m. strnila uirm UILbh. tr att t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 mm visine 1 K, od 30 nJm višine dalje Icupajsld in uradni odati l m/m K , notice, poslano, preklid, Izjave in reklame 1 mlm K >—. Poroke, zaroke SO K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 7-—. Prt večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. UpnvBiatro »Slov. Naroda'1 t« „Jfaroaaa Tlakama*' ulica si. 3, pritlično. — Teleloo al. 904. v fc|aftl|aat »o poeti i v Uaoaoaeatvoi celoletno......K 240*— polletno........,120-— 3 mesečno 60*— ......20 — »vosakl Karo«' v J»fe«ia*f|li ceioteteo napet] plačan . K 1S0- polletno. . . 00-— 3 mesečno......„ 45*— t ...... 15 - Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na >>oslje»o v prvič naro'-tmo veJnu po nakaznici. Na sama pis nen^ naročili rirez noshtve h*»r tek!« Takrat šele so sedli tudi ostali častniki VVenigar je strmel. »Pred dvema mesecema,« je dejal po pre-molku, »sem imel za goste tri avstrijske častnike .. .« »Bili ste Jih veselejšl nego nas..., verjamem!« se je zasmejal Murat. »Zal, nisem bil. Prav to pa sem hotel povedati,« Je rekel župnik. »Vaši rojaki?« je vprašal general ter se izognil vprašanju, kaj Je vzbujalo župnikovo nevolja »Nemci! žalosten sem Jfh bil!« VVenigar se Je zamislil in še danes ga Je bolelo srce, ko se Je spomnil, kako so prezirali vse njegove običaje In ga žalili v najsvetejših čuvstvih. Vendar Je molčal, saj napram sovražnikom ni hotel grajati, vojaštva lastne drŽave. - Družim le molčala. Tiho in naglo so rož-Uale žlice. Cež neka! časa pa Je dejal general: Ko sem bfl v Bustide - Fronti ere pri Ca-horsu Se natakar.v gostilni svojega očeta, sem imel vsako dopoldne mnogo časa. Da ml ni bilo dblgčas, sem marljivo čital. In takrat sem se seznanil z novelami Italijana Boccaccia ter se mu čudil, da slika Nemce dosledno najnesimpa-tičnejše. V nek! n***ovi noveli *»VoWeW> Nemca toB mino bi hladno, kako* bi Meneč sploh ne btl človek. Tudi Dante govori o Nemčiji vedno le kakor o deželi požeruhov in sirove-žev, Burton in Shakespeare pa ne imenujeta Nemcev nikdar drugače kakor narod pijancev .. . Da, tudi prevod neke nemške drame sem čital. Ime avtorja sem že pozabil. Menda je bilo preneznatno. Toda zapomnil sem si stavek: »Nemci imajo prav vse lastnosti za osvojitev nebes, a nir! ene za osvojitev sveta.'« Častniki in Wenigar so se zasmejali, Murat pa je naglo dostavil: »Povedal sem le, kar sem čital. Vsi ti avtorji pa niso bili Francozi!« Tako Je prišla v družbo naglo dobra volja In župniku Je bilo, kakor da ima okoli sebe same dobre znance. Častniki so govorili po svoH gibčni in temperamentni naravi lehko ln zabavno. Nagle misli so se kresale kakor bliski ln marsikaj je bilo sijajneje rečeno nego globoko premišljeno, duhoviteje izrogano nego iz dna duše in globokega prepričanja izčrpano. Tako se njih razgovor ni kretal samo okoli ene misli, nego se Je motal v hitrih prehodih in hipnih skokih med šalo In smehom, ne brez grizljivosti in niti brez frivolnosti, ki pa je bila diskretna in delikatna. »Vse mi Je razumljivo, toda usmrčenja kralja in kraljice moje srce ne more pojmiti... oprostite!« Je dejal župnik, ko so omenili tudi strahote francoske revolucije. »Srce Je sploh najslabši filozof, prečastiti,« ga Je smehljaje zavrnil Murat. »V Avstriji marsičesa ne morete razumeti, ker vam razum namenoma zasenčujejo z lažmi, ker vas terorizirajo ali pa apelirajo le na vaše Čuvstvo. Ce bi vam pa povedali vselej čisto istino, bi nas razumeli izlahka in se z nami zlagali.« »Katoliško načelo Je: kralji so nam postavljeni od Boga in le po njegovi volji!« Je , odvrnil VVenigar. »Njim moramo biti pokorni in zvesti, čeprav nam delajo krivico.« »Tudi Neron, Kaligula, Galba, Karakala in drugi so bili od Boga?« je vprašal častnik. Ali mislite, da so ti vršili svoja zverstva tudt po božji volji?« »Božja volja Je bila, da so rodoljubi 'te beštije ubili in rešili državo njih steklega kgtro* loštva!« je dejal tovariš. »Temne, nerazumljive so božje jpofc, tn le Bog ve, čemu ln zakaj Je poslal človeštvu tudi take vladarje,« je ugovarjal župnik. »Od Boga je vse na zemlji in po njegovi volji žive škorpijoni In modrasi, slavci in ovce* tigri in arabski konji,« Je dejal Murat »Bofla volja pa Je in človeštvu le v korist, ako škorpijone, gade in zverjad pobijamo in satkamo.« »Gotovo!« -? _ »Od Boga so rojeni kralji, a tU bfega Boga so ustvarjeni tudi narodi,« Je nadaljeval Murat. »Kadar nastane med kralji ln nflh narodi konflikt, pa Je gotovo božja volje, 'dti zmaga narod, ki Je na zemlji najvišji suveren. Ali dovolite, da vam pojasnim vzroke hi Mate, ki so rodile in morale roditi mio revoJactto in ki so po vsej pravici pognale Lodovfca XVI. na Šalot?« 21 Hmnmfil 2« stran. letos 20 prosilcev, ker nimamo radostnih prostorov. Člankarju je tuli znano, da zavod letos še nI kompleten in da prirastejo prihodnje šolsko leto še zadnji letniki obeh višjih obrtnih šoL delovodskih šol in stavbne rokodelske šole. skupaj 5 novih razredov, če računamo naiskromneje. bode znašal prirastek vsaj 100 učencev in število frekventan tov bode v prihodnjem letu avtomatično narastao na 600. G. dekan kratkomalo zataji 300 učencev in potem operira s tem, že za letos napačnim številom, kakor z gotovim dejstvom za bodočnost To nepravo število 300 mu je podlaga za dimenzioniranje šolskih prostorov, to se pravi, državna obrtna šola bi za dolgo vrsto let nikdar ne mogla sprejeti več kakor okroglo j300 učencev, ustvaril bi se »numerus clausus« in vsako povečanje, vsak Razvoj, ki ga zahteva napredek časa, bi bil nemogoč, izključen. Vsi razum-iii krogi, v prvi vrsti šolska oblast, priporočajo ob pričetku šolskega leta, naj mladina ne dere na srednje ~ole, temveč naj se vpisuje v obrtna čilišča. Pri nas pa naj bi to prizna-o načelo ukinili in številnim mladim ljudem vzeli možnost, vpisati se v obrtno šolo zato, ker je g. dekan, kot izboren poznavatelj obrtnega šolstva in potreb obrtnega stanu, ex kathe-dra fiksiral število učencev vsaj za bližnjo bodočnost s 300! Pristaviti moram, da g. profesor v svojem dopisu na ravnateljstvo •drž. obrtne šole našteje še 350 učencev. V javnosti je to število tedaj Še fedatno znižal . . . Drugo temeljno napako ie napravil g. dekan s tem. da projektira ;eno novo. s prezidanjem pridobljeno učilnico sredi oddelka: Ženska obrtna šola. Ta odelek je po predpisih in iz samoobs0)i umljivih vzrokov ločen od oddelka za moške učence. Ker ima ženska obrtna šola zase za-Sdostno število učnih sob, bi mogla nova učilnica služiti samo učencem. Da pa ni mogoče sredi ženskega oddelka nastaniti moški razred, temu bode — ne glede na obstoječe predpise — pritrdil vr.ak razumen človek. Predlogu g. dekana ne more ugoditi nobena šolska oblast, a Če bi se to vendar le zgodilo, bi morala iz mo-raličnih ozirov poseči vmes končno «—; policija. G. dekan torej ni vedel, kaj predlaga ali pa ie mnenja, da temeljne zahteve vzgoje ne veljajo za obrtno šolstvo. Tretja napaka se je pripetila g. Člankarju pri štetju razpoložljivih Šolskih sob, v katerih se lahko nastani kak posamezni razred. Tako šteje Jlzikalično in kemično učilnico za razredno sobo; tudi šolsko biblioteko Uvrsti med razredne učilnice. Da je treba za fizikalični in kemični pouk posebne učilnice na zavodu, kjer se poučuje samo fizike v vseh razredih 29 ur na teden, o tem je prepričan vsak, kdor pozna dotični pouk. V !teh specijalnih učilnicah, opremljenih z vsemi modernimi pripravami (eksperimentima miza s plinom, vo-Jdo in električnim tokom, z električnimi upori, kemijsko pečjo itd.), se stekajo vsi razredi, v katerih se predava fizika in kemija in nikakor ni mogoče, namestiti v njih kak specijalni razred. Kaj bi n. pr. rekel učiteljski zbor realke ali gimnazije, ko bi kdo predlagal, naj se opuste dotične učilnice? G. dekan koraka brezobzirno čez take stvari in z eno potezo odreka upravičenost naprav, ki jih ima vsaka srednja šola. osobito pa vsaka državna obrtna šola. Istotako odreka obrtni šoli pravico in potrebo do posebne sobe za knjižnico. Biblioteka ima na obrtnih šolah širši pomen, kakor na drugih učiliščfh. Namenjena namreč ni sa- ,slovenski narod«, dne 24. junija 1920. štev. 141. mo. profesorjem in učenemu več splošno tudi obrtnemu in strijskemu občinstvu. Vanjo hodi obrtnik in interesent da študira strokovne knjige in predloge, da si išče motivov za svoje načrte In zbira podatke za nameravano delo ali naročila. Po mnenju g. dekana je to vse nepotrebna Knjižnica zanj kratkomalo ne eksistira in šteje jo med razredne učne sobe. Njegovo stališče se daje razlagati samo s tem. da nima nikakega znanja glavnih nalog obrtnega šolstva! Četrta pomota se je pripetila člankarju tudi še pri nadaljnem naštevanju sob, kjer trdi da zadošča za oba višja razreda strojne in elektrotehnične delovodske šole samo ena učilnica, češ učenci teh razredov imajo tudi pouk v delavnici in zato se pri pouku lahko »menjavajo« v eni in isti sobi. — Učenci teh oddelkov imajo na teden po 44 učnih ur; med temi je samo 9 ur delavnice, 35 ur pa odpade na teoretični pouk. Dva razreda imata torej 70 teoretičnih tedenskih ur. Kako naj se ta pouk vrši v eni sami učni sobi, in kako naj se učenci v tej sobi izmenjavajo, je meni, ki sem star šolski praktik, povsem nerazumljivo. Bil bi g. dekanu zelo hvaležen, ko bi mi razložil, kako bi se to izvršilo. Boba se pa. da bi tudi celokupna tehnika ne mogla razreettt zastavice I Peto pomoto, ki is vira istotako iz nepoznavanja učnih načrtov, sev greši člankar prt oddelku za lasno ia kameno kiparstva Na tem oddelku poučuje, kakor on trdi. samo en profesor, torej zadošča za vse tri letnike kiparske šole samo delavnica; učnih sob za dotične učence sploh ni treba. Tu je g. dekan v številkah zopet nezanesljiv. Na kiparskem oddelku ne poučuje namreč en sam profesjr. temveč 7 profesorjev in učiteljev. Učenci imajo v vsakem letniku po 48 tedenskih ur pouka; od teh ur odpade na razred povprečno 22 tedenskih ur za teoretične predmete (slovenščina, srbo - hrvaščina, nemščina, računstvo, knjigovodstvo, zgodovina plastike, anatomija, risanje itd.) Ker ne moremo učencev poučevati na dvorišču ali na hodnikih, je menda jasno, da je za vsak razred potrebna posebna učilnica. G. dekan seveda tega ne uvideva In odreka kiparskemu oddelku kratkomalo vsako učilnico. Da se navajajo tudi tu napačni podatki, se z ozirom na zgoraj navedeno ne morem več čuditL ,Mnilra4 In .Ksenija4. Menda: ni Slovenca, ki je študiral na Dunaju, da se ne bi spominjal s posebnim veseljem svojih dijaških let Dasi se je večkrat vila kača v žepu tudi v onih blaženih časih, ko je goldina? zadostoval za zajterk, kosilo in večerjo, a je še preostalo nekaj drobiža, — smo si znali od Časa do časa privoščiti tudi duševnega užitka, kakršnega je nudilo le veliko svetovno mesto. Pač ne vsi, |a vendarle mnogi smo dostojno cenili, kar so nam podajala gledališča In koncerti. Vsaj meni se je godilo, kar pripovedujejo o levu, — da za-vrača drugo hrano, ako le okusil meso. Ko sem spoznal gledišča in koncerte, ml nI bila mar nobena rdruga zabava, — brigal se nisem ne fca ljudske pevce, ne za varieteje, katere so baš na Dunaju tako radi pohajali gostje iz »province«. Predvsem pa ml je bila priljubljena opera. Ondi na Olimpu, v ■gnječi za umetnost in umetnike navdušene mladine, sem se naslajal ob petju In glasbi, In koliko večerij sem Irtvoval, ker sem si raje nego telesni privoščil duševni užitek. Kako in letel da H Judi nša Oaavfr nespoStllluost! Deželna vlada je sestavila za sprejem prestolonaslednika - regenta na Slovenskem program, ki v mnogih značajnih podrobnostih kaže tendenco eksploatirati vladarjev poset v strankarske svrhe. Nismo hoteli motiti občega radostnega razpoloženja, v katerem pričakuje slovenski del našega naroda po tisočletnem rob-stvu svojega prvega vladarja »po volji naroda« in zadovoljni bodo stali mnogi borci za vzvišeno idejo narodnega in državnega jedinstva v ozadju videč razliko med danes in pred petimi, desetimi letL Po slavnostnih dneh si bodemo dovolili tudi mi eno in drugo kritično besedo in prilika se nam bo nudila, da razbistrimo marsikatero zagonetno metodo. 