Istega zakona. Kljub natančnim predpisom pa se je ugotovilo, da mnoga podjetja, posebno manjša, še vedno nemoteno izdelujejo in prodajajo pglma-sten sir. Zaradi tega m zaradi važnosti sira v prehrani, je visoki komisariat že opozoril pokrajingki zdravstveni urad in nadzorstvene organe, naj strogo postopajo proti proizvajalcem Jn prodajalcem takih vrst sira. V Babičih ustanni/ifena kmečka obdelovalna zadruga Tudi obnova in akcija za gradnjo zadružnega doma napreduje V Babičih se je združilo 14 družin, ki so se odločile, da ustanovijo kmečko obdelovalno zadrugo. V ta namen so imeli interesiranci dya pripravljalna zbora, končno pa so na ustanovnem občnem zboru ustanovili lastno obdelovalno zadrugo. Takoj ob začetku svojega delovanja so zadrugarji kupili dva velika vola in plemenskega bika. Poleg tega imajo sedaj v skupnosti 11 krav in še dva druga vola, 13 junic, 3 pluge in eno brano. Tb jesen so člani zadruge že sktrpno sejali in vse površine, kar so jo posejali in kar je imajo še za posejati, bo 9 hektarjev. Ze ti podatki dokazujejo, da ima komaj ustanovljena zadruga že ob svojem začetku prav lepe in zadovoljive uspehe. To priznavajo tudi tisti, ki še niso pristopili v za-drugo. Gotovo pa je, da se bodo že prihodnje leto vpisale v komaj ustanovljeno zadrugo tudi druge družine. To bo pravilno, ker bo v prvi vrsti v njihovo korist. V naši vasi napreduje tudi obnova. Od junija je napravila tri hiše, od teh dve popolnoma novi. Akcija za zgraditev zadružnega doma je napredovala v toliko, da so vaščani podpisali do sedaj 136 tisoč lir posojila in sicer v denarju ter z dajatvijo vina. Te prispevke je dal vsakdo po svoji gospodarski sposobnosti in dobri volji, brez vsakega zunanjega vpliva in pritiska, kakor bi ga nekateri šovinistični listi hoteli radi prikazati. Tako sl gradimo v Babičih sami boljšo bo-dočnost! I ali javne ustanove, morajo prija-' Viti svoje aparate pri najbližjih poštah. Opozarjamo vse zamudnike, da se Izognejo vsem posledicam zakona. Ti radijski aparati bi morali biti namreč že prijavljeni. Inšpektorat PTT — Koper izorllo lastni Vsi lastniki radijskih aparatov v istrskem okrožju, naj so privatniki ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V koprskem okraju je bilo v času od l. do 9. novembra t. 1. rojenih 8 otrok; porok je bilo 11, Umrlo pa je 8 oseb. Poroke; Karbončič Ivan, kmet iz Ižole z Ledovič Vilmo, hišno iz Si-čovelj; Rošo Cvetko, pek iz Sičo-velj s Koreniko Marijo, hišno iz SičoVelj; Piciga Jožef, delavec 12 Škofij II z Brtmat Dolores, hišno iz Škofij II; Pribno Marijan, kmet iz Nove vasi z Viler Tončko, hišno iz Koštabone; Belič Avgust, kmet iz Beržani Babič Emilijano, hišno iz Malega Centurja; Fikon Željko, kmet iz Sv. Antona s Turk Lidijo, hišno iz Sv. Antona; Morato Karel, kmet iz Kort s Hrevatln Ljudmilo, delavko iz Kort; Gorela Jušt, kmet iz Margutana s Fonfa Rožo, hišno iz Cedol; Vižintin Silvo, kmet iz Vršiča z Vižintin Kristino, hišno iz Vršiča; Cergol Albin, kmet iz Ankarana s Kocjinčič Emilijo, hišno iz Ankarana; Grižon Mario, kmet iz Padne s Rribae Marijo, hišno iz Doline. Umrii »o: Kocjančič Mirando, star 20 dni iz Laborja; Gratido Ana por Čendak, stara 48 let v Sv. Jerneju; Cesnac Nadja, stara 10 ur v Sv. Jerneju; Petronio Franc, star 75 let v Sv. Jerneju; Ostanek Jožef, star 81 let v Portorožu: Pucer Anton, star 86 let v Kortah; Medoš Dnrio, star 1 leto v Medošlh in Maršič Anton, star 61 let v Loparju. Zbor volivcev pri Sv. Anionu Pred nekaj dnevi smo naši vasi zbor volivcev. ^ /.So- vaščanov je bila zelo dobra. ** ^ lili smo koordinacijski odbor ________________: i,Qr ifi »M elektrifikacijo naše vasi, kar yc želji. liyce zelo navdušilo in vzbudil? _ ^___________ k- tudi v naši vasi, so volivci ot> L, Klil Ka,.inl ; •. 4n nnmHn med da bo njimi veliko veselje. Ob že ' 3 čim prej zasvetila elektrik ,likor bili, da bodo dali v ta namen delovno pomoč in žrtvovali, kol bo le mogoče, da se ta načrt U niči. Na tem sestanku je bil tudi jet sklep, naj se prične z» udarniškim delom pri priprava)n . zgraditev zadružnega doma. ,g na to, da se zadružno delova razvija na splošno ugodno »n ^ bro. so prisotni sprejeli tudi ;klep z zadovoljstvom. Glavna točka dnevnega rada ie bila v bistvu odmera davs , Ljudstvo je nestrpno pričak0'. nV> kdaj bo zvedelo odmero dav* Med čitanjem je zavladala ^o-in vsakdo je pazljivo poslušal, ^g liko davkov mu je odmerjenih, cj razglasitvi je hastala med v00le-živuhna diskusija. Ljudstvo je jelo z zadovoljstvom izvedeno v8. mero Javkov in odkrito odobr lo pošieno in pravilno ra? „nva-davkov, s čemer je hkrati P oP. zalo svoje zaupanje do ljudskin lBSti! red« Končno je bila na dnevnem * izvolitev novega predsednik® a :» jevnega LO. Sedanji predsednik namreč preobložen z drugim Na predlog je bil za pred'se2.,ni8 KLO izvoljen soglasno tov. y Viljem, bivši borec NOB. o- izvolitev so sprejeli navzoč' z bravanjem. Tihotapska kronik V prvi polovici novembra _jjl gani NZ na raznih blokih zap*red-tihotapcem v cono A sledeče P in mete: 7 kg tobaka, 70.000 |UE:Kf)iI-metrolir, 2.000 din ter večjo čino raznih živil. UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHI it. 6, Ul- nad. — Telefon št »3-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska Številka 8351. I NAROČNINA: Con* A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 782, 1440 Jugollr; FLRJ: 55, 165, 330, 650 čir', ASI' Od 8 30-12 in od 15-18. teL 27-847. Cen* oglasov: Za vsak 'mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pfavni 60, osihrtnlce 70 Ur. | Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr;evnik», .Trst ll-r'74; z* FLRJ: »Primorski dnevnik*, uprava: Ljubljana 6-90601-*9 OGLA 1. o . o. Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. -r Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkt tiskarski zavod. •£ M*. - ---