t-usu.iiir plaćana v gotovini Leto LXX1L. št Lfiibl jana, četrtek ij. aprila Gena Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrat k Din 3, večji lnaerati petit vrsta Din _.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO DT TTTRA VNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 81-2« Podružnic©: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta. telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Personalna unija Italije in Albanije Ustavodajna skupščina, ki jo je sklical začasni upravni odbor v Tirani, je ponudila albansko krono italijanskemu kralju Tirana, 13. aprila, br. Po navodilih italijanskih oblastev sestavljena albanska ustavodajna skupščina je včeraj sklenila, da ponudi italijanskemu kralju albansko krono. To skupščino predstavljajo zastopniki raznih albanskih pokrajin, ki jih jc imenoval začasni odbor za upravo Albanije v Tirani. Konstituanta je pričela zasedati ob 16 Po uvodnih formalnostih je imel dosedanji predseadnik vlade Džafer Ipi govor, v katerem je dejal, da je že pred dolgim časom čutil in vedel, da bo moralo priti do tega preobrata v zgodovini albanskega naroda Slutil je, da bo italijanska vojska prinesla albanskemu narodu novo usodo. Ob obči pozornosti je poudaril, da se je Albanija zmerom bolj bližala svojemu razpadu. V 25 letih so albanski oblastniki dokazali, da so nesposobni, samostojno upravljati in voditi deželo Pokazalo se je. da albanska država sama od sebe ne bi mogla še nadalje obstojati in se razvijati Italijanska vlada je spoznala da so bile doslej zaman vse njene žrtve in zato je Mussolini zapoveial, da italijanska voiska zasede albansko deželo. Džafer Ipi je nato nag! a sil- Albanija ostane samostojna država, vendar si mora seda t poiskati novega vladarja Zaradi prespeha in napredka dežele predlagam da bi se ustvarila personalna unija Albanije in Italije, ki bi zagotovila albanskemu narodu njegovo narodno edinstvo, gospodarsko blagostanje in kulturni napredek. Predsednik konstituante je nato prečl-tal predloge, ki naj bi se sprejeli na današnji seji. Po teh predlogih naj bi nacionalna albanska konstituanta. zbrana v Tirani 12. aprila 1939, sklenila: 1. da je dosedanji režim v Albaniji propadel. 2. da se sestavi nova vlada, S. da se ustvari najtesnejše politično, vojaško, gospodarsko in kulturno sodelovanje Albanije z Italijo, 4. da se v ta namen v obliki personalne unije ponudi albanska krona Viktorju Emanuelu ni., kralju Italije in cesarju ter nieerovlm lesralnim naslednikom. Predloge ic skupščina sprejela z odobravanjem. Takoj nato je bilo sklenjeno, da odide posebna deputacija v italijansko poslaništvo in sporoči te sklepe italijanskemu zunanjemu ministru Cianu. ki je nalašč za to priliko prispel včeraj dopoldne z letalom v Tirano. Seja se je potem nadaljevala in sogla- | sno je bil sprejet predlog, da se za šesta- I vo nove vlade pooblasti politični prvak Sef Verlazi. Verlazi je imel takoj govor, v katerem je poveličeval današnje sklepe albanske konstituante. Obenem je tudi že imenoval nove člane svoje vlade. Nova vlada je sestavljena iz 7 albanskih politikov. Z njegovim govorom se je seja konstituante zaključila. Medtem je deputacija konstituante odšla skozi špalir italijanskega vojaštva, za katerim se je zbralo precej ljudstva, ki se je zgrnilo danes v Tirani, na poslaništvo, kjer jo je sprejel italijanski zunanji minister, obdan od osobja italijanskega poslaništva v Tirani. Deputacija mu je sporočila sklepe konstituante. Ciano se je v kratkem govora zahvalil za ponudbo, ki jo je sprejel v imena Italijanskega vladarja in vlade. Zagotovil je deputaciji, da bo italijanska vlada skrbela za zboljšanje gospodarskega položaja albanskega ljudstva in za njegov kulturni napredek. Obeležil je pomen zadnjih dogodkov in zaključil z vzklikom novemu albanskemu kralju. Sestanek velikega fašističnega sveta Rim. 13. aprila br. Zaradi sklepov albanske narodne ustavodajne skupščine se bo zvečer sestal veliki fašistični svet. Vlada bo imela svojo sejo jutri, senat in korpo-rac:jska zbornica pa v sobote. Italijanski komentar Rim* 13. aprila, i. Italijanski tisk objavlja pod ogromnimi naslovi sklepe ustavodajne skupščine v Tirani o priključitvi Albanije italijanskemu cesarstvu ter naglasa, da je to najbolj idealna rešitvev albanskega vprašanja. 5 tem ni bil rešen samo problem Albanije, nego tudi problem Jadranskega morja, ki je na ta način prišlo pod popolno kontrolo Italije. »Gior-nale d'Italia« meni, da bo ne glede na personalno unijo z Italijo nacionalna samostojnost Albanije ohranjena. Italija bo Albanijo le vojaško zaščitila in jo politično zastopa'a napram drugim državam. Italija je dosegla svoj cilj. naglasa list dalje, in njenih uspehov ne morejo nič več preprečiti. Zapadne demokracije se bodo morale sprijazniti z nastalim položajem in priznati Italiji v Sredozemskem morju pravice, ki ji gredo. Italija smatra, da se s tem status quo ni bistveno spremenil in da ni bila prekršena pogodba, ki je bila sklenjena * Anglijo. Ko bo končno urejeno tudi špansko vprašanje, je Italija pripravljena razčistiti svoje razmerje s Francijo. Popoldne deklaracija angleške in francoske vlade London. 13. aprila br Angleška in francoska vlada bosta danes podali tvoji iz-ja\-i o stališču, ki sta ga za\*zeli glede na po7ožaj po italijanski zasedbi Albanije. Francoski ministrski svet je včeraj soglasno odobril izjavo, ki jo bo danes podal mm. predsednik Daladier. Dopoldne se je sestala angleška vlada, ki je odobrila izjavo, katero bosta podala min. predsednik Chamberlain v spodnji zbornici, zunanji minister Halifax pa v zgornji zbornici. Lord Halifax je imel snoči daljše razgo-vc-e z lordom Churchi lom. Edenom, poljskim in madžarskim poslanikom. Pariz. 13. aprila, br. Politični krogi pripisujejo največji pomen včerajšnjim sklepom francoske vlade glede izjave, ki jo bo danes popoldne min. predsednik Daladier podal istočasno in z bistveno isto vsebino kakor angleški min. predsednik Chamberlain v spodnji zbornici. Po seji vlade so dobro poučeni krogi zatrjevali, da bo Daladier v svoji izjavi poudari', da Anglija in Francija nočeta doseči kake hegemonije v Evropi neg/o le neko definithmo skupnost narodov, ki hoje jo ohraniti sxrojo nacionalno samostojnost. Angleška in francoska vlada se pri tem poslužujeta metod, ki so v skladu z najelementarnejršimi načeli enakopran'no-sti narodov. Enako kakor Chamberlain bo po mnenju omenjenih krogo\> zagotovil Grčiji in Turčiji jamstvo za njuno nedotakljivost. Jamstvi obeh vlad bosta enostranski. Daladier bo objavil tudi ukrepe vlade za obrambo francoskih interesov. Kolikor se je mog'o zvedeti, so ti ukrepi predvsem pomorskega značaja in streme za tem, da se ustvari čim tesnejše sodelovanje angleške m francoske vojne mornarice. Francoski poslanik v Londonu Corbin je imel v zvezi s tem snoči daljša razgovora z zunanjim ministrom Hahtaxom in državnim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Aleksandrom Cadoganom. Politični krogi poudarjajo, da hočeta obe zapadni demokraciji s svojo skupno izjavo enkrat za vselej jasno zavzeti stališče glede vsake nadaljnje politične ali vojaške akcije v Evropi. Formalna italijanska zagotovila, ki so bila včeraj podana Grčiji glede njene suverenosti, kakor tudi nemški demanti vesti, po katerih je baje nemška vlada po poljskem poslaniku Lipskem poslala poljski vladi nove konkretne zahteve, kažejo, da se položaj zaradi odločnega odpora zapadnih velesil in prijateljskih držav nekoliko zbol jšu je. Min. predsednik Daladier je imel snoči daljši posvet z zunanjim ministrom Bcnne-tom. nato pa se je sestal s podpredsednikom vlade Chautempsom. Bonset je sprejel ameriškega poslanika BulHta in angleškega poslanika Phippsa. Oba diplomata je obvestil o vsebini izjave, ki jo bo danes podal Daladier. Snoči se je sestal tudi zunanje politični odbor francoske poslanske zbornice. Na seji je predsednik Mistler podrobno poročal o položaju in ob koncu ugotovil, da najnovejše akcije v Evtopi niso več diplomatskega značaja, nego imajo le ie čisto strateški pomen. Zaradi tega se- mora nastati položaj tudi konkretno presojati s povsem vojaških strateških vidikov, Anglija tn Francija ter njih prijateljice pa morajo seda/ napeti vse sile, da preprečijo vsak nov poskus, ki naj bi njihovim nasprotnikom omogočil pridobitev kakršnekoli nove, ufjod-vojaške pozicije* Italijanska izjava Grčiji Atene, 13. aprila o. Odpravn'k poslov italijanskega poslaništva je obiskal predsednika vlade Metaxasa ln mu sporočil v Imenu Italijanske vlade, da Italija ne bo pod-vzela nobenih nkrepov proti Grčiji. Obenem Je demantiraj vse glasove, da bi Imela Italija kake načrte proti grškim mejam na I Rim, 13. aprila, o. Grški poslanik Je *a-ročil v zunanjem ministrstvu noto svoje I vlade, ki potrjuje sprejem Italijanske nota, da bo Italija spoštovala grške meja aa kopnem in na morju. Grilci paahmđk Je po uradnem poročilu podal italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu naslednjo Grški min, predsednik Metaxas izreka najtoplejšo zahvalo za sporočilo, ki ga je izročil 10. aprila italijanski odpravnik poslov v Atenah v imenu predsednika italijanske vlade in v katerem se podaja kategorično zagotovilo, da bo italijanska vlada spoštovala integralnost Grčije glede njenih mej na kopnem in na morju. Grški min. i predsednik Metaxas je prepričan, ko spre-! jema na znanje to izjavo predsednika ita-j lijanske vlade, da ne more skaliti noben dogodek tradicionalnega prijateljstva, ki je v vseh časih vezalo obe drŽavi, ter pričakuje novo dobo prisrčnega nadaljevanja miroljubnega sodelovanja. Demanti o novih nemških zahtevah proti Poljski Povratek poljskega poslanika Lipskega v Berlin Varšava. 