2e danes pa ne moremo zamol-čati, izvestnih pojavov nepažnje in pomanjkanja udane lojalnosti napram prevzvišeni osebi našega vladarja. V prvi vrsti stoji fakt, da je klerikalna stranka iz golega partizanstva onemogočila sporazumno rešitev vprašanja slovenske pokrajinske vlade. Mi vemo, da je bila regentova naj-iskrenejša želja, da se to vprašanje uredi še pred njegovim prihodom. Klerikalni voditelji so prešli preko te želje na dnevni red .ker jim je bil interes stranke višji nego Interes države in naroda. Ta akt nespoštljivo-sti napram vladarju se žal ne da več popraviti. Mi ga beležimo kot karakterističen pojav izražajoč iskreno željo in prošnjo na našo javnost da odloži razpravo o njem na poznejši čas. Kar se samega aranžmaja re-gentovega poseta tiče pa moramo glasno protestirati proti poskusu, rehabilitirati nacijotialno popolnoma in za vedno kompromitirane klerikalne osebe s tem. da se jim odkaže odlična vloga pred regentom. Najhujši tak slučaj se pripravlja v Mariboru. Tamkajšnji škof Napotnik je znan Habsburgovec in je bil od nekdaj zaklet sovražnik našega narodnega osvobojenja. Mi vemo. da je preganjal celo nedolžno majniško deklaracijo in da mu je državna oblast še leta 1919. morala konfiscirati jokavo brošuro o Habsburžanih. Klerikalna stranka odnosno po meni volji g. dr. Brejc ie sedaj določila, da naj ta škof pozdravi Nj. kralj. Visočanstvo v imenu naših obmejnih Slovencev v mariborskem Narodnem domu, v tistem Narodnem domu, katerega praga Napotnik še nI nikdar prestop!!! Mariborska kulturna društva so včeraj dvignila oster protest proti tej nameri, ki je istočasno žaljiva za vladarja in za ves slovenski del našega naroda. Mi se temu protestu pridružujemo in zahtevamo, da se ta akt nespoštlfivosti napram Nj. kralj. Vi-sočanstvu pravočasno prepreči. Pismo Iz Prage. V Pragi, sredi junija. V našem kulturnem življenju se je te dni srečala velika žalost z velikim veseljem, žalost nad smrtjo našega velikega igralca mojstra Ed. V o j a n a in radost nad srečno doseženim 85. letom našega najstarejšega pisatelja A d. He y d u k a. V o j a n je bil čarovnik češkega jezika, soustvaritelj češkega jezika, ki se danes govori na odru, bil je ustvaritelj moderne češke dramatične umetnosti. Njegova igra je napravila na gledalca nepozabljiv vtisk, pa bodi to v kaki pristno češki vlogi a]i pa v preloženem dramatičnem delu. S svojo trdno voljo je premagal vse težave starosti in bohehnosti ter se vzpenjal neprestano vise proti vzvišenemu cilju svoje umetnosti. Padel je kot vojak v boju, vztrajajoč do zadnejga trenutka na svojem mestu... Ves narod žaluje za njim in njegov pogreb je bila mani- festacija naroda, ki se je je udeležil predsednik republike kakor tudi navadni meščan. Kakor pa smo vsi žalovali ob smrti Vojanovi, tako smo se iz srca radovali dne 5 t m. rojstnega dneva Hevdu-kovega, ki ga je obhajal ta »slavik pootavskic na svojem domu v južno-češkem >mestu v gozdih« Pisku. Cvet našega naroda je dospel ta dan k staremu pisatelju, ki si je kljub svoji visoki starosti ohranil vso svojo svežost. Narod mu je izrazil svoje počaftčenje in svojo zahvalo za krasna dela lirike in za ponosne speve iz narodne povest-rJce, s katerimi ga je probujal in klical, da naj se spoimnja idealnih stremljenj po združenju Češke s Slovaško. To je na večer svojega življenja v resnici doživel. Osebno mu je ta dan čestital tudi predsednik republike Masarvk. nadalje člani vlade, zastopniki raznih — T i na si kmalu ustvarila pozorišče, ki bi nudilo rojakom vsaj nekoliko temu sličnega užitka. Takrat Še nisem mogel vedeti, da se ta želja uresniči v razmerno kratkem času. Sklenil pa sem, da po svojih skromnih močeh pripomorem do tega. In ker sem se bavil tudi z dramo in študiral nje tehniko, so me zanimali operni teksti kot dramatična dela. spoznaval sem njih vrline in napake ter njih uporabnost in dostikrat tudi usodnost za glasbo. Menil sem, da bi bilo treba na bodoči slovenski oder spraviti ne le priznana dela raznih uglednih glasbenikov tujih narodnosti, temveč predvsem nuditi priliko slovenskim glasbenikom. Naši komponisti naj bi stvarjali dela na podlagi Izvirnih slovenskih libretov, ki M svojo snov zajemala lz slovenskega naroda. Izmed slovenskih sujetov pa se ml v svrho opernega besedila nI zdel nobeden tako primeren ln efekten, kakor dr. J. Sketova povest »Mifclova Zala«. Da se nisem motil, to ml priča, da je dramatizacija tega dela (ki ml Je, žal, ostala do danes neznana) mnogo let pozneje dosegla na nekaterih slovenskih odrih najlepše uspehe. S prof. dr. Sketom iem ss le jpsebuo MBtaniL ondifi M osemdesetih let prošlega veka par dni v Celovcu. Pisal sem mu tedaj o svojem namenu ter ga prosil dovoljenja, da uporabim njegovo delo za operni tekst na kar je on takoj radovoljno pristal. In tako sem se prav z unemo in ljubeznijo lotil dela. Nisem si prikrival težkoč in nedostatkov, vender sem upal, da bi bilo uprav uporabljivo, kadar se še končno pregleda in eventualno predela. Ravno tedaj se Je otvorilo v Ljubljani novozgrajeno deželno gledališče, Slovenci so v nJem zagospodarili v večji meri, nego preje, dasl so še morali deliti ga z Nemci, a bila Je venderle slovenski drami In operi zagotovljena možnost razvoja In obstanka. Pojavila se Je Ipavčeva spevoigra »Teharski plemiči« to za njo Parmova »Urh, grof Celjski«, — obedve na Isto Puntkovo besedila To Je bil Jasen dokaz, kako zelo pogrešalo slovenski komponisti primernih besedil — ln zato sem se osmelil ter ponudil Parmi svoje besedilo. Odgovor, Id sem ga prelet, le bil selo zadovoljiv. Parma ie spoznal snov za zelo primemo In efektno — rasun zadnjega dejanja, U al ppv ugalala, Imel J* I* fruštev, korporacij. pisatelji L dr. Po-sefaao prisrčno je bil sprejet pozdrav, ki ga Je pisatelju prinesel dr. w i g a -1 e kot zastopnik jugoslovanskega poslanika Hribarja Primerjal 1» «*» škegs pisatelja Hajduka hajdukom, ta-gasleveoslcta junakom, ter želei češkomu asrofla, da bi se mu rodili sani hajduki duha ia dela. Praga še pričenja tiveti ono krasno ia nemirno življenje, katero vedno izzove bližajoči 86 sokolski zlet 2e Je pozdravila 2. t. m. v svoji sredi s radostjo In navdušenjem ravno svoje najbolj oddaljene goste, ki so prišji n« zlet, sestre in brate Sokole iz Ameriko. Z včerajšnjim dnevom pa smo vstopili v predzletni čas. Prvič so se včeraj odprla vrata sletišča na Letni in razvila se je tam krasna slika sokolske vzgoje, takozvana olimpijada mladine, ki Je pri svojih vajah sijajno dokazala svojo disciplino la lsvajbanoet Z naravnost sijajnim uspehom Jo tu telovadilo 13.100 otrok in dijakov ter dokazalo s vsem svojim nastopom svojo veliko tjabesen do sokolstva. Gledaleev je htio pri tej telovadbi kakih 70400. Menjavalo se je ta dijažtvo ljudskih šol s prostimi vajami, plesi to igrami z dijaki meščanskih šol ki so telovadili že aa orodju. V prostih vajah se Je posebno odlikovala srednješolska mladina. Spored se je končal s skupnim nastopom srednjih Sol na orodju in z igrami. Za svoj krasni nastop so bili telovadci odlikovani s dolgotrajnim ploskanjem gledaloev. Nobenega dvoma ni, da bodo imeli pokazati podobne uspehe tudi ostali predi letni dnevi. _"_ j. k. a Telefonska In brzoiauna poročila. PRED KONCEM ITALIJANSKEGA GOSPODSTVA V LIBIJI. Trst, 22. junija. »Lavoratore« poroča iz Rima: V Tripolitaniji je položaj vedno težji. Vsa pokrajina Garian se je osvobodila italijanskega vojaštva. Poglavar Coobar je dal zažgati italijanski glavni stan in proglasil neodvisnost cele pokrajine. Tragičen vojaški izprehod v Libijo, ki nas je stal toliko krvi in toliko milijard, se bliža koncu in mi imamo le še par ped! libijskega obrežja. Komaj da še držimo oazo Tripolis in kako drugo točko na obrežju, ki pa nimajo več zveze s Tripolisom. Rim, 22. junija. Socialistično časopisje v vsej Italiji priobčuje poziv na delavstvo, naj bo pripravljeno na vse in naj onemogoči novo vojaško intervencijo v Albaniji In Libiji. KRUŠNE CENE V ITALIJI. Rim, 22. junija. Zakladni minister Meda bo z ozirom na državne finance predložil v zbornici predlog za povišanje cene pri kruhu. Cene bodo dvojne. Ubožni sloji bodo dobivali kruh po znižani ceni, dočim bodo morali bogatejši plačevati davek na krušne izkaznice. NITO V SVICL Rim, 22. junija. Bivši italijanski ministrski predsednik Nltti je odpotoval v Lausanne. Ž njim je odpotoval v Švico tudi bivši justični minister Falcioni. PREDELSKA ŽELEZNICA Trst, 21. jun. Iz Rima se poroča, da se uradi ravnateljstva italijanskih državnih" železnic z veliko vnemo bavijo z proučevanjem vprašanja zgradbe železnice Trst - Trbiž. Proučujejo se predvsem goropisne razmere, in tako je stopilo sedaj v ospredje vprašanje, ali naj bi se obdržal še nadalje za to zvezo del stare proge po Soški dolini med Gorico in Sv. Lucijo, ali ne. Ta del proge teče po zelo goratem ozemlju in ima tudi ovinke s prekratkim po-lumerom, kar tvori znatno oviro razširjenju proge v dvotirno in pa pospešen ju obrata. Če se obdrži ta del proge, pravijo ,se bo moral popolnoma pregraditi, kar bi povzročilo ogromne stroške. Obenem z glavno progo Trst - Trbiž se nameravajo zgraditi še nekatere postranske proge, ki bi vezale Trst s zaledjem. Avstrija je v smislu saintger-mainske pogodbe že izročila Italiji prejšnje načrte za zgradbo predel-ske železnice, toda ti načrti ne pomagajo dosti, ker so bili napravljeni z namenom, da bi se ta proga čim ožje zvezala z ostalo avstrijsko železniško mrežo, dočim pa je na- semtertja še kake pomisleke in želje, kar Je bilo povsem naravno in umevno. Saj sem vedel, da je celo najznamenitejši francoski libretist Scribe svoja besedila po željah in intencijah skladateljev predelaval ter* sporazumno ž njimi šele podajal njifi končno obliko. — Pričela se je korespondenca in ko sem prišel poleti v Ljubljano, sem se dvignil peš čez hribe proti Litiji, da posetim ln osobno spoznam našega komponista. Sprejel me je prav prilazno In pogovarjala sva se o marsičem. Tedaj ml ie razodel neko svojo srčno 2eUo. Bil Je ravno čas največjega triumfa mlade Italijanske opere. Mascagni si je s svojo »Ca-valleria rusticana« zmagoslavno osvojil vse operne odre, — sam sem bil priča nenavadnega entuziazma, s katerim Je bilo na Dunaju sprejeto to delo. In oglašali so se za nJim razni epigoni. Imeli zvečine niso sreče, danes so vsi pozabljeni, z Jedino Izjemo Leoncavalla, čegar »Bajazzo« še tekmuje z Mascagnl-ievim delom. Kaj čuda, da Je želel tudi Parma napisati Jednodelanko! A Imel nI besedila. Pač pa le gojil idejo, snov. kl bi bila za besedilo uporabna: pripovedoval ml le nakratko o tel snovi ln ker fe.Mia tudi —# všeč, obljuba sem muT da mm men italijanske uprave, da bi ta železnica tvorila direktno zvezo med italijanskimi železnicami ln onimi v zasedenem ozemlju. Avstrijski načrt naj bi bil rabil tudi v veliki meri strategiškim namenom, dočim naj bi pa sedaj, kakor pravijo, predel-ska železnica služila le gospodarskim smotrom. Ravnateljstvo italijanskih državnih železnic upa, da se dokončajo proučavanja v pac mesecih. ITALIJANSKO - ČRNOGORSKI KOMITE. LDU. Beograd, 22. julija, »Progres« doznava iz Rima, da se tamkaj reorganizuje italijansko - črnogorski komite. Ker se je dosedanja akcija pokazala kot nezadostna, so izpre-menili glavno upravo in dali na raz* polago nova denarna sredstva. KONFERENCE V PARIZU IN BRUSLJU. LDU. Boulogne. 22. junija, (Dun. kor. urad.) Konferenca je danes končala svoje dela Komunike o pogajanjih vdi, da so se iznova posvetovali o vprašanju nemške odškodnine in njene razdelitve med zaveznike. Sklenili so, da se sestanejo v Parizu francoski, angleški, italijanski. belgiK ski in jugoslovenskl strokovnjaki, da predlože na podlagi gotovih smernic skupne predloge. TI predlogi se bodo izročili bruseljski konferenci, ki bo & julija. Nadalje se Je konferenca bavila z razorožitvijo. Bruseljska konferenca se bo bavila z vprašanjem glede neizvršitve določb o dobavi premoga. Končno so določili, da se bodo v Londonu z ruskimi delegati zapo četa pogajanja nadaljevala, pri čemer ni govora o priznanja sovjetske politike. NA POTU V CARIGRAD. — KONFERENCA V SPAA. LDU. Boulogne, 22. junija. (Dun. Kor. urad. — Havas.) Posebni poročevalec doznava: Zavezniki so sklenili predlagati mednarodni finančni konferenci v Bruslju v svrho mobiliziranja nemškega dolga razpis mednarodnega posojila, ki bi bil krit t nemškimi dohodki in čigar titre bi ostale nemška lastnina, a bi za sedaj bile v rokah zaveznikov. Ako bi Nemčija glede izvedbe mirovne pogodbe kazala upornost, bi se mogle izdati prisilne odredbe, celo zasedba. Zavezniki so odločeni Izvesti razorožitev Nemčije z vso strogostio. Uničenje voj.materijala se bo pospešilo. Na prigovarjanje Venizelosa bo Grv čija svoje čete, ki se nahajajo v Smlr-ni postavila proti turškim nacionalistom in jim zaprla pot Angleži bodo svoje čete ojačilL Angleško brodovje se nahaja že na potu proti Carigradu. Končno so odposlanci velesil sklenili, da jih bodo zastopal! v Berlinu poslaniki. Konferenca v Spal se po njej napišem besedilo — ln tako je bila spočeta ideja o novi slovenski operi »Kseniji«. Ker sem se hotel Izogniti kakemu nasprotovanju iz duhovniških krogov, sem si moral za pozorišče izbrati pravoslavni samostan. Bival sem po tem obisku teden dni na Bledu, ondi izdelal v velikih potezah dramo ter v nekaterih partijah tudi že popolno besedilo, v drugih sem to dovršil, vrnlvšl se na Dunaj. Skladatelj je prišel kot obično vsako leto, v oktobru za nekaj časa na Dunaj, tu sva se par-krat sešla in konferirala še o neka« terlh podrobnostih, obiskala sva pravoslavno bogoslužje, ker je hotel kolikor toliko spoznati In proučiti njegov značaj in nJega cerkveno glasbo. Tako Je bil uresničen moj sen, — ne sicer z »Almiro« (kakofl sem krstil libreto po Sketovi povesti), temveč s »Ksenijo«, t njo naj bi prišla na slovenski oder tudi glede teksta Izvirna slovenska opera. Zame (llbretfsta) Je bil sicer velik razloček. »Almlro« sem pisal Iz lastnega nagiba, z ljubeznijo ln navdušenjem, — »Ksenijo« vsled uslužno-stl, priznati moram, brez pravega zanosa in vsed tega prav hladnokrvno In prevdarno. Dr, 100*0. 