Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 58. Izven Ljubljane 8 vin. V LjMDl, V M, II. DlfllTfl 1913. Leto XLL <=== Velja po pošti: Za oelo leto naprej . . K 28'— ia en meseo „ . • n »'20 za Nemčijo oeloletno . „ »»'— ta ostalo Inozemstvo . „ 35"— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24 — za en meseo „ . . n 21— V opravi prejeman mesečno „ 1'70 = Sobotni, izdaja: = ■a celo leto ...... „ 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo „ 12'— Inserati: Enostolpna peUtvrsta (72 mm): za enkrat .... po IS v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst. Mu oznanila, zabval«.osmrtnice Iti: enosiolpna peUtvrsta po 18 vin. ~ Poslano: , enostolpna petitvrsta po 30 fin. Izhaja vsak dan, izvzemšt nedelje in praznike, ob 5. nri pop. Redna letna priloga Vozni red, ter Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravntštvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn poštne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upravnlškega telefona št. 188. Važna izjava angleškega ministrskega predsednika o svetovnem položaju. London, 11. marca. Kralj Jurij jc včeraj otvoril parlament s sledečim prestolnim govorom: Moja razmerja nasproti tujim državam so trajno prijateljska. Decembra lanskega leta je med vojskujočimi se vladami na jugozahodu Evrope prišlo do premirja, izvolile so London za svoja mirovna pogajanja in jaz sem delegate pozdravil z dobrodošlico in jim bil v vsakem oziru na uslugo. Zelo obžalujem, da vojna še vedno traja, ker se niso mogli zediniti. Velesile resno žele preprečiti, da bi se vojna razširila. Moja vlada je zlasti potom poslanikov v Londonu ostala v tesni zvezi in skupnem delu z drugimi vlastmi, stremeča z drugimi vred za tem, cla se ohrani enotno stališče in postopanje in zagotovi sporazum v vseh točkah, ki bi med njimi mogle dovesti do nasprotij. V tem oziru se jc v nemali meri dosegel uspeh. Dosegel se je načelen sporazum v najvažnejših stvareh in upam, da bodo posvetovanja med vlastmi omogočila, da bodo le-te mogle ugodno vplivati tudi na to, da se vojna čim preje konča, Moja vlada bo tudi nadalje sodelovala z drugimi vlastmi v resni želji, da se zagotovi evropski mir. O prestolnem govoru se otvori debata. Vodja opozicije L a \v, ki otvori debato, izraža željo, naj bi ministrski predsednik podal izjavo o balkanskem vprašanju in svetovnem vprašanju sploh. Ministrski predsednik Asquith izjavi: Kar je tiče zunanjega položaja, boste razumeli, če se izražam o njem nekoliko rezervirano, ker se vrše še važna pogajanja in dogovori. Velesile so bile prlmorane, da zavzamejo nasproti balkanski vojski svoje stališče, v kolikor tangira la vojska evropej-sko stanje, kakor jc bilo dogovorjeno po berolinski pogodbi. Vsled tega so velesile sklenile zbrati se k tozadevnim pogovorom v Londonu. Veseli me, da morem izjaviti, da se ie v teh pogajanjih, ki še niso končana, dosegel sporazum že v dveh važnih točkah, in sicer: 1. Srbija dobi gospodarski dohod k jadranskemu obrežju po internacionalni železnici. Ta točka je rešena. 2. Ustvari se avtonomna Albanija pod garancijo cele Evrope. Veseli me, da morem izjaviti, da so velesile tako Albanijo soglasno sprejele. Glede račja, ki naj jih Albanija dobi, ni, kolikor sc tičejo zapadnega, to je jadranskega obrežja, nobenih težav. Glede severne in vzhodne ter južne meje pa so pogovori v Londonu pokazali, da se mora doseči sporazum še glede ene ali dveh točk, ki pa ne spadajo k najbistvenejšim, da sc bo doseglo popolno zjedinjenje med velesilami. V zadevi miru med Turčijo in balkanskimi državami jc Turčija izjavila, da jc pripravljena sprejeli posredovanje velesil. Mi čakamo zdaj na odgovor balkanskih zaveznikov in gojimo trdno upanje, da bo ugoden. Kar se tiče rumunsko - bulgarskega konflikta, me veseli, da morem izjaviti, da obe državi nameravati storili tozadevne sklepe, da sprejmeta posredovanje velesil. Politična garancija velesil je ostala prejšnja. Naše razmere tako do Francije kakor do Rusije ni nič manj prisrčno in tesno nego je bilo. Mi trdno vzdržujemo svoja prijateljstva. Izprememba, če sc o izpreniembi sploh more govorili, je sledeča: Medtem ko »c razmerje med posameznimi člani v vsaki skupini velesil ostalo neizpremenjeno, se ;e razmerje med trozvezo in tripclentento v celoti vedno boij izboljšalo. Velesile, kojih interesi vsled izpre-memb na bližnjem vzhodu niso preveč neposredno tangirani, so se zadnji čas resno prizadevale, da se doseže sporazum za vse. To je zelo razveseljiva poteza v najnovejši zgodovini politike. V tej zadevi smo v soglasju z Nemčijo sodelovali. To sodelovanje je olajšalo delo evropske diplomacije in vzbudilo tudi med obema velikima narodoma zaupamo, ki bo trajalo dalje, Poslancc C e c i 1 pravi, da je splošno prepričanje, da je Anglija vezana pod gotovimi pogoji odposlali v Evropo v svrho vojnih operacij večjo vojaško silo. A s q u i t h govornika prekine in izjavi; "Jaz izjavljam, da to ni res!« V zgornji zbornici sc je debata o prestolnem govoru vršila podobno kakor v spodnji. Lordi so adreso sprejeli. Oreški Slovenci. Branimo svoje moriš i Nemški narod teži od nekdaj proli jugu, na Sredozemsko morje, k Levanti. Parkrat je bil temu cilju že blizu, toda Italija je pokazala nasproti tujcu večjo odporno moč, nego bi jo ji bil kdo pripisal. Nad Adrijo in doli do Cypra ter sirske obali je zavladala republika Sv. Marka, dokler se ni razlil po vzhodni Evropi turški val in tu vsako drugo invazijo na veke onemogočil. Pozneje je bil nemški narod preveč razklan, da bi bil mogel obnoviti tradicije Otonov. Danes je položaj dosti drugačen. Italija je sicer zjedinjena, oživljena, močna, balkanski Slovani so sc osamosvojili, Anglija, Francija in Rusija skupno čuvajo svoje interese v bližnjem Orientu, na drugi strani pa jc nemški narod po osvobodilnih bojih 1. 1813, po Kraljevem Gradcu in po Sedanu bolj kot kdaj prej okrepljen in sc ozira proli Orientu, kjer se po padcu turške oblasli napoveduje popoln preobrat. Nemški narod pa brez dvoma računa na to, da bi mogie tudi v avstrijskem cesarstvu nastopili izpremembe, ki bi odprle nemštvu pol proli jugu. To je seveda vse šc.problem bodočnosti, pojavi pa, ki to napovedujejo, se dan na dan množe. Kar mi Slovenci najbolj čutimo, je to, kako si Nemec pridobiva tal na jugu. Trsi, Gorica, Pulj, vsi imajo žc močne nemške manjšine, ln kako delajo! Siidmarka, še bolj pa morebiti Schulverein okrepljujcta nemške pozicije z ne-utailjivim uspehom. Nemflko urndnifitvo je vseskozi v službi nemških nacionalnih interesov, tujski dotok jim pride na korist, gospodarsko se utrjujejo, vsak Nemec, čeprav samo navaden uslužbenec, se zaveda, da je del te osvajajoče celote. To so stvari, ki. nas silijo do intenzivnega narodnega dela tako v velikem kakor v majhnem. Slednje Slovenci morebiti zanemarjamo. Uradniškega vprašanja, šolstva, osebnih imenovanj itd. nc smemo prezirati ne na severni ne na južni meii. Naše pozicije na jugu so še dobre. V primorskih mestih je naš element zaveden, delaven in drži vkljub političnim r.asprot-stvom skupaj, kadar in kjer je treba. Vrste slovenskega naroda na jugu se osvežujejo z vednim dotokom. Zato pa so tudi šanse narodnega boja za nas lukaj primeroma dobre, čc bomo znali svojo pozicijo na vseh poljih tudi z intenzivnim podrobnim delom izrabiti. V bodočnosti bo nastal na jugu za nas tudi problem, kako sodelovati proti ekspanziji nemštva z Romani. To vprašanje je že danes vredno diskusije in priprav. Italijani se njegove važnosti danes šc ne zavedajo, a sc bodo. Prišel bo čas, ko bosta od nekdaj ob Adriji naseljeni narodnosti morali skupno branili jug proti zemlje in morja lačnemu tujcu. Za danes bi to radi le povdarjali. Za zdaj pa jc naša naloga, da posvetimo vse svoje sile okrep-Ijcvanju slovenskega življa v Primorju. Potrebe lega dela sc mora zavedati slehern Slovenec, naj bo lega ali onega političnega mišljenja. Gradec, 9. marca 1913. Naša organizacija v »nemškem« Gradcu v obče dobro uspeva, le žal, da Slovencem v marsičem ni postlano z rožicami. Tako za največjo silo smo preskrbljeni z nekaterimi za organizacijo važnimi »udobnostmi«. Kako bridko nam pomanjkuje večje dvorane in primernega odra za dramatične igre, to smo vedno občutili, kadar smo priredili javno mesečno zabavo. Vsakokrat do zadnjega nabita dvoranica, kjer smo letos prirejali svoje mesečne zabave. Nešteto jih jo že moralo oditi, ker ni bilo prostora niti za — stoječe, kamoli za sedeže! Samo delavno, samo mlado slovensko ljudstvo. Vesel pogled in hkratu tudi žalosten za tega, ki ve, kaj pomeni po veliki večini nemški Gradec za slovensko mladino, prepuščeno sebi sami. Pa »Kres« zbira in skuša vsaj zbrati vso pošteno in