155. številka. Ljubljana, v torek 10. julija. XXVII. leto, 1894. lahaja *sak dan Bve*©r» izimfii nedelje in praznike, ter volja po pofttt prejeman uitec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., na mcDoc nn kr. ca četrt leta. — za avstro-ogereke deželo za vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. 5a tuje deželo toliko več, kolik"- • » j,t Tistofine pBiii-vnttu §iu v» »"m ^d a** «—im»llo jedcnkrat tiska, po 5 kr., če hi išj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni&tvoinnpravniL. tjpravnifitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne ptvari. a Ltjuoijano orez pošiljanja un uuuj j,—., — - *- - b'~- - - .----------- — - ua mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor po&tnina znafia. Za osnanila plačnje se od četirietopne petit-vrste po 0 kr., če se oznanilo jedcnkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi n,:5 I"*«!* *i>»nkirati. — Rokooisi se ne vračaio. — Uredništvo in unr«~ stvo je na Kongresnem trgn 6t. 12. Podpora nemškemu gledališču! Velik je bil krik, ki so ga zagnali gospodje, ko se je odbil« prošnja do občinskega sveta, naj se dovoli nemškemu „Theatervereinu" podpora od Btrani meata Ljubljanskega. Odlikovala se je pa v tem oziru ljubljenka deželnega predsednika kranjskega, takozvana .SUdbat. Hiobspnst". Počasi, gospodje 1 Zanimalo bode morda naše čast. čitatelje, če zvedo, kje ho so prav za prav Ljubljanski mestni očetje naučili tako „surovega in vse nemfttvo razžaljivegs postopanja". Dno" 24. januvarja 1887. bila je huda zima, tako, da je kar drevje pokalo. Deželni poslanci lepe kranjske dežele pa so bo greli v lepi dvorani kranjskega deželnega zbora ter težko pričakovali, da se jim izplavajo dijete — biia je namreč zadnja seja tega zbirovanja. — A glej, človek obrača, Bog obrne. Ni bilo vse tako mirno, kakor Bi je predstavljal ta ali oni; čakal je vse zastopnike bud buj pri 11. točki dnevnega reda, ki se je glasila: „Udtno poročilo fiaančnnga odseka o proSnji sloven-Bkega dramatičnega društva v Ljubljani za povek-fiaoje podpore (od 1000 na 2000 gld.) in za dovoljenje štirih (namesto dveh) predstav v deželnem gledališči počenši s sezono 1887/1888. Poročevalec dr. vitez Bleiwei s-Trsten iški je seveda priporočal toplo to prošnjo. A že mu je bilo prič tati vlogo nemških posestnikov lož, ki so vsled čudnega ravnanja bivšega nemškega deželnega odbora imeli velik vpliv. Takrat delali so namreč nemški gospodje kakor svetopisemski Jakob, ki je osrečil v zadnji uri Bvojega Judo. — D< 6 30. septembra 1882. leta so namreč aklenili, da imajo odslej pri dajanju deželnega gledališča v zakup delegiranci posestnikov lož pravico se udeleževati dotičnih sej deželnega odbora, in sicer v tolikem številu, v kolikor se udeleže seje votuntje. S tem bi imeli večino dotlej, dokler sedi v odboru poslanec nemško pobarvanega velezadolženega velikega posestva. S tem se je sicer kršil § 42. dež. reda. A kaj postava ! Nemštvo, ta je prva. Nemški posestniki lož so torej našli, da bi bilo dovoljenje prošnje dram. društva „der empfindlcbste Schlag fiir das ohnebin irclit allzu lebbuft pulsierende Boziale Leben der Stadt", itd., ter prosili, naj se odbije. Primanjkuje časa in prostora, da bi obširneje omenjali vbo debato. Omeniti hočemo le nekaj o govoricah poslancev Deschmanna — znanega renegata — in barona Apfalterna, kateri se bi bil moral po oporoki svojega strica, od katerega je podedoval — če se ne motimo — vse svoje imetje, povsem naučiti slovenščine v govoru in pismu v jednem letu po smrti dobrotnika, česar pa seveda ni storil. — Oba imenovana sta grozno zabavljala in zasmehovala dramatično društvo, nasvetujoČ, da naj Be kar odbijeta podpora in pomnoženje igralnih dnij. Nemški somišljeniki pa so jima ploskali in tulili ,bravo", ter jima čestitati. Z nepopisuim sarkazmom predlagal je baron A,fultrern, naj Be le dovoljuje igrati „Dram. društvu" kolikor hoče, toda le ob času „wo die Pachtung des Theaters (za Nemce) ausser WirkBamkeit getreten ist, also nacb Oatern (veselost in Bbravo" na deBui). Po Velikinoči naj bi imeli torej Slovenci igrati, ko radi posebnih k rajnih razmer ni mogoča več gledališka sezona. Slovenci, zapomnite si te besede! Sedaj se pa naši »Kulturtiagerji" jeze, da se bode v prihodnji sezoni igralo trikrat na teden Blovenski. Vea takt presezajo pa tedanje besede gosp. Dt'Bchmanna. Potem, ko je povedal in povdarjal, da se godi nemškemu ravnatelju tako slabo, da ne more izhajati, zasmehoval je vender .Dramatično društvo" na podlagi poročil društvenega blagajnika, ki je trdil, da BDramatičuo društvo" nima zadostnih dohodkov. Deschmann jo rekel doslovno: „Also \v -nn Sie fiir theatralieche Zvivcke schon 2000 ti. bewiiligen vvollen (Apfaltrern govoril je še „hinaus-vverfen"), so geben Sie lieber davou dem deutschen Theaterunternehmer 1000 fl. (torej podporo, za katero je prosilo sDramatično društvo" — Nemcem), der arme Munn arbeitete — — — an einem be-Btandigen Deficit. — — — Nun moehte ich den verebrteu Herren von der (slov.) Majorit&t noch ein Ervvagnis anheimBtellen. — — — Ja, meine Herren, klopfen sie in Petersburg an, im Lande der Rubel, vielleicht wird der dramatisehe Verein dort raehr Hilfe finden, als im armen Lande Kram. (Živahna veselost na desni. — Buren nemir in pikanje na levi.) — — — M-ine Anschauung ist: Zerbre-chen \vir ubs nicht den Kopf, wie der dram. Verein zu den vveiteren 1000 fl, kommen soli, noge er selbBt dailibir studieren, wlche Wege er einzu-schlagen bat. — — — Einmal sagte der CaBBier, nachdem er eben die traurige Ebbe seiner CaBsa beleucbtet bat: ,, Pomagajte si nami, in Bog vam bode pomagal!" Icb mo-tite also auch dem dram. Verein zurufen: „ Pomagaj sam sebi, in Bog ti bode pomagal!" Teh based nismo prevedli, da občinBtvo še bolje razvidi, kako impertinentno so govorili Nemci o naši