13. aprila, br. Poljski poslanik v Berlinu Lipsiki je pri.spel včeraj v Varšavo, kjer je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Bečkom. V poljskih uradnih krogih demantirajo vesti, po katerih je poslanik Lipski prinesel zunanjemu rrini-stru Becku nove nemške predloge o ureditvi položaja v Gdansku ter o odstopu poljskega koridorja in delt Zgornje Šlezije Nemčiji. Poslanik Lipski se je snoči vrnil v Berlin. Beck mu je dal podrobna navodila glede na nadaljnje diplomatske razgovore z nemško vlado. Danes se bo vrnil v Varšavo nemški poslanik Moltke. Zunanji minister je imel včeraj daljši razgovor z angleškim poslanikom. Varšava, 13. aprila, i. Poljski listi poročajo obširno o novih nemških izzivanjih na Poljskem in pozivajo vlado, naj energično nastopi proti temu. Pri tem opozarjajo, ds se pojavljajo incidenti po gotovem načrtu, kar kaže. da se sistematsko pripravljajo s prozornim namenom, kar pa mora poljska vlada z energičnimi ukrepi že v naprej prekrižati. Berlin. 13. aprila. Nemški tiak se bavi s položajem nemške narodne manjšine na Poljskem in poroča, da so se zadnje dni zopet pripetili mnogi incidenti, zlasti na obmejnem ozemlju. V pretekli noči je po teh vesteh pribežaio v Gdansk zopet 100 nemških družin iz Poljske. Begunce je sprejel v Gdansku poseben odbot ki skrbi za njihovo nastanitev in prehrano. Začasno so ! nastanjeni v šolah in bodo odpremljeni v Nemčijo. Po pisanju nemškega tiska so poljska nacionalna društva začela na veliko izzivati Nemce in jih na vse načine preganjati. V nekaterih krajih je prišlo celo do spopadov in požigov. Begunci so morali zapustiti vse svoje imetje in so si komaj rešili golo življenje. Nemška vlada bo ponovno intervenirala v Varšavi in se zavzela za zaščito nemške manjšine. Razmerje med Poljsko in Nemčijo se je po pisanju nemškega tiska zaradi teh dogodkov zelo poostrilo. Umik italijanskih čet iz Španije zopet v ospredju Poveljnik italijanske vojske v Španiji general Gamberra pri Mussolini j u Pariz^ 113. aprila, br. Vprašanje umika italijanskih prostovoljcev iz Španije je spet na dnevnem redu. Angleška diplomacija je v zadnjih dneh ponovno opozorila italijansko vlado na njene obveznosti v tej zadevi in v smislu izjav, ki so jih italijanski odgovorni politiki podali ob zadnji fazi španske državljanske vojne. Vse kaže, da se je to vprašanje v resnici premaknilo z mrtve točke. Manjši kontingenti italijanskega vojaštva se že vračajo v Italijo. Tako je včeraj prispelo v Neapelj 300 italijanskih oficirjev iz Barcelone in Balearov. Vesti o demobilizaciji italijanskih čet v Španiji prihajajo tudi iz Burgosa. Cianovo glasilo »Telegrafo« pravi v svojem poročilu, da je umik italijanskega vojaštva iz Španije odvisen od generala Franca, Italijani se bodo umaknili, ko bo to odredil španski diktator, vse pa kaže, da je stvar v glavnem že urejena. Včeraj sta imela poveljnik italijanske vojske v Španiji general Gambarra in Mussolini daljši razgovor. Komunike o njem pravi, da sta govorila o roku, kdaj naj bi se Italijani umaknili iz Španije. Po nekaterih vesteh t ima Franco namen odpustiti Italijane Pk, 1 veliki triumfalni paradi, ki jo bodo priredili v Madridu za proslavo njegove zmage. »Deutsche allgememe Zeitung« poroča, da bo ta parada 2. maja. Potem takem se more računati, da se bo italijansko vojaštvo vrnilo iz Španije v Italijo v prvi polovici meseca maja. če bi se seveda medtem mednarodni politični položaj znova bistveno ne spremenil. Nasprotno poročajo iz Bayonna in Gibraltarja, da prihajajo preko Cadiza v Španijo mnogoštevilni Italijani, ki so sicer oblečeni v civilne obleke, ki pa potujejo dalje v neznano smer. Iz Bayonna tudi poroča-\ jo o velikem premikanju španskih čet. ki se zbirajo v okolici Pamplone in drugih krajih ob Pirenejih. Rim, 13. aprila w. Glede na vesti, da je Anglija pripravljena priznati italijansko okupacijo Albanije, če umakne Mussolini svoje čete iz Španije, izjavljajo v Rimo, da jim o tem ni ničesar znanega in da Mussolini tudi ne bo um«—nit italijanskih legljo-narjev iz Španije, ker spadajo pod oblast generala Franca, ki edino odloča o njihovi usodi. Romunski vojaški ukrepi Dunaj, 13. aprila. w. Kakor poroča dunajski »Volkischer Beobachter«, pretekli teden v Rumuniji odrejeni demobilizacijski ukrepi niso bili izvedeni, temveč je bilo nasprotno mobiliziranih več novih letnikov. Pod orožje so bili to pot pozvani tudi Madžari in Bolgari, čete se zbirajo v glavnem na Sedmograškem v CjUju, Sibinju in Bra-sovu. Na Sedmograškem se opažajo na cestah vedno novi vojaški transporti, težke artiljerijske topove vlečejo celo voli. Na deželi so oblasti rekvirirale vse avtomobile, konje in razna vozila ter pustile za gospodarstvo le najpotrebnejše. Del čet je krenil proti jugu, vendar pa ne v blizino bolgarske meje, kjer so posadke tako močne kakor v normalnih časih. Belgijska vladna kriza pred rešitvijo 13. aprila, br. Kralj Leopold je pozval min. pred sodnika Plerlota, naj čim prej sestavi novo belgijsko vlado. Kralj Leopold ja pozval včeraj popoldne voditelje vseh treh vodilnih belgijskih strank v dvorec Laaken na posvet q političnem položaju. Razgovori so pokazali, da so vse stranke za to, da se čim prej odstrani notranja potttična kriza, ki ja nastala zaradi afere dr. Ifartanaa. Pierlot ja izjavil, da no sestavu vlado do sobote zvečer. Nova vlada bo koncentracijska m bodo v njej zastopane vse politična skupine odnosno vse tri Slavna stranka liberalci, katoliki in socialni Pripravljenost ameriške vojne mornarice London. 13. aprila i. Snoči je prispel sem najstarejši sin predsednika Zedinje-nih držav James Roosevelt. Uradno poročajo* da je njegov prihod v London popolnoma zasebnega značaja, dejstvo, da ga bo sprejel Chamberlain, pa tolmačijo v političnih krogih kot dokaz, da prinaša neko posebno sporočilo predsednika Roosevelta angleškemu min. predsedniku. V zvezi s tem poudarjajo tudi, da se vojna mornarica po končanih manevrih ni vnula vsa v svoje domovinske luke, nego je ostala zbrana in je v strogi vojni pripravljenosti. Ameriške dobave Angliji in Franciji ______ 13. aprila i. Kakor poročajo listi, sta Anglija m Francija naročili zadnje dni za 24 milijonov dolarjev vojnih potrebščin v Ameriki. Ameriška vlada je ta naročila odobrila in bodo posamezne dobave pospešene. Gre predvsem za naročila vojnih letal in letalskih motorjev. Preoefitev Franco ve vlade Madrid, 13. aprila AA. (Havas). Na merodajnam mestu izjavljajo, da se bo Fraaeova vlada naaaffla v _Tadridu v poCitleni eŠsatmiJ Bolgari po svojih dohodkih Sofijski dnex*nik »Mh« objavlja zanimive podatke o dohodkih posameznih bolgarskih državljanov. Po teh podatkih ima 3115 bolgarskih davkoplačevalcev 80.000 do 150.000 levov letnih dohodkov. 511 davkoplačevalcev ima 150 do 200J000 letnih dohodkov, 225 davkoplačevalcev ima 200 do 250.000 dohodkov, 132 davkoplačevalce\f ima 250 do 300.000. 108 davkopl. ima 300 do 400.000. 54 da\-koplače\'alcev ima 400 do 500.000. 21 davkoplačevalcev ima 500 do 600.000, 17 davkoplačevalcev ima 600 do 800.000. 9 davkoplačevalcev 800 do 1,000.000. 7 dax-kopla-čevalcev pa ima J milijon in več letnih dohodkov. Teh 7 davkoplačevalcev z letnimi dohodki več kakor 1 milijon plača državnega davka na leto 1,142.000 levov, to je 163.143 levov na glavo. Šest teh miliionm-iev živi v Sofiji, eden pa v šumenu. Po statističnih podatkih softiske policijske direkcije je imela bolgarska prestolnica Sofija konec leta 1938 skupaj s predmestji m kraji, ki so bili v zadnjem času priklopi jeni mestu, 361.000 prebivalcev. Ne dajte se begati! Tuji plačanci in življi, ki jim je največji užitek, če begajo nerazsodno ljudsko maso, širijo v zadnjem času najrazličnejše fantastične vesti o dogodkih, ki se imajo baje odigrati v doglednem času, S temi dogodki spravljajo v zvezo tudi našo sosedo Bolgarijo, s katero nas veže. kakor je znano, pogodba o večnem prijateljstvu. Ni nam pač treba poudarjati, da so vse te vesti gladko iz trte izvite. Bolgarska vlada je kategorično izjai'ila. da se ne spušča v nobene avanture in da z vso odločnost ja odklanja vsak poskus, da bi se jo zaplelo od zunaj v kakršen koli konflikt na Balkanu, ker stoji slej ko prej neom%tno na stališču, da bodo balkanske dtza\>e reše\ale medsebojne odnošaje v prijateljskem sporazumu same med seboj, ne da bi trpele, da bi se v njihove stvari vmešaval kdorkoli drugi. Na drugi strani pa je celo med malim številom še preostalih »makedonstvujuščih« v Bolgariji nastal razveseljiv preokret. Spričo kritičnega mednarodnega položaja 80 tudi ti elementi, ki pa že dolgo ne odločujejo na merodajnih mestih, prišli do prepričanja, da je samo najtesnejša naslonitev obeh bratskih držav druga na drugo zalog obojestranske sigurnosti in boljše bodočnosti. Zato z zadoščenjem spremljajo akcijo za narodni sporazum v Jugoslaviji, ker se zavedajo, da bo ta sporazum mogočno na znotraj in na zunaj okrepil in ojačil slovanske pozicije na Balkanu. Povratek nemške ekspedicije z Južnega tečaja Hamburg, 13. aprila. AA. Danes se je vrnila v Hamburg nemška polarna ekspedicija iz pokrajin okoli Južnega tečaja. S pomočjo letal je proučila površino približno 60.000 km2. Fotografsko in geografsko gradivo, ki ga je zbrala ekspedicija, je obilnejše od vsega, kar je bilo doslej zbranega o južnih polarnih pokrajinah. Posebno Norveška se zanima za dosežene rezultate. Norvežani namreč mislijo, da so čla. ni nemške odprave delali v krajih, ki so jih že prej proučevali norveški raziskovalci. To je posebno pomembno zaradi konč-noveljavne proučitve odprtih jezerskih pasov na 71. stopnji geografske