141. štev. .8UOVENSK1 NAKOD-, dne 24. junija 192U 3. atraOr bo vršila, kakor določano, dne 5. julija. KAJ DOBI BELGIJA. LDU. Pariz, 22. junija. (Brezžično.) Kakor javlja »Temps«, dobi Belgija provinciji Ruanda in Urundi v Prejšnji nemški vzhodni Afriki. Anglija dobi železniško črto Kairo - Cape Town. TURŠKA MIROVNA POGODBA. — ZAVEZNIKI GOSPODARJI CARIGRADA. LDU. Boulogne. 21. junija, (Dun. kor. urad. — Havas.) Druga seja konference se je vršila danes popoldne od 16. do 19. Obravnavali so turško vprašanje in sklenili, naj ostane v veljavi datum 26. junij, ki je bil prvotno določen za sprejem mirovnih pogojev. Konferenca je odobrila vojaške odredbe maršalov Focha In Wilsona. da postanejo zavezniki gospodarji nad Carigradom in morskimi ožinami. Nato so sklenili pozvati češkoslovaške jugoslovenske. poljske, grške, portugalske in romunske delegate k razgovoru v Spao, ki naj bi se tikal vprašani, ki jih neposredno vežejo z zavezniki. Konferenca je odobrila po maršaloma Fochu in Wilsonu predloženo besedilo note. namenjeno nemški vladi glede nemške razorožitve in uničenja vojnega materijala, kakor tudi dosedaj še ne popolnoma izvedenega znižanja efektivnega staleža nemške armade na število, ki je bilo določeno v ver-sailleški mirovni pogodbi. NEMŠKA ODŠKODNINA. Po nazorih posebnega poročevalca Agence Havas, ki je dobil svoje informacije o stanju pogajanj Iz angleških krogov, so se francoski in angleški strokovnjaki zedinili glede načrta o plačilu nemške vojne odškodnine. Načrt bo določil celotno vsoto. Id jo dolguje Nemčija za obnovitve, dalje tudi letna odplačila, ki jih bo morala Nemčija plačevati v svrho poravnave svojega dolga. Konferenca je sprejela načrt maršalov Focha in Wilsona glede razorožitve Nemčije. Po tem načrtu zavezniki Nemčiji ne bodo dovolili, da si ohrani armado 200.000 mož. GRŠKA INTERVENCIJA V MALI AZITL LDU. Rotterdam. 21. junija. (D. kor. urad.) »Sundav Express« poroča, da je angleška vlada sklenila sprejeti Venizelosovo ponudbo, da bi se grške čete odposlale na pomoč Angležem v Konio. BOJKOT MADŽARSKE, LDU. Dunaj, 21. junija. (DKU.) Kakor poroča >Arbeiter Zeitung«, je permanentna komisija za izvedbo bojkota nerada dala nalog socialno-demokratskira strokovnim organizacijam, da se morajo ameriške posi-ljatve moke za prehrano siromašnim budimpeštanskih otrok brezpogojno propustiti, ravno tako pa tudi štirje vagoni s švedskimi darili. »Arbeiter Zeitung« poroča, da je okrožni delavski svet na Dunaju na včerajšnji glavni skupščini sprejel predlog, ki se izreka proti odredbam, katere ie izdal glede bojkota državni tainik Zerdik. ki namesto obolelega državnega tajnika Paula vodi prometni urad: ta predlog zahteva tudi. da se Zerdik čim prej odstrani iz prometnega urada. LDU. Dunai 21. junija, (DKU.) i/Reichspost« poroča, da so juridični uradniki uradniške sekcije strokovne zveze nemško - avstrijskih poštnih nameščencev sprejeli sklep, ki graja bojkot Madžarske in prepušča članom, da izvaja iz tega posledice. Vsled tega je več uradnikov takoj prijavilo svoj izstop iz organizacije. NEMIRI NA IRSKEM. LDU. London. 22. junija, (DKU. — Reuter.) V Londonderrvju so se 20. junija ves dan vršili izgredi. Bilo je oplenjenih več hiš. Izgrednik! so napadli ognjegasce, ki so hoteli za-treti požar. Razbili so jim brizgalno. Ko je dospel iz Dublfna v London-derrv vlak, so sinfajnovci obkolili kolodvor. Policija jim je zabranila, da vlaka niso napadli. Na obeh straneh se je streljalo. Govori se. da se proglasi obsedno stanje. Ob 9. dopoldne so se unionisti in sinfajnovci srdito soopadli. Tepež ie trajal do opoldne. Tolpe oboroženih in preoblečenih Hudi so zasedle glavne ulice mesta. Trgovine in banke so zaprte. Nad tisoč tovarniških delavk si rad? streljanja ni upalo na delo. Pristaniški delavci so delo prekinili. RUSKO - POLJSKA FRONTA. LDU. Moskva. 22. junija, (DKU. _ Brezžično.) Frontno poročilo od 21 : Zapadno in južnozap. od Desne so naše čete osvojile nekaj krajev. Zapadno od Rječice so rdeče čete zasedle mesto Babičis. Sovražnik se je umaknil. Naši oddelki so zavzeli postalo Zmerinko. . LDU. Varšava, 22. junija. (DKU — Brezžično.) Frontno poročilo od 22. t m. ob 13.: Med Dvtno ln Bere-zfno Je začel sovražnik sflorvito dati; vse napade smo odbili. Boljše-, viške čete so imele močne izgube. Ob Berezini se vrše poizvedovalni boji. V Ukrajini Je divjal ves dan boj. Podrobnosti še niso znane. Bofl potekajo za nas ugodno. Severno od Dnjestra so ukrajinske čete zasedle Borovko. MEI>2AVBZNISKA KONFERENCA V BOULOONL LDU. Beograd, 21. junija. Iz Pariza javljajo: Vsi listi posvečajo dolge komentarje medzavezniški konferenci v Boulogni, pred katero se bo vršila francosko - angleška konferenca v Hy-theu. Francoski ministrski predsednik Miljerand je v spremstvu strokovnjaka maršala Focha včeraj odpotoval v Hy-the, kjer se je sestal z Llovdom Geor-gem. Konferenca je začela včeraj in se danes nadaljuje; od tod bodo vsi skupaj odšli v Boulogne na veliko zavezniško konferenco, na kateri bodo sodelovali zastopniki Italije, Japonske in Belgije. Lista javljajo, da bo odpotoval tudi grški ministrski predsednik Venizelos v Boulogne. Iz tega se da sklepati, da tam ne bodo razpravljali Farno o vojni odškodnini, marveč tudi o reviziji projekta za turško mirovno po-srodbo. Gotovo je, da bo italijanski minister za zunanje stvari izrabil to priliko in ee razgovarjal z Lloyd Georgem o jadranskem vprašanju. Italijanski minister za zunanje stvari grof Sforza zahteva, da se revidira turska mirovna pogodba, katero je Italija v San Remu odobrila samo iz solidarnosti. Vsled tega bo treba, da se tursko vprašanje pretresa nanovo. Pravijo, da hoče angleški ministrski svet z ozirom na zadnje dogodke v Siriji izpremeniti načrt turške pogodbe, da bi se sirsko vprašanje v Boulogni nanovo razmotri val o. Iz vsega tega se vidi, da bo došlo do zelo važnega sporazuma med silami, ki bodo tam sodelovale. Italijansko javno mnenje odkrito izjavlja, da načrt turške pogodbe ne daje Italiji pričakovanih koristi, na drugi strani pa zahteva povečanje odstotne mere pri razdelitvi vojne odškodnine, ki jo bo morala dati Nemčija. Zdi se, da ie grof Sforza dobil od Giolittija popolnoma proste roke ter bomo takoj po njegovem povratku v Rim izvedeli za rezultat, ki ga je Italija dosegla na konferenci v Boulogni. 0RAŠKI SOCIJALNI DEMOKRATI. JJDV. Gradec, 21. junija. (DKU.) ^ocialnodemokraiska stranka na Štajerskem je imela v nedeljo svoje zborovanje, na katerem je označila svoje stališče glede demisije soeialnodemo-kratekih zastopnikov v deželni vladi, deželnem svetu in mestni upravi. Posvetovanja so trajala ves dan. Soglasno se je ugotovilo, da vsled izjave social-nodemokratskih zastopnikov v dežejni vladi in deželnem svetu dne 10. t. m. koalicija strank v deželi ne obstaja več. Odobrila se je odložitev mandatov v deželni vladi in pripadajočih ji uradih, v deželnem gospodarskem svetu ter v obrambnem in varnostnem odseku. Drugi sklep zahteva odstranitev orožniškega ravnatelja in naglasa, da je za vzdrževanje varnosti in reda v avtonomnem mestu Gradcu poklicano redarstvo, ki naj v sili prosi za vojaško asistenco. Deželna konferenca pozdravlja mednarodno solidarnost proletarijata v bojkotu proti Madžarski. ATENTAT N\ VTLJEMA. LDU. Dunaj, 21. junija. (DKTJ.) »Neue Freie Presse« objavlja brzojavko lista >Chicago Tribunec iz Haaga, da je bil na bivšega nemškega cesarja Viljema izvršen atentat, nem. cesar pa da je bil samo na vratu ranjen. Listi iz Berolina poročajo, da cesarjeva okolica odločno zanikuje atentat. L.TEN7NOV MANIFEST. Kodanj, 22. junija. Brezžični brzo- jalo navdušenje. Osobito ginljiv prizor je bil v Jasenovcu, ko je Nikola Cola v svojem govoru opozoril Nj. Visočanstvo na to, da stoji na tisti zemlji, kjer se je njegov junaški oče kralj Peter pripravljal, da odide v Bosno in prične svoja junaška dela za naše narodno osvobojenje. Tu se je ovilo okoli regenta kolo deklic v narodnih nošah, ki so pele narodne pesmi, ki poveličujejo Nj. Visočanstvo. Slični sprejemi so se vršili v Brtjanici, Št. Pazrovi, Rumi, Šidu, Sunji, Dubici. LDU Vinkovci, 22. junija. Kolodvor v Vinkovcih je bil okrašen z zelenjem in z državnimi in narodnimi zastavami. Na peronu se je zbrala velika množica iz Vinkovcev in okolice. V prvih vrstah je stala kmetska mladina v narodnih nošah. Dvorni vlak z regentom Aleksandrom je dospel ob 11. uri 53 minut. Zbrana množica je z velikim navdušenjem pozdravila z Zivio - klici, ki kar niso hoteli prenehati. Regent je izstopH iz železniškega voza na peron, kjer je stala častna stotnija. Zbran je bil tudi ves častniški zbor s poveljnikom mesta podpolkovnikom Rad ivo je vicem. Kotarski predsednik je predstavil regrenm predsednike vseh društev m korporacij. Kmet Stipo Sendžić je v daljšem govoru izrekel regentu pozdrav prebivastva. Regent se je pogovarjal s kmeti, kar je napravilo jav poroča iz Moskve, da je sovjetska na vse navzoče velik vtis. NagOVO- vlada izdala na mornarico, vojsko in na inteligente manifest, v katerem naznanja, da je vi p da ustavila vse boje v Krimu, na Kavkazu in v Ciiiciji in da hoče porabiti vse vojne sile proti Poljski. Manifest je podpisal Ljenin. V MOSKVI NI BILO PREVRATA. Kodanj. 22. junija. Sovjetska vlada dementira vesti o državnem prevratu kakor tudi vest, da je bil general Bru-silov aretiran. Regent Aleksander o Zagrebu. LDU Zagreb, 22. junija. Ob šestih zvečer je dospel v Zagreb dvorni vlak z Nj. Vis. regentom prestolonaslednikom Aleksandrom in njegovim spremstvom. Na kolodvoru ga je pozdravil ban dr. Laginja z naslednjimi besedami: Vaše Visočanstvo! Deležen sem velike časti, da Vam o priliki Vašega današnjega prvega prihoda v beli Zagreb v imenu vseh prebivalcev mojega področja izrekam najsrčnejšo dobrodošlico I Regent se mu je v iskrenih besedah zahvalil in naročil banu, naj sporoči njegovo zahvalo prebivalstvu vsega njegovega področja. Na peronu so se predstavili regentu zagrebški nadškof dr. Ante Baver. pravoslavni metropolit, upravitelj gornje karlovske patriarhiie Oeor-glje Letič, predsednik vrhovneca sodišča stola sedmerih dr. Aleksander Badaj, podban dr. Franko Po-točnjak in potem po činih razvrščeni višji uradniki vseh strok. Njegovo Visočanstvo se ie po-lal nato pred kolodvor, kjer ie stopil na zemljo in cvetje, ki je bilo natrgano v Reki in okupiranih krajih. Sprevod, ki ga je otvorila kraljeva konjeniška garda, Se koli in druga društva. Je krenil nato čez Illco prot! banske-mu dvorcu. Vsa Ilica in vse mesto je okrašeno z zelenjem, cvetjem, narodnimi in državnimi zastavicami. Neizmerna množica naroda vseh slojev je burno pozdravljala In navdušeno klicala prestolonasledniku. Ko le prestolonaslednik dospel v banski dvorec ga je pozdravila banica pred sobami v prvem nadstrop-iu banskega dvorca, ki le pripravljeno za konak Nj. Visočanstvu, banica dr. Laginja s hčerkama Stano in Marico. Poklonila se mu je in mu izrekla dobrodošlico z besedami: Visočanstvo I Ne nudimo Vam kruha in soli, ker ste došli v svoj dom!t Stana le izročila regentu kito cvetja, nakar se je NI. Visočanstvo globoko ginjen zahvalil in odšel v svoje sobe, kamor so mu