nepokvarjeno slovensko mladino v svojem okrilju. Vsako nedeljo popoldne so društveni prostori no tlačeno polni poslušalcev in poslušalk, pevcev in pevk, nedeljo za nedeljo se vrše skušnje za prihodnje nastope, vedno novo in vedno nanovo. »Žarjani« akademiki imajo polne roke dela in komaj zmagujejo vedno množeče se raznovrstno delo. V nedeljo po en, dva, celo trije govori, kakor ravno nanese priiikvi, vedno pa vsako nedeljo en govor. Posebej se razlagajo na prostranem stenskem zemljevidu važni dnevni dogodki, zlasti oni na Balkanu. Koliko radovednih mladih glav! Sami — »diplomati« ti naši nadebudni fantje okrog Orla in »Kresa« v občo! A tudi med tednom nc počiva izobraževalno delo: socialno politični tečaj se vrši že od srede januarja vsak teden po dva večera (sreda in petek od pol 9. do 10 ure), kjer se razlagajo važne praktične javne zadeve. Shoclni in društveni zakon, vodstvo, prirejanje shodov, agitacija, politična vzgoja, stranke; politične in socialne pravice in dolžnosti državljanov, volitve, volilni zakon, volilni sistemi itd. Tvarina, ki jo danes mora naša mlada generacija temeljito obde-lavati dan za dnem, leto za letom, ker časi so in postanejo šc bolj . resni za vse, posebno naš slovenski narod. Poučen, naobražen zaveden in odločen rod mora priti! To misel skuša uveljaviti po možnosti naše izobraževanje. Uspehe pozna le tisti, ki dela in žrtvuje čas — prihodnjim možem, sedanjim fantom. Ni lepše naloge in ni hvaležne j Sega dela, ko je množitev kulturnega kapitala med našo mladino! Marsikdo ne pozna teh — sladkosti, žrtev za — pravo naobrazbo bodočega naroda. Kdor nima silne ljubezni do zapuščenih in zaničevanih in nizkih, so ne bo sklonil iz višav . . . Povest giaških slovenskih organizacij priča to resnico od nekdaj! Po dolgem smo dne 2. i. m. imeli zanimivo nedeljsko večjo prireditev. Igralci »Kresovi« (-Zarjam« in člani »Kresa«) so uprizorili Jurčič - clr. Ces-nikovega »Domna •. Že nad leto ftismo videli večje in resnejše igre in zato smo bili prav radovedni, kako se posreči na prav malem odru in nespremenjenih kulisah to veleresno delo. Tehnične in druge težave pustimo, omenimo pa z gotovini poudarkom, da smo se bali — neumevanja, ali vsaj napačnega umevanja igre, ko si.no se bili razvadili tekom dobrega leta sem le na smešnice in vesclolične igrice. Morda je primerno pojasnilo pred igro vplivalo, do je uuievanje rastlo stonjema od aktu do akta.' Drugi in zadnji akl sta vzbudila največ zanimanja, splošno pa moramo biti veseli dejstva, da je igra vzbudila pri veliki večini to, kar uči slavni grški mislec o vplivu in namenu: sočutje in oplemeuilcv čustev. Mili so trenotki, ko marsikatero oko ni bilo suho, pa lie samo — žensko! Kaka razliko v razpoloženju pri prvem 1n Zfulnjetn nktu! Tn omenjamo znio. ker hočemo prav dobro naglasiti veliko vzgojno silo te igre, če se jo primerno poprej pojasni in poslušavce pripravi na resnost igre. Kdor je zasledoval psi-hiški razvoj od početka do konca, mora i'eči z mirno vestjo: igra jc za naše odre, ker vpliva tako, da občinstvo nerazvajeno seveda) raste z igro samo, se poglobi in vživi v dejanje samo. Naj bi nam kdo napisal svoje misli o psiholoških zanimivostih ljudskih naših odrov iz lastnega opazovanja! So resni problemi za ljudskega pedagoga! — Prirediteljem je clovela od vseh strani izredna pohvala, vsesplošna zadovolj-nost pa je bila najlepše plačilo za trud. Novice s slovanskega juga. Meso za srbsko in deloma bulgarsko vojsko. Iz belgrajske vojne klavnice, kjer se kolje živina za srbsko in deloma bulgarsko vojsko, se jc doslej odposlalo 320 vagonov mesa. Kolje sc pod strogim ži-vinozdravniškim nadzorstvom. Srbske železnice. Razvcn 18 brzovoz-nih lokomotivov, ki jih jc Srbija naročila v Ilaliji, naroči še 20 tovornih lokomotiv v Berolinu. Sedem lokomotiv jc začasno posodila družba orientalskih železnic. Izstljeniške pijavke na Balkanu. Na Balkanu, zlasti pa v novoosvobojenih krajih, so se pojavili številni izseljeniški agenti, ki mamijo ljudi v Ameriko. Najprej je nastopila proti tem pijavkam grška vlada, ki je za sedaj strogo prepovedala vsako izseljevanje ter odredila, cla policija pazno sledi tem agenlom korak za korakom. Tudi Srbija bo v kratkem v tem oziru potrebno ukrenila. Za vodovod v Bi'.olju sla dva tamkajšnja inženirja napravila načrt, katerega jc občinski svet vzel v pretres, nato ga pa s proračunom odposlal upravi bel-grajskega vodovoda, da peda svoje mnenje. Pomaki se vračajo v pravoslavno cerkev. Kakor je naš list že svoj čas poročal, je balkanska vojna z elementarno silo vplivala na Pornake (poturčene Bulgare) v stari in novi Bu'gariji. Neprestano sc zbujajo iz stoletnega sna in se zopet čutijo Bulgare, kakor so bili njih pradedje. S Turki jih spaja le mohamedanska vera in ne jezik, zakaj Pomaki govore najbolj čisto bulgarščino in le malokateri izmed njih umeje turško govorico. Vsled zgodovinskih dogodkov na Balkanu, ki so krščanski narodi, pred vsemi Slovani, stoletni turški jarem štrli v prah, sc jc pričelo gibanje med Pomaki za prestop v pravoslavno vero. Bu^arski sinod je zavoljo lega poslal v novo bulgarsko ozemlje v Rodopske gore in Makedonijo dva škofa in nekaj duhovnikov misijonarjev, ki bodo prestop v pravoslavno cerkev jako pospešili. Kakor poročajo listi, sprejemajo Pomaki kar Irumoma krščansko vero. — Vseh Pomakov je približno 400.000 duš. Kolo srbskih sester \ Ohridu. Da premaga ležkočc pri oskrbi ranjencev in obolelih vojakov v novoosvobojenem Ohridu, je zdravnik Vojislav Kujundžjč s pomočjo žene sedanjega ohridskega občinskega načelnika, bivše srbske učiteljice, ustanovil Kolo srbskih sester • po zgledu istoimenskega društva v Srbiji. Novocsnovano društvo je namah začelo delovati in v nekaj dneh opremilo zasilne bolnišnice z vsem potrebnim, tako da so bili vojaki postrežem kakor doma. Na pomoč so prihitele tudi članice sesterskega društva iz Bclgrada. Gospa Grujič za srbsko stvar. Gospa Maben, soproga srbskega poslanika v Londonu dr. Slavka Grujiča, rojena Američanka, jc v Ameriki končala svoje drlo za srbsko stvar in se vrnila v London. Tri mesece je potovala po Ameriki, predavala, pisala v časnike in čitala srbske narodne pesmi. Dosegla jc najlepše uspehe; pridobila jc Američane za srbsko stvar in pripomogla srbskemu Rdečemu križu do lepih svol. Švicarski Rdeči križ v Draču. lz Ber- na je odpotoval oddelek Rdečega križa v Drač. V oddelku sn štirje zdravniki, pel usmiljenih sester in en bo'ničar. Bolniških potrebščin ima s sabo za 5000 K. Telefonska zveza med Bc'gradom in Skopje™ se v kratkem otvori. Promet med Belgradom in Zemunom aa Donavi ustavljen. Plovba med Zemunom, Belgradom in Pančevo je vsled ledu ustavljena. Italijanske lokomotive za Srbijo. Srbska železniška direkcija je v Italiji kupila 18 lokomotiv, ki jih je preje pregledal poseben srbski strokovnjak. Zlostavljena častnika v Belgradu ni-Jta bila Slovenca, marveč eden Čeh, drugi pa Pobak-plemič. Promet na Donavi. Potniški promet Aiažarskega parobrodnega društva na črti Belgrad - Gradište - Oršava - Radujevec (n Galec se je 10. t. m. zopet redno začel. Balkanska vojska. Balkanska zveza noče razsodbe ve-fes.ll, ampak samo posredovanje. (Pol-oficiozno posebno obvestilo »Slovencu«.) Belgrajska »Tribuna« javlja, da je srbska vlada poslala včeraj svojim zaveznikom načrt odgovora na posredovanje velesil. Balkanska zveza bo velesilam šele v teku treli, štirih dni odgovorila. Nek diplomat je izjavil, da prizadeva v tem vprašanju največ težav okolnost, ker je Turčija izjavila, da se brezpogojno podvrže razsodbi velesil (Nous nous remettons aux puissan-ces). Balkanska zveza pa ne more sprejeti brezpogojne razsodbe, marveg Ie posredovanje in bo zato v svojem odgovoru označila pogoje, pod katerimi more mir skleniti. Turčija hoče vojsko nadaljevati? Mladoturški centralni odbor, ki je zboroval preteklo soboto, se je z veliko večino izrekel za nadaljevanje vojske, ako balkanska zveza ne prizna neodvisnosti Odrina. Predvčerajšnji turški vojni svet pod predsedstvom velikega vezirja je na podlagi poročila genera-lissima Izzet paše storil odločilne oklepe. Večina časopisja meni, da so šanse za mir zelo padle. Nekateri listi poživljajo Rumunijo, nuj proti Bulgaviji mobilizira. Turčija odn?huje? »Novo Vreme« poroča, da je turška vlada na nasvet Turčije sklenila svoje mirovne pogoje izpremeniti in Odrin predati. Nova meja bo šla baje severno od Midije po reki Besve proti Muktar paši, odtod pa 9 km južno od Odrina proti Enosu na egej-skcni morju. Zopet sneg na bojišču. Iz Sofije se poroča, da je po večdnevnem južnem vremenu na bojišču zopet zapadel sneg, tako da na skorajšnje nadaljevanje vojnih operacij ni misliti. Odrin pred padcem. »Daily