širine in med 10. in 11. stopnjo zemljepisne dolžine, kjer so nemški raziskovalci zataknili v znamenje nemške suverenosti zastave s kljukastim križem. Goring v Tripolisu Gdbbels v Carigradu Berlin, 13. aprila, br. Maršal Goring se še vedno mudi v Tripolisu. Včeraj so priredili njemu na čast velike kombinirane manevre teritorialnih čet in vojne mornarice. Propagandni minister dr. Gobbels je prispel včeraj z Dodekaneza v Carigrad. Prvotno je imel namen obiskati tudi Ankaro, kar pa je v zadnjem hipu opustil. V Carigradu sta ga sprejela nemški generalni konzul in namestnik carigrajskega guvernerja. Novinarjem ni dal nobene izjave. Danes bo odpotoval dalje proti severu. Protiletalske vaje v Rimu Rim, 13. aprila br. Davi so se pričele v Rimu in okolici velike obrambne vaje proti letalskim napadom. Pri vajah sodelujejo vse obrambne organizacije, fašistična milica in vojaštvo ter več sto letal. Področje vaj sega približno 100 km daleč od Rima. Obrambni ukrepi v Windsoru London, 13. aprila br. Včeraj so tu priredili posebne vaje za obrambo VVindsorskega gradu proti letalskim napadom. Pri teh vajah je sodelovala tudi vsa rodbina angleškega kralja. Na alarm siren se je kraljica s obema princesama ■aaakiiSa v posebna podzemeljska zavetišča. Letalom je fiktivno uspelo s bombami zadeti dve terasi gradu. Fiktivno je napad zahteval 24 človeških žrtev. Postani ln ostani Slan Vodnikove druibeJ Stran 2 »SLOVJONSKI NAROD«, četrtek, 13. aprila 1939. Stara ljubljansko zvonarno so podrli ■ulkoli Ljubljana. 13. aprila Nedavno smo opisovali težave šentjakobskega okraja, ki je zadnja leta zelo obubožal ter zastal v sazvoju talko, da so ga prehiteli mnogi mlajši okrajji, bolj oddaljeni od mestnega središča. Šakali amo rešitev, kako bi zopet obudili to m_tno četrt k živahnejšemu življenju, ter opozorili na nesmotrno za zidavo velike površine, kjer bi se Janko razvil najlepši mestni stanovanjski okraj. Zdi se nam. da se že kažejo začetki modernizacije ter razvoja šentjakobskega okraja. Tudi to je dober znak — čeprav se zdi paradoks — za Šentjakobski okraj, da so podrli staro zvonarno. V resnici je bila ta mestna četrt najbolj prizadeta zaradi ustavitve dela v zvonarni pred leti. vendar bi bilo prazno upanje čakati, da se bo naselilo tu kakšno drugo večje industrijsko podjetje, ki bi dalo okraju novih življenjskih pobud, že zadnjič smo omenjali, da šentjakobski okraj ni primeren za industrijo; ljubljanska idu stri jska četrt je na vzhodu — ne le slučajno. V večjih mestih morajo biti tovarne na takšnem kraju, odkoder veter ne zanaša dima v mesto. Vzhodni del mesta je pri nas ugoden za industrijo tudi zaradi železnice, zaradi lažje priključitve tovarniških tirov. Z odločitvijo podjetja »Javna skladišča«, ki je kupilo zvonarno, da podre tovarniška poslopja in zemljišče parcelira, se moramo torej sprijazniti. S samim upanjem, da bi zvonoma začela zopet obratovati, bi šentjakobskemu okraju ne bilo pomagano. Ostal bi le neizrabljen dragocen prostor in trpela bi vsa okolica, ki bi je ne mogli regulirati in zazidati, dokler bi stala stara tovarna. Pomisliti je pa treba tudi, da se bo stavbna delavnost v tem predelu razvila šele. ko bo storjen začetek. Končno je vseeno, ali bodo tu zidali gimnazijo ali stanovanjske hiše, glavno je. da bo konec mrtvila ter da bodo lastniki začeli izkoriščati parcele, ki so zdaj mrtev kapital. Zvonarna, ki so jo začeli podirati pred tedni — zdaj je podrta že skoraj vsa — je stala ob ozki Zvonarski ulici, ki je tudi sicer zelo nesmotrno zazidana in v smeri Sokolske ulice, nekdanje Sredine, če Sokolsko ulico podaljšajo do Zvonarske, bodo le ca> tem > dobil m lahko in ©o. ležale nove šentjakobski Sokolsko ulico proti iabjaku. dele zdaj je maraflsdo padla stara zvonarna, koliko neizrabljenega prostora Je še tu. S ob Karlovški cesti in ^Horijanski trtici so le nezdrav oklep, Id skriva za seboj som-čna, nesmotrno razkosana in defcao đe povsem neizrabljena zemljišča, kakršnih sicer tako primanjkuje, da se mesto fonez pot>2be razrašča v samo periferijo. Ha Prulah je še celo nekaj njiv, večino površine med ^rulami in ^artrja"korn r»a zavzemajo pri nas nepogrešljivi vrtovi. V tem pogledu je Ljubljana v resnici vrtno mesto, toda v najslabšem pomenu besede, kajti zaradi tiste zelenjave, ki jo pridelujemo sredi mest*. trpi vse mesto. Zdaj so še parcele v tem predelu poceni, povprečno okoli 150 din m2. Toda doslej o parcelah v tem okraju nismo mogla niti govoriti, ker so bile parcelacije zelo redke. Prule in ulice ob Gruberjevem prekopu so bile kmalu zazidane, ker tam parcelacij niso ovirala stara poslopja. S parcelacijo zemljišča zvonarae pa je storjen začetek tudi v starejšem delu šentjakobskega okraja Del zvoname je kupilo podjetje Batjel. ki ima v soseščini svoj Obrat. Stara poslopja bo preuredilo za svoj obrat. Batjelova tovarna je zdaj edino večje industrijsko podjetje v šentjakobskem okraju, a njen značaj je takšen, da ne ovira razvoja stanovanjske Četrti, saj obratuje brez dima in smradu. Od velike tovarne so razen priti ičnm poslopij ob Batjelovi tovarni ostali le kupi gradiva, pač pa stojita še dva tovarniška dimnika. Opeko so pokupili zasebniki, drugo, nasipno gradivo pa je prevzela mestna občina, da ga porabi bodisi za nasipanje cest ali za zasipavanje jam. Na južni strani tovarne so odlagali premogovni ugasek. da je teren nasut nekaj metrov debelo. V tem nasipu zdaj revni ljudie brskajo za ostanki kovin, da jih prodajo. To je zadnji zaslužek, ki ga nudi ljubljanska zvonarna ljudem. se Je vdal, zapustil svoj vinograd in sel po i li ■siijskn pomoč, oba napadalca pa je nazaanh orožnikom. Na banovinski cesti v Starem grada sta trčila oni dan skupaj voznik žerjav Cin-ko, ki je najini v Bonadevo tovarno z lesom natovorjsn voz m ftofer praznega tovornega risana i obda. Voznik je dajal šoferju znak«, naj vozi parani in je istočasno stopil k »rojim konjem, ki so se šili. Tega svarila pa šofer ni upošteval, temveč je hitro vozil mtano aarjava ter zadel s svoj rat avtom v •erjavov voz in ga precej pokarrl, splašene konje pa je jedva obvladal voznik. Omeniti je treba, da šoferji često tako neprevidno in silno drve po naših četah, da je kar čudno, da ni več nesreč. Ljudje se naa to brezobzirnostjo zgražajo in javljajo take prestopke orožnikom, vendar pa tudi včasih prav občutne kazni no zaleže j o mnogo. Drzen nočni napad Gorišek ▼ Ježem vrim blizu Zagovor, ki ni najboljši Pred sodniki se zda} že vsak obtoženec zagovarja, da je priznal svoj greh pod pritiskom in grožnjami orožnikov Ljubljana, 13. aprila France je orožnikom in sodniku v Kranju priznal, da je ukradel svojemu gospodarju uro, 2400 lfin v gotovini in nekaj perila. Ko je prišel pred sodnike ljubljanskega kazenskega senata, je preklical vse svoje prejšnje izpovedi. Trdil je, da je nedolžen ki da je priznal samo zaradi tega, ker so ga orožniki trdo prijeli in mu grozili, da ga bodo z jermenom pretepli. Sodišče je pred U dni preložilo razpravo proti Francetu in je se poizvedelo, kako so orožniki fanta zasliševali. Orožniki so sporočili, da je bil fant res nekoliko prestrašen, kakor vsak krivec, ki stoji nenadoma pred oi oznaki, a grozili mu niso. Fant je sam od sebe priznal, da je ukradel svojemu gospodarju uro in denar. Najzanimivejše pa je to, da. je gospodar kmalu nato našel denar zcpet v svoji skrinji in uro zopet v predalu. Tudi sodnika, ki je fanta zaslišal, so vprašali, kako je France priznal. Sodnik je odgovoril, ua je fant pripovedoval zelo podrobno, kako je ukradel uro in denar. Ko je sodnik kontroliral njegove izpovedi s podatki preiskave, ae je vse ujemalo. Če se je France res bal orožnikov, se pa gotovo ni bal sodnika, kajti .sodniki ne groze nikomur s pasom. Ko je bil France prvič pred sodnikom, bi lahko povedal, da je orožnikom priznal samo zaradi tega, ker se je bal, da bi ga pretepli. France je obdolžil tudi svojega, bratranca Petra. Trdil je, da ga je Peter zapeljal k tatvini in da je Petru tudi iaročil ves ukradeni denar. Zato je tudi Peter sedel s Fiancetom pred sodniki. Peter je seveda trdil, da je nedolžen. Prijatelja sta bila s Francetom, a nikoli ga ni nagovarjal k tatvini, saj ima sam dovolj denarja. V hranilnici ima okoli 20.000 din dote. Eden izmed sodnikov je pripomnil, da so imeli na zatožni klcpi tudi že take, ki so imeli denar v hranilnici in bili razmeroma premožni, pa so kljub temu kradli. Glede obtožbe bratranca Petra je France rekel, da se je nad njim maščeval. Mislil si je, če mora sam trpeti, pa naj trpi še bratranec. Vsekakor nenavaden razlog za obdolžitev nedolžnega človeka Bianilec mladoletnega Franceta je vedel, da je priznanje njegovega klijenta tista okolnost, ki bo odločala pri posvetovanju o krivdi ali nedolžnosti. Zato je branilec predocil predvsem, kakšne so globine človešlie duše, kako nedoumljivi so zakoni, po katerih deluje človeška dušev-nost čitali smo, je rekel branilec, o velikih procesih v Rusiji, ko sq obtoženci pod pritiskom in da bi se znebili trpinčenja ter v hotenju, da bi bilo že vsega konec, priznali hude zločine, čeprav so bili nedolžni. Francetu se je očitno imenitno zdelo. 