sledili ministri in dvorni dostojanstveniki. Bana, ki le zakasnelo prišel v svoj dvor, Je dal prestolonaslednik takoj po prihodu pozvati k sebi. V preddvoru le ministrski predsednik dr. Vesnič od veselja obfel bana. Prestolonaslednik Je izjavil, da Je globoko ginjen vsled sijajnega sprejema in vzornega reda. Nj. Visočanstvo le takoj po prihodu v banski dvorec Izjavilo banskemu svetniku dr. Teodorju Bošnjaku, da je teko sijajen ln srčen sprejem te redko kdaj ie doživel v svojem življenju. NJ. Vls. Je odgovorilo ne vprašanje, ali dovoli, da se njegove besede objavijo onim, ki so jim namenjene, de mu ho ljubo, ako se objavi vsem meščanom, da Je srčno ginjen nad ljubeznivim sprejemom tn veliko ljubeznijo, katero so mu pokazali zagrebški meščani. Ob 21.30 Je krenil sprevod vseh zagrebških drt&tev z veliko množT- »MM Sbko* ulice proti gornjemu mestu, kjer je konak Nj. Visočanstva, z bakljami in lampijoni. Na Markovem trgu pred bansko palačo je stala velika množica ljudstva, ki je navdušeno klicala regentu. Na Markovem trgu je svirala godba. Ko se je pojavil regent na oknu, ni hotelo biti klicanju kraja in konca. Regentov govor. — Trije bratje bodo delali čudeže! Ko se je prvo navdušenje poleglo, je izpregovoril regent: »Dra- ril je tudi več kmetskih deklic, ki so bile vse v narodnih nošah. Pevski zbor je zapel »Lepo našo domovino« in »Bože pravde«. Vsled kratkega časa se ni mogla peti še kaka slovenska pesem. Množica je bila nad vse navdušena in na vseh obrazili se je čitalo veselje nad tem, da se je regent pogovarjal s kmeti in drugimi udeležniki sprejema. Dokler-se ni regent odpeljal, so se slišali vzkliki kralju Petru in regentu. Vsi so obžalovali, da se prestolonasled-* nik ni mogel dalj časa muditi v naši sredi. Red na postaji je bil vzoren. LDU Djakovo, 22. junija. Na svojem potovanju je bilo Nj. kralj. Visočanstvo posebno svečano sprejeto na postajah Strizivojna in Vrtf-» polje. Na postaji Djakovo je pozdravil regenta poslanec dr. Ribar, učitelj Maric in drugi. Regent, kf je bil ginjen vsled navdušenega sprejema, si je dal predstaviti tri kmetske deklice, ki so mu izročile cvetje. Nadalje so pozdravili regenta kotarski predsednik Mitrovič in v Imenu kmetov Bogdanovič iz Vrhpolja. V imenu djakovskega biskupa je po* zdravil regenta generalni vikar kanonik Kovic, ki ga je prosil, nai obišče Djakovo. Regent je izjavil, fca se bo rad odzval temu povabilu, ker je že davno želel, obiskati grob vladike Strossmaverja. Regentu so bili predstavljeni predstojniki vseH uradov. Hrvatsko glasbeno društvo je zapelo Vilharjevo »Slovenec, Srb Hrvat* in Hajdrihovo »Morje adri-jansko«. Med pevanjem »Lepe naše domovine« je regent nadaljeval vožnjo. Pnllfldne uestt. prišel danes v Zagreb.« Potem so pela pevska društva »Bože pravde«, srbsko, hrvatsko in slovensko himno in nato »Morje adrijansko« in še nekatere druge pesmi. H koncu petja se le regent zahvalil: »Hvala vam bratje Hrvati. Ponesite moj pozdrav v svoje hiše ln bodite zagotovljeni, da bom stal z vam! na braniku narodnih pravic pa naj bo že proti komurkoli. (Čuli so se navdušeni klici: »Živel vrhovni vodja jugoslovenske vojske!«) Vsi trije bratje skupno bomo delali čudeže. Še enkrat pozdravljam viteški hrvatski narod. Živeli!« Odlikovanja. Za svečane pojedine je odlikoval prestolonaslednik regent Aleksander bana Laginjo z redom Sv. Save 1. reda z lento. Z istim redom in dekoracijo je odlikoval tudi zagrebškega nadškofa dr. Ante Bauer-ja, Podban dr. Franko Potočnjak je bil odlikovan z redom Sv. Save II. razreda že pred mesecem dni. Nadalje je regent, da počasti narod, imenoval za manifestacij na Markovem trgu, generala Plfveliča ln Maistra za častna adjutanta NJ. Vel. kralja Petra. Ves čas med pojedino Je bil regent Izvrstno razpoložen In opetovano Je izrekal svoje veselje nad sprejemom, ki je nadkrilil vse njegovo pričakovanje. Izjavil ie, da mu bo vedno ljubo, če bo mogel priti zopet med dobre Zagrebčane, Na potu v Zagreb. LDU Zagreb, 22. Junija. Vsi Kolodvori od Zemuna do Zagreba so bili čudovito Jepo okrašeni z zastavami, cvetjem, zelenjem In slikami prestolonaslednika ta NJ. Vel. kralja Petra. Na vsakem kolodvoru se Je zbrala velika množica ljudstva, ki Je regentu priredila navdušene manifestacije. Na vsaki postali Je regent stopil iz vlaka tn pozdravil župana ter govoril in podal roko vsa« komur, naj si je že bfl navaden človek aH deklica. Videlo se Je, da Je = Dr. Ivica Frank na Dunaju. »Era Nuova« javlja, da se nahaja sedaj znani poturica dr. Ivica Frank s svojo ženo Aglajo na Dunaju. Njen dopisnik Morburgro je imel z dr. Frankom razgovor, v katerem se je Frank zavzemal za to, da bi se jadransko vprašanje rešilo na podlagi sporazuma direktno med Hrvati in Črnogorci na eni strani in med Italijani na drugI strani, češ da so Srbi Gorjanci, ki vobče ne bivajo ob j morju, dočim Slovenci kot taki sploh ne pridejo v pošte v. — To bi bil lep sporazum, ki bi ga sklenil Ivica Frank z Italijani, sreča samo. da pri nas več ne delajo politike taksni tipi, kakor je propalica Frank. == Vprašanje Peč uha. PečuŠki madžarski listi prinašajo vest iz Londona, da je na seji angleške poslanske zbornice izjavil lord Curzon glede priklo-pitve Pečuha in še ne dodeljenega dela Baranje, da je vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev predložila *iml Zadani! Iskreno se Vam SS^^^^UJSSt zahvaljujem za tako navdušen spre- ta zasedena po JugosJovenih. (Vest je jem. Srečen sem, ker Se mi je izpol- resnična). Posebna deputacija iz Bara* nila želja* priti v Vašo sredino v mili nje, je bdla dne 15. in 16. t. m. pri mi-In lepi Zagreb, da vam neposredno nistrskem predsedniku dr. Veeniču in izjavim, S koliko ljubeznijo Sem i* zahtevala v spomenici, naj Pečuh in se nedodeljeno ozemlje ostane najmanj še pet let pri Jugoslaviji. = Ne bomo držali križem roki >Samouprava« piše pod naslovom? >Albanski dogodki«: Ne da bi Italijani dvignili ugodnega razpoloženja v korist sporazumu na podlagi pametnega popuščanja netijo njihove osvajalne težnje sovraštvo še bolj. Garibaldi pripravlja z akcijo v Črnigori drugo D' Annunzijevo epopejo. Njegove čete bi se morale izkrcati v Črnigori, kjer bi pomagale pristašem Nikite, da bi ti mogli vrniti Nikoli prestol. Garibaldi meni, da bomo mi prekrižanih rok gledali, kako se on šopiri po črnigori. Da se je pričela nova kriza, kateri ee ni mogoče predvideti obsega, se imamo zahvaliti edinole albanskim dogodkom. Ali bodo zavezniki trpeli, da se tako težko pridobljeni evropski mir proda pustolovcem na milost in nemilost? LDU. m O Gtolittrjevih namerah. > Pravda < priobčuje vsled vesti, da namerava Giolitti izvesti londonski pakt in zameni ti D* Annunzijeve čete z rednimi italijanskimi četami. Te izjave se pripisujejo D7 Annunziu. »Pravda« jih samo komentira. V naših dobro podučenih krogih se trdi, da je Giolitti znan kot realen politik in da se zato ne more misliti na to, da bi poravnal spor z našo kraljevino po tistih smernicah, ki bi bile nevarne za Italijo. Giolittiju in vsej Italiji je moralo postati jasno, da bomo mi branili svoja nesporna prava in življenske interese z vso odločnostjo. Kar bomo v tem primeru storili, je razvidno iz vse nase junaške preteklosti, najstarejše kakor tudi najdovejše, ldu. s± Kaj pomenja okupacija Albanije. Beogradski list »Demokracija« piše: Dogodila se je stvar, ki jo sicer nočemo povečevati, hočemo jo pa pribiti: Italijani so v Albaniji in celo v Valoni sami videli, kaj pomeni okupe« cija balkanskega ozemlja. LDU. . = Italijanski klerikalci ln jadransko vprašanje. Italijanski klerikalni poslanec Ernesto Vaseallo, ki ee je mudil po nalogu svoje stranke in po želji Vatikana skoraj en mesec v Trstu, na Reki in v Dalmaciji, je v razgovoru z urednikom >Giornale d* Italia« izjavil med drugim to-le: Nemirno raspoloženje v Trstu po vojni so provzročiM sledeči činitelji: Valutno vprašanje, modne organizacije, ki so za časa avstrijske vlade s svojim delovanjem vplivale ostreno vsled zavlačevanja rešitve jadranskega vprašanja. Tržaški Italijani so še vedno podvrženi avstrijskim zakonom in ee radii tega ne morejo vršiti niti občinske volitve. Velika nacijonal-noliberalna stranka je v zadregi, ker izkoriščajo sedanji položaj socijalisti,-katerih stranka je polna slovenskih ay-: strijakantov in italijanskih nezadovoP' nežev. Nepotrebno je tajiti, da s< zem v Julijski Benečiji ni čisto janski in da njegovo delovanje ogrni je afirmacijo italijanstva. Wilsonov)t: črta ne garantira obrambe Trsta in md* ne bi imeli v svoji oblasti studencev, l£i so potrebni za preskrbo vode v Trstu in' Istri. Nasprotno pa nas varuje v staja-: tegičnem oziru Sorminova crta. — Re-" bil regent globoko ginjen. Mogk) se n* iftvno življenje in katerih vpliv se Je rea, da se Je tu na tam ginjen ko- občuti še danes ter končne skušnje tr-* vzdržal solz. Čimbolj se Je vlak . gorskega prometa na suhem in na mor- vafibfe- —J vo. Govoril sem s D' Annunzijem, ki rekel, da ne bo zapustil Reke tako d< go, dokler ne bo zagotovljena njena Sadnost k Italiji. D* Annunrio je ri_ eko pred internaoijonaMzaorjo, a .kffe tero je grozil Nitti. — Razpolojfenje^i Dalmaciji Je mirno. Dejstvo Je, de » Italijani rudi v obrednih mastili rum! Zadra v manjšini, toda inteligenca italijanska ln celo Hrvati z gotuffl stopnjo socijalnoga stališča imajo jansko kulturo. Italijanski jezit ; vse do zadnjih 40 let edini uradni zik v Dalmaciji. Na vprašanje, kaj njjirj li o rešitvi jadranskega vprašanja, je odgovoril VassaUo: Po mojem mnenju je Nitti zagrešil veHko napako, ki je forsiral poljuben mir z namenom, d*' n zadovolji zaveznike, dočim bi bilo' bolj* pravično in primerno, da jim je raz&v' žil, da je v njih interesu, ako se umiti; italijansko javno mnenje. Francija, An-j glija, Grška, Čehoslovaška in Jugoslar vija so dosegli mnogo več bres vsakef ga londonskega pakta kakor pa Italija,-če dobi ono, kar ji pripada po razmerVi ju in pravičnosti, da si zagotovi svojo: obrambo in mir na Adriji in na Bal-* kanu. C„ Italijanski ministrski svet o albanskem in libijskem vpraSanju. Itali-; janski ministrski ministrski svet se je v svoji prvi seji obsežno bavii zaF banskim in libijskim vprašanjem. V, Albaniji se je, kakor pravi poročilo, ložaj, če se ni poelabSal, prav gotove z boljšaj. Pri teknile so se ie druge st ri, ki so še bolj sapleiele to vpmfanffl kakor vprašanje osamljene in sestradane italijanske posadke v Skadru ter čudno postopanje jugoslovanske *U-de in ju^iovenekili čet (?) Vo-1 jaške dogodivščine \A mogle v izlcuSnjavD kakega novega akega predsednika, *°*a agleTannK |e, da se skušajo ž nfhnl atrm** m sebojno paralizirati, kajti državni nik pripada večinoma dragi kot na minister. Giolittiju sta na dva dr. tajnika: sedniitvo liberalec Paralo, n pa Mberaini demokrat Ctonnettal; strstvn sa sansj lotil, kolonijam tneijonalee) ljudske mm 4* stran« .SLOVENSKI NAROD*, Hm 94. junija 1990. 141. Štev, nanoam (minister naprednjak)' Bertone, dlan ljudske stranke, zakladu (minister čaln ljudske stranke) Agnelli, član stranke vojevnikov, vojni (minister reformistički soc demokrat) liberalni demokrat Bignani, mornarici reformist Tortorici, pouku radikalec Rubilli, javnim delom (minister naprednjak) slan ljudske stranke Bertini. poljedelstvu (minister Član ljudske stranke) PallastrelM, član radikalne stranke obnove, obrti in trgovini (rninister radikalec) giolittijanec Rossi, trgovinski mornarici liberalni demokrat Sitta, poŠti (minister radikalec) radikalec Ami-ci, lepim umetnostim Rosadi, stranka narodne koncentracije, osvobojenim deželam (minister zmeren konstitucijona-ieo) član ljudske stranke Degni, delu ^minister reformist) član ljudske stranke Longlnotti, pokojninam ustavni demokrat Binanchl S to izpopolnitvijo so torej spravljene pod streho vse koalicijske stranke, tudi one, ki niso mogle 8obiti ministrskih listnic, ki jih je samo 15, dočim pa je državnih podtajni-ptev £9. Kakor javljajo zadnje vesti, sta odstopila podtajnik za zunanje stvari in za vojno. — K Giolittijevemu programu, ki ga pa v prvi seji ministrskega sveta ni razpravljal, ker ga je jjle prej razložil svojim ministrskim kandidatom, navaja italijansko časopisje le okrožnico, ki jo je izdal novi ministrski predsednik prefektom in kateri označa svoj program takole: »Socijalna pravičnost, gospodarska in finančna obnova ter strogo izpolnjevanje zakonov«. = Prozident Masarvfc kandidat za letošnjo Nobelovo nagrado za mir. Iz ^Berlina poročajo češki listi, da se Švedski krogi zavzemajo za to, da bi se le-Jfcošnja Nobelova nagrada podelila p rezidentu Masarvku, in dostavljajo, da so se Masarvkovi prijatelji že svoj čas potegovali za to, da bi dobil Masarvk nagrado za mir; tako jo. utegne dobiti letos. z* Razkroj Čehoslovaške socijalno- VjNnokraNke stranke. Kakor je znano. ht& se po prevratu strnili čehoslovaška ao.