prošnji. Sedaj bo pa drzuejo ravno tisti ljudje, pristaši in čestilci teh govorov, nesramno beračiti pri slovenski Ljubljani za podporo za podirajoči se nemški „TbeBpiskarren". Sicer pu so vedeli itak, da mestni očetje niso tuko neumni, da bi ugodili nj.h zahtevi. Škandal so hoteli napraviti naši »Deutschkrainarji", sedaj ga pa imajo. Plačuje se jim tako, kakor so oni plačevali; žanjejo, kar bo sejali. — Zakaj pa teko mrze" Nemce povsodi: na Češkem, 0'erskem, Laškem itd.? Ker so povsodi tlačili druge narode, dokler so imeli moč v roki. Kar se pa tiče podpore Vašega gledališča, gospodje, napotil Vas je pred kratkim „Slovenski Narod" na .Kranjsko hranilnico". Pustite to! Poprijeti se morate nasveta Vašega Velikonemca in ljubljenca, gospoda DeBchmunna. Pojdite v Berolin, „ins Land der rollenden Mark"! Če se je začela marka gibati v prid avstrijskemu „■ »atrijo-tičnemu" nemškemu šulferajou, morda pr de tudi „ins liollen" v prid nemškemu »Theatervfreinu" v Ljubljani. Poskusite, saj velja samo 5 kr. poštnine. Če pa to ne bi nič pomagalo, potem pa gospoda: .Pomagajte si sami, in Bog Vam bode pomagal!" .Edinost'. LISTEK. F e n i 6 k a. Povest. Ruski spisal G P. Daniluvskij. Poslovenil J. J. Kogoj. II. (Daljo.) Pri teh besedah so se obrnile oči Čerpakovske, katere so bile vprte v vrt, nenadoma v okno gostilno sobe, in vznemirjeno je napela ušesa. Zdelo se jej je, da se jo raztegnil ekuzi gostilno sobo iz odgojiteljičine sobice zadušen smeh in kašelj. — Kaj to! — govorila je sosedinja: — koliko je uredna samo moja Marjevka, pa Darjevka, o svojih Bkrbeh pa niti govorim ne . . . Smeh je postal očitnejši, čerpakovskn je vzko-čila, kakor srna, stegnila se in nsglo šla skozi gostilno sobo. A kaj se je predstavilo njenemu pogledu? Fepička je sedela v objemu z mladim Aeecu-lapom in po neoprezuem veaelein Binehu ravno hotela zlijti svoje ustnice z njegovimi v nov brezkončen poljub ... Za Boga, kuj se je pri tem zgodilo I — Kako? ali te imam zato v zavetji, umazana nesramnica, da bi imela tukaj šurimuri!? Ven!. . . Fenička je skočila na kriijce, kakor je bila. Posadili so jo v uekak voz in vlekli v mesto. Zdravnik jih je pa prestal še več. Sosedinja Čulan čikova je trdila, križajo in udpljuvaje se, da je videla s svojimi očmi, kako je Čerpakovska bežala za njim gologlava s čepico aa hrbtu in podila ga čez dvorišče in del ulice z nekuko metlo ali burkljami ter mlatila po vsem, kar je dosegla. Nastal je grozen škandal, in vsi so nehali za dolgo, skoro jedno leto iu še več, pohajati v hišo Čerpakovske. Toda čudno! Zdravnik jo bil pri tem zopet na dobičku. Mladi del mestnega občinstva, kateri hrepeni po dogodkih, kakoršne čita v romanih, bil je odločno na njegovi strani. Splošna govorica ga je tako povišala, da je znatno pridobil v praktiki iu že prihajal v vsako hišo samo s smehljajem. Samo nekaj mu je škodovalo pri mestni oblasti, noseči čin policijskega nadzornika in požrešni do misticizma: veselila ga ni zenitov s Feničko Basorsko. Da;,i jej je dajal prva dva meseca celo stanovanje, brano in mir pri neki meščanski vdovi pod krinko, da je onu radi njega „po nedolžnem trpela": vender se je znal spretno ogniti tega za-nj kočljivega vprašanja, s Feničko se ni oženil, ostal je tudi spoštovan in priljubljen pri vseh, in stopivši celo v okrajno bolnišnico začel z vBpehom snubiti hčer premožnega trgovca . . . Kaj pa Fenička? — Nikdo se ni mogel po-teguiti za njo. K očetu in materi bo je bala pokazati v takem Btanu, zato je ukrenila po celi vrsti razburjenih prizorov z zdravnikom, da se zateče k neki drugi prebivalki tega m« sta, katera jo je že prej poznala, zdravnika je popolnem ostavila in poslala mu nazaj vse njegove reči in darove, obleke, uro, klobuke, pohištvo in preproge. Semerenjkov je sprejel vse s hvaležnostjo in pisal jej, da mu je pozabila vrniti še dve holaniski srajci, a da ju po« trebuje pri odhodu v gubernijsko mesto. Meščanka, pri kateri je dobila Fenička zavetišče, je bila tiba delavka, vdova pokojnega učitelja ruske književnosti iu dižavnega nadzornika okrajnega učilišča. Kodom jo bila iz stanu mestnih delavce?, h svojim pokojnim možem se je seznanila, ko je stanoval v neki trgovski hiši, zaljubil se je v njo zaradi njenih rudečih lic, gostili črnih las in polnih pleč. Čez dve leti prave ljubtzni se je množila ž njim in obranila mu do konca njegovega življenja isto nepritvorjeno dobrodušnost, nežnost in veliko, nehlinečo ljubezen. Ta učitelj je bil pravi Čudak. Ko je stopil iz gimnazije v učiteljski st&n, se je posvetil neizmerni vestnosti v izpolnjevanji svoje dolžnosti iu pesnikovanju. Sestavil je knjižuro lirskih pesnij, odpravil se potem na počitnice v gubernijsko mesto, dal jo natisniti in posla! jo v Petrugrad hkratu s pismom dvema žurnalistoma. i Dalje prib.) Politični razgled« Notranje dežele. V Ljubljani, 10. julija. Trentinsho vpra&anje Vlada ima dobro voljo, ustreči Trenti nekim Italijanom kolikor mogoče, samo o avtonomiji Tren-tina neče nič vedeti. Italijani pa niso zadovoljni a samimi nebistvenimi koncesijami, nego naznanjajo v svojem glasilu, da ne pojdejo v deželni zbor, dokler se jim ne zagotovi avtonomija. Vladni listi so vsled tega jako nezadovoljni in stara .Presse" je trdovratnim Italijanom že čitala levite. Posebno zanimivo je to, kar je .Presse" pri tej priliki povedala na adreBo nemških levičarjev. Ti se namreč poganjajo za avtonomijo Treotina in bi koj privolili vse, kar žele Italijani. .Presse" pravi, da delajo to is strankarsko taktičnih ozirov, ter pristavlja pikro, da se drugod z vbo odločnostjo zoperstavljajo takim težnjam. Atentat v Plznu, V nedeljo ponoči je v kleti delniške pivovarne v Plznu razpočila dinamitna bomba. Na vrtu te pivovarne je bilo mnogo ljudij. Nastala je grozaa pauiku. Vsled eksplozije sta bila dva častnika labko ranjena, neki neznani mož pa tako težko, da ni upati, da bi okreval. Okna pivarne so bila razbita, takisto tudi šipe v hišah, stoječih blizu pivarne. Orožniki bo malo trenutkov po eksploziji našli pred okrajnim in pred okrožnim sodiščem bombe s tlečimi užigalicami. Strah prebivalstva je nepopisen. O storilcu ni sledu. Nemški listi skušajo ta atentat politično fruktifieirati, poročajoč OBteutativno, da se v pivarniškem poslopji nahajajo lokalitete dveh nemških društev. S tem bi radi obudili domnevanje, da je bil atentat naperjen zoper Nemce in da so storilci seveda Čehi. Z ozirom na ta podli manever beležimo, kar se poroča oficijelno: „Blizu tam, kjer se je primerila eksplozija, našla je policija nekaj užigalic in kapseljev, kakor se rabijo v rudo-kopih. Lastnik pivarniškega poslopja Ziegler je solastnik rudokopa Nyfaoy." To je menda dovolj jasno. V u a nje države. Občinske volitve v Sofiji. Po tridnevnem boju so se predvčerajšnjim ponoči volitve končale. Opozicija je bila postavila poseboe kandidate, a je ž njimi propadla. Vladni kandidati so dobili velikansko večino glasov. Udeležba pri vo-litvi je bila velika. Sodi se, da je prišlo volit 05 odstotkov VBeh voldcev. Ked je bil vzgleden. Župan Petkov je bil že po odstranjenju Steinbulova odstopil, sedaj pa je prosil vlado, naj mu dovoli kako podporo, češ, da sicer ne more živeti. Zoper anarhiste. Vse države, v katerih se je zadnja leta razvilo nevarno t wbistično gibanje, se bavijo sedaj z vprašanjem, kako to gibanje vsaj utesniti, če ne udušiti. Španski senat ie že odobril zakon, naperjen zoper anarhiste. Tudi francoska vlada je že določila načela zakonu zoper auarhiste, toda vse posameznosti ne ugajajo strankam. Najostrejše določbe zoper anarhiste namerava Crispi uveljaviti, ali dvomljivo je še, če mu jih odobri parlament, kajti porabiti bi se dale ne samo zoper anarhiste, nego sploh proti vsakemu človeku, katerega bi vlada hotela upropastiti. Tudi na Angleškem bi konservativci radi skovali neko orožje zoper anarhiste in gospodska zbornica je tudi že vzprejela dotični predlog SaliBburvjev, a vlada se je izrekla proti predlogu in zato ni upanja, da obvelja. Nemči/a in jezuvttje. Včeraj bo je imel nemški zavezui svet odločiti glede predloga, naj se jezuvitom dovoli povratek na Nemško. Kakor znano, ]e ta predlog bil v nemškem državnem zboru že vzprejet in sicer (edino le, ker so zanj glasovali sccijaiisttški poslanci. Kako se je i/rekel zavezni s-rt, še ni znano, splošno pa se je pričakovalo, da ga odkloni soglasno, pač pa da vzprejme predlog bavarske vlade, naj se prekliče I. 1873 storjeni sklep, da so redemptoristi jezuvitom soroden red. S tem bi bil redemptoristom uglajen pot na Nemško. Dopisi. Iz TrNta, 5. julija. [Izv. dop] (Krčmarska zadruga. — Otroške veselice.) Po mnenju labonske gospode je Slovenec v Trstu še vedno tujec — uboga para brez pravic, a nositi mora velikanske dolžnosti. Predvčeranjem popoludne imel jo takozvani Consorzio degli osti e trattori) v Trstu svoj redni občni zbor v drugem sklicanju, ker bo je prvo pot udeležilo premalo udov. Čeprav se je tudi takrat udeležilo samo kacib 50 zadružnikov — skoraj samih Slovencev — vršil se je občni zbor. Že prvo napako je napravil odbor s tem, da je sklical občni zbor v gostilno k Bergerju pod gradom, kjer se je zborovalo s kupico pri roki. V drugem obziru ni pa postavil na dnevni red vseh toček, kakor mu jih določajo pravila. Mej udeležniki sta bila tudi zastopnika »llojaoBkega posojilnega in konsumnega društva1 in „Gospodarskega društva" iz Grete, koji društvi imata svoji gostilni, ter sta po tem takem primorani spadati k zadrugi po obrtnih zakonih. Omenjena zastopnika sta se zborovanja zato udeležila, ker sta bila k njemu izrecno povabljena, ter ju je zadružni tajnik sam še posebej k zborovanju pustil. Že prva točka dnevnega reda, overovljenje zapiauika zadnjega zbora, se je nekako dvomljivo sprejela, kajti pri prvem glasovanju je padla z ogromno večino, dočim je s protiglasovanjem prodrla, kar pa ni Čuda, ksjti zborovalo se je v laščini, a udeleženci so bili i dve tretjini Slovenci. Pri drugi točki je naglafial zadružnik g. Leipziger, da manjkati na dnevnem redu dve točki in sicer proračun in določitev letnega doneska za leto 1894. Tej opravičeni zahtevi sta se pridružila tudi zastopnika slovenskih druStev in večina slovenskih udeležencev, a magistralni uradnik dr. Artico — že dobro znani sovražnik Slovencev — vzel je predsedniku Gre-tarske zadruge besedo rekoč, da on nima tu pravice niti govoriti niti glasovati. Zadnji ga je zavrnil z vprašanjem, čemu bo ga pač povabili, na kar mu Artico odvrne, da je to bil samo pogrešek predstoj-ništva; za koje pogreške pač ni mogel biti odgovoren rečeni predsednik. V tem je neki Sopirni lahonski zadružnik zaklical: Ana gbe že caligberi, no osti I (tu so „Šoštarji", ne krčmarji). Če piav so s tem žaljivim vzklikom slovenski zadružniki bili ža • ljeni, vender niso reagirali. Predsednik g. RiBsbacher je na vprašanje Leipz'gerja dal pojasnilo, da je še mnogo zadružnikov na dolgu s svojimi doneski za 1. 