6a ga je branilec vzporedil s tistimi, ki so stali pred sodniki v Rusiji in prizna-E, samo da bi bilo vsega naposled le konec. Okradeni gospodar je povedal, da j« našel štiri mesece po tatvini denar zopet v sirrinji, sicer ne na istem mestu, kjer ga je sam shranil, temveč je bil denar v naglici vržen v skrinjo. Branilec je tudi za ta dokaz o krivdi nažel doka« o nedolžnosti. Rekel je, da se je že dostikrat zgodilo, da so ljudje iskali pipo, ki so jo imeli V ustih. Gospodar je verjetno tako raztresen, da denarja ni takoj našel v skrinji, temveč šele štiri meseca kasneje.. Branilec obtoženega Petra je imel lažjo nalogo. Njegov klijent je bil obtožen na podlagi Francetove obdolži t ve, France je pa priznal, da je bratranca Petna krivo obdolžil. Tako je prišel Peter ▼ to zadevo kakor Poncij Pilat v vam Ta o Pilatu m vari je salo priljubljena krilatica v pie* doajej*. Senat se je precej dolgo posvetoval hi razsodil, da je France kriv. Priznal je sodniku v Kranju, da ima na vesti očitano mu tatvino, nihče mu ni tedaj grozil. j» bfl obsojen m 9 meseee stroge- ga zapora pogojno za 3 leta, Peter pa je bil oproščen. LJFDJE, Ki JIH KAZEN NE MORE POBOLJŠATI Pred meseci je bil Ivan T. obsojen zaradi svojega bolnega nagnjenja. Pa ne prvič, temveč že desetič in vedno zaradi istega delikta proti javni morah. Ni bilo težko tedaj prerokovati, da bo kmalu obsojen po istem paragrafu še enajstič. Možakar je eksibicionist. Spet so mu naložili kazen treh mesecev in spet lahko trdimo, da bo v kratkem ta abnormalen človek pred sodniki zaradi istega delikta. Taki ljudje spadajo v zavod po nadzorstvo ali v bolnišnico, žal nimamo takega zavoda, zakonodajalec ga je ustanovil — na papirju. Zato morajo te vrste krivci romati iz zapora v svobodo in iz svobode zopet v zapor. Pokol), napad in karambol Brežice. 11. aprila Pri Voljčanšku Josipu, čevljarju v St. Lenartu pri Brežicah, so obhajali v soboto 1. t. m. po končanem delo pozno v noč imendan mojstrovega pomočnika Btritofa Franceta. Navzoča sta bila poleg mojstra, njegove žene in Btritofa še dva druga njegova pomočnika. Okoli 23, ure si je hotel en pomočnik izposoditi od mojstra kolo, da bi se odpelja1 domov, čemur pa je nasprotovala njegova žena. češ da je precej vinjen in da bi pokvaril kolo. Pomočnik se je nanjo jezii in jo pričel zmerjati. Za mojstrovo ženo se je potegnil Stritof Franc, ki je zavračal tovariSa, češ da je skrajno nedostojno zmerjati in groziti mojstrovi ženi. To pcmu jevanje pa yt fanta ujezilo. Kmaiu je odšel iz sobe najprej užaljeni pomočnik, za njim pa Stritof Franc. Nekaj korakov od veznih vrat sta se vročekrvna fanta spoprijela, prt čemer je potegnil pomočnik iz žepa dolgr čevljarski nož in ga zasadil stritoru v desno stran prsi taKo močno, da je nesrečnež jedva prestopil prag mojstrove hiše in prosil za kolo, da bi se odpeljal v brežiško bolnico, kei ga je rana silno ske. lela. Ni pa še do kraja opisal napada pred hišo. ko se mu je iz zevajoče rane vlila kri in se je nezavesten zgrudil. Domači so mu za silo izprali in obvezali rano, nakar so ga odpeljali z vozom v bolnico. — Med potjo pa se je 6tritof osvestil in celo sam zapustil voz in šel v bolnico. Med previjanjem in povpraševanjem glede rane, je štritof smeje izjavil, naj ga le hitro ozdravijo, da pošlje takoj potem tudi on svojega napadalca v bolnico z malo preluknjano kožo, ker se mu mora na vsak način maščevati. * Da so tudi naše podeželske ženske dokaj energične in bojevite priča nasledpji dogodek: Oni dan je najel posestnik Ger-movšek Anton delavec za svoj vinograd. Okrog 14. ure jih je prišel nadzorovat, pri čemer je zapazil, da mu težakinja Cerjak Antonija napačno rese trto. Opozoril jo je, nakar se je ista razburila. Zato je gospodar odredil, naj zapusti vinograd in gre v njegov gozd žagat drva. To je Cerjako-vo se bolj ujezilo in se je vnel med obema oster prepir. Ko Cerjakova le ni mogla ukrotiti svoje tegobe, je navalila na Ger-movška z rezilnimi škarjami in udrihala z njimi po njegovi glavi, Napadenec se je kmalu otresel bojevite nasprotnice, vendar pa se je zdelo Oerjakovi. da ga Se nI dovolj kaznovala za njegove ostre opomine, Izpulila Je kol ta z njim dvakrat precej krepko udarila Gsrmovžka po glavi. Po teh udarcih se je pojavil Še neki drugi delavec, ki je zagrozM gospodarju s samokresom in ga pozval, da se takoj odstrani iz lastnega vmograda te posti pri mjru delavce, ker be drugače Temenica, 12. aprila Vsa tktiiaa sjoveri o drmem nočnem napadu na samotno Goriškovo domačijo v Ježem vrhu blizu Prtrnskovega, ki ga je v svojih -«jpi^»>» že večkrat "m**T11"1 naš ožji rojak pisatelj Zoreč. Janez Gorišek in njegova žena sta bila napadena ponoči. Oba sta ie trdno spala. Gospodarju Janezu Je 55 let, njegova žena Ana pa je stara 4e 79 let. Prebudilo ju je lomastenje po vratih in oknih- Ko je gospodar vstal, ni sprva opazil nič sumljivega, šele kasneje je ugotovil, da silijo v hišo trije moški. Očividn© so se nadejali izdatnega plena, saj sodijo v vsem okolišu, da imata Goriška, ki sta znana kot ugledna m premožna gospodarja, pa sfla varčna, dobršen šop jurčkov kot priboljšek za stara leta. Teh prmrankov so se hoteli polastiti vlomilci- Kljub temu. da so bih napadalci opaženi, niso pobegnili. Navalili so na gospodarja Janeza m so ga močno premlatili, gospodinja pa je v groznem strahu pobegnila na podstrešje in tiho čakala, kaj bo. Tedaj se je posrečilo gospodarju, da je neopaženo pobegnil, ko so razbojniki stikali po omarah in skrinjah in iskali plena. Gorišek je pobegnil v noč; hotel je do sosedov ter je na vso moč klical na pomoč. Eden izmed napadalcev pa je opazil njegov beg in je stekel za njim. Dohitel ga je in pobil sredi njive na tla. Tam je stari, prestrašeni ki upehani mož padel in se onesvestil. Med tem so razbojniki preiskali vso hišo m po basali, kar jim je prišlo pod roko. Nabrali so nekaj perila, obleke, živil pa tudi denarja. V skrinji so našli za več stotakov drobiža in bankovcev. V omari pa so vzeli gospodarjevo srebrno uro z zlato verižico. Naslednje jutro, ko je prilezla gospodinja Ana vsa trda od strahu in groze s podstrešja in se je približal hiši tudi go- spodar Janez s sosedi, so pregledali hiso, ki je bila vsa razmetana in oplenjena. Vsa dolina in ves okoliš ugiblje, kdo bi bili vlomilci. Tri imajo že na sumu. Gorišek trdi, da je enega spoznal, ko je tekel za njim čez njive. Tedaj se je že malo svitalo, saj je šlo proti jutru in ko se je za hip okrenil, da bi videl, kdo je njegov preganjalec, je napadalca spoznal. Orožniki iščejo napadalce. Doslej je prišlo že nekaj podrobnosti na dan, ki bodo gotovo pomagale, da se bo nočni napad pojasnil. Tako se je zglasila neka ženska iz nase doline in je povedala, da so se prejšnji večer zglaaili pri nji trije moški in jo prosili, da bi smeli nekaj časa ostati v njeni hiši. 2ena se je seveda bala pa jim je zaradi ljubega miru ugodila. Ves čas se ni upala v sobo in je zdela v kuhinji. Budno pa je op rezala pred vrati in prisluškovala razgovoru. Opazila je tu. di, da so privlekli trije popotniki v nahrbtniku stare vreče in so si tik pred odhodom ovijali čevlje v krpe. Očividno so hoteli s krpami zakriti sledove svojih stopal. Zanimivo je, da so pozneje res ugotovili, da so imeli nočni napadalci ovite noge. Na njivi, preko katere je bežal preganjani Gorišek, so našli eno izmed izgubljenih vreč. To je bil omot, ki ga je izgubil napadalec s Čevlja ko je tekel za Goriškom, pa ga na begu ni pogrešil in ga seveda kasneje tudi na njivah ni iskal. Napadalci so tudi streljali. Gorišek je vrgel v enega izmed napadalcev težko zidarsko kladivo. Napadalca je očividno zadel, ko je lezel skozi okno v hišo. Orožniki so izsiedili zdaj že tudi tega osumljenca, ki ga je zadel Gorišek s kladivom v hrbet. Vendar se mož spretno izmika in trdi, da se je poškodoval pri spravljanju lesa iz hoste. Preiskava pa je ugotovila, da osumljenec že dolgo ni delal v gozdu. »Malo gledališče« ali »Otroški oder« bo nastopil prvič v nedeljo dne 16. t. m. ob pol 11. dopoldne na odru frančiškanske Prosvete. Zelja, da bi najmanjši nastopili, se je uresničila. Otroci tako radi igrajo in plešejo, da smo končno morali pričeti z igricami. Saj je bilo vedno povpraševanje od strani mamic in tudi drugih, zakaj da otroci več ne nastopajo. Priljubljene urice, ki jih je svoj čas imela »Atena« so izostale in popolnoma prenehale. Otroci pa so se naveličali samo pravljičnih uric — rajši bi namreč sami nastopili. Ker pa imajo v šoli dosti učenja in ne sme pri tem trpeti pouk — smo izbrali najmanjše in jih učili za nastop, kadar jim je le čas dopuščal. Gospa Golia in gdč. S. Danilova sta sami pripravili igrice, prizore, zrežirala pa je gospa Avg. Danilova. Nastopile bodo vile, palčki, gozdni prebi valčki, paradni vojaki, kralj, princ, princesa ter drugi. Ker je čisti dobiček namenjen revnim otrokom v šoli, vas vabimo, da posetite to matinejo v nedeljo 16. t. m. ob pol 11. uri. Konec ob 12. 221-n Iz Celja —c Naknadal letni pregled motornih vozil bo v torek 18. trn. pri mestni garaži na Sp. Lanovžu in sicer od 10. do 10.30 za celjski srez, od 10.20 do 12. pa za mesto Celje ter za laški, baež^ki, fcrSki, šmarski, konjiški in gcmjegrajski srez. —c Dve žrtvi napadnu ov. V Trna vi pri Gomilskem je neki hlapec na velikonočm ponedeljek napadel petnega posestnika Ivana Turka iz iste vasi. Zagnal je kamen v Turka in mu zlomil levo roko v ramenu. V torek, okrog 20. je tovarniški delavec Ciril Stepišn/k v neki gostilni napadel 22letnega čevljarskega pomočnika Zi-dan£ka Friderika iz Zadrti ove pri škof ji vasi in mu pnestrehl s samokresom levo dlan. Oba poškodovanca so oddali v ceij-sko bolnico. —c Pri gašenju se je |>on«**rečJl. Kakor trao poročali je 231etni posestnikov sin Ivan Mikše v Nimnecn pri Rog-ški S:aU-ni sušil na veliki petek smodnik doma pri zakurjeni peči. Smodnik se je vžgal, pri čemer je plemen puhnil v Mik^eta ter ga hudo opekel po obrazu in rekah. Zaradi eksplozije smodnika se je vžgala Mikšeto-va hi&a in pogereia do tal. Pri gašenju se je llletni posestnikov sin Franc MikAo močno opekel po obrazu in rokah. Tudi njega so oddali v celjsko bolnico. —c Zanimiva nog°n»ctna tekma. Na belo nedeljo popoldne bo na ee!iski Glaziji druga, izločilna finalna tekma med CSK iz Čakovca in SK Celjem. Moštvo Ceija. ki je prvo tekmo v Čakovcu izgubilo s 0:3, bo gotovo napelo v se sile, da doseže v nedeljo časten rezu-tat Ker je tudi 06K v dobri formi, se cbeta zanimivo in napeto srečanje. — Propagandni Cross-country tek priredi SK Celje v nedeljo 23. tm. ob 15. na Glaziji. Proga za senirrje bo dolg-a 5000 metrov, za omlaaince in junior je C 30CO metrov, za jucšorje B pa 1500 m. Tekmovanje bo na Glaziji na S50 m dolgi progi. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani člani klubov, članov J LAS. Tekmovali bodo po pravilih in pravilnikih JL«AJ5. Prijavo ine ni. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo prejeli pricnanice. Prijave je treba poslati na naslov: SK Celje, Celje, Gosposka ulica SO. —c Nesfec* se počiva. V nedeljo zvečer je neki kolesar na Dobrovi pri Celju podrl Ziletao tkalko Ano Srefcočanovo z Dobrove na tla in ji močno paškodovai .Lasno rako. Ko se js vračal 311etni posestnik Vinko Krašovec is Sp. Gore pri Braslov-čah na velikonočni ponedeljek okrog 22. s telesom ts Braalovc domov, je padel m kolesa v cestni jarek in se hudo poškodoval po glavi. V Bosta* pri skorji vasi je padel iTletni posestnikov sin Josip Kuko-vlč pri igranju tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Ko je šel 121etni sin upokojenega policijskega nadzornika Cvetko črepinšek iz Celja v ponedeljek na Stari grad, je padel in si zlomil levo nogo v členku. Ponesrečenici se zdravijo v celjski bolnici. —c K umoru v Zalogu pri Žalcu, čigar žrtev je postala 781etna posestnica Neža štukovnikova, smo še izvedeli, da so orožniki poleg 361etne služkinje Marije Klepe-ieve aretirali tudi moža umorjene, 66let-nega Ivana Stukovnika. Klepejeva je izpovedala, da jo je štukovnik nagovoril, da je dajala štukovnikovi neki prašek, štukovnik je Klepejevi obljubil, da jo bo po ženini smrti poročil. Štukovnik taji, da bi bil nagcvarjal Klepejevo k zločinu, in trdi, da ji je dal samo praške za odpravo telesnega plodu, štukovnika in Klepejevo. ki vztiaja. na svoji Izpovedni, so oddali v zapore okiožnega sodišča v Celju. —c Koncert Celjskega okteta. V ponedeljek 17. tm. ob 20. bo priredil Celjski oktet v mali ri ven. Znižane cene OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 13. aprila, ob pol 20. uri. UoaSR- grin. Red Četrtek Petek, 14. aprila: zaprto Sobota, 15. aprila: Vse za šalo. Premier- ski abonma Nedelja, 16. aprila: ob 20. uri: Vse za šalo. Izven. Znižane cene. Gostuje Danilo Go- rinšek * Opozarjamo na gostovanje velike umetnice dramatične sopranistke ge. Zinke Kunc-Milanove, ki bo v operi prihodnjo sredo, dne 19. t. m. Predprodaja je že pri dnevni blagajni v operi. Avtor operete »Vse za šalo«, član mariborskega Narodnega gledališča Danilo Go-rinšek bo gostoval v naši operi. Nastopil bo v vlogi trgovca Jurija Revna v opereti »Vse za šalo*. Obravnava proti Zabukošku Celje, 13. aprila Senatu je predsedoval sodnik okrožnega sodišča dr. Vidovič, votanti pa so dr. Dol-ničar. Božič, Brečko in dr. Farkaš. Javno obtožbo zastopa državni tožilec dr, Rus. obtoženca pa zagovarja odvetnik dr. Milan Orožen. Zdravniška strokovna izvedenca sta primarj dr. Steinfelser in dr. Perko. Pred pričetkom raznrave se je zbralo pred razpravno dvorano mnoq;o občinstva, vstop pa je bil dovoljen samo z vstopnicami. Raz-pravna dvorana je bila polno zasedena. Po prečitanju otožnice se je pričelo zasliševanje Jurija Zabukoška. ki je v zadnjih mesecih nekoliko shujšal. Ne kaž • razburjenja in mirno odgovarja na vprašanja. Na predsednikovo vprašanje, dali se čuti krivega, je odgovoril, da je le delno kriv in da ni zadavil svoje žrtve, temveč jo je zastrupil. Ni imel namena umoriti jo. temveč jo je hotel samo omamiti. Na vprašanje, če se Čuti krivega tatvine suknje pri zlatarju Korenu v Trbovljah, je odgovoril: Pa naj bo. Nato je pripovedoval o svojem življenju od otroške dobe dalje. Doma je bilo šest otrok. Po preselitvi staršev iz Dramelj v Celje se je izučil zlatarstva pri Pacciaffu v Celju. Zabukošek ima tri odrasle otroke. Po zadnji kazni v Nemčiji so ga iz Nemčije izgnali. Zaradi tega ni nikomur prlpo vedoval, da ima v Franciji hišo in pravi, da je pokojno Zakrajškovo poznal še preden je objavil oglas, da išče gospodinjo z doto. Opisal je nato svoj zločin in povedal, da je tri dni po umoru nesel na teharsko pokopališče svečo v mrtvašnico, kjer je ležala njegova žrtev. Razprava je bila nato proglašena za tajno, ob 10. pa je bila zopet javna, ker je bilo zaslišanje obtoženca končano. Potem so bile zaslišane priče. Glej poročilo na 4. strani. S fiCm&ftega pCatna _ Kino Matica: Maneken. Ameriški film, ki se bo zdel široki publiki morda nekoliko dolgočasen. Po vsebini res ni izven v Ameriki tako priljubljene šablone o milijonarju, ki se naposled le zaljubi v revno ženo, par pa postane srečen šele potem, ko milijonar Izgubi vse svoje premoženje. Režiser s tako storijo ni mogel doseči kdove kakšnih efektov, zato je izkoristil dva glavna igralca in njune odlične igralske sposobnosti. To sta Spen-cer Tracy in Joan Cravvford. Njuna igra prevzame glodalca in ga obvlada od začetka do konca, posebno gledalca, ki zna uživati psihološko poglobljeno igro na platnu. Režija je seveda tudi odlična., glede režije je ameriškim filmom redkokdaj kaj očitati. Opozoriti je treba tudi na odlično prikazovanje »atmosfere«, to je okolja in mentalitete v posameznih prizorih. V evokaciji atmosfere so mojstri predvsem Francozi. Zdaj jim je tudi Amerika že za petami v tem pogledu. Za gledalce, ki jim j« samo za zunanje efekte nudi precej modna revija, v kateri nastopi Orawforrl kot maneken. Komur je do sentimentalnih naatrojen j v filmu, bo tudi zadovoljen. NA IZLETU — Pravim ti, dušica, da se te pomladno prirode kar no morem nasititi. —» No« saj som ti dejala, da kupi malo več sira in salame. Ste*. 84 »SLOVENSKI NAKODc,Stblik, 13. aprila INI. 8t*fttt I DNEVNE VESTI — Novejizacija zakona o cestnih fondih. V ministrstvu javnih del proučuj«jo predlog glavne uprave Jugoslovanskega društva za cesto o izpi^miembah in dopolnitvah zakona o cestnih f:ndih. Glavna uprava društva je na svoji plenarni seji v 13o°-gra^u ugotovila, da dohodki državnega cestnega fonda ne zadostujejo za amortizacijo posojila 1.5 milijard din, za izgraditev Crzavnega cestnega omrežja po Šestletnem načrtu. Zato je potrebno, da krije država iz drugih sredstev letne anuitete za izplačilo tega dolga, kajti sicer bi načrta ne bilo mogoče uresničiti. Na seji je bilo Ugotovljeno, da so znašali v drugem polletju lanskega leta dohodki driavneg-a cest.iega fonda 8,970.855.92 din. Od tega je odpadlo na dravsko bancvino 390.000 ali 4.S5V V drugem polletju ianskega leta so znašali dohodki državnega cestnega fcnča 3b,470.8S5.92. Skupni letni dohodki državnega cestnega fonda bi znašali 70 do 80 milijonov, kar ne zadostuje za odplačevanje dolga. Zato je društvo predlagalo, da se dohodki državnega cestnega fonda povečajo tako. da bi se stekalo v fond 50 odstotkov caiine na uvoz vseh vrst motornih vozil, gume za motcrna vozila, bencina, nafte, olja za avtomobile ter na uvoz bituma in bitumintkih proizvodov za gradnjo cest. — Tretji mednarodni kongres »la vis tov. Od 18. do 25. septembra bo v Beogradu III. mednarodni kongres slavistov in slovanskih filologov. Priprave vodi odbor, ki mu je predsednik dr. Aleksander Belič, podpredsednika pa dr. Stjepan Ivsić in dr. Franc Ramovš. Na kongresu se bodo obravnavala važna vprašanja slavistike, slovanske filologije in lingvistike. Ugledni slavisti, filologi in jezikoslovci so povabljeni na kongres, da bodo na njem predavali. Pismeni referati bodo trajali 30 minut, individualni referati bodo smeli pa trajati samo 20 minut. Sekcija za lingvi-stiko bo merodajno sklepala o izdaji popolnega staroslovenskega besednjaka, o organiziranju slovanske filološke lingvistične bibliografije, o vprašanju atlasa slovanskih jezikov in načinu izdajanja i rih jezikoslovnih spomenikov. Prometno ministrstvo je dovolilo inozemskim uck'k?žencem kongiesa brezplačno vožnjo v I. razredu po naših železnicah od meje do meje. Naši državljani, ki se udeleže kongresa, bodo pa imeli 60°,c popusta na državnih železnicah. — Carinski dohodki. V tretji dekadi tekočega leta so znašali carinski dohodki 45.427.976 din. V istem razdobju lanskega leta so znašali 45,338.940 din. Letos so bili torej večji za 89.036 din. Od 1. aprila 1938. do 31. marca 1939. so znašali urinski dohodki 1.036.533.325 din. V proračunu je bilo določeno za to razdobje 1.^10.6S5.000 din. Prebitek znaša torej 2r,,848.325 din. — Modra galica se je podražila. Iz Vršca poročajo, da se je modra galica močno podražila. Zdaj stane loco Vršac na debelo 6.05 din kg, lani se je pa dobila po 5.70 din. Brutto cena znaša 5.65, temu je pa treba prišteti 3.2% prometnega davka in prevozne stroške. Trošarina se je s 1. aprilom povečala za 5% kar pomeni novo obremenitev vinogradnikov. Dane« ob 20. uri prvič mojstrovina , TRIJE TOVARIŠI" in poslednjič „13 STOLOV44 KINO MOSTE — K°iicert Majde Dugan.