^jaJno - demokratska stranka in češka narodno - socijalna stranka v eno Apolitično organizacijo. Toda v tej politični organizaciji so se kmalu pokazale razpoke, dokler ni prišlo do popolnega .razdora, ki se je zlasti pokazal pri zadnjih volitvah v narodno shromaždenje |ln senat Glasilo narodno - socijalne 'stranke »Ceske Slovo< priobcuje v zadnjem času ostre kritike o politiki j socijalno - demokratske stranke. Dne !l8. t. m, je priobčila »Češke Slovo« |uvodnik pod naslovom >Največja stranka v republiki — njena najmanj zanesljiva opora«. V članku se naglasa med drugi mi: »Čehoslo vaška goci jalna 3emokracija se nahaja v stadiju razvrata. Z njo se nahaja v krizi tudi socija-lizem. Glavni vzrok tej krizi je dema-jgoštvo. Socijalna demokracija je skupina, ki je stopila v borbo za uveljav-Ijenje socijalne pravičnosti. Toda generali in vojaki niso med sabo složni, tepo se med sabo in prepirajo, mesto rja bi napadali sovražnike, se ravsajo med seboj. Po uspešnih volitvah je prišla čehoslovaška socijalna demokracija I kot najmočnejša stranka v parlament, ipala mu je svoje obiležje, sestavila Ivlado, toda jedva je začela vladati, že se je pojavila gniloba v njenih lastnih vrstah. Hoče vladati in obvladati vso 'državo, a ne more ali noče obvladati [in spraviti v red niti svoje Lastne do-naačnosti. Lastni poslanci odpovedujejo socijalni demokraciji poslušnost. Veči-iia.ki je bila sestavljena s sodelovanjem drugih strank, se maja po krivdi po edinih socijalnih poslancev in socijalna ''demokracija mora iskati nove zaveznike celo v vrstah sovražnikov. Vodijo 'se baje pogajanja za to, da bi ob koncu [koncev vstopili v vlado tudi klerikalci. iPrešeme sanje o popolnem uveljavlje-inju socijalizma bi se zaenkrat končale !s kompromisom klerikalcev... Tako govori trda realnost, kateri bi morali jv prvi vrsti levičarji posvečati pozornost in ne živeti v fantastičnih sanjah. jSicer bo v krizi ne samo vlada, marveč tudi ves njen vladni program, republika in socijalizem. = »Mir! Mir! Mir!« Na kongresu pa. žensko volilno pravico v Ženevi so ivzbujale pozornost zlasti žene z Daljnjega Vzhoda. Posebno živahne so bile zastopnice Indije. Sarojinjr Naida je imela obširen govor, v katerem je izvajala: Vse žene streme po idealu jednakosti in prosijo k zvezdi jednakosti. Vse dajajo življenje pa imajo zato tudi pravico zahtevati, da se življenje ne uničuje. Indija je mati ostalih narodov, mati civilizacije in zajedno mati velikih nadej. Govornica se je po teh besedah obrnila proti vzhodu, razpela roke in globoko ganjena vzkliknila: Mir! Mir! Mir! ss Usoda Nemčije in Fraacije. Posebni poročevalec >Petit Marseilloisa« se je razgovarjal z bivšim nemškim ministrom za kolonije in finance Bembargom, ki je rekel med drugim z vsemi svojimi močmi sem se protivi versail-leski mirovni pogodbi, ki je d z vodljiva in pod katero ne bi smel i »iti podpis Nemčije, Tekstilna industrija počiva, ker nimamo premoga in transport-hin sredstev. Izročiti smo morali 150.000 vagonov in 5000 lokomotiv. Primanjkujejo nam pa tudi surovine in živila. S Poznansmkim in vzhodno Prusijo smo izgubili svojo zakladnico žita in krompirja, zato ne moremo prehranjevati delavcev, kakor bi bilo treba. Francija misli, da more Nemčija plačati precejšnjo odškodnino v zlatu, toda mi ne moremo plačati ničesar. Naš zaklad je vseboval pred vojno 10 milijard v zlatu, danes pa imamo vsega skupaj le eno milijardo mark v zlatu, s katero ne moremo razpolagati, če se hočemo izogniti gospodarskem polomu. Imeli smo trgovsko mornarico in veliko trgovino, toda vse to je uničeno. Ker ne produciramo, tudi ne moremo izvažati. Situacija je torej brez izhoda tako za Francijo kakor za Nemčijo. Dolžnost Francije je, da pomaga Nemčiji, potem ko jo je razorožila. Naša vlada ni več ona, ki je bila. Samo ena je pomoč: prepričati se moramo, da se nahajamo mi vsi Francozi, Nemci, Avstrijci in Rusi v enakem položaju. S skupno silo moramo osredotočiti sredstva, da si opomoremo in ne uničimo tega kar je še ostalo od nemškega telesa. Velik pogrešek v mirovni pogodbi je oropanje Nemčije. Francija nam je vzela ljudi in dohodke, odkod naj dobi sedaj zlato? Naša usoda je neločljivo zvezana z usodo Francije! = Kaj je pisal Lenin angleškim delavcem. Delegacija angleškega delavstva v Rusiji je prinesla s seboj tudi pismo Leninovo angleškim delavcem. Lenin pravi, da so vlade entente banditske, kapitalistični roparji, izseso-valci reveža, tlačitelji itd. Voditelji angleškega delavstva da so pcmagači buržoazije, ubijalci delavcev itd. To pismo, ki je priobčujeio angleški listi, najbrže popolnoma pokvari Krasinovo misijo v Angliji. Na eni strani gre Kra-sin prosit stikov z Anglijo, po drugi strani pa Lenin angleško vlado napada na tak način. Vsi angleški listi ogorčeno obsojajo Lenina. Tudi socijalistič-ni voditelj Clvnes obsoja v >Daily Ne"wsu< Leninovo pisanje za razžaljivo in pogrešno izjavo. Zlasti so ogorčeni konsevativci. Lord Winston Churchill piše v »Evening Newosu«, da je dopis ruskega diktatorja odprl Angliji oči. Ne smemo pozabiti pravi, da je Lenin osvobodil milijone Nemcev, ki so pri drli potem na francosko - angleško fronto. Lenin je uničil rusk« republiko, razpustil parlament in uničil svobodo in mir. Za nagrado je dal Rusiji Lakoto in pogin mest, industrije in poljedelstva r= Dunajkega župana namestnica. Pri reformi dunajskega občinskega sveta je bila izvoljena občinska svetnica AmaKja Seidlova za namestnico župana. Zadnjo sejo mestnega sveta je vodila ona. To je prva žena, ki izvršuje v dunajskem mestnem svetu tako važno funkcijo. — Položaj na Japonskem. Japonski kurir je prinesel vesti, ki potrjujeio skorašnjo demisijo sedanje japonske vlade. Politični položaj v Tokiju je izredno kritičen. Nameravana pošiljatev novih čet v Sibirijo je povečala ogorčenje. Japonske čete so se umaknile v Mandžurijo, med tem pa je japonska vlada poslala umikajočim se četam na pomoč dve diviziji. Ruska vlada se protivi z vsemi sredstvi okupaciji Rusije in je razglasila, da hočejo Japonci vzpostaviti carski režim. Bivši minister Okomu je izjavil, da je angleško-japonska zveza vsled kritičnega položaja na vzhodu neobhodno potrebna. Iz nase hraljeolne. — Z zagrebškega vseučilišča. Na zagrebškem vseučilišču sta imenovana: •na filozofski fakulteti za rednega profesorja za Staro filologijo dr. Matija Murko in na medicinski fakulteti za 'rednega profesorja dr. Alb. B o 11 e r L — Dr. Se ton Watson v Beogradu. Beograd, 19. junija. Včeraj se jo vr-Sila pri županu slavnostna večerja na čast angleškega publicista dr. Setona rWataona, katere se je udeležil minister-ski predsednik dr. Milenko Vesnič ter ministri: Pribičević, Kukovec, Ninčič, ministra na razpoloženju Draškovič in jVulovič, mnogo odličnih političnih in tlrulturno delujočih osebnosti, a mnogo dam in gospodov. Presrčno napitnico je 'naslovil na dr. Setona Watsona med drugim tudi univerzitetni profesor dr. Cvijič, nakar se je zahvalil v kratkem francoskem nagovoru dr. Seton Wat-aon. V neprisiljenem krogu je ostala 'družba skupaj od 8. do 1L ure. — Danes Je bil sprejet od regenta v avdijen-ci dr. Seton Watson, katerega je predstavil regentu finančni minister Kosta Stojanovic. — Na to je posetil dr. Seton Watson parlament, kjer je obiskal demokratski k]nb in kjer ga Je pozdravil minister prosvete Svetom PrtbicevM med njimi ministru za agrarno reformo dr. Henriku Krizmanu, ministru na razpoloženje Draškoviču in narodnemu poslancu Grisogonu. Zadnji ga je odpeljal v diplomatsko ložo, kjer je dr. Seton Watson s svojo soprogo prisostvoval seji narodnega predstavništva. — Narodni škandal. Iz Brežic nam pišejo: V dunajskih listih iSče g. lekarnar Tončić\ iz Rann a. d. Save, kakor imenuje on slovenske Brežice, lekarni« Škega asistenta, možnega »jugoslovanskega« jezika Čudili smo se temu, ker o kakem pomanjkanju jugoslovenskih farmacevtov nam doslej ni bilo ničesar znanega in informirali smo se o tem v farmacevtskih krogih. In kaj smo izvedeli? V lekarni v Brežicah je bil do zadnjega časa asistent Slovenec, ki pa je moral odpovedati svojo službo, kar se ni strinjal z raznimi manipulacijami, ki so lekarnarja že večkrat privedle v konflikt z oblastvi. Odhod tega gospoda je pač najbolj obžaloval brežiški Sokol, katerega agilen vaditelj in tajnik Je bil cel čas svojega bivanja v Brežicah. In zato je tem večja nesramnost, da skuša brežiški lekarnar namestiti v svoji lekarni Nemca, najbrž z namenom, da se izogne neljubi kontroli zvo- nili nemškega biča, kami pokazali pot vsakemu pritepencu in če tudi diši nje- §>vo ime po »jugoslovanskem« jeziku, osp. lekarnarja pa svarimo, naj na nosi svojega masla brez potrebe na sobice, kar ima v gotovih knjigah* ie toliko črnih pik, da bodo mogoče še njemu samemu postala tla v »Rann a. d. Save« prevroča. Bmne-Hngo Starš: Laz Pmisteui Pariz c' est la France je Victor Hugo svojčas pisal. — Glavno mesto Pariš s svojimi milijoni prebivalcev, s svojo historijo, svojo kulturo, je srce Francije, je Francija sama. Celo francosko življenje, vsa literatura, vse Šege in običaji, vse novosti, iznajdbe in kreacije, vse zrcali v velikomestnem življenju francoske metropole, v Parizu. Kdor opazuje življenje pariško — opazuje življenje Francije. Iz vseh delov širne zemlje Francije hite nje prebivalci v Pariz. Vodijo jih tja njih opravki, njih družabni aH gospodarski stiki, ali radovednost. Vidi se lahko obratno, kakega pomena so Parižani za širše sloje naroda na deželi, v provincah. Bliža se čas »vacancesc, počitnic. Vročina, poletni težki in nezdravi prah, smrdeči in v vročini tem težjo občutljivi vzduh slabo rafiniranoga bencina lOOtisočerih osebnih in tovornih avtomobilov — vse to sili Parižane na deželo. In milijoni pohajajo za delj ali manj časa na odmor iz Pariza bolj ali manj daleč na deželo. Bogatejši sloji, sloji, kojim ni toliko na tem, da si v svežem zraku, v mirnem brezdelju, v čisti in nepokvarjeni naravi pokrepčajo telo in duh, i gredo« au bord de la mor« na morje. Dauville, Trouville, Cabourg, Din ar d, Biarritz, Niče, Cannes itd. itd, s svojimi morskimi kopelji, z vsemi prireditvami velikega mesta z gledališči in kazini, kjer igrajo godbe in se plešo tango in foztrott, vabijo neštevilne goste na se. In odzivajo se temu pozivu prebivalci večjih mest Francije, med njim zlasti Parižani v takem številu, da v seziji sploh ni dobiti več sobe. Vse je zavzeto ne glede na cene, ne glede na konfort. Spada pač k dobremu tonu biti v enem ali drugem teh fashionable obmorskih krajev ... Pretežna veČina prebivalcev Pariza pa, ki išče ne toliko razvedrila v posvetnih prireditvah, kakor po truda-polnem, dolgočasnem delu okrepčila in odmora v pristni naravi, v dobrem zraku in zelenju dežele — ti milijonski potniki pa gredo na vse vetrove na deželo, v mala mesteca, vasi in naselbine, ter tamkaj v primitivnih razmerah najdejo utehe svojim živcem, svojemu zdravju. Ti so posebno, koje pričakujejo povsodi z veseljem. »Les Parisiens chez nous« — Parižani pri nas — tako pravi ponosno sosed sosedu o svojih gostih, ki so ga došli za to leto poselit, ki mu dado malega zaslužka za njega poljske in kmetijske pridelke, ki ga informirajo o življenju v Franciji ter mu, nenasitnemu v svoji rado vednosti, z zadovoljstvom pripovedujejo, kaj je novega, kako je napredoval zopet francoski narod. In uspeh takih počitnic je trojen. Gmoten, moralen in nacijonalen. In Francija cvete, procvita — In mi? Zaželeli smo si svobode. Sedaj nam je poklonjena Prosto si lahko izbiramo pot k napredku, k procvi-tu, utrditvi narodnega živi jen ja^ Tudi za Ljubljančane, za Slovence sploh in za naše brate Srbe in Hrvate bo prišel kmalu čas počitnic. Bolje situirani sloji, kojim ni toliko za denar kot za premem bo zraka, si izbirajo letovišče ob jezerih, ki jih vabijo s svo- chez nonz... jimi kopelji, z glasbo in prireditvami. Oni pa, ki si žele nemoteni v miru okrepčati telo in duh v nepokvarjeni pristni naravi, oni gredo na kmete, v vasi in seia. Tudi mi imamo, hvala bogu, krajev ob jezerih dovolj. A pomislimo letos bolj še kot druga leta, da je treba, da pri izberi letovišč, govore še drugi faktorji. Zavedne Slovenke in Slovenci, ne zabite egoistično, da ima vsakdo dolžnost delovati naši mlado porojeni slobodni domovini v prid! Bojeval se bo ravno to poletje ljuti boj za del nase domovine na Koroškem. V plebiscitu se bodo naši bratje Korošci izrekli brez-dvomno za našo državo. Podpirajmo jih v tem stremljenju t — Posnemajmo Parižane! Vrbsko, Basko in Klopinsko jezero vabijo goste k sebi. Očarujoča okolica, lepe kopeli, vsakovrstne prireditve in dobri hoteli nudijo tudi razvajenim vse, kar srce poželi. Oni pa, ki utrujeni od dolgega dela iščejo razvedrila in ločila v svežem gorskem zraku, v krasnih lo-gih in planjavah, ki hočejo čuti koncerte tisočerih ptic in gledati toalete pestrih metuljčkov, zbirati mnogobarvne duhteče rožice ter se naslajati ob soln-čnem svitu ob krasnih neštetih prirodnih lepotah tisočerih varijacij, oni, ki se zadovole s prosto, a krepko hrano na kmetih, ki žele sadja in so&vja, ter se vesele prebiti v prosti kmečki hiši nekaj dni za spremembo od življenja v mestu, one vabi prekrasna koroška stran (cona A) v mnogobrojne vasi in sela.