Ne\vs« Tmajo od svojega, dopisnika iz Carigrada: »Poveljnik posadke v Odrinu Šukri paša je. naznanil velikemu vezirju, da se mesto ne more več dolgo upirati in je vprašal, če sme vzeti pogoje kapitulacije v pretres. Janina izdana. Albanec Hil Mossi, ki biva v Trstu, je uredniku »Triester Zeitung« izjavil, da je padec Janine Albance zelo potrl. Hil Mossi pravi, da je bil Essad paša, branitelj Janine, mohamedanski Albanec, ki je držal z mladoturki. Mladoturški voditelj Iz-mail Hakki je že pred tremi meseci v »Taninu« izjavil, da bi bilo najboljše, da se Janina in Skader predata, da Turčija reši vsaj Odrin. Baje so se v eadnjih tednih vršila tajna pogajanja med mladoturki in grškim patriarhom v Carigradu, ki so brezdvoma imela t a predmet tudi predajo Janine. Essad pasa je odklonil pomoč 20.000 vojakov pod Djavid in Izzet pašo, ki so se mu bili ponudili. Janina je bila samo na ?ni strani oblegana in je okoli 10.000 albanskih vojakov pod Ali Riza begom moglo pobegniti v albanske goje. Essad paša je mesto Grkom izdal in si tako nakopal prokletstvo celega albanskega ljudstva. Podrobnosti o zavzetju Janine. Poročevalec »Daily Telegraplia« javlja iz Janine, da jc imel priliko govoriti nekoliko besed z bivšim poveljnikom Janine Essad pašo, ki je dejal: »Vztrajal sem, dokler mi je bilo mogoče. Nada-Ijen odpor bi bil blazen.« Njegove bile so znašale lli.OOO regularnih in 7000 iregularnih vojakov. Izgubil je v štirih mesecih obleganja 7500 mož. Vdati se jc moral ponajveč zato, ker je šio strelivo že popolnoma h kraju. — Oticioz-no poročajo: V nedeljo je prestolonaslednik sprejel v avdienci poveljnika turško vojske Esad pašo in njegovega orata, poveljnika trdnjave. Oba častnika sta izrekla prestolonasledniku svoje občudovanje za strategično gibanje, ki je dovedlo do predajo Janine in za hrabrost grške vojske. — Iz Janino poročajo: Takoj ko je na turških for-tih zavihrnla grško zastava, so grški častniki in vojaki Dohiteli, do ?o no«kr- | 8 U L b A n i L Zemljevid k mirovnim pogajanjem me d Bulgarijo in Turčijo. beli turškim vojakom živil. Fuad beg, bivši poveljnik for ■ Bizani, so je zahvalil za človeško nje s turškimi jetniki. Grčija okupira celo južno Albanijo. (Poloficiozno posebno obvestilo »Slovenca«.) Iz Belgruda se poroča, da so dobile grške čete v Epiru nalog, da zasedejo ves oni del južne Albanije, ki jo grška vlada v svoji spomenici na velesile zahteva zase, to je do Valone in prezbanskega jezera. Aneksija vseh od Grkov zasedenih pokrajin? Iz Sofije brzO javljaj o: Iz Aten prihaja pomembna vest, da namerava grška vlada s kraljevskim dekretom izreči aneksi jo' vseh ocl Grkov zasedenih krajev. V/ Demonstracije proti vladi v Carigradu. — Aretacije. — Obsedno stanje. Iz Carigrada prihajajo danes sledeča kritična poročila: Vojno ministrstvo je poklicala zbornega poveljnika Omer Javer pašo izpred Čataldže v Carigrad. Ko je prišel sem, je bil na ukaz vojnega sodišča aretiran. Na njegovo mesto je bil imenovan Hasan Izet. Pri vojnem sodišču je Javer paša, ki spada med voditelje vojaške lige, obtožen, da je pospešil beg stotnika Hadži Adila k Bolgarom. Aretacija je povzročila veliko senzacijo. Tudi okrog 30 civilnih in vojaških funkcionarjev je aretiranih zaradi upornosti. — Vlada je poslala v tabor pri Čataldži svoje agente, da poizvedo, kaj se godi v vojski. Dobila je poročilo, ki imenoma navaja častnike in vojake, o katerih trdi, da so pripravljeni na rcvolto zoper mlado-turške ministre in so izkušali spuntati vojaštvo ter ga pridobiti za revolucionarno akcijo. Enega majorja, deset nižjih Častnikov in mnogo podčastnikov in vojakov so pripeljali z močno eskorto v Carigrad in jih izročili vojnemu sodišču. O upornih namenih enega dela armade sc raznašajo najrazličnejše vesti, katerih ni mogoče koiitrolira-ti. Ali trajne aretacije častnikov in izmenjavanje poveljnikov na visokih mestih kaže, da se vlada ne čuti varne. — »Presse Nouvelle« dobiva iz Carigrada poročilo, da je prišlo ob priliki neke slavnosti v spomin Nazim paše do Viharnih demonstracij. Množica je kričala »Dol z morilci! Smrt morilcem!« Skupina demonstrantov se je neprenehoma množila. Policija jc z orožjem napadla demonstrante. Mnogo oseb je ranjenih. Natančneje se še o tem poroča: Pri žalni službi za Nazim pašo v Sulejmanovi džamiji se je zadnji petek zbralo 15.000 oseb. Pri tej priliki je prišlo do zelo hrupne demonstracijo. Neki častnik v uniformi je pri-digifl, da je bil Nazim žrtev zavratne-ga političnega umora, ter je hujskal ljudstvo. Množica je kričala »Smrt morilcem« in je hotela korakati proti hiši mladoturškega kluba. Policija jo to preprečila z naporom. — »Presse Nouvelle« poroča, da je v Carigradu razglašeno obsedno stanje. Vojaki peš in na konjih patruljirajo po vseh ulicah. X X v /s. Srbija hoče obdržati vse zased ne kraje. Ministrski predsednik Pašič je baje izjavil, da bo Srbija vse kraje, katere je zasedlo srbsko vojaštvo, tudi obdržala. Mohorjooi - vsi se spomnile ..Slovenske Me"! Prvega delanja afere Polaojko prozaični konec. KalcOr smo včeraj poročali, je dospel dne 9. t. m. parnik belgijske družbe »Rod Star Line« »Finland« in sicer z enodnevno zamudo v Antwer-pen, kjer je ondotna policija na podlagi zahteve ondotnega avstro - ogrskega konzula v smislu po ljubljanski policiji tjakaj vposlane tiralnice in zapornega povelja ljubljanskega deželnega sodišča dvojico aretovala in, zaplenivši denar, kolikor sta ga imela pri sebi, ju dala v zapor. Tu bode ta čakala toliko časa, da bode izvrševalno postopanje pri kraju, nakar se ju bode privedlo v zapore ljubljanskega sodišča. Ker dvojica Polajnko seduj čaka nadaljnega neprostovoljnega povrat-ka proti svoji domovini in je dala njena goljufija in pobeg policiji toliko posla, javnosti pa veliko zanimanja, gotovo ustrežemo našim čitateljem, ako šc enkrat očrtamo glavne poteze začetka in konca njunega prijetnega potovanja. Da jc dražestna dvojica imela v načrtu goljufijo že dlje časa, je sklepati iz tega, ker je vzela dne 10. decembra lanskega leta pri mestnem magistratu potni list za vse evropske države. V to svrho je Polajnko napravil dno 25. decembra 1912 preskušnjo s tem, da je dvignil v zadružnem imenu pri banki 10.000 K, katere je pa takoj drugi dan vložil nazaj. Dne 3. februarja je nastopil svoj tridnevni dopust, češ, da gre po nekem opravku v Istro, dvignil istega dne pri »Jadranski banki« v imenu »Zadružne zveze« 40.000 kron ter sc ponoči s svojo boljšo polovico odpeljal z brzovlakom v II. razredu na Dunaj. Da premotita še bolj v hiši stanujoče stranke in uradništvo, sta popustila doma vse, kakor ljudje, ki so za par dni kam namenjeni. Na oknu so bili jajčki, surovo meso, kuret-nina in maslo, zunaj na stopnicah pa posoda za mleko, kakor po navadi vsak dan. Na Dunaju sta bila dne 4. februarja, to je na pustni torek, ter se zvečer, kakor pač boljši sloji, z južnega do za-padnega kolodvora odpeljala z avtomobilom, od tam pa z brzovlakom proti Ulmu. Nato sta se pojavila v Stuttgartu, kjer sta so hodila k zdravniku clr. Hartmannu zdravit ter v neki banki deponirala 4000 K, katere je že, kakor znano, policija zaplenila. Popustila sta tam tudi pleteno košaro z razno obleko, katero je ondotna policija sedaj že sem poslala. Dne 12. februarja sta se pojavila v Hamburgu, potem jo pa državno - nemški policiji, ki jima je bila sicer za petami, a vedno za dva dni prepozno, zmanjkala za štiri dni vsaka sled in se še ne ve, kje sta se takrat potikala. Dne 1(5. februarja sta se pa hipoma zopet pojavila v Doveru na Angleškem, kjer jc po avstro - ogrskem konzularnem agentu Williamu Grantu na podlagi ljubljansko tiralnice obveščena angleška policija pač vedela o njih, a ju je zaradi znane »engliseh Sunday« pustila vkrcati sc na belgijski parnik »Vaderland«, s katerim sta dospela dno 25. februarja v Ne\v York. Tu ju je naseljevalna komisija na posredovanje tamošnjega. avstro - ogrskega. generalnega konzulata zavrnila na podlagi po ljubljanski* policiji v smislu postave z letu 1907 oziroma 1910 konzulatu vposlanih, potom amerikanskega konzulata na Dunaju legitimiranih listin in sta morala takoj drugi dan odnluli s parnikom »Finland:,' pro- ti Evropi, seveda ne v I. razredu, marveč v medkroju. Ako vzamemo v roko zemljevid, prepričamo se, kako sta svoj beg uredila in kako silno ga zvijala, da bi nc prišla v roko policiji. Nekaj časa ju je izdajala modna, 59 kg težka pletenica in Polajnkove črke, kakor tudi njegov »privesek«, dražestna ženica. V Doveru pa že ni bilo jiletenice, popustila sta. jo bila, kakor že zgoraj omenjeno, v Stuttgartu, in tudi Polajnko je bil že pravi obriti Anglež in le »privesek« je imel še s seboj, a kljub tem ga je izvohal konzularni agent