«Lovsetove v Zagrebu. Hčerka znane naše operne pevke Pavle Lovsetove Majda je porrčana z znanim zagrebškim glasbenikom Cedomi-lom Diiganom. Petja se je učila najprej pii mojstra Hubadu, diplomirana je bila pa v Zagrebu, kjer se je učila pri prof. KostrenCiču. Zdaj poučuje petje na držav-, nem konservatoriju v Ljubljani V torek 18. tm. priredi v Zagrebu samostojen koncert. Na glasovirju jo bo spremljal njen soprog. — Zadnja pot uglednega gospodarja. Prejšnji teden je bil v Mirni pogreb, kakršnega ni bilo že dolgo. Izredno velika množica je spremila na zadnji poti uglednega posestnika, trgovca in klobučarja Ivana Šmalca, znanega po vsej Dolenjski. Čeprav je bil Šmalc že 75 let star, je bil do zadnje bolezni, ki si jo je nakopal na sejmu v Mokronogu, še zelo čvrst ter zdrav. Pokojnika so počastili gasilci, ki so ga ponesli do groba, pevci so mu pa zapeli več žalostink pred hišo, v cerkvi in ob grobu. — Šmalc je vzgojil vzorno hčere in sina, ki so vsi že dalj časa dobro preskrblieni. Sin Ivan je trgovec v Novem mestu, Ivanka ima dobro znano trgovino v Ljubljani na Marijinem trgu, Marija vodi trgovino v Mirni, Angela pa je na očetovem posestvu. — Število angleških gostov od l«ta do leta več. Razveseljivo je, da naša letovišča — predvsem ob morju — obiskuje od leta do leta več gostov iz Anglije, število angleških gostov v našem turizmu narašča mnogo bolj kakor skupno število inozemskih turistov. Angleži obiskujejo po večini Dubrovnik, ki je zato lahko merilo za naraščanje gostov iz Anglije v našem turizmu. L. 1934 je obiskalo Dubrovnik samo 1234 Angležev in nočnin je bilo 12.167, L 1936 je pa bilo že 2183 angleških gostov in 18.293 nočnin, predlanskim 4.568 gostov in 32.290 nočnin. lani pa 4568 gostov in 24.336 nočnin. Manjši zastoj lani je treba pripisati mednarodni napetosti jeseni. V teh številkah niso všteti gosti, ki se ustavljajo v Dubrovniku le mimogrede na vožnji s pamiki po Sredozemskem in Jadranskem morju. Računajo, da si tako bežno ogleda Dubrovnik na leto po 15.000 Angležev. — Razpisane zdravniške službe. Banska uprava dravske banovine razpisuje v banovinskih bolnicah v Mariboru, Slovenjgrad-cu in Novem mestu po eno mesto zdravni-ka-uradniškega pripravnika za VIII. polo-žajno skupino. Prošnje je treba vložiti pri banski upravi do 25. t. m. — Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine bo imelo izredni občni zbor v petek 28. aprila letos ob 19.30 uri v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Dnevni red : 1) Sprememba društvenih pravil. 2) Sprememba čl. 26. pravilnika bolniškega sklada. V primeru nesklepčnosti bo pol ure pozneje isto-tam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na Število prisotnih članov. 220-n _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Ljubljani 22.8; v Mariboru 22.4, v Zagrebu in Splitu 22, v Beogradu, Sarajevu in Dubrovniku 20, v Kum boru 19, na Visu in Rabu 17. Davi js kazal barometer v LJubljani 768.6, temperatura je znašala 8.0. — Tragična »mrt znanega »okolskega telovadca. Včeraj zjutraj je umrl v Zagrebu znani sokolski telovadec Božidar Abadžija, član Sokola Beograd V. Podlegel je smrtni poškodbi, ki jo je zadobil ob tragičnem zaključku sobotnih tekem v Zagrebu. Kakor na svetovnem prvenstvu leta 1930. v Luxemburgu. so zahtevale tudi sedaj tekme naših sokolskih prvakov Človeško žrtev. Takrat je ugasnilo mlado Življenje enega naših najboljših sokolskih telovadcev Antona Maleja, zdaj je pa iztrgala neizprosna smrt iz sokolskih vrst drugega izvrstnega telovadca Abadžijo. Bodi mu lahka zemlja! — V vlaku ukradena suknja. V vlaku iz Zagreba do Jesenic je bila oni dan ukradena generalnemu ravnatelju Karlu Nootu z Javo mika siva zamaka suknja, vredna 3000 din. Tat je bil najbrž prepričan, da bo v suknji naael denar ali dragocenosti. — Vlom v Voklem. V Voklem je bilo te dni vlomljeno v trgovino Franca Medveda. Vlomilec, ki je prišel na delo po polnoči, je vdrl v lokal skozi okno in odnesel veliko manufakturnega blaga, več srajc, nekaj spodnjih hlač, več rut, nekaj platna in več plaščev ter zračnic za kolesa. Škoda znaša okrog 5000 din. — Motorizirani oddelki so danes naj-moderneje opremljeni del armade in vse države jim pri svojem oboroževanju posvečajo posebno pozornost. Tako v vojni kakor v miru je motorizacija za vsako državo važen faktor. Propagando moto-rizacije in motorizma bomo videli prihodnji teden v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani, ko priredi Motoklub Ilirija svoj I. Moto-Salon. Poleg velikih motorjev visokih jakosti bodo tu razstavljeni tudi mali motorčki najnovejših tipov, ki se odlikujejo po svoji izredni ekonomičnosti. Moto-salon nam bo pa pokazal tudi še marsikaj drugega, kar more zanimati prijatelje motosporta, kar jih bo gotovo presenetilo. Ne zamudite prilike in oglejte si to svojevrstno razstavo! 226-n — Tatvina v Radovljici. Tat je obiskal oni dan delavnico tapetniškega mojstra Antona Babica. Zlikovec. ki je prišel v delavnico neopaženo, je odnesel 8 m bar-žunaste prevleke za divane oranžne barve, 8 m rdečega črno progastega blaga, 16 m blaga za žimnice in nekai platna s cvetličnimi vzorci. Babic ima okrog 3000 din škode. — Nesreča ne počiva, V bolnico so snoči prepeljali 10-ktnega posestnikovega sina Josipa Markovi ča iz Doba. ki je doma pred hišo tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. — S kolesa je padel 27-letni posestnikov sin Tine Kastelic iz Kremence pri Igu in se hudo pobil po obrazu. — Delavcu Petroniju Antiču iz škofje Loke je cirkularka odrezala Štiri prste na levi roki. — Delavčeva žena Uršula Kalin iz Ljubljane je davi padla v kuhinji na razgret štedilnik in se hudo opekla po rokah in po prsih. — V bolnico so prepeljali snoči tudi zidarskega delavca Cirila Janca iz Ljubljane, ki je pri večerji pogoltnil ostro kost. — S kolom po glavi. V črni vasi sta se snoči sprla 32-letni delavec Tone Grmek in posestnikov sin France župec iz Iške vasi. Iz prepira se je kmalu razvil pretep, slednjič pa je župec pograbil kol in udaril z njim Grmeka po glavi in po rami. Zaradi poškodb, ki jih je dobil Grmek v pretepu, je moral takoj v bolnico. — Težka železniška nesreča. Na postaji v Slavonskem Brodu se je pripetila v torek težka nesreča. Železničarju Ljubomirju Kneževiću je obtičala noga med tračnicami. V naslednjem trenutku se je premaknil vlak in kolesa so mu nogo odrezala. Včeraj je Kneževič v bolnici umrl. — Prijatelja je ubil. V torek zvečer sta se sprla v Andrijevcih pri Slavonskem Brodu Blaž Kovačevič in Ilija Filipović. Bila sta prijatelja, pa je nastalo med nj'ma nesoglasje. Odšla sta na dvorišče, kjer sta se stepla. Kovačevič je navalil na svojega prijatelja z nožem, ta se mu je pa spretno umaknil in ga udaril s kolom po glavi tako močno, da mu je počila lobanja in da je kmalu izdihnil. — Samomor katoliškega župnika. V torek popoldne si je končal življenje katoliški župnik iz vasi Morviča srez šid Juraj Rožič. Bil je v družbi z župnikom Ivanom Rončevičem iz sosedne vasi. Ko je Ronče-vič za hip odšel iz sobe je pograbil Rožič samokres in si pognal kroglo v sence. Zapustil nI nobenega pisma in tako se ne ve kaj ga je pognalo v smrt. Iz Ljubljane —lj Ajdovščina, Znanec nas je opozori, da se pisec članka, ki smo ga priobčili v velikonočni svoji številki, moti, ker pravi dobesedno: » . . . tr.kotnik med Kmetsko posojilnico. Evropo in Figovcem kljub prizadevanju naših lokalnih zgodovinarjev ni dobil pred leti tega imena uradno«:, a na drugem mestu: .Ta trg, ki ni najmanjši v Ljubljani, bi zaslužil svoje posebno ime že glede na svojo bogato zgodovino.«?: Ajdovščina se imenuje uradno trg že nekaj let. Označujejo ga tako cestne table (ena vsaj na *Evropi) m navaja tudi »Adresar Velike Ljubljane^ iz leta 1937. —lj Zveza felSke z Rožno doPno. Cpsta v Rožno dolino bo kmalu zvezana z Latter-manovim drevored, in Šiška bo dobila najbližjo zvezo z Rožno dolino. Nova cesta pa bo namenjena samo pešcem. Za vozni promet skozi Tivoli bi se menda nihče ne ogie-val, ker bi nasadi zelo trpeli zaradi prahu, vožnja skozi sprehajališče, polna pešcev, pa bi tudi ne bila priporoči j va. Vendar nekateri pričakujejo, da bo nova cesta prej ali slej odprta tudi za vozni promet, čeprav bi se temu uprli vsi meščani. Vozna pot med Š"ško in Rožno dolino bi bila res skrajšana po novi cesti in velika ugodnost bi bila tudi zaradi tega. ker bi ne bilo treba voziti čez železnico. Zdaj vozniki uporabljajo za vožnjo iz Rožne doline v Šiško ali v nasprotni smeri del Erjavčeve ceste ln Bleiweisovo ter Celovško cesto. Pri tem morajo voziti dvakrat čez železnico, in sicer pri Erjavčevi cesti in na križišču Ble?"-weisove in Celovške ceste. — Novo cesto delajo Je nekaj let; zaposlujejo nezaposlene delavca, ki se obračajo na mestni" socialni urad, predvsem pozimi. Morda tudi zdaj ne bodo končali dela, ker spomladi navadno odpuščajo delavce, ko so tudi že izčrpani krediti. Glavna zemeljska dela so pa že končana. Da so dobili za novo cesto isto ravnino s Cesto v Rožno dolino, je bilo treba zlasti za ribnikom odkopati izredno mnogo zemlje. Prej je bila železnica v zaseki, adaj so pa odkopaii toliko eatnlja ob aji, da je teren zravnan z njo. Nova cesta je tudi že delno nasuta, ni pa Še utrjena ter povaljana. Delavci zdaj še planirajo teren ob železnici. Zaposlenih jih je okrog 40. —lj Sokolski gledališki oder na Viču bo ponovil v nedeljo 16. t. m ob 20.15 izvrstno opereto »Mežnarjeva Lizika«, ki je že pri premieri dosegla velik uspeh. Režijo vodi br. Viktor Ambrož, sodelujejo pa naši stari igralci in igralke, ki jim pomagajo tudi nove mlajše moči. Krasne pevske partije s spremi jevanjem orkestra pod vodstvom br. Grdine so navdušile občinstvo, ki je pri odprti sceni prirejalo igralcem in igralkam navdušene ovacije. Opereta je izredno zabavna in se bodo vsi od srca in do solz nasmejali. Vabimo vse, ki se hočejo nekaj ur razvedriti, da prihitijo v velikem številu k predstavi. Nabavite si vstopnice že v predprodaji v nedeljo dopoldne v pisarni Sokolskega doma. V nedeljo vsi v Sokolski dom na Vič! 223-n —lj Na s*nservatorijefcetn plesa v soboto 15. t m v Kazini boste občutili, da je ras prišla pomlad. Ne moramo vam povedati, koliko iznenađeni so vam pripravili na tem plesu; sami morate priti in verjemite: vse leto ga ne boste pozabili. Ali je kaj lepšega od plesa v pomladi? Ni, verjemite nam, da ni! Ob sladkih Straussovih melodijah boste pozabili na vse skrbi, ki vas mučijo iz dneva v dan. Začetek, katerega nikakor ne smete zamuditi, bo z zabavnim programom ob pol 9. zvečer. Kaj je v programu, pa je zaenkrat še njihova tajnost. Obleka za ta ples je večerna ali promenadna. 