*) Na plan, na plan, na zeleno plan! Smo tren o izberimo — ni treba za mesece, — za nekaj dni ali tednov si kotiček v prekrasni Koroški! Najdimo si zadovoljstva ne samo v čarobni naravi, nego tudi v stikih z raznimi sloji našega naroda, ki biva tam, ki je ječal toliko let pod tujčevo peto, ki vas vabi in pričakuje, da mu dejanstveno pokažete, da je vaša ljubav prava, da ga hočete podpirati v njega stremljenju, da mu objasnite naše šege in navade ter ga poučite o njega rodnih bratih, ki bivajo v srcu slovenske zemlje, v Ljubljani, na Kranjskem in Štajerskem, v Srbiji in Hrvatski. Narodna zavest naj vodi vsakega pri izbiranju letovišč za letošnje počitnice, geslo naj bodi vsakomur: za nekaj dni vsaj na Koroško, na prekrasno, lepo Koroško! Zapisali si bomo imena onih rodoljubnih rodbin in posameznikov, ki bodo tako dejansko podpirali naša tremljenja v svetem cilju za prid domovine v ono zlato knjigo, kjer se zrcalijo imena onih, ki so v dejanjih doprinesli z veseljem domovini na oltar svoj dar. Zapomnili si jih bomo pa i za bodoče, da bomo vedeli takoj, komu je treba ob raznih prilikah, peticijah itd. posvetiti svojo pozornost ter mu dati prednost pred petenti, ki so sicer patrioti, a le v sladkih besedah, nikdar pa ne v pravih dejanjih! *) Vsa pojasnila daje drage vorje Tourist office v Borovljah in v Ljubljani. Pri Stritarju. V četrtek, dne 17. junija sta odpotovali gospe Oostiševa in Lis-čeva z brzovlakom proti Dunaju, da se poklonita kot odposlanki Primork, živečih v Ljubljani, pisatelju in pesniku Josipu Stritarju. Nesli sta seboj nekaj živil, žalibog le toliko, kolikor se lahko nese čez mejo. Nesli sta mu pa tudi vsoto denarja, s katero naj bi si Stritar privoščil kak priboljšek. Snoči sta bili odposlanki že med nami in nam poročali . . • Kdor je sledil Stritarjevemu delovanju ali dtal njegove pesmi takrat ko so Izhajali njegovi zbrani spisi, kdor si je polnil dušo in srce z njegovimi melanholičnimi poezijami in mehko prozo in slišal snoči naši odposlanki, temu je moralo krvaveti srce. Kljub nekakemu humorju; s katerim sta pripovedovali poročevalki, se ml Je stisnilo srce v neeizmerni boli. Sprejela je naši gospe Stritarjeva soproga, kateri sta odposlanki povedali, odkod prihajata in zakaj. Gospa je, dasi stara, vendar čila in zdrava. Neizrečeno se le vzradosti-la, ko ]e videla živila; sklepala le roki in vzklikala ter se ginjeno zahvaljevala. Mahoma Je pošinil njen obraz izraz žalosti in tuge in delala le: — »2al mol mož je silno, silno oslabel —.« Na vratih se Je prikazal starček, hodeč kakor dete, U se šele oči stopati. Soproga Je pojasnila, da Je pesnik Imel krč v žilah, všled česar se mu Je ena noga znatno skrajšala. Primorki sta se nato pesniku lega delovanja v Brežicah imamo ie 1 poklonlH, nakar mu Je soproga kri-dovoU Nemcev in upamo, da bodo aa« fie povedala, da sta to dami M mu jmM Bitumni H fiai ie alea jm*» I pgtaalata dan* la njegov* vine. Bolj nego slišal, razumel je Stritar svojo ženo po pregibu njenih ust Izročili sta mu pismo s podpisi in denar. Pesnik je vprašal opetovano, kdo mu to pošilja, a odgovora ni umel. Prosili sta gospo, naj mu ona pove. Pesnik je gledal in gledal pismo/ a videl in čital ni, oddaljil se je zopet in izginil v svojo sobo. Med tem časom ie gospa pripovedovala, kako težko je življenje tam in da je njen mož samo radi pomanjkanja in gladovanja osobito med vojno tako oslabel. Penzije dobiva baje 400 kron, a samo mleko, katerega jemlje liter na dan, stane 300 kron mesečno. Spomnil se je pesnika poslanik Hribar, ki mu Je poslal 10 kg sladkorja. Prišel je zopet Stritar z nekim čudnim papirnatim senčilom, privezanim nad očmi. — Ne vidim — je dejal — nič ne vidim — prosim vaju napišita mi tu - le svoja naslova na veliko. Oospe sta mu zapisali, kakor Je želel ter zraven 5e par imen Primork, potem Ju je naprosil, naj mu zamenjata jugoslovenskl denar v nemške krone. Ko mu je soproga še enkrat naštela, kaj so mu gospe poslale, Je vzkliknil: »O, ljuba moja domovina, ti me nisi pozabila, ali vrnitev, vrnitev tja dolt ta skrb me težt me mori. In vendar bi tako rad!« — Tudi gospa le dejala, da Je pripravljena iti z možem v domovino, ali boji se zanj, bilo bi prenaporno. To sta, žal, uvideli tudi primorski odposlanki; nesrečna, zlokobna vojna Je strla tudi pesnika Stritarja. Naročal Je Jima, naj pozdravita najsrčneje njegovo ljubljeno domovino in vse rojake. Žalostno Je, da se ne morejo več ttresot-eut njegove beseda UuHJaatt »Pozdravi Bog te. belo mesto! Nad tibo sivi, stari zrad! Iz daljne sem dežele zvesto, prišel te pozno obiskat« Prepozno! Obličje se ml spremenilo, ostalo kakor pre! srce; ljubezen verno ohranilo do rnfle rojstne Je zemlje. Oinjenost Stritarjeva je pričala, kako ljubi svojo domovino, kako se mu stiska srce, ker ne more, ne more do nje. Nam, ki listamo večkrat po Stritarjevih poezijah in spisih, se Je zdelo, da mora biti pesnik zdrav, čil in svež, kakor Je duh, ki veje Iz njegovih knjig, zato smo molče In razočarani sledili pripovedovanju naših odposlank. O neizprosna starost in zlokofc ne posledice vojne, njih reši pesni* ka le smrt! Toda »Spomladi le nikar!« ampak: Ko vse uho v logu m "dobravi, redek zrm In rolo Je drevo; ko marjetice mrjo po travi, v Južni kraj zleteli so žrjavf, duh tedaj zapusti mi telo. __IfU B. Ostane zftonnranlc JnaftnA latite", V nedeljo 20. t. m. ob 10. ur! do* poldne se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice. Predsednik pripravljalnega od-" bora okrajni glavar dr. Vodoplvec je v kratkem nagovoru pozdravil navzoče, ter v glavnih besedah podal obris namena in ciljev, ki jih zasleduje Jugoslovenska Matica s svojim delovanjem. Povdarjal Je, da Jugoslovenska Matica nikakor in pod no^ benimi pogoji noče in ne mara izpod-* riniti iz svojih že vkoreninjenih stališč že obstoječi obrambni društvi družbo sv. Cirila in Metoda in Slo-; vensko Stražo. — Ravnatelj g. Sene-kovič je kot prvomestnik C. M. družbe izrazil nekaj pomislekov ter zaprosil, da stopi J. M. pred javnost in pojasni, da z ustanovitvijo J. M. nikakor ni še končano delo C. M. družbe. V splošnem kar naj topleje pozdravlja ustanovitev J. M. Zastopnik obrambnega društva Slovenske Straže dr. Srebrnič v imenu društva kari najtopleje pozdravlja ustanovitev. Poslanec dr. Dinko Puc poda nekatera pojasnila g. ravnatelju Seneko-viču, na kar poroča dr. FornazariČ o razvoju in delu pripravljalnega odbora. Podružnica J. M. v Ljubljani sami šteje že nad 2528 rednih članov in 7 dobrotnikov. Dohodkov pa je J. M. do 20. t. m. 116.537 K 87 v. Stroškov pa 21.037 K 5 v, tako da znaša društveno premoženje danes 95.500 K 82 v. Sledile so volitve. Po kratkem odmoru so se zedinill zbo-rovalci na sledečo listo, ki je bila izvoljena soglasno z vzklikom ln se je novemu odboru prepustilo, da si ii-voli iz svoje srede predsednika, podpredsednika in ostale funkcijonarje* Dr. Ravnihar, ravnatelj SenekoviČ, dvorni svetnik Regally, okrajni glavar dr. Vodopivec, dr. Lončar, df. Srebrnič, dr. Tavčarjeva, dr. Debe* ljakova, dr. FornazariČ, Cok, d*. Krmpotič in gdč. Martelančeva. Za namestnike pa: ravnatelj df. Zarnik, dr. Piskernikova, dr. D. Puc, Avgust Pust Kante in Mermolja. Sledile so na to slučajnosti, pri katerih so se razpravljale nekatere interne zadeve, na kar je predsednik pripravljalnega odbora dr. Vodopivec zaključil zborovanje. Dneune oesfl. V Ljubljani, 23. junija 1920. — Ne moremo odobravati Deželna vlada sicer dosedaj še ni objavila programa o potovanju prestolonaslednika regenta Aleksandra v Slovenijo, dasi bi bil v to že skrajni čas. vendar smo zaupno izvedeli, da se je znatno spremenil prvotni načrt ki je imel na programu med drugim tudi to, da se ustavi dvorni vlak na postajah v Brežicah, v Kr-* škem in Litiji. Po najnovejših dispozicijah se dvorni vlak nikjer ne ustavi, marveč vozi skozi te postaje samo z zmanjšano brzino 20 km. Ta odločitev nam ne ugaja, ker se hoče z njo ustvariti kitajski zid med regentom in narodom, ki ga želi pozdraviti fn dati izraza svoji u danosti napram njegovi vzvišeni osebi. Ta odločitev deželne vlade je tembolj čudna« ko je vendar znano, da se ie dvorni vlak na notu skozi Hrvatsko ustavljal malodane na vsaki postali in se je povsod! dala ljudstvu prilika, da vidi in pozdravi svojega vladarja. Ako je bilo to dobro in umestno na Hrvatskem, bi moralo biti to dobro tudi za Slovenijo. Menimo namreč, da slovensko ljudstvo ni nič manj udano svoji vladarski dinastiji, kakor narod % sojodnl HivaiaU. AU a* t%> 141. štev. .SLOVENSKI NAROD't dot 24. junija 1990. 5. stran« ejo preprečiti sprejemi v Brežicah', v Krškem in v Litiji, kakor ie bilo )rvotno namenjeno, morda samo za-egadelj, ker predstavitelji teh mest slučajno niso pristaši sedaj vladajoče stranke v deželi? Ne moremo se ubraniti tega domnevanja, ker drugače res ne moremo najti nobenega vzroka za tako spremembo prvotnega programa. Naše mnenje je, da bi 5e morala deželna vlada izogibati vsega, kar bi moglo ie od daleč vzbuditi sum. da se hoče kakorkoli izranjati regentov poset v strankarske namene. Neverjetno zapostavlianie. S'a slavnostni banket, ki ga daje oo-odom poseta prestolonaslednika re-enta Aleksandra deželna vlada baje le bo povabljen, vsaj tako smo infor-lirani iz povsem zanesljivega vira, dsednik višjega deželnega sodl-v Ljubljani, ki je — nota bene — rlšji sodni uradnik v Sloveniji, rodajni faktorji so namreč mne-da je pravosodstvo itak dovolj topano po poverjeniku. To stalile tembolj značilno, ako uvažuje-da so na ta banket povabljeni rrije ljubljanski župniki, čeprav i tej prireditvi tudi zastopana >\ ščina po svojih najvišjih pred-ctaviteljih. Samo konštatujemo! — Za dekana filozofske fakulte-j v Ljubljani je za študijsko leto !?2fašisti<. Ko se Je zbraJo; Kka nogometna tekma med Ilirijo in I ve& meščanskih društev, da izrazijo, zagrebškim HaSkom. ki bo ojačen z ne- I javno svoje simpatije za karabine* je, je* katerimi najboljšimi igralci Viktorije. J prišel odlok, da je manifestacija prelo-; Vstopnina: sedež I. vrste 20 K, II. vr- I žena. Ko je stopil neki poročnik na Ga-.; ste 16 K, stojišče 10 K, za člane in di- I ribaldijev spomenik, da naznani prelo- \ jake 6 K- Predprodaja vstopnic v dro- žitev manifestacije, so socijalisti nar! gerijl Kane, Židovska ulica. Ob vsakem I padli zbrano množico s palicami. Naci-] vremenu. (k) I jonalisti in >Iaši»ti«: so med tem odšli — Vožnja in galopna dirka na dan I v sprevodu v vojašnico karabinerjevyj 20. t m. Za one konje, ki so že bili pri- | socijalisti pa so priredila shod proti i javljeni za odpovedano vozno dirko na dan 20. t. hl, veljajo prijave avtomatično tudi za vozno dirko v torek dne 29 t. m, ako se dotične dirke sploh nahajajo na sporedu. V nasprotnem slučaju je konje še enkrat prijaviti. Dirke dne 29. t. m bodo kombinirane; na vspore-du je pet voznih In S galopne dirke, k — Prvi slovenski športni list. Na dan regentovega prihoda izide prvi slovenski športni list >Sport<, ki bo izhajal kot ilustrovan tednik z bogato in aktuelno vsebino. List bo skrbel za vzgojo, procvit in razvoj slovenskega sporta, služil bo v informacijo vsem, ki se zanimajo za športne prireditve, bodisi doma ali v tujini, ter bo kot tak gotovo hitro priljubljen in razprodan. Pošljite tedaj pravočasno vaš naslov na upravo >Sporta<, Ljubljana, da vam ga zamoremo poslati na ogled. Osobito opozarjamo vojaške kroge na list, ki bo imel stalno rubriko o našem sportu v armadi in ki bo zaeno služil raztresenim vojaškim oddelkom v hitrejše za-znanje vseh športnih uspehov, doseženih v vojaških tekmah. Športniki in prijatelji sporta, izpolnite takoj svojo dolžnost! Društvene vesti in prireditve. — Danes v sredo zvečer ob 8. uri se vrši Kresni večer Ženskega telovadnega društva v hotelu Tivoli z bogatim programom (k) — Ustanovitev podružnice Jugoslovanske Matice aa Kapelo - Radence se vrši v nedeljo dne 27. junija 1920. Popoldne istega dne zabavna prireditev v korist Jugoslovanske Matice. — Poziv ljubljanskemu občinstvu. V dne 17., 18. in 19. julija t. 1. slavi Ljubljansko prostovoljno gas. in reševalno društvo SOletnico svojega obstanka. Ker se udeleže te alavnosti slovenski, hrvatski, srbski in najbrže tudi češki gostje, prosi odbor ono slavno občinstvo, ki bi imelo te dni sobe, oziroma prenočišča na razpolago, da iste prijavi do 29. junija t 1. stanovanjskemu odseku Ljubljanskega prostovoljnega gas. in reševalnega društva Odbor upa, da slavno občinstvo sna ceniti cilje in delovanja društva in da mu bo tudi ođ te strani iskazalo svojo pomoč in naklonjenost in se v velikem številu odzvalo pozivu. ' . okupaciji Albanije in za izpraznitev Libije. Ko se je sprevod vrnil na trg«' Missori, se je vnel krvav boj, v kate«; rem je obležalo več mrtvili in ranjenin^^ Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Sreda, dne 23. t m: >Ljubosumje«< abon. D. Četrtek", dne 24 t m.: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski, v korist Udru? ženja gled. igralcev, izv. abon. Petek, 25. junija zaprto. Sobota, dne 26. t. m,; >Ljabosumje<, abon. C. Nedelja, dno 27. i m.: >Ljubosum-je«. Iz. abon. Ponedeljek, dne 28. t. m,: >Pohuj-šanje v dolini Šentflorijanski«, abone-ment izven. Opera': Sreda, 23. junija: >Vesele žene windsorske<. Abonm. C. Četrtek, 24. junija: »Kraljica Lutk. Les SYlphides«, izven abonma. Petek, 25. junija: »Poljska kri«. Izven abonm. V korfst Udruženju gledaliških* igralcev. Sobota, 26. junija: »Vesele žene wind-sorske«. Abonm. D. Nedelja, 27. junija: Slavnostna} predstava o priliki poseta Nj. Visokosti prestolonaslednika. Ponedeljek, 28. junija: zaprto. Torek, 29. junija: »Vesele žene winaV sorske«. Abonm. E. Sreda, 30. junija: »Jevgenlj OnJe-gln«. Abonm. A. Četrtek, i. julija: »Poljska kri«. laven abonma. Petek, 2. Julija: »Jevgenlj On|e*Jn% Abonma B. Sobota, 3. lulija: »II Trovatore«. nement C. Poizvedbe. — Gospod, ki je 21. junija, isročit^ najdeno vrednost, (na čevljarskem mo^ stu) neki gc>spodični, se prosi, da se zglasi v upravništvu tega Usta. Glavni urednik: Raejfo Pusfoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. ^3 fl0 5 železnih rezervarjev, kom-Uu M pletno železje za krožno peč ngofen). Ogleda se lahko na stavbi-1 'vame đrož ta špirita, V1C 4559 «i mesečna roba JjdJ mesta se zamenja za delavnliki a1 v mestu. Naslov pove upfavniStvo Naroda. 4542 Kina Zeleziato tias "njis?* Duaajaka cesta, krepča nulokrvne, nervozne, oslabele odrasle in otroke.HNaro-clla proti povzetju. 10800 Tntji za stripe izlehie ii mlaji na debelo in drobno m? po K 4*80 pri večjih narocibh znaten popust MMmmt " 2 KDdia Keta aH ^r ^ sobo tudi za mesece juli, avgust, september. Ponudbe pod .Mssfrlaa 45SV na upravuBtvo Slov. Navada, 4500 ilainaJE II mmm se tSča, za prl- kll lW2 bT2 (Schamansen) z dve-■■fl ma pokrovoma, cenje- na na laooo K. se proda sa 12.000 K. JJ«*~^ P0** opravnistvo Sk>v enakega Ljubljani lepo " lio v mirnem kraju Gena ugodna. Po- z vsakim midva in vpraša se pod »Ugteaa prilika SSf v upravi Slov. Naroda, 4495 cevi sa cevi _ cevi spadjavo raz-Čgtojli » Mrteaaje kupi pri rffdkl Ousajg^^kT aa telesa, vinSaas cevi anadievo Mm k takti itntiija la proti dobri plah In hrani v tranvsko niso. Istotam sa sprejme tudi fivflja na dcaisa bek) perito. Naslov pora varav LCPO B3ffT3dO pomaga dobiti vaaje, obstoječe iz 2 sob in 1 mu plačam, kdor ml i stano-kuhinla, j ali vsaj z eno večja sobo in kuhinjo. Naslov v skladišču »Balkan*. j£j Mmoderna železna blaga; " K krasna kredenca v rat zresljana, s marmornato ploičo, omara, pult sa trgovino a 40 N 6. stran* .SLOVENSKI NAROD", sss 34. junija 1020. 141« 51HWB hziak MBlrtHA niiiiNH jejti po 50 vin. nudi komad plavaa ^■§1 veUko, kupi PIV LjatjJaaa, w Sam t le. SL iS. 4534 MM oljnata slika holandske iole •c iz 16. stoletja (Rudhardt). Na ogled: Oradlšte 8/U. S vrata lavo. 4467 llandaia as brestovi konja ko v i sodi PiUDoJB ll 100—300 1. Ponudbe pod „Konjak 4600* na upravništvo Slovenskega Naroda. 4600 Proda se mM voz na k nemili za ponija. Josip Petere«, kolar, Koseze vri LJubljani. ^ 4595 Proda se narodna noša. Saslov pove upravništvo Slovenskega sroda. ^ 4582 "lopi se manjia iilsa ali vila V dobrem stanju v Ljubljani. Ponudbe pod »Kanec 4519* na upravništvo Slovenskega Naroda. Reiiitrima blagajna, H&S?Kfc.a nora, nova in drugimi pripravnimi ta-sterji se proda. Kje, pove upravništvo Slov. Naroda. 4420 Usada ta ročna kamera 9X12 dvojni riliufl SB anastigmat F. 68 s 4 kasetami, kaseto za tilme, torbo, žolrjm stegom, aluminijastim stativom ter Goer-zev trieder Pagor, jako laJoak (260 g). Naslon P°ve upravništvo Slovenskega Naroda.- 4605 Prsia s mu znali 1A ca, starinska. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 4588 ali brez hrane se iiče. Ponudbe pod „Soba s hrano 450»" na upravništvo Slov. Naroda 4569 DiatMlftiA 5e skoraj nov, se I^IBIlIllOt proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. ■esetsa sila t brane 4572 Proda a kuj srenje velilKti in nova prsna oprema. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4549 vine z mešanim blaeom sprejme takoj tvrdka Lovro Petovar, ivaajkoveL 4548 M proTizijikib potnikov kemičnih izdelkov. Ponudbe pod .Tovarna 4506* na upravništvo Slovenskega Naroda. 4598 Dffllfa ffl omapi 2a icd» stara namizna i!umll K ura, garnitura sa kavo in mizni prt (vezilo), zimski plašč za deklice, 2 drogova za zastave. Ker sni ko ti nlica 7, HI. nidstr., levo. 4599 Proda se jeliv oizi ^ £ železniške postaje. Ponudbe pod .Jelov goid 4518" na upravništvo Slovenskega Naroda. 4518 Proda adobro ohranjena stara, Originalna, z zlatom vezena avba. jako lepa In zelo stari, fini dolgi uhani k narodni noši. Dalje se proda modern umivalnik z marmornato ploščo in brušenim ogledalom. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 4b6l V petek, dne 18. junija je zatisnil na veke oči Anton Podgornik in bil pokopan v soboto na domačem pokopališču v Metliki. Vsem domačinom» ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, v prvi vrsti bratom Sokolom in pevcem, prisrčno zahvalo. Amalija Podgoraikova. Potrtim srcem naznanjam tudi v imenu vseh sorodnikov, da je moj iskreno ljubljeni soprog, gospod Rudolf Jeglič podpolkovnik v lipo kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v četrtek, dne 24. t. m. ob 5. uri popoldne. V Železnikih, dne 23. junija 1920. Amalija Jeglič. Zahvala. Za mnogobrojne izraze sočutja in podarjeno cvetje ob prilihi smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda Alojza Lavrenčič izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. V LJUBLJNI, 22. junija 1920. jale|eel aasalL Uglaievanje In no-pravlianie klavirjev tudi na deželi. 4042 liaafcm (Keichcrt) s 3 okularji, 3 HUnUP objektivi in mnogo utenzilii za učte In nazorne svrhe v elegantni kaseti, pripraven za zdravnika ali bolnice je naprodaj. Ogleda se v drogeriji Saaitaa, Celje. 4591 H 2 kompletna sokolska kro| ja, prvi srednic velikosti, drugi zm veliko osebo, v dobrem stanju, ženska kompletna obleka, nova, 2 moderni železni postelji. Poizve se pri rraa Irec; Tarjaiki trg. 4554 Pnu n laBiisli krami to ar srn tekovi in jelovi trami ter žagani ce. Ponudbe z navedbo cene leo vagon nakladanja pod .Slofealja 4562* na upravo Slov. Naroda. 45o2 ta a m\m vešča vseh domačih del, ki ■Ju, bi lih opravljala samostojno, se išče k samostojnemu gospodu, Slovencu, v trajno službo na deželi. Znanje nemščine bi bilo povoljno, ne pa neobhodno. Potni stroški se vrne je. Ponudba s sliko, ki se takoj vrne, na naslov, katerega pove upravništvo Slovenskega Naroda. 4588 fifl. trilKill i ilđlltTiilltiU javljam da sam v najlepšo] najživljoj ulici Sarajeva otvorio agenturnu I komisiona Inu trgovinu na veliko te se preporočujem za vse trg. poslove kao i za zastupstva i posredovanja. Spoštovanjem Mila* PaularlSi Kralja Petra ulica Sarajevo. Franc Kaučič trgovec, Sevnica Eriporoča veliko zalogo vsakovrstnih opit na drobno in debelo. Dobava takojšnja 1 Solidne cene! Portland cement naprodaj po predbeležbi nabave M (HBMtma laiki SUŠ. ! CENE DOLI! C««i|l lazpraSaja ||# BO.— inlsarao. Man Odvetnik dr. Alojzij Juoon naznanja, da se nahaja njegova pisarna na cesti štev. ti, Pozor! Po najzmernejši ceni in solidno izvršuje vsa tesarska In krovska dela ta-ena Franc Martinec, mestni tesarski mojster LJubljana, Pruta itov. S. Krojaška tvrdka K. Pučnik, LJuMJatsa, Sodna tatica It se vljudno priporoča za izdelovanje najfinejših oblek po najnovejšem kroju. Zaloga angleškega blaga In listra. ::::::::::: rt asi LN iBCaafff ladiiv nI Tratil poroten« 21. junija 1820. obvladati ssora popolnoma atovtaikn ta nunsko in če le možno tudi lava tako koreapoudeaco. Ponudbe pod .Sta tka 4Uf na eprav-sištvo Slovenskega Naroda. Spričeval v v Izvirniku ne prilegati 4531 Fotograf la. retuier se sprejme s t. julijem. Po nudbe s sliko na Melje Patfiaa, Celje. 4614 Razglas« Uaal proda od l. Junija dalje ves od • hausl tat t grarMiav psaalmslraait pa ml Reflektanti naj predlože ponudbe najkasneje do 25. t. m. do 9. ure dopoldan sa celo količino producira nega gnoja. Ponuditi je dnevno vsoto za vsakega konja in prašiča. MBBdteaa, dae 21. junija 1420. Upravnik: Mil—sila i Id, sanitetni ppukovnlk. Papir za Mi pel nudi v širini 150 cm v zvitkih od 60 do 70 kg »sadre i Sylikat cement poboljšani Roman t j. cement za mešanje Portlanda. Pocenjuje Portland* cement. Prodaja iz tvornice: ,AVA< cementarna, Laško SBS. Boraks v kristalih in zmlet pravkar došel. SbSto, Rakovo * SssM, preje A. Zanki sinovi. ORODJE (alat) priporoča Odon Koutny Ir|vblJauma, Telefon štev. 460. ar. Bukova drva po 1 m dolga, lepa, sekana v septembru 1. 1919. se prodajo po 150 K kubični meter tudi na drobno. Poizve se v p ■tj Za cementne tvornice Ltd. mlin na krogle z največjo tvoril no sposobnostjo proda: . JMU (notna, Iffli Smet & Labilna Tamria, Brnika T«l. It, nudi vsako množino vsakovrstnega žita, kupuje vseh vrst les ln goriva. Ponu-dbe na zgorajšnjo tvrdko. lisa strojnik k motorju (Diesel), kateri se pa mora razumeti tudi na polni jarem (Vollgatter). Ponudbe s spričevali na Ladovik Kaka-rte. Omot. —• Istotam se sprejme tudi ----- 4417 Tvrdka l talil LJmellaaa, ataaajaka o. 47, prodaja na drobno in na debelo stlSet 10 vagonu stel (znamke »Napoli') tako] dobavnih L Erpaptr, Wl*m VIL. avtoDgaiM 5. POSESTVO v asnrtndatkl do Umi, obstoječe iz net oralov sadnega vrta, njiv in travnika. 7 oralov smrekovega in kostanjevega gozda, z vsemi gospodarskimi poslopji m inventarjem, se zamenja sa hišo v Lmbljani, eveni tudi proda. Posredovalci izključeni. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 4609 ROMAN cement najbolje kakovosti naprodaj »MA" cementarna, Laško SHS. »•klitva ta t*a«MUt Brata Sever, MsAljasm. ■eeaaaiilrta s.(KsUze|) priporoča vsakovrstno pohištvo p) zmernih cenah. Vabimo na ogled! pivo i razpošilja v vsaki množini MasjStJaj Mayr sni. v Kranju. 9W MesejM stavbam Ivan Bricelj Slavene peetjetje, tehellee p J ama. Ljubljena, Sfomikovil Hce Sf* ta, nasproti mest. elektrarn J se priporoča za vsa stavbna dela, n;| pravo načrtov in proračunov. Delo s .| Udno, cene zmerne ln najboljši kvalifj cirani delavci. Prela za za« (Piessfalz) in za vrhno opeko, z največjo tvorHno sposobnostjo. Pabrikat Raubh ček, Praha, proda: jrV4" cmenhnu, £alko SJttl vsakovrstne živilne potrebščine Gjorgjs Grujič Beogra9, Mfletiu aL 15. „Orlenf* veletrgovina cigaretnog papira i tuijčića s s Fabrikacija sodavice in tvornica pokalic Bogato skladišče steklenic, vse kompletno, zm takojšnji električni sli ročni pogon proda: jnrnaatmuna Pi ziiUii (»i ^ doila nova raznovrstna dvoko lesa z najboljšo pnevmatiko, posebej plašči, zračna čreva in vsakovrstni deli sa dvokoksa in razne strofe. Vzamejo sa tudi stara dvokolesa la stroji v radu. F. Mil IjiiH, prvovrstna, starejša moč, z zaupnemu mestu primernim nastopom, verziran v vseh komercijalnih in pisarniških manipulacijah, samostojen korespondent v vsaj treh jezikih, z večletno prakso v enaki službi, se sprejme« Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro JL J. K. 4458 • ••••• Gaeretni papir aataaaeSL 100 kosov v kartonu K 200-— K 195*— K 200*— K 170-— K 17f>— Opvatal papir: v kalhtoh 100 kosov v kartona ■Is AtnKAt t Ustom . . . I Jg£ Stročnice: K 40-- OStalne zalihe Prve hrvat-ske tvornice cigaretnog ^ gJJ papira i tuijčića M. Freund. an| O ALTESSE - : CUO: boja (ton) za tkanine Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Tslstan 11 3S. Sagreb, VMIce ulica M JIDRUA" Mirodilnica la zaloga fotografska aparatov ter potrebščin. liste Jajem in. larvtta za sMeke „TEKLA**. Prala sraškL Čistila a suunaike MSTR0-mr. HsesaMstfls tobaka. ?odoste-stPs taaktaaga mila. JtOZMI PRA ŠEKa najseljse sredstva srn nefsva-aJaaaHL PreJitalisi esera aradstva preti aaeJJasm.Parfiari » dišave. Sredstva aa kaa^zervkaa)t Jajc — zalega strnasvi Proda se želizna blagajna Carl Greinitz Neifc: Graz, št 1239, dvojna tla, 2 ključavnici, 3 predali (1 s posebnim ključem), velikost: 100X50X45 cm. Prava rer zijska volnena preproga, ploščina 2*5X3*5 m. Kompletna salonska garni tura in srebrne in zlate dragocenosti Naslov se izve v upravništvo. Slovenskega Naroda. 4607 Pndn si atksi prnmtiih pitnlti pipmtjni! AVTOMOBILOV „ria\T« brek 20 — 24 H P za 12 oseb s šestimi novimi obroči, z zelo varčno porabo bencina, pripraven za kopa liščno In poštno zveza v|aTOBWia<( popolnoma novo opreni* Ijen luksurijozni avtomobil, 22 HP, i 4 sedeži, novo usnjato prevleko, novi vimi obroči, generatorjem in „Autof oxera l(FteanM 28—30 HP, luksurijoz avtomobil s 4 sedeži, 2 rezervna ser 2a, dobrimi obroči, z električno „ schoro* rasvetljavo, asajato prevleko t Cenjena naročila na „Hana Kerk Gradec (Oraz) Josaeanrine 20. 4 G ar i hc 01 in stročnice! priporoča v veliki množini trgovi Avgust Čadežji LlnUjanii Kolod?oraka in sicer: j* mm Jttifie 100 kom. 192 PapirtU Jaiiflf 100 na. 198 Jtrafski jav It. 2/75 z kati| 1000 ŠOB. 501 muki Jamna" it. 2/75 z bi 1010 na. 601 AN I LIN SKE BARVE sa velno pavolo in svilo nemški fabrikat, uporabljive a kislino in brez nje, zavite v kartonih po 1 in 2 Vs kg Udi s skladišča Da tria** zadruga za kemične ffrOllia potrebščine, Zagreft, rrerassticcva aL 11 Telefta: 11-91. Naslov za brzojave: JCrtf atria-Zagrefe. 7246 141. Itev. ■SLOVENSKI NAROD*, dat 14. jmifr 1990. 7. stran« Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod nalngodnejslml pogoJL Baograd, Celje« Dubrovnik, Kotor, ■tranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. Jj II H- II S«Sf 10 znižani ceni za iluminacijo 0 priliki prestolonaslednikoveea obiski Oddala v vsaki množini na veliko in malo tvrdka Ivan Jelačin. Liubljana. Zahtevajte povsod edinole •tt .Ciril in Metodov čaj v zavitkih. Glavna zaloga in glavni dobavitelj rar ivan perdan v uubuani. i Čevlji, gamaše, sandale Speciia!oa kro acaica sa dame ia gospode po oajoovejilb modelih S. Potočnik, LJubljana, Seteobinjava nI. 6/1. nad. 664 Za dane la g as p ade nađemo opremljeni eodfli salon prte vrste Za aarotaike. ki prinesejo blage, iiupostrelbi. Obracinje, moderni liranje oble k. izdeovaojc aaiform. Eterično jelkino olje rekt. in Jelkov ekstrakt priporočam lekarnam, drog. zdraviliščem itd. Stalinov sok (sucens^ prozorno čist, na drobno in debelo onim, ki razpolagajo S sladkorjem; sadne esenca la kompost olja za izdelavo pokalic so vedno razpoložljive za sodaviearje. Potnik Srečko, Llabllana, Slomškova nI* 27. s Velika izbira. — Zmerne ceste. ■ Prodaja trgovcem na debelo Frković i (Xt^xxfj: Ljubljana, lagreb, Beograd, tritarleva ni. 7. Mesničha nI. 5, Sarajevska nI. 8. Bez konkurencije! V^^Ž^ Bez konkurencije!' JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA PAPIRA TeLE*BR.6-3e OUSTAVSELItelef.br.6-38 Brzojavi:Jfp'Nikoličeva 3. ZAGREB Nikoličeva ul. 3. **:tenej5a dobava m bogsto jHadlHe: rarnlti ml papirja fcakor: tiskovnega, pisalnega, ^neeptnega, dokumentnega, konceptnega belega Itd. papirnatih prto*. papirja za polica steiažc) trgovskih In kane, omotov, map, kaset la ortaisga v to stroko saada- jocega blaga. ovarniške cene! Tovarniške cene! Pnevmatike. irnitura za kolo 840 K. Garnitura za avto (710/90 do 935/135) 13.400 — 30.400 K. Odjemalci na debelo popust. — Proda se lek tovorni Fiatavto 40 HP (s 6 pnevmatikami), cena 132.000 K. imožK & Pipan, Llubljano, Sv. Petra c. 5. slovenske, hrvatske, srbske in državne pri A. BABKA, Kongresni trg št. 13. in Dunajska cesta štev. 6. BENCIN in vse nvtomoMlne potrePSča» s sMotfBca J- Goreč, Llabllana. SVEČE za iluminacijo ob priliki obiska Njeg. Vis. regenta Aleksandra, Zidarsko orodje naprodaj, dvigalo za opeko (Paternoster), dvigalo za malto, več škripcev na vrv (Flaschenzug), traveli za čiščenje malte, škripec z verigo (Kettenflaschenzug), sod črne barve in več drugih barv. Ogleda se v Jeranovi ulici štev. 11, Trnovo. 4596 Boleniila blagajna velikog tamsko - industrijskog j ieljeziliiig pobuta u Boeni WW traži za odmašnji nastup 'M iskusnog liječnika, koji tieba da uz liječenje članova preuzme i upravu tvorničke bolnice u Drvaru« Stan, ogrijev i rasvjeta u naravi i pogodnosti u nabavci jeftinih životnih namirnica. Cijenjene ponude uz naznaku plaćevnih zahtjeva i dosadaSnjeg djelovanja molimo slati na tvrdku : Samsko industrijsko predazeće Dobrljin-Dmr a. đ. li Drvaru, Bosna. 4507 Bum, sllvovRn. Mol, tuđilo, testenine, čal. Rova. Rnnđite sol. MRs. veselimi • a tako] dobiti po najnižjih cenah pri tvrditi IVAN PERDAN v Ljubljani. :•: nudi po znižanih cenah I. Juioslou. milarnn ln svetomu preje Paul Seemann, Ljubljana - Vit 9$ M :: AVTOMOBIL:: gotovo posve nov, 18/24 HP, fabrikat „MORS* sa 4 cilindera, 6 sjedala, zimskom lirnousinom i ljetnom karoserijom, koja je pre* svučena smedjom kožom, posve nove gume, električno i karbidno svjetlo, u svakom pogledu vrlo moderan, prodaje se uz povoljnu qenu. — Samo ozbiljni kupci neka se izvole obratiti pod šifrom .AUTO" na anončnu ekspediciju Rudolf Mosse, Zagreb, Ilica 21« Hotel Toplice prele Louiseobad na Bleda popolnoma prenovljen, zopet o tvor j en. Utemeljeno 1870. Utemeljeno 1870. Otpremni ured i carinanka agentura državne željeznice SHS EMIL EICHHORN, BROD na SAVI Podruiniee: Bosanski Brod, Oalfek I. Carinska agentura n kr< glavno! carlnarl Brod na Savi a odlalkom Bosanski Brod. Špedicije svake vrsti, uskladištenja, ocarinjenja, finandjalne manipulacije i osiguranje, nadgled kod pretovarivanja robe iz Sirokotračnih vagona u uskotračne i obratno u Bos. Brodu, te intervencije pri otpremi, otprema željeznicom i la-djom, preselenja u vlastitim patentiranim pokučtvenim kolima. Brižna otprema svih importnih 1 eksportnih transporta. Tarlfalnl zavod — Reklamacija, * Brod 1 Brod 16, 64, 110. Brzojavi: Elenkora > Bos. Brod Telefon: J Osijek 452 J Osijek J Bos. Brod 2. nglaievalac glssovtrfev la trgovec z glasbili Ljubljana, VVolfova ul. 12 Jadransko hotelsko in kupalBno dlon. draltvo Suiak-Reka, Zvonimirova ulica itev. 102. Lastnik sledečih hotelov ln sanatari|e¥s ~fM Hotel Pension „SPEBANZA" , IMPERIAL" 0patila. Hotel-Pension in morsko I kopališče JiDRlT Siia-hb Telefon interurb. 2-14. Hotel-Pension in morsko kopališče .JADBAJT Bakar. Sanatorij in veliko morsko kopališče „TERAPIJA" Crikvenica. Vsi hoteli in sanatoriji so najmoderneje z vsem konfortom ure i eni. — Oskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Miramare" v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .San-Marino" v Novom: za Sušak; Središnji sred dro-stva, Sošak-Reka. — Naslov za brzojave Jadran-eentral* Bnank-Bekn, hrttnrni takta Strr. HI Palače-Hotel ti Crikveaiea Ttkfn mfirirl 11. Hotel-^ension sni fataski Tat ntarg. 5. Hotel - Peasion ia veliko norsko kopališče .LISAMI- ftovt VlaoeafsU JUGOSLAVENSKA tvornica tiEia^ic^ a a SBDam>iTsattunoa« KARLOVAC. tmmwwT PRIMA HA POPRAVAK alaktrlsaai strojeve » aapaaoaH j jaflasv 6RADI __ . < rROJCKTUJTT TZVrtD Jfl * an neadose. sela I j<^h**- Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■Si Stritarjeva ulica itav. 2. Delniiha glavnica ao.00O.0OO — Kron. w •»•■■•»■•ww» wmwvww wwww* w ei—wl tonaH 80,000.000»— kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici. Ce(u, Maribora, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. aST Sprejema vloge na knjižice in tekoii rabin proti usodnemu ' Kepele le predele vse vrate vrednostnih papirjev, valut hi dovoUuJe vsakovrstne KREDITE 23 8« stran« •SLOVENSKI NAROD«, doc »i jufti 1930. 141. «e». Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani vstaMritaMmi9oo. Podrnžnice: Borovlje, Celovec, Celje, Gorica, Maribor, Split, Sarajevo, Trst Agentura v Ptuju. lata 1900 Bilanca Aktiva Blagajna •••••••••• Menice.........• • Valute in devize....... Predujmi na vrednostne papirje Vrednostni papirji...... Dolžniki •••••••••• Inventar •.....• • • • Realitete •••••••••• Komercijalni računi • • • • • Koncem 1918 7,187.853 1,680.458 90.760 13,722.464 13,119.578 131,939.235 105.455 1,383.314 169,229.120 07 11 88 44 83 40 32 54 59 Koncem 1919 4,777.423 7,849.891 6,935.932 17,334.866 32,001.014 295,052.678 207.207 2,474.526 1,755,153 368,388.693 02 33 88 36 53 60 12 27 26 37 Pasiva Delniika glavnica • • Rezervui zakladi. • • Pokojninski zaklad. • Vloge....... Upniki....... Transito obresti . . • Nedvignjene dividende Dobiček...... Koncem Koncem 1918 1919 10,000.000 20,000.000 2,001.781 21 7,964.747 21 309.673 06 456.861 86 89,497.628 11 148,425.903 40 65,932,628 97 188,225.821 57 224.231 59 57.311 47 19.472 — 198.360 — 1,243.705 65 3,059.687 86 169.229.120 59 368,388.693 37 ' l Račun zgube in dobička Izdatki 1918 Obresti. ...... • . • . Upravni stroški •••••••••••••••• Plače in doklade ••••••••••••••• Davki in pristojbine Odpis inventarja •••••.........» « Čisti dobiček (inkl. prenos iz prejšnjega leta) • • 3,759.207 177.827 753.081 276.948 14.206 1,243.705 72 13 54 97 29 65 6,224.977 30 1919 6,814.237 426.854 1,455.450 821.912 31.339 3,059.687 12,609.482 92 24 79 79 13 86 73 Prejemki Obresti......... Iznos bančnih poslov . . Iznos realitet...... Prenos dobička iz min. leta 1918 5,007.797 1,118.553 32.258 66.367 6\224.977 64 90 63 13 30 1919 9,940.710 2^12.525 39.892 116.354 12,609.482 54 21 13 85 73 Promet v letu 1919 je znašal ca. 12 In pol milijard, proti letu 1918 za ca. 7 milijard ve«. Glasom sklepa občnega zbort z dne 8. junija t 1. se izplačuje kupon št 19 po K 3fr— pri nafi centrali v Ljubljani in pri podružnicah t Borovljah, Celju, Gorici, Mariboru, Splitu, Trstu, Sarajevu in pri agenturi v Ptuju. POZIV SUBSKRIPCIJI novih delnic Ljubljanske kreditne banke XI. emisije I. 1920111 Vsled sklepa občnega zbora delničarjev Ljubljanske kreditne banke z dne 8. junija t. L v to pooblaščen, je sklenil upravni svet istega dne provesti zvišanje delniške glavnice od SHS K 30,000.000-— na SHS K 50,000.000-— z izdajo 50.000 novih delnic po SHS K 400 — nom. w skupnem znesku SHS K 20,000.030- m sicer: 1. subskripcija novih delnic se vrši od 25. junija do 25. julija 1920. a) pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Borovljah, Celju, Gorici, Mariboru, Sarajevu, Spliti Trstu ter pri ekspozituri v Ptuju. b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku. c) pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v čehoslovaiki in d) pri podružnici Živnostenske banke v Wien-u za Nemško Avstrijo. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic po eno novo delnic a 8H8 K 400"— nom., po 8H8 K 900*— tel ajuol9 plačljivih naenkrat pri subskripciji. Odlomi delnic se pri tem ne vpoštevajo.— 3. Nove delnice so deležne dobička od 1. julija 1920. 4. Pri subskripciji se morajo predložiti subskripeijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic \ svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaf vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podla/ tozadevnih pismenih priglasnic ali začasnih potrdil o vplačanih delnicah. 5. Od azijskega karanega dobička nove emisije se dodeli po odbitku stroškov in doklad te emisije. SHS K 1,000.000- — pokojninskemu zakladu bančnega osobja, SHS K 1,000.000-— rezervnemu zakladu z* bančne zedolžnice, ostanek pa pripade azijskemu rezervnemu zakladu banke. I 6. Nove delnice se izreče subskribentom po L februarju 1821, proti izročitvi začasnih potrdil, oziroma obratuno o subskribiranih deklicah. J Uspeh emisije je zajamčen po posebnem sindikatu. Ljubljana, meseca junija 1920. UBbVaaska kreditna bank