gospod Grant. Dne 7. t. m. sta sc peljala, kakor smo v soboto poročali, mimo Plymou-tha, kjer se je avstrijskemu konzulu g. Orlandu posrečilo v smislu zahtev ljubljanske oblasti njuilo izkrcanje na angleški tleli preprečiti in sicer zaradi težav, katere sc ponavadi pri izročitvah v Angliji pojavijo ter bila dno 9. t. m. končno prijeta v Antvverpriu. Sedaj jc treba le še izročevalno postopanje formclno izvesti in dvojico bomo lahko pozdravili v kakih 14 dneh na našem kolodvoru v spremstvu ju-stične uprave, s čemer bode njuno zabavno potovanje na tuje stroške za enkrat končano. Začelo se bode potem drugo dejanje afere Polajnko v porotni dvorani ljubljanske justične palače. Primorske vesli. p Predavanja Franca Terseglava v Gorici. V soboto, dne 8. t, m., je predaval v dvorani pri »Zlatem Jelenu« v Gorici F. Terseglav o temi: Ali krščanstvo še odgovarja kulturnim potrebam modernega človeštva? Vsebina se ne da v ekscerptu primerno reproducirati in se objavi drugje. Tega drugega predavanja se je udeležilo še večje število ljudi, tako da primorska podružnica Slovenske Dijaške Zveze more računati na popolen uspeh. Vseh udeležencev je bilo krog 300, tako da je bila dvorana do zadnjega napolnjena. Posebej še je treba omeniti, da so posetili predavanje tudi najveljavnejši inteligenti iz nasprotnih nam krogov, z izjemo tistih, ki stoje na skrajno ozkosrčnem stališču, da je treba vse zavreči, kar pride od katoliške strani, ali pa tistih, ki sc za nobeno resnejšo stvar več ne brigajo. Predavanjo je bilo res temeljito, globoko zasnovano, predmet osvetljen od čisto posebne strani, kakor se običajno ne obravnava, tako da smemo g. predavatelju k uspehu čestitati. p Predavanje podružnice Slov. Dijaške Zveze v Gorici. V soboto, dne 15. t. mes,, predava v dvorani hotela »Zlati Jelen- točno ob osmih zvečer državni in deželni poslanec dr. Anton Korošec o predmetu: Bodočnost Slovencev s posebnim ozirom na našo se* verno mej o. Vsled tega se preloži že napovedano predavanje Vek. Vrtovca o predmetu: »Problemi Rusije in slovanstvo« za po Veliki noči. Vstop prost. p Za reiormo tržaške državne gimnazije. »Edinost«, opozarja na to, da bi bilo treba reformirati slovensko gimnazijo v Gorici v realno gimnazijo, širšemu svetu morda niti ni znano, da obstojita v Trstu že dve državni gimnaziji, cela humanistična in spodnja realna gimnazija, ki se razvije polagoma v celo realno gimnazijo. Kaj tedaj treba v Trstu reforme? Pribijemo najprej dejstvo, da sla obe imenovani državni gimnaziji v Trstu nemški; nemški narod sc tedaj ponaša v Trstu z dvema gimnazijama, dočim nimajo Slovenci — slovenski dijaki tvorijo tretjino vseh dijakov tržaške državne gimnazije — nobenega slovenskega razreda! Ali nise to razmere, ki glasno kriče po reformi? Država se istoveti z nemško narodnostjo: tudi realka je — nemška. Ako pomislimo, da izgubi slovenski dijak v Trstu žo najmanj dve leti, predno mu je sploh mogoče vstopiti v državno gimnazijo, ki je nemška, bodisi da obiskuje, potem ko je dokončal slovensko ljudsko šolo, zaradi nemščine pripravnico za gimnazijo ali pa nekaj razredov nemške ljudske Šole, ako pomislimo dalje, da nemškim profesorjem slovenski dijak ne zna nikdar zadosti nemški, če jc še tako priden in nadarjen, ako pomislimo, da so profesorji v veliki večini Nemci, profesorski naraščaj nemški, največ od tam, odkoder je doma ravnatelj obeh gimnazij, to je z Moravskega, ki vsi nimajo srca za slovenskega dijaka, potem si lahko predstavljamo vzgojo in napredovanje slovenskega dijaka v Trstu. Avstrijski temeljni državni zakoni so le na papirju; v resničnem življenju pa sc z nogami teptajo pravice slovenskega naroda po vzgoji, šolstvu, izobrazbi. Ali nc kriče šolske razmere v Trstu po reformi? Pc-ziv-jjemo vse jugos'ovanske politike, da iz-pregovore resno besedo za reformo tržaškega šolstva; vse, pravimo, kajti tržaški slovenski politiki so končno vendarle tudi družinski očetje, katerih sinov in hčera napredek jc tudi v rokah zagrizenih nemških profesorjev. p De omor. Ne''A 2t!etna Ana Ma-gajne iz Cerknega jc bila prepilana v Joriškc zapore, ker je osumljena, da jc umorila svojega novorojenega otroka. p Pred porotniki oproščena poštna upraviteljica. Pred tržaškimi porotniki je včeraj stala leta 1878. rojena Elica P o p p c r, sedaj omožena Lanco, ki je bila obtožena, da je v poštnem uradu v Velikih Mujah pri Podgradu ponevo-rila 1860 K 64 vin. uradnega denarja. Zagovarjala se je z minimalno plačo. Porotniki so jo oprostili. Dnevne novice. -t- Shod katoliškega političnega društva za kamniški okraj se je vršil preteklo nedeljo v Kamniku. Na shodu sta govorila državni in deželni poslanec clr. Jan. Ev. Krek in deželni posl. dr. Vinko Gregorič. -f Osramočeni. Pri volitvi v mestni skupini Kamnik-Radovliica-Tržič jc Slovenski Narod« strahovit poraz dosedanjega liberalnega gospodarstva v teh mestih poizkušal kriti z lažmi. Kaj takega so ljudje od »Slovenskega Naroda« že navajeni, zanimivo pa jc, da se je tudi oklic izvrševalnega odbora narodnonapredne stranke poslažil laži. V tem oklicu svojega izvrševalnega odbora so liberalci brali, da sc je liberalnemu kandidatu boriti s 300 novimi kmetskimi volilci. Tako tudi uradni oklic liberalne stranke ni mogel ostati brez neresnice. Ni čuda, če so liberalci sedaj, ko smo jim s številkami dokazali pravi položaj, osramočeni in da jc celo kričavemu >Narodu« zmanjkalo sape. »Narod« je postal naenkrat malobeseden in včeraj piše, ;>da je sedaj brez pomena, da bi se s klerikalci še nadalje prerekali radi gorenjskih volitev«. Res ni takega prerekanja več treba, celo marsikateri liberalec jc uvidel, kako je »Slovenski Narod- s^eje ljudi vlekel tudi pri tej volitvi in da je bil poraz liberalne stranke zaslužen. Usoda liberalne stranke, ki se namestu s poštenim delom, bori z lažmi, jc zapečatena. -r Kranjski deželni odbor in podpore Podpornemu drnštvu za slovenske akademike v Pragi. O tem piše soc. demokraška »Zarja«: »Da je kranjski deželni odbor letos odrekel podporo, se imajo zahvaliti praški slovenski vi-sokošolci na prvem mestu politični nestrpnosti onih ljudi, ki poživljajo v »Dnevu« (25. februarja), de. »naj sc v endar enkrat začne ravnati po resoluciji, ki jo jc že pred časom podalo slovensko akademično društvo »Adrija«, po kateri "naj se preneha podpirati klerikalne akademike«. Na drugem mestu pa sc ima dijaštvo zahvaliti dr. H.-ju, ker se je hotel ravnati po tej resoluciji in jc postopal zaradi tega v svoji znani politični nestrpnosti in puhlem antiklerikalizmu pri podpornem društvu, ki je namenjeno vsem slovenskim vi-sokošolcem v Pragi, s svojimi referati zelo pristransko . . . Zahtevati od deželnega odbora podporo, obenem pa izključevati klerikalce ocl podpor, je nedoslednost, katere je zmožen le človek, ki nima hiti najmanjšega zrni sla za logiko.« -!- 25'etnica znamenitega ustanovitelja Rajiajznovih posojilnic. Danes je preteklo 2.5 let, odkar je umri v Nemčiji Friderik Viljem Raiffeisen, oče naših ljudskih posojilnic in gospodarskih kmečkih zadrug. V Avstriji je bilo leta 1912 nič manj kakor 7991 denarnih zadrug njegovega sistema. Raiffeisen je bi! protestant, a veren mož, poln krščanskega duha. Vedno jc poudarjal v zadružništvu krščansko delo ljubezni in pa nravno povzdigo ljudstva. S katoliškimi politiki in narodnimi gospodarji jc bil vedno v stiku, živel ž njimi v najboljšem prijateljstvu in je bil silno vesel, da se je ravno katoliško ljudstvo oklenilo tako hitro njegovih načel v zadružništvu. Danes se spominja tega moža gotovo vse kmečko ljudstvo z največjo hvaležnostjo. -f- Izšle so krasne velikonočne razglednice v zalogi »Slov. Straže« v Ljubljani. Razglednic je d c v e t v r s t in ko res umetniško izdelane. Zato sc naj vsakdo o velikonočnih praznikih posluži le teh razglednic. Gg. trgovci dobe znaten popust. Naročila sprejema »Slov. Straža« v Ljubljani, — Rimskim romarjem pevcem. Znano je še, kako je slovensko cerkveno petje v Rimu leta 1900 vzbujalo občno pozornost. Takrat je bilo sveto leto in tujcev i/, cc-Icga sveta več tisočev. Priznali so vsi, da jc mali nepoznani slovenski narod daleč naprej v cerkvenem petju pred drugimi narodi. Čer. mesec popelje zopet poseben vlak več Slovcncev v Rim; prav bi bilo, da tudi sedaj nastopijo slovenski pevci. Vabim torej vse pevce >n pevke, da mi po dopisnici naznanijo svoje ime in kateri glas pojo. Vzel bi vsak s seboj le oba zvezka • Cecilije«, knjiga .bi mu služila tucli kot molitvenik. Za odgovore pri petih litanijah bi že sam poskrbel. Pelo sc bode le slovensko, ker nc bo pele maše. Ker sem prevzel vodstvo vlaka tja in nazaj ter prevzel v svojo oskrb tudi one romarje, ki bmrzle« prilike — sc gorko nadrsati. k Smrt. V Celovcu jc umrla zasebnica gospa Terezija Šerbaum v 75. letu starosti k Grabštajn. Obisk v šoli. Deželir predsednik baron FrieB-Skene jc v ponedeljek obiskal ljudsko šolo v Grabštajni in sc ic jako pohvalno izrazil o nemšku-tarskem« (!) poduku na ondotni šoli. Ogledal r5i je tudi ondotno konjerejsko zadrugo, ki jc ravno konje prodajala za vojaške namene. — Tudi o koroških »Reitremontih« se jc pohvalno izrazil! Naš novi koroški deželni predsednik ima lepo lastnost, — da sploh vse rad hvali — in kakor žc nekateri pravijo — »vleče«. k Za Dt>'uč*aigovo uranovo v Celovcu jc neki nemški nacionalec daroval 400 kron v roke župana Mctnica. Zdaj jc pa rešena koroška Germartija. k Ponarejene petače. V Celovcu je neki vagabtmd pri kupovanju : iranfurta-ric plačal a ponarejenim oetkronskim novcem. Včeraj so ga vjeli v neki žganjarni in oddali roki pravice na sodišče. k Umrla je v Celovcu zaebnica Marjeta Prešeren, tara 53 let. k Tatvina. Strojarski pomočnik Aha-čič iz Tržiča je ukradel usnjarju Kašiku dve telečji koži. Kašik je tatu šc privočns-no zasledil in oddal sodišču. k Samoumor. Spodnja Vrata. 24letna hči kmeta Majarja se jc v zmedenosti vle-gla pred dohodom vlaka na železniški tir in bila ponolnoma povožena. Našel je telesne ostanke železniški čuvaj Logar. k Siidmarka« je posestniku Eratu v Spodnih Vratih darovala renegatsko pa« moč 100 kron. k Imenovan jo pristav moške kaznilnico v Murau, Jožof Šturm, za kontrolorja deželnega sod. zapora v Celovcu. k Koroška hranilnica v Celovcu je imela 5. t. m. svoj letni občni zbor, katerega se je udeležil tudi deželni predsednik baron Fires-S' "-•e. Zavod je razdelil ob tej priliki 98/ K v dobrodelne namene, Med dobrotanu se nahajajo seveda tudi postavke za nemški Schulverein in Siid-marko ter za razne nemške otroške vrtcc v slovenskih krajih. Zavod ima tudi mnogo slovenskega denarja in bi lahko tudi kaj Slovencem naklonil, ne pa še nasprotno deloval. Sami si zvijamo bič, s katerim nas potem Nemci bičajo! Tako jc! Tele:oDSka in brzojavno poročila. DEŽELNI ZBOR GORIŠKI — RAZPU-ŠČEN. Dunaj, 11. marca. V kratkem izide cesarjev ukaz o razpustu goriškega deželnega zbora. — Po smrti deželnega glavarja Pajerja je deželni odbor in zbor brez glave in razmere v sedanjem deželnem zboru so prenejasne, da bi se mogel imenovati nov deželni glavar, ki bi razpolagal s potrebno avtoriteto v deželi. To jasnost morejo ustvariti le nove splošne volitve. To stališče zavzema vlada in vsled tega je predlagala cesarju razpust in cesar je ta predlog odobril. Termin novih voli-fcv še ni določen. v* V 'v A A A V ČEM SE AVSTRIJA IN RUSIJA NE ZLAGATA? Pariz, 11. marca. ^Figaro« javlja: Velesile so se pretekli četrtek proti svoji volji na londonski konferenci na zahtevo Avstrije bavile z albanskim vprašanjem. Avstrija zahteva od velesil, da priznajo, da vlada med Avstrijo in Rusijo diferenca samo glede Djakovice. Rusija pa, ki je izjavila, da Skader prizna Albaniji, ako ne pade pred podpisom miru v roke Črnogorcev, se zdaj z ozirom na to, da Srbija in Črnagora pripravljata odločilno akcijo proti Skadru in z ozirom na to, da mir še ni tako blizu, brani svoj dogovor z Avstrijo podpisati. Diskuzija na konferenci ni imela nobenega rezultata, pa se tudi nihče ni nič kompromitiral. Pariški krogi so prepričani, da Avstro-Ogrska ne bo ničesar ukrenila, ako Črnagora Skader zavzame, ker velesile zaradi Albinije nočejo resnega konflikta. SKADER PRED PADCEM ? AVSTRO-OGRSKI DIPLOMATJE SE VZNEMIRJAJO ? Dunaj, 11. marca. Dunajski merodajni krogi so dobili tekom današnjega dne iz Skadra specijalno poročilo, ki slika položaj skaderskega civilnega prebivalstva, posebno pa posadke, kot popolnoma brezupen. Po teh sporočilih komandant Hasan Riza bej baje ne bo mogel več vzdržati novega naskoka črnogorsko-srbske armade. Za ta naskok so že končane vse predpriprave. SrJ>ski težki oblegovalni pozicijski topovi stoje že na svojih pozicijah in zato pride še tekom tega tedna do generalnega naskoka. Tukajšnji merodajni krogi računajo vsled tega, da pade Skader še ta teden v roke združene srbske-črnogorske armade. S padcem Skadra postane vprašanje albanskih meja najaktualnejša politična zadeva. Dasi je angleški ministrski predsednik tolmačil svetovni položaj bolj v ugodnem smislu in celo izjavil, da se diferenca zaradi enega ali dveh albanskih mest ne more smatrati kot vitalno vprašanje, da, celo še enkrat poudaril, da ta spor po mnenju velesil ni življenskega značaja, se dunajsko oficiozno časopisje zelo razburja in označuje srbski napor, da sc Skader zavzame, za dokaz, da Srbija dosledno goji protiavstrijsko politiko. Poudarja se tudi, da se glede demo-bilizacije med Avstrijo in Rusijo ne more doseči sporazum glede besedila nameravanih demobilizacijskih komunikejev. Ako se sporazum tudi te dni še ne bo mogel doseči, sc bodo tako v Rusiji kakor v Avstriji čete na meji reducirale za eno tretjino pri vsaki kompaniji, ne da bi se kak komunike iždal. Gotovi krogi izražajo bojazen, da so so velesile tripelcntente že dogovorile, da Skader priznajo Črni gori, ako pade. SRBI ŽE ODPOSLALI TRANSPORTE. Dunaj, 11. marca. Del srbskih čet, namenjenih pred Skader, se je s četami in topovi že vkrcal na grških parnikih in plove proti Sv. Ivanu di Medua. TUDI GRKI POMAGAJO ČRNI GORI ? Belgrad, 11. marca. Grki pošiljajo proti Skadru Črnogorcem težke oblegovalne topove, Arnavti pripravljajo vstajo, da Skader rešijo za Albanijo. AVSTRIJA POMAGA ALBANCEM? Dunaj, 11. marca. »Neues Wiener Journal« poroča iz Carigrada: Turški poslanik na Dunaju, Hilmi paša, je svojo vlado obvestil, da je avstro-ogrska vlada na 'prošnjo Porte obljubila, da pošlje v Albanijo orožja in streliva. V CARIGRADU SO POPOLNOMA ZMEŠANI. Carigrad, 11. marca. Vlada ne dopušča, da bi listi Janino sploh kaj imenovali. Vest, da je ministrski svet sklenil vojsko nadaljevati, se dementuje. Res je pa, da so mladoturki iz strahu pred uporno armado postali zopet neod-jenljivi. TURŠKA VLADA HOČE BITI ODLOČNA. Carigrad, 11. marca. Tiskovni urad naznanja, da je turška vlada slejkoprej pripravljena tako notranjo kakor zunanjo politiko voditi z veliko energijo. V CARIGRADU SE PRIPRAVLJAJO USODNE REČI. Carigrad, 11. marca. Vojaška liga in mladoturški odbor se pripravljata za odločilen spopad. Listi zahtevajo, da se branitelja Janine, Essad pašo, postavi pred vojno sodišče, ker je mesto Grkom izdal, »Sudslavische Forrespondenz« poroča iz Carigrada, da je vezir izjavil, da vlada ne misli odstopiti, Znamenja prevrata se v Carigradu dan na dan množe. KONFERENCA POSLANIKOV. London, 11. marca. Danes dopoldne sc vrši zopet seja poslanikov, ODGOVOR VELEVLASTEM. Solija, 11. marca. Balkanska zveza bo velevlastem na njihovo posredovalno ponudbo odgovorila še ta teden, ker je srbska vlada svoje stališče že danes označila. NOVICE IZ SRBIJE. (Posebna poročila »Slovencu«) Belgrad, 11. marca. Ministrski predsednik Pašič je pozval voditelje strank k sebi ter jim sporočil, da Srbija ne misli Bulgariji izročiti nobenega kraja, katerega so srbske čete zavzele. Pašič je nadalje izjavil, da se bo mir s Turčijo najbržeje že do STede tega meseca sklcr.il. V Belgrad je došlo predvčerajšnjim okoli 270 obolelih vojakov izpred Odrina, včeraj pa 400. Pred Odrinom vlada strahovit mraz. Vseh obolelih vojakov je dozdaj skoro 2000. V diviziji polkovnika Nediča, ki se jc udeležila 11 bitk, bodo vsi avanzirali, polkovnik Nedič pa postane general. Za generala avanzirata tudi polkovnika Kondič in guverner Drača Popovič. Carinski dohodki v novoosvojenih krajih znašajo samo v skopeljskem okrožju 316.000 dinarjev. Danes odpotuje veliko število poslancev skupščine v Bitolj, eni pa gredo do Aten. Dela na polju niso prenehala, ker kmetje pomagajo drug drugemu tako, da obdelajo danes ena skupina eno, jutri ista skupina drugo polje in tako dalje, tako da je bojazen, da bi zemlja ostala neobdelana, neopravičena, Ako se mir do 16. t. m. ne bi skleni1, se bo moratorij zopet za tri mesece podaljšal. JOVANOVie NI IMEL POSEBNE POLITIČNE MISIJE. Belgrad, 11. marca. Od kompe-tentne srbske strani so izjavlja, da dunajski srbski poslanik Jovanovič, ki je došel v Belgrad, ni imel nobene specialne misije. Jovanovič je samo ustme-no poročal o svojem dosedanjem delovanju na Dunaju. BULGARSKO-RUMUNSKA ZADEVA. Dunaj, 11. marca. »Zeit« poroča iz Bukarešta, da se bo konferenca v Peterburgu sestala še ta teden in da bo rumun-sko-bulgarska zadeva v dveh, treh tednih poravnana. Upajo, da se bo vse ugodno končalo in da bosta Bulgarija in Rumunija mogli kmalu skleniti medseboj trdno prijateljstvo. TURČIJA NE DOBI DENARJA. Carigrad, 11. marca. Djavid paša je iz Berolina sporočil, cla Nemčija Turčiji ne more posoditi ničesar. GREY GRE V PETERBURG. Peterburg, 11. marca. • Peterburški Iztok« avlja, da odpotuje angleški zunanji minister Grey v kratkem v Peterburg, da poseti Sasonova. h Petcrburga so Grey poda v Moskvo. XXX ŠPANIJA PRISTOPI K TRIPELE-TENTI? Madrid, 11. marca. V tukajšnjih političnih krogih se govori, cla Španija pristopi k tripeletenti. X x x SRBIJA IN KONKORDAT Z RIMOM. Zagreb, 11. marca. »Srbobranov« dopisnik javlja 10. t. m. iz Belgrada: Od jako poučene strani sem izvedel, da se v Rimu indirektnim potom marljivo nadaljuje sondiranje glede konkordata in da so se kon-statirale dobre dispozicije v Vatikanu. Ko dotična komisija dokonča svoje delo, kar se zgodi tekom enega meseca, se začno direktni dogovori z rimsko stolico. Znamenja kažejo, da se bo za srbsko katoliško cerkev dala zagotoviti staros1 o venska, oziroma glagolska služba božja. V tem oziru goje be!grajski merodajni krogi na podlagi informacij iz Rima veliko zaupanje. Kakor sc sedaj misli, bo sedež srbske katoliške Cerkve v Skoplju, kjer je že sedaj katoliški škof, drugi pa je v Prizrenu. Na merodajnih mestih so se začeli baviti že tudi z osebnimi vprašanji; vrše se neobvezni dogovori z odličnimi katoliškimi duhovniki v Dalmaciji, izmed katerih bi se imel izbrati novi mitropolit. V Skoplju se ustanovi popolna katoliška teologija; za profesorje se pokličejo strokovnjaki iz jugoslovanskih dežel Avstro-Ogrske. Merodajni krogi nameravajo vsa vprašanja, ki sc nanašajo na urejenje katoliške Cerkve v Srbiji, pripraviti tako, da bo po sporazumu z Rimom mogoče v najkrajšem času rešiti vse potrebno. XXX ZBORNICA. Dunaj, 11. marca. Seje odsekov, ki so bile za danes napovedane, so se odgodile. Pred Veliko nočjo se ne vrši sploh nobeno posvetovanje več. PAPEŽEVO ZDRAVJE. Rim, 11, marca. »Osservatore Romano . poroča, da more ugodne vesti o zdravju Svetega Očeta le potrditi. Sveti Oče, ki je imel pred dvema dnevoma lahko influ-enco, se je že popravil. Rim, 11. marca. Zdravje Svetega Očeta se je nekoliko izboljšalo. Sveti Oče je dobil nebroj brzojavk iz celega sveta. Tajnik mu je moral nekatere prebrati. BOSANSKE ZADEVE. Sarajevo, 11. marcca. Večina se gelde jezikovnega vprašanja ni mogla zediniti. Eni so za to, da se sabor skliče, četudi se jezikovno vprašanje še ne reši, radikalno krilo pa zahteva junktim med jezikovnim zakonom in budgetom. Treba bo sklicati posvetovanje vseh poslancev, oziroma zaupnikov stranke. CARJEVA HČI OBOLELA. Peterburg, 11. marca. Povratek cara in carice v Carsko Selo se 'e odgodil, ker je velika kneginja Tatjana obo!ela. SAMOUMOR DUNAJSKEGA ODVET-NIKA. Dunaj, 11. marca. V Sv. Ilipolitu se jc ustrelil dunajski odvetnik di\ Puregger, ki je bil prizadet pri konkurzu Gaborja Steinerja. ŠKOF BONOMELLI NE PRIDE NA INDEKS. Rim, 11. marca. Z ozirom na absurdne vesti liberalnih listov, da bo Sveti Oče dal poslanico škofa Bonomel-lija na indeks, izjavlja »Osservatore Romano«, da je izključeno, da bi se mogla katerakoli publikacija postaviti na indeks, ker taji nepogrešljivost cerkvene oblasti v političnih vprašanjih, izraža željo, naj cerkev živi v dobrih odnošajih z vlado in obžaluje spor med Italijo in Vatikanom. Več točk poslanice škofa Bonomellija Vatikan ne odobrava in »Osservatore« poudarja, da pokorščina in disciplina v cerkvi ne dopuščata, da bi se preje preiskovalo, je li tisti, ki ima oblast zapovedovati, v konkretnem slučaju nepogrešljiv. Za cenzuracijo pastirskega pisma pa ni nobene podlage. SUFFRAGETE, London, 11. marca. Vojvodinja Bedford noče plačati dohodninskega davka, ker vlada tako grdo postopa z vprašanjem ženske volilne pravice. — Ko se je kraljevska dvojica peljala v parlament, jo pot suffragetk hotelo prodreti kordon, cla vržejo v kraljevi voz peticijo, a jih je policija zaprla. Kraljevska dvojica jo dogodek opazila. NEW-YORšKI POLICIJSKI ŠKANDALI. New York, 11. marca. Neka llerbst. jo izjavila, da je policija tolorirala neke njene javne hiše, ker jo je podkupila. DR. KRAMAft V FARIZU. Praga, ll. mit reči. Dr. Kramar odpotuje. v prihodnjih dneh v Pariz. MILIJONSKA DEFRAVDACIJA PRI CARINSKEM URADU V ODESI. Peterburg, 11. marca. Pri carinskem uradu v Odesi je višji knjigovod-ja Aleksandrov poneveril več milijo« nov in pobegnil. VELIKI VIHARJI. Sydney, 11. marca. Silen vihar je uničil tu več hiš in porušil cestni tlak. Veliko ljudi je ubitih. Milan, il. marca. Na Rivieri in gornjelaških jezerih so hudi viharji povzročili veliko škodo. ROPARSKI UMOR. Katovice, 11. marca. Tu so našli črev-Ijarja in njegovo ženo Dylla umorjena in oropana. VELIK POTRES. Newyork, 11. marca. Na Guatemali je potres eno mesto uničil. Število mrtvih je veliko. STRAHOVITA EKSPLOZIJA NA ANGLEŠKEM. London, 11. marca. V Ardeeju je eksplodirala dinamitna tovarna tvrdke Nobel, Šest ljudij je ubitih, sedem težko in mnogo lahko ranjenih, Vsled eksplozije se je več hiš popolnoma zrušilo. V bližnjem mestu Irvlen je eksplozija napravila ogromno škodo. VOLILNA REFORMA ZA GALIŠKI DEŽELNI ZBOR. Včeraj je prišel na Dunaj gališki deželni maršal grof Goluhovski. Kon-feriral je z ministrskim predsednikom in z političnimi voditelji Poljakov in Rusinov. Poljaki in Rusini so sc sporazumeli. Odsek za volilno reformo se skliče 17. marca, deželni zbor pa 18. marca. NEMŠKI CESAR WILJEM NE MARA V BLIŽINO VOJSKE. Berolinski dvorni krogi pripovedu jejo, da sc je nemški cesar premislil in da ga letos ne bo na jug na otok Krf, kjer ima svoje pomladansko letovišče. Pravijo, cla cesar ne mara živeti tako blizu držav, ki se vojskujejo. Pač pa bo Wiljem obiskal našega cesarja enkrat poleti v letovišču Ischl. POMNOŽITEV VOJAŠTVA V NEMČIJI IN RUSIJI. Po novi vojaški postavi pomnoži Nem« či;a svoje vojaštvo za 4000 častnikov, 15.000 podčastnikov in 117.000 mož. Rusija pa pomnoži še letošnjo jesen število svojega vojaštva za 115.000 mož. * Mati čudovita. Spisal dr. Josip Jer- še. Opozarjamo na te res lepe, izvirne Šmarnice, katere so te dni izšle. Priporočamo jih vodnikom Marijinih družb, pridigarjem, ker jim nova lična knjiga nudi krasnih, prisrčnih govorov, prepletenih z lepimi, zanimivimi, najnovejšimi zgledi. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljub. Ijani. Kritiko priobčimo pozneje. Ljubljanske novice. Ij Poziv našim gg. pevkam in pevcem, Velika Slomšek-Einspielerjeva slavnost -v Ljubljani. Združeni odbor naših izobraževalnih društev je kakor znano sklenil prirediti v nedeljo dne 11. aprila t. 1. veliko Slomšek-Einspielerjevo slavnost >v veliki dvorani Uniona. Na slavnosti govorita prof. dr. Anton Medved iz Maribora in koroški slovenski državni poslanec Fran G r a f e n a u e r. Združeni odbor vabi na sodelovanje tudi vse naše pevce in pevke v Ljubljani, ki naj se združijo v mogočen zbor, da tudi slovensko pesem dostojno proslavi. Vsakega našega somišljenika in somišljenice, ki ima pevsko izurjenost, je sveta dolžnost pomagati pri tej priredbi združenih naših društev! — Pevski zbor bo na slavnosti pel: Foersler: Slavnostna popotnica za moški zbor, po besedah Slomškovih. — Dr. Krek: »Blagor jim« za mešani zbor. — Lajevic: Večerna pesem« za mešani zbor, — Pavčič: »Če rdeče rože zapade sneg«, za mešani zbor. — Novak: »Vanočni vko-lebanka« za moški zbor. — Čisti dohodek za obmejne Slovence. Z ozirom na to upamo, da se bodo vsi naši pevci in pevke Zahvala. Povodom britke izgube našo predrage hčere, sestre, tete in svakinje gospe Marije m Msže r«. Zelen se tem potom zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in zancem, ki so nam izkazali ali izrekli svoje sožalje, in ki so z udeležitvijo na poti k večnemu počitku izkazali ranjki zadnjo čast. Senožeče, 10. marca 1913. Žalu]o£l ostali. prav gotovo udeleževali pevskih vaj, ki se prično jutri v sredo 12. t. m. točno ob pol 8. uri v prostorih glasbenega društva »Ljubljana«, Frančiškanska ulica. — Agi-tirajte za ude1ežbo tudi med svojimi znanci in znankami, da bo vspeh časten! — Za združeni odbor: Dr. L. Pogačnik. — Prof. Evgen Jarc. — Al. Stroj. — Dr. VI. Pe-gan. — Br. V. Gregorič. — Kari Čeč. — Fran Kerhne. — C. Pire. — Ivan Štefe. lj One naše izvežbane pevke in pevci, ki še niso v nobenem našem zboru, pa žele pri veliki SIomšek-Einspielerjevi slav-nosti sodelovati, so tem potom tudi uljud-no vabljeni k jutrišnji skušnji. lj Jugoslovanska Strokovna Zveza ima jutri, v sredo zvečer ob 6. uri sejo v svojih prostorih. lj Zgradba kanalov-nabiralnikov. Premestitev mesnega in sadnega trga. Od šentpeterskega do jubilejnega mostu bodo kanali nabirdniki do velikonočnih praznikov dograjeni. Po velikonočnih praznikih prično z delom od jubilejnega do frančiškanskega mostu, to je po šolskem drevoredu in sv, Petra nasipu. Ako ne bo vreme dela oviralo, bo kanal v šolskem drevoredu do frančiškanskega mostu v teku enega meseca dograjen. Radi tega se bodo mesarji in pa prodajalci in prodajalke sadja s svojimi stojnicami premestili na Vodnikov trg in sicer za toliko časa, dokler ne bo zgradba kanalov od jubilejnega do frančiškanskega mostu dograjena. Prodajalke, ki sedaj prodajajo na Vodnikovem trgu bodisi v navadnih ali tržnih dneh, 6e premeste pred Mestni dom. Tisti, ki sedaj ob tržnih dneh prodajajo pred »Mestnim domom« na debelo, se premeste na Sv. Jakoba trg. Ta ureditev bo toliko časa v veljavi, da se napravijo na desnem in levem bregu Ljubljanice tržne lope, katere bo občina oddala proti odškodnini mesarjem in prodajalcem sadja. Velik del stojnic bo pa popolnoma izginil. Odvisna pa je rešitev tega vprašanja od tega, če so načrti za lope primerni in če se odobre. Seveda bo pri tem finančna stran igrala glavno vlogo. lj Dela v glavni strugi Ljubljanice. Na zgornji strani frančiškanskega mostu, levi breg, se že dviga iz temelja novi obrežni zid. Sedaj se že da presoditi Širjava in oblika bodočega nabrežja. Od Hradeckega mostu do »Ton-halle« bo delf? lažje radi že obstoječega nasipa; od »Tonhalle« do frančiškanskega mostu bo treba pa zid v celi širini iz temelja zgraditi. — Pri Šentpe-terskem mostu so minoli teden na obeh konceh zabili po en močan lesen steber, ki bodo služili, ko se stari most podre. Ko se dovrši novi železnobeton-ski most bo izginil tudi sedanji leseni most cestne železnice, ki bo imela potem svoj tir po novem mostu. Poglob-Ijevanje s strojem napreduje proti Se-lu; ker so pa tamošnja tla skalnata, so bo trebi j en je še nekaj tednov vleklo, predno se deio obrne proti mestu. lj 251etnlco svojega delovanja je praznoval danes višji stavbni svetnik pri deželni vladi g. Pavli n. Tem povodom so delavci pri delih v strugi Ljubljanice slavnostno okrasili vse priprave z zastavicami in drugimi okraski. lj O umrli gospe Korneliji Sch^ll-snayer se poroča, da je bila hči c. kr. carinskega ravnatelja dr. E. H. Costa, torej sestra nekdanjega ljubljanskega župana dr. Etbina Henrika Costa. lj Strašna nesreča v Spodnji šiški. V pivovarni »Union« .so delali včeraj popoldne trije delavci v kleti. Od tovarišev se je nakrat odstranil 191etni Vincenc S i r n i k iz Tacna ter je zašel v prostor, kjer so transmisije. Ontii se je povspel na transmisijo, nad katero gre valjar 1 m visoko s hitrostjo 330-krat v min. Tu je neprevidnega Sirnika prijelo za obleko in ga tako zavrtelo, da mu je odbilo obe nogi in desno roko. Sirnika je takorekoč vrglo iz obleke. Umrl je na mestu. Ij Pred ljubljanskimi porotniki je bila tatica iz navade, neomožena dekla Julija Habjan, obsojena na pet let težke ječe. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Vrečar, užitkar, 88 let. — Štefan Honigs-mann, dninar, 34 let. — Ivan Preset-nik,delavec, 47 let. -- Frančiška Olif-čič, posestnikova hči. 1 dan. — Marija Bonča, dhinarica, 08 let. JAPONCI GRADE TUDI NOVE BOJNE LADJE. Japonska vlada je sprejela načrt admirala Takarobi, po katerem zgradi Japonska več novih ladij. Zgradili bodo il dreadnoughtov, 4 križarice, 8 riocouthov in 40 uničevalcev torpedov. Stroški bodo znašali 730 milijonov frankov, SUFRAGETKE ZAŽIGAJO KOLODVORE. Sufragetke so zažgale včeraj zju-fraj kolodvor Saunderlon v Great VVe-Herh in Oren t Central Itaihrav*, Kolo- dvor je pogorel do tal. Na pogorišču so našli polno plakatov za žensko vo-lilno pravico. Tudi kolodvor Eraxley gori. Merske novice. š Nedeljski shodi. Zadnjo nedeljo so naše organizacije priredile cclo vrsto prireditev. Na Tinju nad Slovensko Bistrico je zborovala Kmečka Zveza. Volilci so vzeli poročilo svojega deželnega poslanca dr. Korošca z odobravanjem na znanje. Vsem poslancem K. Z. sc je izreklo zaupanje. Shodu jc predsedoval g. "Dvoršak. — Na Polzeli v Savinjski dolini so govorili poslanci Kmečke zveze Tcrglav, Pišek in dr. Benkovič. G. Bošnak je predlagal resolucijo, v kateri se izreka poslancem K. Z. neomajano zaupanje. Volilci odobravajo boj naših poslancev proti nemški oholosti v Gradcu. — Jugoslovanska strokovni zveza pa jc imela dvoje zborovanj. Prvo v Mariboru za okoliške viničarje, delavce in posestnike se je vršilo zjutraj v Zadružni zvezi. Govorila sta Vekoslav Zaje in Žebot. Skupina je ustanovljena. Popoldne je bilo zborovanje v Ceršaku. Lokal je bil poln delavcev cirberške tovarne in posestnikov. Govorila sta Zaje in Žebot. K skupini se je takoj oglasilo nad 30 članov. š Duhovniške vesti. Č, g. duh. svet, in župnik na Polzeli Jožef Atteneder je dobil župnijo Šoštanj. — Razpisane so sledeče župnije: Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah do 29. marca, Trbovlje do 30. t. m., Sv. Rok ob Sotli do 29. marca in Sv. Marjeta pri Polzeli do 15. aprila 1913. — V Ljutomeru je umrl 8, t, m. vpokojeni župnik nemškega viteškega reda in dobro znani pileški slovenski narodni pesnik in pisatelj Peter Skuhala. Rojen je bil pokojnik 21. julija 1847 v Ljutomeru, v maš-nika je bil posvečen 25. julija 1874. Pogreb se je vršil ob zelo obilni udeležbi v ponedeljek 10. t. m. ob 10. uri dopoldne. — Pri Sv, Trojici v Slovenskih goricah pa je umrl g, Franc Puntner, župnik in bivši frančiškan, star 78 let, R. I. P. š Samomor starčka. Na Stari gori pri Št, Ilju v Slovenskih goricah je izvršil samomor 77letni Karol Štingl. Revežu, ki je od svoje mladosti bil skoraj vedno v postelji, se je najbrž omračil um, ker zadn i čas sploh ni mogel več iz postelje. Pred 14 dnevi je umrl njegov nekaj let mlajši brat Jakob, kmet v Dobrenju. Bratova smrt in neozdravljiva bolezen sta gnala starega moža v smrt. š Smrtna kosa. Umrl je v Maren-bergu gostilničar in posestnik Maks Lukas, star 47 let. — V Mariboru je Hiranje ~ peditev. Proii hujšanju po bolezni vsled slabega teka ali podobnega, se mora na vse načine boriti. Kdor se v teh trenotkih oprime Scottove emulzije, pride, kakor je že pokazala mnogokratna izkušnja, v dveh ozirih hitreje do cilja. Najprej povzroči stalen dober tek, vsled česar se toliko več je, kar že samo ob sebi povspeši ojačenje. Drugič je pa Scottova emulzija nenavadno redilna in povzroči že sama v kratkem času ojačenje in reditev. Ker se Scottova emulzija prireja iz izključno najčistejših in najboljših surovin, in učinkuje skozinskoz zanesljivo, si je pridobila sve tovno priznanje kot najboljša emulzija iz ribjega olja. Cena originalni steklenici je :! K BO v. Dobi sc v vseh lekarnah. Kdor po;[je fiu vin. v znamkah na SCOTT 8: BOWNE, G. m b. H., Dunaj VII., in se sk! cuje na ta fasopis, dostavi se tnu ena pojili«« potom iekar e za poskušnjo H umrl železniški nadsprevodnik v pok. Anton T u 11 a , star 53 let. š Vsled pasje stekline umrl je v Hrastniku rudar Alojzij Potokar. Ko ga je lani ugriznil stekel pes, se je zdravil štirinajst dni na Dunaju, odkoder jc bil »ozdravljen« odpuščen. Zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. š Požara. Iz Vrbju pri Žalcu: Te dni smo imeli v naši vasi zaporedoma dva požara. Prvič je zgorel kozolec posestniku Jakobu Bališu, drugi dan pa so zgorela vsa poslopja posestniku Jožefu Pečniku. Rešili so samo živino in svinje. Pri Bališu so zažgali otroci. š Zanimiv slučaj na cesti. Iz Studencev pri Mariboru poročajo: Prvi otrok: »Du, was heisst deutsch?« Drugi otrok: »leh \veifi nicht, sag du!« Prvi otrok pravi nato: »Der Lehrer liat uns gesagt, wir sollen nur Heil sagen und dann sind wir deutsch.« — lz tega se vidi, koliko smisla ima učiteljstvo za pravo vzgojo otrok, oziroma čisto nobenega. Ali mi Slovenci za to davke plačujemo? š Porotno sodišče v Mariboru. Za porotne obravnave, ki se pričnejo dne 10. t. m., se vršijo sledeče razprave: V ponedeljek, dne 10. t. m., Janez Rester zaradi umora; v torek, dne 11. t. m., Franc Kocmur zaradi zločina uboja; v sredo, dne 12. t. m., Vinc. Prangner, bivši urednik lista »Untersteierische \ olkšstimme« zaradi razžaljenja časti. š Slovensko gledališče v Mariboru Zgodovinska slika »Ben hur« se v nedeljo, dne 16. sušca, popoldne ponovi Tako se nudi prilika tudi onim po- setnikom, ki so morali zadnjič vsled pomanjkanja prostora oditi, da si to igro ogledajo. Zunanje posetnike prosimo, da si naroče sedeže že v predpro-daji pri gospodu Vilku Weixelnu, trgovcu, Zgornja Gosposka ulica, da no pridejo morda zopet zastonj v Maribor Zadostu je navadna dopisnica. Začetek predstave točno ob pol 4. uri popoldne š Razpisani učiteljski mesti. V št Jerneju nad Muto je razpisano meste učitelja - voditelja. Želeti je, da bi st oglasili tudi slovenski prosilci. Prošnjt do 15. marca pri krajnem šolskem svetu v št. Jerneju nacl Muto. — Na ljudski šoli v št. Lenartu jc razpisane definitivno mesto učiteljice. Prošnje do 20. marca. Izurjena šivilja in vajenka se takoj sprejme. Kongresni trg št. 6 IV. nadstropje. so^ Mefteorologično poročilo. ViSina nad morjem 30G-2 m, sred. tlak 736-0 mir. d | Cas opa-r-i ^ova^ia ! Stanjo barometra v mm 10 9. zveč. 11 7. zjutr. 746 0 Temperatura po Celziju 20 Vetrovi si. jug 7463 745-5 — 0'3 j brezvetr 11-3 si. jug !>!;bo jasno oblačno jasno X .3 C tf - t. 01 Srednja včerajšnja temp. 3'1°, norm. 2'7u. Zahvala. 799 Globoko ginjeni po premnogih dokazih iskrenega sočutja, povodom prerane izgube našega nepozabnega dragega soproga ozii*. sina, gospoda Avgust Šelkota deželnega oficijala, izrekamo našo globoko čutečo prisrčno zahvalo vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast, kakor tudi darovateljem krasnih vencev. Posebno zahvalo pa smo dolžni preblagorodnemu gosp. deželnemu glavarju dr. Ivan šusteršiču, dež. odbornikoma gg. dr.'Peganu in dr. Zajcu ter vsem gg. kolegom dež. uradnikom, na čelu jim gg. ravnatelja Zamida in dr. Zbašnik, g. drž. poslancu dr. Jarcu in g. dež. poslancu Dermastija, ravnatelju dež. prisilne delavce g. Cirilu Dolencu, nadupravitelju deželne bolnice g. Gustavu Nebenfuhrerju, kakor tudi gg. občinskim svetnikom Kregarju, Srebotu, Marinkotu in Štefetu za častno udeležbo pri pogrebu. Dalje se zahvaljujemo slav. pevskemu društvu ,,Ljubljana" za ginljive žalostinke, kakor tudi tel. društvu „Orel" za častno spremstvo na pokojnikovi poslednji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat srčna hvala! Žalujoči ostali. 745 Pozor! Dne 12. marca 1913 ob 9. uri dopoldne se bode v \Volfovi ulici št. 12 zopet prodajala potom javne prost, dražbe ® fl "V • X If o i-« ——'-ev. Ne zamudite ugodne prilike! KNJIGOTRŽTVO. Aleluja! Deset velikonočnih pesmi v čast Kristusu od smrti vstalemu. Za mešani zbor zložil Ant. Grum, regens chori pri sv. Jakobu v Ljubljani. Cena izvodu 1 K 20 vin. Založila ^Katoliška Buvarna« v Ljubljani. Zvezek obsega kakor rečeno deset velikonočnih pesmi in spev Regina cocli. Oblike je majhne (žepna oblika), kar bo prav dobro služilo pevcem, ki pojo pri velikonočnih procesijah. Velika noč jc eden največjih praznikov, praznik poln veselja in radosti; morajo biti tudi napevi primerno veselega značaja, kakoršni so ti. — Vsi se odlikujejo po lepi melodiji in lahki harmoniza-ciji, so veseli in krepki. Najlepša in najefektnejša v zbirki jc brezdvomno zadnja, skladba Regina coeli laetere, ki ima na koncu vpleteno veličastno velikonočno alelujo. To da prazniku pravi značaj, skadbo samo pa šc enkrat tako povzdigne. Velikonočne praznike bomo letos iz-vanredno zgodaj obhajali. Zatorej naše cerkvene zbore na ravnokar izišle napeve opozarjamo, jih istim posebno priporočamo, da si jih nabavijo in pridno študirajo. O veselih velikonočnih praznikih jih bodo sigurno z lepimi vspehi proizvajali v čast Kristusu od smrii vstalemu. — Dobivajo se in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. * Žun, Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, št. 220 drž. zak. o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi odločbami c. kr. upravnega sodišča in raznimi vzorci. Cena 1 K 20 vin., po pošti 1 Iv 30 vin. — Ker bo kmalu potekel ro, do katerega mora vsak pri c. kr. davčni oblasti podati napoved o osebni dohodnini, opozarjamo na to praktično knjigo, ki bo vsakemu to napoved znatno olajšala. Kdor bo imel pri roki to knjigo, uveljavil bo lahko marsikak odbitek. Katoliška Bukvama v Ljubljani. " Vežbalna povelja za naše »Orle« in požarne hrambe vsebuje knjižica »Slovensko nemški razgovori«, ki je izšla ravnokar v zalogi »Katoliško Buk-varne« v Ljubljani in stane 1 K 20 vin. Iz te knjižice se bo vsak načelnik najprej naučil, kako se glase pravilna slovenska povelja v primeri z nemškimi. Po podobni zbirki se je od veh strani često povpraševalo, radi česar bo dobrodošla. Oba dola »Nemščina brez učitelja« (I. del slovnica, II. del razgovori) veljata skupaj vezana v celo platno samo 2 K 80 vin. : Harolafte ..Slovenca". Naravna najbogatejši aikaliSni (natron• lilliion) kislcc na Češkem. Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3S51 Razpis. »Slovensko Planinsko Društvo v Ljubljani« sprejme v svoj novi Planinski dom »ZLATOROG« ob Bohinjskem jezeru (turistovski hotel) Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, dokler ne poznate naših cen za leio 1913. ==na|too2|ši in najcenejši nakup = v pri tvrdki Karel Camernik & Ko. Ljubljana, Dunajska cesta 9—12. proti mesečni plači za poletno sezono. Plača in pogoji po dogovoru. Ponudbe naj se naznanijo osrednjemu odboru »Slovenskega Planinskega Društva v Ljubljani«. 794 10dkar zaitaieio in liižnam! Ugodna prilika! se Odda takoj prostovoljno v n?{em s 4 tečaji, Senilno, fr&flnO. zraven olistoječe posestvo, vrt in travnik, blizu okrajno ceste. - Glede najemnine in potrebno te izve pri Francu Gregorevčič, veleposestnik, Mali vrh. p. Brežice, Spodnje Štajersko. 731 Sanatorium Emona ■ Jgg; Privatno zdravišče za notranjo in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinaine kopeli. Lastnik In šef-zdravnik: Dr, Fr. Dergano, prlmar I. kir. odd. dež. fcoln Proda se dobro idoča z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60 —100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795. ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močne,ja in prihranJm pri mleku ln sladkorju v ij03p0tilnjsivu polovico denarja. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih dr. pl. Trnkoczy-jevega sladne:ja caja, znamke SLADIN pri izdelovatelju, lekarnarju dr. pl. Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, Kranjsko. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4*—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek kg po tK) vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnkdczv, Schonhrunaor-strafle 109, Radeckyplatz 4, Josetstadter-siraOe 25. V Gradcu: Sackstrafle 4. 109 ZADNJE NOVOSTI! Priporoča se največja izbira spo-mladnih kostumov, modernih jop in piaščev, vrhnjih kril za DAME in DEKLICE Za GOSPODE in DEČKE velika izbira oblek, površnikov, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja ::::: Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence ene obleke površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrline jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke sialne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini v jfflln, na nn Hi «pli Mii in SM" t piraisi ivrdhe H. lik 767 663 Konfekcijska trgovina R. Lukič, Ljubljana Pred Škofijo štev. 19 JLilJUSttlllMilllUl.JJIIMiaMgl Neka južnoavstrijska pivovarna išče (St w C. kr. okrajno sodišče v Pliborku naznanja tem potom, da se dovoljuje na prošnjo dedičev po dne 10. februarja 1913 zamrlem Simonu Barthu p. dom. Mačič v Libeličah, prostovoljna prodaja Mačičeve kmetije in Otonovega mlina, vlož. št. 2. in 3. kat. obč. Libeliče s premičninami in v to svrho določa rok na 21. marca dopoldne ob pol 10. uri na licu mesta v Libeličah. Pod izklicno ceno K 36.000 se prodaja ne izvrši. Zastavne pravice na posestvu vknjiženim upnikom ostanejo nedotaknjene. Pred pričetkom dražbe mora vsak zdražitelj položiti na roke dražbenega komisarja varščino 10o/0 izklicne cene. — Ako bi se posestvo ne moglo skupno prodati, se bodo prodajale posamič realitete in premičnine in sicer kmetija Mačič brez pritiklin za izklicno ceno K 28.000, Otonov mlin za 1000 K, premičnine pa za ceno, ki se šele določi, ter se morajo najboljši ponudki za premičnine takoj plačati in kupljeno blago takoj odpeljati. Najvišji ponudki naj se plačajo pri sodišču v 3 enakih obrokih, in sicer 1. dne 1. julija, 2. dne 1. septembra in 3. dne 1. oktobra obenem z medtem naraslimi 5°/o obrestmi. — Ostali dražbeni pogoji se izvedo pri podpisanem sodišču, kr. okrajno sodišče odd. B. u Pliberku 377 dne 28. februarja 1913. kateri bi bil popolnoma vešč v vseh z razpisano službo združenih poslih. — Plača po dogovoru. — Ponudbe s prepisi spričeval dosedanjega službovanja, plačilnim zahtevkom in naznanilom, kdaj bi bilo prosilcu možno službo nastopiti, naj sc pošljejo pod šifro »Komercialni vodja 746« do 20. t. m. na upravništvo tega lista. 7W Izdaja konzorcij »Slovenca«, Od 20. februarja 1913 odračuncim v svoji modni trgovini za gospode dobrovoljno 1O"l0 popusta od svojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju in gotovem plačilu sledečih predmetov: klobuki, čepice, srajce, spodnje hlače, majice, ovratniki, zapestnice, kravate, rokavice, nogavice, žepni robci, palice, dežniki, gumbi itd. Vse v največji izberi, najnovejši modi, prvovrstno blago in po konkurenci v vsakem oziru nedosežno. Pazite na cene v izložbah! Z odličnim spoštovanjem sc priporoča 515 Modna in športna trgovina za gospode P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivnn štefe.