219-n —lj Spored Jutrišnjega koncerta v veliki Filharmonični dvorani. Koncert ima naslov Večer komorne glasbe, izvajali ga bodo: • koloratuma sopranistka Ksenija Kusej, violinist Albert Dermelj, čelist Bogomir Leskovi c, pianist Marijan Lipovšsk. 1) Schubert: Klavirski trio v g-duru, 2) Beetho\-en: Tri škotske pesmi za glas s spremijevanjem klavirskega tria. 3) Dvorak Sonat ina v g-duru za violino in klavir, 4) Torelli: Arija »Nade moje« za glas, violino in klavir. 5) Handel: Arija Tusnelde iz opere Arminio za glas in klavirski trio, 6) Mozart: Arija iz opere II re pastore, za glas, violončelo in klavir. 7) Dvorak: Dumki trio. Začetek koncerta bo točno ob 20. uri v veliki Filharmoničnl dvorani v petek 14. t. m. Fredprodaja v knjigami Glasbene Matice. —lj gola Glasbene Matice je začela danes z rednim poukom. —lj Društvo »Soča« — matica v Ljubljani zaključi v soboto 15. t. m. XIX. pre-dav. sezono s predavanjem našega rojaka in odličnega predavatelja g. dr. Branka Vrčona. Tema se glasi: »Elementi mednarodnega razvoja«. Predavatelj bo v pregledu sodobne mednarodne politike prikazal stvarne osnove in gibala mednarodnega razvoja z vidika interesov v poštev prihajajočih glavnih činiteljev tega razvoja. Predavanje bo zajeto z globljih vidikov. Predavatel j bo opozoril zlasti na stalnice v mednarodni politiki, ki so neodvisne od trenutnih valovanj te politike. Na ta zadnji družabni večer te sezone vabimo vse naše člane in prijatelje, da pridejo polnoštevilno ob pol 9. zvečer v salon k >Levu«. Vsem je prost vstop. 222—n —lj Sentjakobčani ponove v soboto 15. t. m. ob 20.15 zabavno komedijo »Pustolovščine dobrega vojaka Švejka« z g. Lav-ričem v naslovni vlogi. Igra je dosegla izreden r.speh in so jo Sentjakobčani doslej uprizorili sedemnajst k rat pri polni dvorani. V nedeljo 16. t. m. ob 20.15 se igra ponovi, toda le v primeru slabega vremena. Opozarjamo, da je to poslednja uprizoritev te komedije. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poseti predstavo. —lj Udruženje jugoslovenskih inž njer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana opozarja in vabi na 20. redni letni občni zbor, ki bo v soboto 15. aprila v društvenih prostorih na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine) z običajnim dnevnim redom 225-n —lj Dražba košnje na Barju, in sicer mestnih potov in stradonov bo 23. aprila ob 10. uri po maši v šoli na Barju. Dražba mestnih potov in stradonov v Rakovi jelši bo pa v gostilni Kosec na Opekarski cesti 23. aprila ob 13. uri popoldne. Košnja bo oddana za 5 let. 224-n —lj T~**r?aeno kolo. Izpred Zurmanove gostilne Ob Ljubljanici 21 je bilo oni dan ukradeno črno pleskano 900 dm vredno kolo znamke »Majestic« Stanku Strahu. —li Tatvine v mestu. Iz osebnega avtomobila, ki je stal pred kavarno »Evropo^ na Gosposvetski cesti, je neznan zlikovec ukradel Antonu Roglju 800 din DANES eb 16., 19. In 21. ari BENJAMIN GIGLI poje arije iz oper Traviata, Rigoletto. Don Carlos. Aida itd. KINO UNION — Tel. 22-21 — Prekrasen film o velikem glasbenem geniju Verdi NE ZAMUDITE ! vreden usnjat suknjič. — Lačen tat neznanega imena je včeraj smuknil v stanovanje Ane Dobnikarjeve na Poljanski cesti in ji ukradel v kuhinji kar iz lonca 2 kg suhe, šele napol kuhane svinjine ter pobegnil. — Posestnik Anton Sluga z Viča pa je prijavil, da mu je tat odnesel z vrta več mladih sadnih drevesc. Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik —lj Kolesa kradejo. Z dvorišča v Medvedovi ulici 25 je nekdo odpeljal 1250 din vredno moško, črno pleskano kolo, znamke »Fixor«, last Ludvika Hrženjaka. — Vidu Komotarju je bilo ukradeno izpred Martinčeve gostilne v Kosezah 1900 din vredno kolo znamke »Presto«. Ukradeno kolo, ki je bilo opremljeno z dinamo svetilko, je rdeče pleskano. — Z dvorišča Keržičeve gostilne v Šiški je nekdo odpeljal 800 din vredno kolo znamke »Ko-smos-Torpedo« Ivanu Skertu. Dalje je bilo ukradeno 500 din vredno kolo znamke »Siglern« Ivanu Martincu in sicer izpred Tonijeve gostilne v Rudniku. i - n m -m POMAGAJMO GRABITI PIVKOV SOKOLSKI DOM "'"tj NOV ^473 Z ZRAKOM hmmNI^^usr PUDER ZA LICE 1 Enajst laskajočih barv na ravnost iz Pariza, ki so primerne za vsako dnevno dobo. Vidite jih lahko skozi okence na bobniču škatlje. Finejši in laiji kakor kdaj prej. Z »zrakom je prevetren«. Edinstven nov vonj. Občuti se kakor živo. prešano cvetje z juga Francoske. Obdrži se na licu ves dan. ker je pomešan s *kremsko peno*- (po stopek je patentiranj. Popolnoma je -mat---. Ne daje bleska ne na dežju in vetru, in tudi ne pri potenju. Krasno novo pakiranje — velika Skatlja — najpopolnej vrednost, ki ste jo kedaj dobili za svoj denar. Nov puder Tokalon v škat-ljah po Din 12.— in 20.— J Prečno kupite lahko VIDITE PRAVO BARVO SKOZI OKENCE NA BOBNIČU SKATLJE pri*'- -vv-r ■ ZAHVALA Vsem. ki ste sočustvovali ob smrti naše preljube soproge, zlate mamice, sestre, tašče itd., gospe PAVLE dr, MATERJEVE roj. TOMŠIČ ter jo spremili na njeni zadnji poti. ji darovali vence in cvetja, nas pa tolažili, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo pa goep. primari ju dr. Otonu Bajcu, ki se je nesebično zavzel za blago pokojnico, čč. sestrama Petrini in Evgeniji za njuno samaritansko pomoč, ter g. prof. dr. I. Demšarju za poslednja tolažilo. Končno zahvalo ponovno vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 17. aprila 1939 ob 9. uri v župni cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, Vransko, dne 12. aprila 1939. Žalujoče rodbine: dr. MAVER, dr. GRACNBR, dr. TOMŠIČ in ostalo sorodstvo. ALI OGLASI '■seua 50 pai. Javek p»».-r-i>cj Premici izjave beseda Lan l.— da veli po#e Dej a pismene odgovore gieae matih Dgiasro ]c treba priložit oi&riiKo — Popustov za maic lgtaae ot ^iiznamo B>j»eda 50 par da veh posebe'. Najmanjši znesek 8 Dm MOŠKI, u upite na seksualni nevraste olji odnosno impotettd, i»»?:ad»iatni funkcij! spo'nlh zla* t depr*»s111 poskusite O K A S A 100 tank t im dio ki so jih mnogi idravniki prs* skusili 10 aa kot bormoaalu preparat odobreni. -\»&t 1 ja n io naravnost Poštnine ne zaračunavamo, LEKARNA MB> BOftMAN. Beograd, re razi je lir. 5. , izvozna paj|fca. Reg a br. 5732-1934 ftf fffffff' KIIŠUE L" NO ve;b'a;vw j! j 0 0 C ^ A CIK A SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din VSAKI OSEBI aJ| družini nudi stalen zaslužek »MARA« — Maribor, Oratnova 6, Celje, Slomškov trg t* — Pletilnlca — razpošlljalnica. 22/M. PEKOVSKEGA POMOČNIKA mladega, začenika, sprejmem takoj. Pekarna Oesnik Mihael, Hrastnik 99. 1271 FRIZERKO perfektno v železni in vodni ondulaciji in manikiranju — sprejmem. Nastop takoj ali po dogovoru. Gumilar, frizer, Murska Sobota. 1270 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Naimaniši znesek 8 Din ZA VSAKO DRUŽINO 0 NAJLEPŠA OBLAČILA Posebno moSke obleke, trenč-Uotl, krasno perilo itd. si nabavite najboljše in najceneje pri Ljubljana Sv. Petra cesta 14 VTLA nad 4 leta davka prosta, 4 soba, kopalnica, kuhinja, veranda, terasa, kleti, sadni vrt itd. — naprodaj za 240.000 din. Maribor, Metelkova 23. 1298 SOBE Beseda 50 par. davek posebej, NajmaniSi znesek 8 Din SOBO ODDAM boljšemu zakonskemu paru aM dvema gospodičnama za 1. maj. Naslov v upravi Slov. Naroda. 12T« CDVa^ leT 17 državne loterije 9fl£VIVIL prodala MENJALNICA REICHER & TURK GOSTILNA-KLET »ZVEZDA« Ima vsak četrtek ln petek raznovrstne morske ribe ter druga prvovrstna jedila. Kuhinja je pod vodstvom g. Jana Flale. Vsak dan na rmznjn peless JagaJeH— aH oasjak Za obila« oblak ae priporoda Marijan Auovfte Stran 4 Star. 84 Roparski morilec Jurij Zabukošek pred sodniki Lani 31. oktobra je ob Voglajni v čretu pri Celju umoril Ivanko Zakrafikovo — Zabukošek je bil že dvakrat obsojen na robijo Celje, 13. aprila Pred petčlanskim senatom celjskega okrožnega sodišča se je pričela davi raz- Erava proti 53-letnemu zlatarskemu in sli-ar&kermi pomočniku Juriju Za-bukosikii rz Žepine pri Ljubečni. ki je rojen v Dram-ljah in rudi tja pristojen. Jurij Zabukošek je obtožen, da je lani 31. oktobra zvečer ob Voglajni v Čreru pri Celju po zrelem preudarku usmrtil Ivanko Zakrajškovo s tem, da ji je s pletenim pasom zadrgniil in x roko stisnil vrat, kar je storil iz kori-»to'jubja zato, da se je polastil njenega denarja v gotovini nad 10.000 din, njene hranilne knjižice z naložbo 4.027 dim ter vse njene ženske obleke, perila in obutve. Poleg tega jc obtožen, da je lani 20. oktobra ukradel svojemu delodajalcu, zlatarskemu mojstru Mihi Korenu v Trbovljah, 800 din ▼redno moško suknjo. PRIHOD IZ FRANCIJE V DOMOVINO Jurij Zabukošek se je 1. 