1893 ter da vsled tega ni možno določiti doneska za tekoče leto. Neki slovenski zadružnik je na to predsednikovo pojasnilo opazil, da ni res, da bi se zadružniki branili plačevati svoj h doneskov, temveč da odbor sam neče sprejemati istih. Društveni tajnik g. Arbanass'ch izjavil je tedaj, d a odbor ni mogel sprejeti denarja od slovenskih zadrug v Roj anu in na Greti zato, ker sta i s t i t i r j a 1 i za s v o j denar slovenskih pobotnic! Na to pre-čudno pojasnilo — ki pač v najlepšem svitu kaže slovensko jednakopravnost v Trstu — opomnili so slovenski zadružniki g. Katalau in drugi, da bi bilo pač pravično, da društvo izdaje za svoje slovenske ude Blovenska pravila in pobotnice, kakor to že davno dela za one dva ali tri Nemce, dočim je slovenskih krčmarjev v Trstu skoraj večina. Pri tej priliki zakričal je oni zadružuik, ki je že prej Slovence razžalil, rekoč: — Fora i 6Uv il — Za to očitno in surovo izzivanje ni tega predrzneža nikdo pokaral, niti predsednik Rossbacher, niti obrtni zastopnik dr. Artico, radi česar je mej našimi ljudmi nastalo pravo ogorčenje in ugovarjanje. Obrtni zastopnik je tedaj zbor razpustil in naši ljudje bi se bili brez dvojbe mirno razšli navzlic tako očitnemu izzivanju, ako bi jib dva lahonaka pristaša zunaj ne bila zopet izzivala rekoč: Vegni qui moscardini se gave" coragio! (pojte sem ničvredneži, če imate pogum). Svaka sila do vremena; ker sta omenjena dva zgrabila Se za stolice ter našim pretila, začel se je pretep mej zadružniki obeh narodnosti, od katerega so nekateri srboriteži odnesli krvave glave. — Tako se je dovršil ta žalostni občni zbor, pri katerem sta se v svojem pranem svitu pokazala lahonuka zagrizenost in nestrpnost proti našemu narodu. Odsev tega zborovanja Brno čitali danes in včeraj po raznih Tržaških lažnjivih časnikih, ki so vso zadevo zvodili sebi v prilog ter podlo Sčuvanje od straši Lahonov opisali kot opravičeno, kajti Trst je od nekdaj italijansko mesto in vsakdo, ki v njem slovensko govori, ščuje narodnost. Jedini uzrok po pisavi teh ljudij so „slovenski okoličani, ki so ta pretep sami uprizorili!" Najnesramnejša je pa pisava polu uradnega lista „Mattino", čigar delatoriška zmožnost je že znana. Ta infamni list se je oprijel ovajanja, ter kliče na pomoč celo finančnega vodjo v Trstu, naj ugledno potiplje zastopnika slovenskih društev, ki sta zajedno državna uradnika. Pravicoljubje gospoda fin. vodje je pa občno znano, ter brez dvojbe se bode sam prepričal o resnici, ne da bi verjel poročilom tega lista. Iz tega poročila bode pač vsakdo sam bi napravil sodbo, kdo je tu zagrešil. Žalostno pač zadosti, da bo Slovenci v Trstu na milost in nemilost izročeni svojim narodnim nasprotnikom. Še celo slavna policija, ki se vender povsod rada vtika, je ta dan bila povsem odsotna tako, da ako bi bili Lahi v večini, ne vemo, kako bi šlo s kožami slovenskih zadružnikov, čas je pač skrajni, da se pereče narodno praSanjev Trstu uredi ter se mestnemu magistratu odvzame nekoliko njegove mogočnosti, kajti očividno je, da tudi v krčmarsko zadrugo slavni magistrat kot obrtna oblast svojo laSčlno preveč sili. Zahteva Slovencev je pač malenkostna. Brez dvojbe je vsaj polovica vseh Tržaških krčmarjev ia gostilničarjev alovenske narodnosti. Vsakemu svoje: — dovolijo naj se jim v društvu slovenska pravila in tiskovine ali pa naj jih obrtna oblast (magistrat) ne sili spadati k laški zadrugi 1 Če so pa še siljeni biti čiani, n.-'o /je spoštujejo njih narodne pravice I Slovenski krčmarji v Trstu bi se morali orgnnizovati ter si ustanoviti samostojno slovensko zadrugo! — Šolsko leto se bliža koncu in naši šolski vrtovi družbe sv. Cirila in Metoda kakor tudi ljudska šola v mestu bodo kmalu završili letni pouk. V mestu bo sklene pouk v soboto 7. t. m. Danes, praznik bv. drila in Metoda se vršd* Blavnosti. Sinoči predvečer praznika sv. blagovestoikov razsvetlili so se prostori otroških vrtcev na Greti in v Rojanu z beugališkimi ognji in transparenti. Davi je bila sv. maša za otroke v meBtu v cerkvi sv. Jakoba, za Gretarske in Rujanske otroke pa v župni cerkvi v Rojanu, na kar bo se otroci obdarovali z malinovcem in sladčicami. Pod noč se je v novih prostorih koncem Belvederja vršila veselica Gretarskih in R>janskih otrok z raznoličnim programom. Razne točke, govori, deklamacije, prizori in petje so se izvrševali uprav ganljivo, tako, da je obe in vrtnaricam častitati na lepih uspehih pouka. Slnvnosti se je udeltžlo mnogo domačih in mestnih dobrotnikov slovenske mladine, stariši otrok in odbor podružnice. Desetletnica del. pev. društva „Slavec". V Ljubljani, dne 7. in 8. julija 1893. Deset let sicer ni dolga doba v društvenem življenji, vender je pri obstoječih razmerah društvo, ki je to dobo erečno prebilo in se vzdržalo na vedno jednaki stopnji, vredno naše posebne pozor-nobti. Poleg ljubezni do petja bila je ljubezen do slovenske stvari, ki je kot močna sila držala vse skupaj, liubezeu za slovenske skladbe v prvi vrsti. To so kazali vzporedi vseh .Slavčevih" koncertov, to je kazal tudi vzpored slavnostnega koncerta, ki se je vršil v predvečer slavnosti v deželnem gledališči. Stališče, katero zavzema društvo, je narodno stališče, kateremu je umetnost torej sredstvo, ki pomaga vzbujati narodno zavest. In v tem oziru pridobil si je vrli „Slavec" v desetih letih svojega obstanka mnogih zaslug, ter so bile opravičene simpatije, katere mu je kazal ves slovenski in bratski hrvatski narod, ki sta poslala že v predvečer mnogo svojih odposlancev, da se udeleže slavnosti desetletnice. Pričela se je slavnost s koncertom v deželnem gledališči. Vzpored je obsegal samo domače skladbe: Nedvedovo himno vseli slovenskih moških zborov ,Pevčeva molitev", istega skadatelja znano skladbo „Popotnik", v kateri je po dolgem prestanku zopet nastopil veteran slovenskih tenoristov g. Meden s tako ertčnim uspehom, da se je morala ponoviti. Velika domača skladba dr. Ipavčeva „Kdo je mar?1 8 sprem Ije van jem orkestra je zaključila zborovi del koncerta, ki se je izvrševal prav povoljno, ako jemljemo v postov, da se je pevski zbor v poslednji dobi pomnožil z precejšnjim številom mlad,h močij. Pričel su je koncert s prologom (spisal g. D. Jesonko), ki ga je gdčna. S lav če v a govorila prav nežno in z globokim čutom. Gosp. Job. Nolli pel je res izborno dve pesmi in jedno veliko operno arijo in moral ponoviti Nedvedovo „Pred durmi" na splošno zahtevanje. Obiskan je bil koncert še dosti dobro in smo videli posebno mnogo vnanjih gostov. V nedeljo zjutraj zbrala so ee vsa društva in deputacije na Kongresnem trgu, od koder so odrinila v Bprovodu po naznačenih ulicah preko Gospodskih ulic in Emouske ceste v cerkev bv. Jakoba. Pri bv. maši, katero je bral č. g. kanonik A. Zame j i c, pelo ja društvo „Slavec" NedvSJovo .Slava Stvarniku". Potem je bil zajutrek. Ob Vali. uri je bil slavnostni sprovod po mestu, katerega so se udeležila z Domžalsko godbo na čelu nastopna društva (korporativno ali po deputacijah) z 8 zastavami: 1. Dolenjski „Sokol", 2. Ljubljanski .Sokol", 3. Pevsko društvo „Sloboda" iz Zagreba, 4. Pevsko društvo „Sloga" iz Siska, 5 Slovansko pevsko društvo v Trstu, 6. Pevsko društvo „Nabrežina", 7. Slov. pevsko društvo v Ptuji, 8- Bralno društvo v Bledu, 9. čitalnica v Kamniku, 10. Pevsko društvo .Lira" v Kamniku, 11. Pevsko društvo v Litiji, 12. Dolenjsko pevBko društvo v Novem mestu, 13. Čitalnica v FoBtojini, 14. Čitalnica v Ši*ki, 15. Bralno društvo v Železnikih, 16. Glasbena Matica v Ljubljani, 17. Pevsko društvo .Ljubljana", 18. Pevsko društvo .Slavec*. Na muozib h šah so vihrale zastave, iz oken obsipale bo dame sprovod b Šopki in cvetjem, občinstvo pa je pozdravljalo z živahnimi živio-klici. Pred mestno hišo pričakovala je pokroviteljica slav-nosti č. gospa dr. Tavčarjeva z narodnimi damami sprovod. Ko so se razvrstila vsa društva v velikem krogu, pozdravila je g. dr. Tavčarjeva .SlavK" in slavnostne goste s prav toplimi besedami in pripela krasen trak, darilo Ljubljanskih Slovenk, na zastavo .Slavčevo". Predsednik .Slavca" gospod Dražil zahvalil se je za veliko čast, b katero bo narodne dame odlikovale zastavo .Slavca", ki bode eedaj društvu tem sveteja svetinja. Na to so zapeli Slavci For-sterjevo .Naša zaBtava", domoljubne dame pa bo ovenčale ostale društvene zhstave z lipovimi venci. Burni Živio-klici so doneli pri posamičnih govorih in presledkih tega zares impozantnega prizora. Potem so je pomikal slavnostni pprovod mimo Vodnikovega spomenika iu po S/. Petra cesti in Slonovih ulicah itd. nazaj do sv. Jakoba trga, kjer so se društva razšla. Slavnostno zborovanje se je vršilo v redutni dvorani. PredaBdnik „Slavca" g. Draž 1 je pozdravil navzoče člane iu mile goste, zahvalivši posebno poslednje, da so se v tako obilut-m številu odzvali pozivu .Slavca" ter prihiteli poveličati slavnost njegove desetletnice. Vnžno je to zborovanje, ker se danes utegne položiti temeljni kamen zvezi vseh slovenskih pevskih društev. O tej točki poročal je potem imenom „U 1 a h b en e Matice" nje tajnik goBp. prof Stritof Danes se morejo izreči navzoči zastopniki pevskih društev le princ'pijelno, ali naj se ustanovi zveza. V obširnem govoru — na katerega se bodenu še vrnili ob priliki — poudarjal je važnost pevsko zve«e, ki naj bi obsezala vsa že obstoječa pevska društva in kar se jih bodo še ustanovilo, govoril o nje namenu, orgauizaeji, o sredstvih itd. opirajoč se na .Izveatje Glasbene Matice" je dokazoval, da bi bh bodoča zveza morala tesno okleniti .Glasbene Matice", ki deluje tako uspešuo. Zveza naj bi podpirala .Glasbeno Matico" posebno: 1. Da se nabirajo narodno pesmi, 2 da se razpisujejo nagrade za skladbe in 3. da ee ustanovi Glasbeni list kot glabilo zveze. S^dež zveze naj bi bi v Ljubljani, vsako tretje leto naj bi se napravljale velike pevske slavnoeti v raznih kraj h ter tako spajalo .utile cum dulci". Poročilo se je vzprejelo z glasnim odobravanjem. Po kratki debati, katere so bo udeležili predsednik .Glasbene Matice" g. Rnvnikar, operni pevec g. Job. Nolli, g. prof. Stritof in g. Dražil, se je jednoglasno vzprejelo v principu, da Be ustanovi pevska zveza. V pripravljalni odbor, ki naj izdela načrt pravil, bo bili izvoljeni gg. s koncertni mojster Uubad, prof. Stritof, dr. 11 u d n i k , Dražil, predsednik .Slavca", in Gutnik, predseduik .Ljubljane". Tako je storjen prvi korak za ustanovitev pevske zveze. Potem so bili v ožjem zborovanju .Slavca" imenovani gg. Anton Foerster, dr. Benjamin I pav ec, Fran S. Vi I ha r in baron Winkler častnimi člani .Slavca" in bo je zaključilo slavnostno zborovanje. Po 1. uri, ko bo došli še ostali gostje iz Zagreba, katere sta pričakovala na kolodvoru .Slavec" in deputacija dam, je bil skupni obed na Virauto vem vrtu. Žal, da je proti koncu, ravno ko so se začele zdravice, nastal dež in se je družba morala raziti pred časom. G. Dražil je navdušeno nazdravil cesarju, ki nam je dal ustavno življenje. Potem je pozdravil vse došle goste iz raznih krajev domovine, iz hrvatsko in slovenske. G. Jos. Nolli je kot pevec pozdravil vse pevske brate, posebno hrvatske goste in vrle Nabrežiuce, ki so oboji s svojim izbornim petjem vzbujali Bplošoo pozornost. Vrtna veselica pri Koslerju, kjer je že čakalo mnogo naroda, se je morala odpovedati, ker ni bilo upanja, da preneha dež. Improviziral se je tekmovalni koncert v redutni dvorani, kjer bo posamična društva pela zares izborno, posebno .Sloboda" iz Zagreba pod vodstvom g. Leušteka, društvo »Na-brežina" pod vodstvom g. Ceriua, .Sloga" iz Siska, mešani zbor „Ljubljanu" in .Slavec". Skupaj zapela so vsa društva .Adrijansko morje" in .Naprej" ter se je gromovito klicalo: Živio Jenko I Domoljubne dame v narodnih nošah so razpečavale duhteče Šopke in so jim pevci priredili burno ova-cijo, posebno č. gospej dr. Tavčarjevi kot pokroviteljici tako lepo uspele slavnosti. Dokaz velikih simpatij, ki so se kazale vrlemu .Slavcu" pri njegovi desetletnici, naj mu bode vzpodbuda, da tudi zanaprej deluje tako čvrsto na narodnem polji, kakor doslej! Živio! A Domače stvari. — (Serenado) napravila so včeraj zvečer ob 9. uri pevska drultva .Sloboda" iz Zagreba in .Sloga" iz Siska ter .Slavec", Čegar člani so svetili z lampijoni, pokroviteljici slavnosti desetletnice .Slavčeve" č. gospe dr. Tavčarjevi. Ko so odpela pevska društva več zborov, zaorili bo gromoviti klici: Živela gospa dr. Tavčarjeva! Živio dr. Tavčar!, s katerimi bo se poslavljali hrvatski gostje. — (.Narodni dom".) Opozarjamo pa današnji (LX) izkaz .Krajcarske družbe", v katerem se nahajajo darila, ki so jih nabrale rodoljubne Ljubljanske gospice iz sgitacijskega odseka .Narodnega doma" pri Ljubljanskih in vnanjib rodoljubki-njah in rodoljubih Prisrčna jim bodi za to zahvala. Živele 1 — („Slavčeva" vrtna veselica) pri Koslerji bo v nedeljo dne 15. t. m. — (G. dr. Stjepan pl. Mi let i ć,) intendant hrvatskega narodnega gledališča, prišel je te dni v Ljubljano in se od tod odpeljal na Bled. — (Zrelostne i z p i te) na Ljubljanskem uči teljišči je naredilo IG gojencev z dubrim uspehom. Dva kandidata sta padla za dva meseca, jedeu pa za celo leto. — (Javna skušnja v orglarski šoli) v Ljubljani bode v četrtek dne 12. t. m. ob 9. uri zjutraj v prostorih šole na Starem trgu št. 13. — (Ustanove.) Deželni odbor kranjski je izjavil, da hoče dovoliti več ustanov za učence na oddelku za pletenje košaric, ki se bode z dovoljenjem vlade ustanovil na Ljubljanski strokovni šoli za lesno obrt Podrobnosti o številu ustanov se bodo določile pozneje. Za učence iz Krope in Kamne gorice se bodo osnovale še posebne ustanove. Kranjska hranilnica je dovolila za bodočih pet let po 300 gld. na leto za ustanove na oddelku za pletenje košar>c. — (Preskušnja gluhonemega.) Kakor že več let, delal bode i letos v petek dne 13. t. m. ob 10. uri dopoludne gluhonemi Anton Černe skušnjo za 5. razred 2. oddelek v tukajšnji prvi mestni šoli. Učitelj njegov je gluhonemi Albert Lampe iz Zagreba. Kogar zanima, naj pride Bvobodno k skušnji in prepričal se bode, kako napreduje pouk gluhonemih. — (Jesenske domobranske vaje.) Vsled naredbe domobranskega poveljstva v Gradci prično bo letošnje jesenske vaje za domobranske peš-polke štev. 3, 4 in 5, t. j. za kranjsko-primorske, štajerske in koroške domobrance, dne 15. avgusta in bodo trajale do 9. septembra. Vsi trije domobranski polki imeli bodo vojaške vaje v ribniškem in kočevskem okraji, ter jih pride inspicirat tudi višji domobranski poveljnik nadvojvoda Rijner. — (Promenadni koncerti) ob četrtkih pod Tivoli se bodo odslej začenjali ob 1 .7. uri (oamestu ob 1 a6 ), kakor nam javlja vojno mestno poveljništvo. — (Prešernov kip,) kateri je modeliral v Ljubljani bivajoči kipar g. Pucbreiter, je po sodbi vseh, ki so Prešerna osebno poznali, glede karakteristike jako dober in ker je tudi v tehničnem ostro dovršeno izdelan, se je z miogih strani\ izrekla želja, naj bi se napravili po njem posnetki. Gosp. Puchreiter je vsled tega napravil 50 cm visok nov kip, ki je, ker je zamogel porabiti nove podatke, glede podobnosti še boljši od prvega. Če se oglasi zadostno število naročnikov, se napravijo po tem kipu posnetki, na kar opozarjamo občinstvo in zlasti čitalnice. Posnetek bi veljal 5 gld. Naročila bo naj pošljejo kiparju g. Pucbreiterju v Križevniških ulicah št. 12. v Ljubljani. — (Ubegli prisiljenci.) Te dui je iz Ljubljanske prisilne delavnice hkrati kar šest pri-siljencev uteklo. Spustili so se z rjuhami iz H. nadstropja. — (Na včerajšnji živinski semeuj)se je prignalo 571 konj in volov, 275 krav in 63 telet, skupaj 909 glav. Kupčija je bila sploh srednja, za govejo Živino ni bilo nič vnanjih kupcev. Za konje je bilo prišlo nekaj kupcev iz Tirolske in Koroške, pa pri vsem ni bila kupčija tako živahna, kakor poprejšnji semenj. — (Električna razsvetljava vškofji Loki.) Ker bodo dela za električno razsvetljavo v Škof^i Loki skoro gotova, se bode mesto Že bodoči mesec prvikrat razsvetlilo z električno lučjo. Kakor se poroča, hoče občina skupno z gasilnim društvom otvoritev električne razsvetljave slovesno praznovati dne 5. avgusta. (Op. uredništva: Ker bode isti dan velika narodna »lavnost v Postoj in i, ki se nikakor ne more preložiti, bi bilo morda umestno, če bo Škofjeloška slavnost preloži za teden dnij. Tako bode vsem Ljubljanskim narodnim krogom mogoče, udeležiti se je, kar bi dne 5. avgusta ne bilo mogoče.) — (.Slovensko bralno društvo v Kranj i.) Pri občnem zboru dne 1. julija t. I. bili so izvoljeni v odbor naslednji gospodje: Predsednikom Ivan Rakovec, tovarnar in posestnik; podpredsednikom Alojzij PeČnik, klobučar; blagajnikom Ignacij Fcck, tovarnar in posestuik; tajnikom Rudolf Kokalj, notarski solctator; odbornikom Hudo-vernik Ivan, poslovodja; Jagodic Ivan, slikar; La-cbeiner F imun I, učitelj; Omersa Viktor, poslovodja; Šimnic Franc, delovodja; slednjim namestnikom pa Heidrich Janko, privatni uradnik; Jezeršek Anton, privatni uradnik, in Reech Ignacij, tiskar. — (Obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem ) je dozdaj skupaj 12, namreč na višji gimnaziji v Novem mestu h slovenskim in na višji realki v Ljubljani z nemškim poučnim jezikom, dalje v Kranji, v Škifji Loki, v Kamniku, v Tržiču, v Postojni, v M-tliki, v Krškem, v Ribnici, in v Št. Vidu nad Ljubljano, vse 8 slovenskim učnim jezikom in v Kočevji z nemškim učnim jezikom. Pouk traje 7 roespcev in bo \rši ob uedeljah, nekatere delavne dni pa se poučuje v večernih urah. ObiBk je obligatoričen za trgovske in obrtne učence. Nadzorstvo imi vlada in je izvršuje po dveh profesorjih državne obrtne šole v Gradci. — (Iz Trnja ua Pivki) se nam piše: Dne 8. juli a popoludn?, ravno ko so se ljudje k popoln* danski službi božji odpravljali, pooblačilo se je na-gloma c lo obnebje. Z groznim gromom vlije se ploha. Pod ■treskom neke hiše vedrili bo nekateri Trajanja; mej njimi Bobli: Jakob Želje, mlad mož, Grega Želje, mož najlepših let in odraščeua f*nta Lovro Šišteršič in odslužeui vojak Janez Vodopivec, jedina podpora ubožaih in bolehnib starišev. Kar trešči v hišo. Prvi mož je bil le malo omamljen, puh ga je vrgel v lužo, druga dva sta bila neza-veBtna, pa hvala B>gu, kmalu sta prišla k sebi. Zadnji je pa obležal ter kljubu hitri pomoči in dolgi uporabi vs>h po Valentovi knjižici v to priporočenih zdravil ostal mrtev. Pri vsej strašni nesreči je vender le sreča, da strela Blamnate strehe ni vžgala, kajti ravno na istem mestu so hiše tikoma jedna pri drugi in vse slamuate. — (Iz Št. Petra na Krasu) se nam piše: Kegljanje v korist družbe .sv. Cirila in Metoda" se je 5 t. m. zaključilo in se je čisti dobo lek v znesku 64 kron odposlal družbi sv. Cirila in Metoda- — (Za Dalmatince) Ker je valed vinske klavzule trgovina z dalmatinskim vinom tako opešala, da ima dežela vsako leto šeBt milijonov škode, našli so s*) mej nemškim plemstvom dobrohotni možje, ki hočejo na drug način skrbeti za pomno-žitev deželnih dohodkov. Ustanovili so namreč delniško društvo za zidanje hotelov in zdravstvenih salonov v Dubrovniku in Kotoru, a trgovinski minister grof Wurmbrand zagotovil mu je svojo podporo. Najprej hočejo vpeljati hitrejšo zvezi mej Puljem in Dalmacijo, potem pa sezidati hotele v Dubrovniku (v predmestji Pilo) in v Koloru in morsko kopališče v prvem mestu. Dubrovčani sami so podpisali v ta namen že 10O 000 gld., a treba je še trikrat toliko kapitala, da bo vse izvede. — (Razpisane službe) Pri davčnih uradih na Kranjskem mesto davkarja v IX., eventuvelno davčnega kontrolorja v X in davčnega pristava v XI. čin. razredu. Prošnje z dokazom sposobnosti posebno znanja obeh deželnih jezikov do konca julija meseca predsedstvu finančnega vod.itva v Ljubljani. — Na trorazrednici v Št. Rupertu tretje učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. Prošnje do dne 25. t. m. okrajnemu šolskemu svetu v Krškem. 1 1 —J 1 Slovenoi in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila In Metoda 1 -k -4 jE3xz©3 a,Tr3s:e- Celje 10. julija. Okrajni zastop je sklenil nakupiti za 5000 gld. glavinskih delnic železnice Celje Dravograd, če se proga Velenje-Dravograd otvori še 1. 1897. Rim 10. julija. Papež je bil zadnje dni nekoliko bolan a je zopet okreval. Vznemirjajoče vesti o njega zdravji so neosnovane. Rim 10. julija. Poslanska zbornica je odobrila zoper anarhiste naperjeni zakonski načrt o razstrelivih in o tiskovnih deliktih. Danes se je začela razprava o zakonu glede prisilnih bivališč. Opozicijski govorniki se mu silno upirajo. Razprava utegne ves teden trajati. Pariz 10. julija. Predsednik republike Casiniir-Perier je v spremstvu svojega generalnega tajnika obiskal vse inozemske poslanike. Pariški občinski svet je vzprejel resolucijo, s katero prosi parlament, naj odkloni vladne zakonske načrte zoper anarhiste. Berolin 10. julija. Za vezni svet je odklonil zakonski načrt, s katerim se dovoli je-zuvitom n. seljevanje na Nemškem, vzprejel pa predlog bavarske vlade, da bodi naseljevanje dovoljeno rcdeinptoristom. Chicag-o 10. julija. Predsednic Združenih držat Clevelund je izdal proklamacijo, s katero se za mesto Chicago razglaša obsedno stanje. Položaj je jako resen. Mej ustaši in redarji bili so zopet krvavi boji, pri katerih je bilo več osob ubitih. V raznih krajih se je proklamiral generalni štrajk. Delavci so baje sklenili, da se ima že danes pričeti. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja so priporoča raba mnogu desetletij dobrosoanega. pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dubi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkute prebavljenja. Originalna skatljica 1 gld. a. v. Pu poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOIjL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuch-laubeu h. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati M0LL-ov preparat, zazuamuvan z varuustno znamko iu podpisom. 1 (16—8) &ttfT~ Opozarjamo naše spoštovane čitatelje na to, da hude Žrebanje Dunajskih a reč k n 5 glavnimi dobitki po lO.OOO kron že duo 19, julija. Umrli so v ILj ■:i3»ij;tail: 7. julija: Ana Ulrich, zasebn. uradnika žena, 7<5 let, Študentovske ulice Št. 13. 8. julija: Jožef Twerdy, računski svetnik, 65 let. Rimska cesta št. 4. — Jožef Presen, pomočili uradnik, 45 let, Emonska oeita fit. 10. — Andrej Močuik, delavec, 66 let, Kravja duliua št. 11. V deželni bolnici: b julija: Jurij Okorn, goslač, 81 let. — Jožet Gra-disan, delavec, 19 let. 6. jutija: Matija Ober&tor, dolavee, 75 let. 7. jnlija: Jernej fttaleiker, delavec, 72 let. — Ana Valentin, gostija. 60 let. 8. julija: Luka Dimnik, delavec, 67 let. TDuLr^sujsfea. boiza doć 10 julija t 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 10 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 98 , 10 , Avstrijska zlata renta....... 121 „ 95 „ Avstrijska krunska renta 4°/.,..... 97 „ HO 9 Ogerska zlata renta 4 1 „...... 121 , 25 B Ogerska kronska renta 4°/0 ..... 95 „ — „ AvHlro-ogcrske bančne delnice .... UiOl , — „ Kreditne delnice......... 349 , 50 „ London vista........... lSo , "dO a Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 „ 37'/» . 'JO mark............ 12 , 27 . SO frankov........... 9 p 96 „ Italijanski bankovci........ 44 , 40 „ C. kr. cekini . ......... 5 , 92 m Dne 9. julija t i. 4°/o državne srečke iz I. IttfVi po 260 gld. 148 gld. 50 kr. Državne srećke iz I. 1864 po 100 ffld.. . 197 „ 25 , Dunava rcg. srečke 5c/0 P° 100 &ld. . . 127 „ — „ Zeralj. obč. avstr. 41(1% zlati zabt. listi . 124 „ — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 19:1 f — „ Ljubljanske srečko........ 24 „ 25 „ Kudoltbve srečke po 10 gld...... 22 , 50 n Akcije anglo-avKtr. banke po 800 gld. . . 157 „ 40 „ Tramway-dinM. velj. 170 gld. a. v. . . . 804 „ — „ Papirnati rubelj......... 1 _ 34'/« „ Darila za „Narodni Som1', JLX. i/.kaz. „ICi-nfetLi-Mlce družbe". Prenesek . . . 15687 gld. 34' , kr. D*rovi, nabrani meseca junija po £č. narodnih damah, darovali bo nastopne dame in gospudje: A R., Auer J., Seunig Josip in Vilhar Ivan a 50 gld., skupaj . . , . . 200 „ — a Majdič M., Proseno J., Šouvan Rosika in Urbane Feliks a 20 gld., skupaj 80 , — n Auer Avgust, D. A., Hainann C. J., lira- sky Ivan VI., Knez Ivan, Kovač Ivan, Majdfč Matilda, Srarekar Jjsip in Ter- 4 ček Franc a 10 gld., skupaj ... 90 „ — „ Kapsch Jakob......... 6» — » Andrejka Jernej, pl. Bleiweis Marija, Grnsselli Marija, Kersnik Berta. Klsuer JAkob, Mally A., Marija, Martlnak Pavla, Neimenovan, Peterca Agn., Pire Mirni, Pollak Franja, Schaeffor Albert, Simonetti Ferdinand, Skaberne Adela, dr. Slajmer Edv., Trdina F., Umber- ger Anton in Žužek Franja a 5 gld,, skupaj........... 95 , — „ Čik J............. 4 „ - „ Strel Peter.......... 8 n 50 , Čik M., dr. Munda Fr , Neimenovana, Pauscttin, Pogačnik Anton, Samec Terezija, Schitmi Josipina, Trauner Karolina, U. P., Več Pavla, Vernic Apolonija in Zupančič W. a 3 gld., skupaj........... 36 „ — „ Nepoznan........... 2 a 50 „ ltahnik Ivan, llahoveo, dr. Dolenec Josip, Fabian Amalija, Ferlinz F.ane, Fun- tek Anton, Kersnik Janko, Kopač Marija, Kriaper F., Lah Silvija, Nagy Štefan, dr. Pekolj Ivan, Peraehe Alojzij, Petrifiič Margareta, Pire Katarina, Pugačar S , Sajovic Jeanutte, Sene- knvič Andrej. Suss Aua, Steirer Josip, Sarabon A., Šetinc Ignacij, Triller M., Višnar J., Weber C. in Zupan Tomo 2 gld., skupaj........ 52 „ — „ Bntorac, Jesenko, Vodnik, Vrhovnik in Zagorjan a 1 gld. 50 kr., skupaj . 7 „ 50 „ Auer, Bayr Marija, pb Blrivtreis Karolina, Bončar K , Branke Ana, Ca-mernik K., Čuden Franc, Devčič Ivan, Dovgau Ser., Franke Helena. Frt-ver Rihard, Juvan. zvečer 734 3 sttl 20 0« C si. vzh. jasno Srednja temperatura 20*1°, za 1*3° nad normalom. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda -v-ellecvaaeg-at odL 1. 3"o.M.11a. 1894. Hutopno omenjeni prilmjal «1 iu odhajalnt c":a»i omadenl ao * šrritt\}frvrajmkrm času. Srednjeevropikl ću Je krajnemu čaiu t LJnb-lj»tii i> 9 minuti naprej. Odhod ls LJubljane (jnž. kol.). Ob 1». uri S min. po noH osobni Tlak t Trfcii, Po u tabel, Beljak, Oe-Iotoc, Franaeuifeite, Ljubno, 6»t Belathal t Auaaae, Ischl, Oman* den, Holnoitrail, Ijenci-Oaatein, Zeli na jeaern, Inomoit, Bregena, Curih, O'ifva, Pariz, Sterr, Lino, Budejerio«, Plsenj, Marijine rare, Bger, KV** vo vare, Kratico v» vare, Prago, Lipaijo, Dunaj vla Amatetton. Ob O. 7 min. fjutrnf melani Tlak r Novo mesto, Koderjo. Ob 7. url 10 min. njutrnj osebni vlak t Trhli, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran sen sfeste, Ljubno, Dunaj, eea Selathal t Auseee, Ischl, Otnunden, BolnoaCad, Lond Oastoin, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 41 min. ilopoludn« moiani vlak t Koto mesto, Kočevje. Ob 11. uri KO min. duiHiluttne osebni vlak ▼ Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovca, Kranionsfeete, Ljubno, Selathal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popoludne osebni vUk v Trbli, Beljak, Oeloveo, Frauionsfeste, Ljubno, čos Solzthal v Solnograd, Lond-CJastein, Zeli na jeaeru, Inoniost, Bregnio, (Jurili, Genovo, Paria, Stoyr, Lino, (liiiuii-don, Isohl, Biiilejevico, Plsenj, Marijine vare, Rger, Franoove vara, Karlove varo, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 0. tiri 30 min. mvefter mešani vlak v Novo mosto, Kočevje. Prihod v Iajnbljano (jnž. kol.). Ob B. uri S3 min. »JutnO osebni vlak a Dunaja via Amstetten, Lip. ■ije, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, 1'liuja, Budejerio, Holnograda, Liuoa, Sti>vra, Omundona, Iselila, Am-■eea, Parila, Oenovo, Curiha, Brsgensa, Itiomosta, Zolla na Joznrti, Lcnd-Oaatolna, LJubnega, Uelovoa, Boljaka, Vranaenafeste, Trbiia. Ob H. uri 0 min, mjutr<0 moiani vlak is Novega mesta, Kočevja. Ob 11. uri »7 min. itopotuitne osebni vlak a Dunaja via Amatetton, LipsIJe, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Plsnja, Budejovio, Bolnograda, Liuoa, 8teyra, Pariaa, Oeneve, Ouriha, Breguice, Inomoata, Zella na Jeaeru, Lend-Uaateina, Ljulmoga, Golovca, Liensa, Poutabla, Trbiia. IV. Mri 40 min. popolutintf mciani vlnk iz Novega mosta, Koievja. Ob 4. uri 4ft min. pufioliutnti esobui vlak a Dunaja, LJubnega, Selathala, Beljaka, Golovca, Vrausonsfeate, Pontabla, Trblia. Ob 8. url .**•#■ min. tvrrrr moiaui vlak Iz Novega Mesta, Kočevja. Ob O. uri Hl min. mvnšar osobni vtak a Dunaja proko Amstettena ln LJubnega, Holjaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod Iz LJubljane (drli kol.>. Ob 7. uri V.J min. njutraj v Kamnik. m 9. m OS n popoluitne „ „ „ O. n SO n mvrrer „ „ „ IO. ,, IO „ »i'ivcr ,, „ (slednji vlak le ob nedeljah iu prasniklh.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. uri SO min. KlutrnJ Is Kamnika. „ 11. a IS , dopoludne „ „ (4—153) „ 9. ,, HO ,, srrflcVr „ ,, „ O. 9 BS „ zvečer „ „ (sludnjl vlnk le ob nedeljah in prasniklh.) Dotični gospod, ki je bil v nedeljo večer toliko prijazen, da si je samovoljno izposodil moj dežnik v g, Krspe&a kavarni, se pros», da ga takoj vrne, — scer se njegovo ime označi. (752) x- lAče sohe (m liruiio). — Ponudbe vzprejema upravnifitvo „Sloveuskega Naroda". (753) V li,"i j0111 so vzame gostilna n% Kranjskem. Ponudbe naj so blagovolo poslati upravniStvu »Slovenskega Naroda1*. ^736—3) I&ČG SG kompanjon za dobro situvirauo trgovino z inn&anim hladom na deželi, ki more vložiti v trgovin" kakih IOOO gld. — Ponudbo naj se pošljejo pod ,.A. S. it. 40" upravnistvu „Slovenskoga Naroda". 741—2» tgššT l*ro sveč, od Kremeue/.kyja, Mayer & Oo, na Dunaj i izflotovljen, st. 480—9f>0 rotacij v minuti, z vsemi aparati, ki spadajo zraven, z napeljevnlnimi žicami, dve električni svetilki, nad 100 svetilk sistem Auer. (7^9—3) Edvard Horak rokovičar in prodajulnica modnih potrebščin 7.11 gospode, v Trata, Via Sebaatlaao it. 5. Pudpisnnuc naznanja si. občinstvu, da je otvorll v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 9 svojo brivnico kjer se hode vedno točno in solidno postreglo. Pri-poročujć ho si. občiriitvu za lunogohrojeu poset, bilježi z velespoštovanjetn (739—3) briveo. *»» *»-|r