1909. izselil v Nemčijo. Tam je ostal do priče tka svetovne vojne, po vojni pa se je vrnil v Nemčijo in delal do L 1935 v Pforzheimu. Od tod je odpotoval v Francijo. Tam je delal dve leti v Strasbounju, potem pa na svojo roko kot slikar v Kolmanu. Ker pa ni imel ju gosi o venskega vizuma, so francoske upravne oblasti zahtevale od njega ureditev njegovih osebnih listin, zaradi česar je dopo-toval lani v februarju v Jugoslavijo, kjei pa baje ni dobil potnega lista za Francijo. V drugi po'ovici meseca marca je sprejel zlatar Miha Koren v Trbovljah Zabukoška v službo. Zabukošek je ostal pri njem do črede junija, v oktobru pa se je vrnil. Ko je 20 oktobra zopet odšel, je ukradel Korenu 800 din vreden moški plašč. IMOVITI »FRANCOZ« V ŽEPINI Lani poleti se je Zabukošek seznanil z ločeno posestnico Apokmijo Sovinčevo v 2epini pri Ljubečni v celjski okolici. Na-tvezel ji je, da je prispel iz Francije in da ima tam mnogo denarja. Objubil ji je. da bo spravil svoj denar iz Francije in jo rešil dolgov, nakar bosta spomladi 1939 odpotovala v Francijo, kjer se bosta civilno poročila. Ker pa Zabukošek, ki je potem več mesecev bival pri Sovinčevi, ni izpolnil svoje obljube slede denarne pomoči in tudi sam ni imel sredstev za preživljanje« je začela posta :at: Sovinčevo nejevoljna in je ob neki priliki izjavile Zabukoštku. da se ne pusti več imeti za norca in da lahko Zabukošek odide, če ne m:sii resno. Zabukošek je nato lani v drugI polovici oktobra odpotoval z zagotovilom, da se pw-lje v F ancijo in da bo prinesel denar ter pripravil vse potrebno za skupno potovanje obeh v Francijo. Dne 22. oktobra jd je brzo javil: »Drži vse. dokler ne pridem. Jurij Z ihi:'v(*"Vno pokopa iwe v Celju, našla ob poti na bregu Vogla j ne v Cre-tu ženski dežnik, tik ob Voglajni pa truplo neznane ženske. \ kateri so šele čez nekaj dni spoznali Ivanko Zakrajškovo. Zakrajškovo jc bil neznan z-lojinec zadavil in nato oropal. DRAMATIČNA IZSLEDITEV MORILCA M'/arski pomočnik Ivan <*:cnnč je bil že nekaj čas sumil, da v razmerju Jurija Zabukoška do Sovinčeve reka; on v redu. Ko je kmalu po umoru Zakraj;kove izvedel, da je prinese1 Zabukošek 31. oktobra zvečer, torej takoj po umoru, na dom Sovh> čeve nekaj ženske obleke in precej denarja, je bil prepričan, da je Zabukošek umoril Zakraj'.kovo. Obvestil je orožnike ▼ štorah. ki so zbrali potrebne podatke in začeli 6. novembra iskati Zabukoška. Dva dni po/neje so ga prijeli na domu Sovin-čeve in ga začeli zasliševati. Zabukošek je dajal zmedena pojasnila. Ko pa so mu pokazali sliko umorjene Zaligo pravde«, ki ima za njene cilje več sotrudnikov, samih Evropcev. Nemiri in zmede na Daljnem vzhodu pa njegovo delovanje ovirajo. Preden je postal budnisti- čni menih, je preživel nekaj mesecev na Cevlonu in zdaj misli, da bi bili tam idealni pogoji za njegovo »ligo pravde«. Na banketu pri Eskimih Neki polarni raziskovalec je na svojem predavanju v Montrealu opisoval banket Eskimov, ki ima v posebnih okolnostih nanj pristop tudi tujec. Preden začno jesti, se gostitelj opraviči, da bo gostija zelo skromna, kajti njegovo imetje je pičlo, sam je pa slab lovec itd. Ko prinese potem žena jed in jo postavi na sredo mize, odreže sama kos mesa. ga dobro obliŽe z jezikom, da bi na njem ne ostala niti kapljica maščobe, s katero bi si mogli zamazati ob eko. Prvi izmed gostov odgrizne potem kos in izroči ostanek svojemu sosedu Tako gre okrog mize. Ko zmanjka prvega kosa. odreže gospodinja drugi kos, ga zopet dobro obliže Ln tako gre banket naprej. Jed bi se ne bila tako slaba, če bi se ne ozirali na njo in na postrežbo, pač je pa slaba voda, izvirajoča iz raztopljenega snega. Posoda za kuhanje se pa po stari tradiciji pomije samo enkrat na leto. Zato dobe v nji kuhane jedi slan in zoprn okus. Eskimi jedo zelo mnogo. Ko je bil polarni raziskovalec že sit so bili Eskimi komaj za slo potolažili prvi občutek lakote. Ker bi bili globoko užaljeni, če bi ne hotel več jesti z njimi, preostane gostu samo en izhod, da namreč za mizo zaspi. Eskimi nikocar ne zbu-de, ker mislijo, da je njegova duša med spanjem na potovanju in da bi imelo nepričakovano prebujenje za njo usodne posledice. Po naziranju Eskimov je sestavljeno človeško bitje iz treh delov: iz telesa, duše in imena. Zato dajejo svojemu otroku vedno imena Ln ime umrlega sorodnika. MINERALOG — Kaj pa ste, gospod? — Mineralog, gospa. — Hm. tega bi pa nc bila mislila, da boste po tolikih letih šru-diranja izdelovali soda vico. ZAKAJ SE NE OŽENI? — Zakaj se pa ne oženiš, prijatelj? — Oženiti se zavoljo denarja me nc veseli, za ženitev iz veselja do zakonskega življenja pa mi manjka denarja. ZLATA RIBICA LN VODA — Križ božji Ančka, kaj vam nisem naročila nali ti ribici sveže vode. — Da, gospa, toda ona še stare ni popila. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega nepozabnega očeta, starega očeta In strica gospoda Ivana ma.ca na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in nam izrazili sožaJje najlepša hvala. Posebno zahvalo smo dolžni gosp. dr. Dereaniju iz Trebnjega ln gosp. župniku Mirnskemu za duhovno tolažbo, nadalje gasilcem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti najtoplejša hvala. Maše zadušnice se bodo brale v ponedeljek 17. aprila ob 7. uri na Mirni in 18. aprila torek pa v Ljubljani, v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 7. uri. MIRNA, LJUBLJANA, NOVOMESTO. Žalujoči otroci: IVANKA, MARIJA, ANGELA in IVAN ter ostalo sorodstvo V E 81 n I 10 il'lUllt'T: Tudi Verdi je tam. Skozi okno gleda in govori s pesnikom Cammaranom, ki je po njegovem libretu napisal »Bitko pri Legnanu«. Mladina prepeva in njeni vzkliki odmevajo po mestu. — Živio Verdi! . .. Vzklikajo in nosijo napise z Verdijevim imenom. Za vsako črko pa stoji pika. — Kaj pomeni ta V. E. R. D. L? — Kaj ne veš? Pod tvojim imenom vzklikajo kralju Vittoriu Emanuelu, kralju Italije. — Tako .. . Jaz pa mislim, da moja dela zaslužijo, da se vzklika živio, ne da bi se vmešavalo v to ime Vittoria Emanuela. Evo. kralj mi odnaša slavo — se nasmehne Verdi. Ko so v Rimu uprizorili »Bitko pri Legnanu«, je bilo to novo slavje. Samo Verdi je bil žalosten: Giuseppina Strepponi pri tem slavju ni sodelovala... A rekla je, da pride. Ah, nekdo trka. Pa menda vendar ni glasnik? Je: grof Arquati mu prinaša pismo, v katerem mu Giuseppina sporoča, da je odpotovala v Pariz ... Poslala mu je pismo. Množica vzklika pod oknom, zahteva Verdija. On bi bil pa zdaj najraje sam s svojo tugo... Zakaj ni prišla? Njenega pisma noče niti prečitati... Raztrga ga na drobne koščke in odzove se množici, ki ga je klicala... Stopi na balkon in se ji zahvali. Z balkona vrže koščke pisma, ki ga ni niti pre- čital.. . Padajo koščki pisma med ljudstvo, ki je že krenilo v boj za svojo svobodo. • * * Pariz 1850. Pred »Maison d'hor« se ustavi kočija. Izstopita Donizctti in Giuseppina. Tu je tudi Giuseppinina spremljevalka Yvonne. — Verdi je v Parizu ... zašepeče Yvonne. — Tako? — Da, listi poročajo, — pripomni spremljevalka. In Giuseppina vzame liste, da izve iz njih, da je prispel Verdi iz Londona v Pariz. On ve, da je v Parizu, pa je ni prišel niti obiskat. — Kaj slišim, za Verdija se zanimate? — se oglasi Donizetti. — Kaj ga ljubite? — Da... Zelo ga ljubim — odgovori Giuseppina tiho. — Ko bi ga le mogla videti. Na drugi strani restavracije »Maison d'hor« se odpro vrata in skozi nje vstopi — Verdi. Stopa hitro, da bi si poiskal mesto. Končno, evo ga, našel je mesto v kotu. Toda Giuseppina ga je opazila: odhiti mu naproti in ga objame. — Ah, kako srečna sem. da si tu. — Prosim... samo premaguj se, kaj ne vidiš, da naju vsi opazujejo. — Kaj mi to mar? — odgovori Giuseppina. — Jaz sem srečna, da si tu in kar naj vsi vidijo, da sem srečna — pravi in objame Verdija. — Zdaj, ko sta srečna, vaju zapuščam — se oglasi Donizetti. — Imenitno, Donizetti. Ce pa že odhajate, bo- dite tako prijazni in vzemite s seboj še Yvonno___ — Rad bi bil sam z Giuseppino. In ko sta ostala sama, je jel Verdi pripovedovati o Londonu. Uspehov ni bilo mnogo, povabljen je bil na obed h kralju, neprestano je imel okrog sebe lorde. — Ali si bil žalosten, ker uspeh ni bil popoln? — Nisem imel časa. Pobegnil sem bil, a zdaj želim, da se vrnem na kmete. — Sam? Brez mene? — Brez tebe! — Kaj me ne ljubiš več? — Ne bila bi me smela zapustiti. — Da, bila sem neumna, priznam.. — Neumna, tega ne morem trditi. Ženska si. In sicer najprej Marellijeva žena — Imam pogodbo z Opero. Ce želiš, jo razde-rem. — Cemu? Komu so potrebne te žrtve? — Kje stanuješ? — V rue des Petits Champs 24. — A danes, kaj misliš početi? — Sestanek imam. —Z žensko? — Ne. — Z moškim? — Kaj še... Sestanem se s pesnikom Viktorjem Hugo jem v zadevi njegovega »Roi s'amuse«. Iz tega nastane »Rigoletto« ... Po glavi mi buči pravi orkan in nekega dne, ko bo nebo jasnejše kakor danes, ga boš slišala — pravi Verdi in odi- de. Giuseppina pa ne bodi lena brž v kočijo in hajdi v rue des Petits Champs 24. — Ali stanuje tu Verdi? Jaz sem namreč njegova žena. In ker ni vedel, da sem že najela stanovanje, ga je on najel tu. Evo, prosim vas za odškodnino — pravi in pomoli gospodinji dva cekina. — In kadar pride, mu izročite prosim tole pisemce — pravi in sede, da napiše: »Ta čas, ko si bil pri Viktorju Hugou, se je zamenjalo stanovanje. Tvoja prtljaga in tvoja nova sreča sta v rue Rivoli 123. Pripravlja se prtljaga, Giuseppina pa hiti nazaj v novo stanovanje. V sredini je Verdijeva prtljaga in ta čas, ko ona prepeva, nekdo potrka. Vstopi Verdi. Ves je v svečanem razpoloženju, toda iznenadi ga pesem. Giuseppina takoj preneha in vsa radostna mu skoči naproti. Toda Verdi drži roke na hrbtu. —Kako, mar ne sprejemaš mojega objema? Kaj se je zgodilo? — Hm ... zamrmra Verdi ... Mislil sem, da te najdem samo. — Kaj, mar sem v družbi? — Kako da nisi. Evo, z Donizettijem Prepevaš njegovo »Favorito«. Zapustil sem te samo, zdaj pa... — Nič zdaj... ga prekine Giuseppina... Našel si me tako, kakršna sem te zapustila: zaljubljeno do ušes vate. Ali hočeš vedeti, kaj mislim zdajle storiti? Evo, glej... Vzame pogodbo z opero in jo raztrga. — Prisegam ti, da te ljubim. Urejuje Josip 7rtipanfift — Za »Narodno tiskarno« Fran Jena — 7* opravo in inaeratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani