primorski dnevnik j® začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI ! DNEVNIK pa 26. novem-®ra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal 'L tiskarni »Doberdob« v ^ovcu pri Gorenji Tr-ebu-®1, °d 18. septembra 1944 9® 1 maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja števil-*.a- Bil je edini tiskani par-l|zanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 149 (13.979) Trst, četrtek, 8. avgusta 1991 V prvem dnevu težko doseženega premirja na Hrvaškem Vojska okupirala Solto Sicer pa so premirje kršili v vsem pasu, ki gre od Slavonije in Banije do kninskega območja in Dalmacije - Okupacijo Šolte povezujejo s prodiranjem hrvaških sil proti Kninu so si pripadniki oboroženih sil sprtih strani marsik|e privoš- ZAGREB — Sklep predsedstva SFRJ o brezpogojni prekinitvi ognja, ki je začela veljati včeraj zjutraj ob 6. uri, so na žalost kar takoj grobo prekršili. Pomočnik hrvaškega notranjega ministra Milan Brezak je povedal, da so srbski uporniki ob 7.10 z minometi napadli kraj Topusko, ki leži med Vr-ginmostom in Glino in ki ga nadzorujejo hrvaške sile. To seveda ni bila edina kršitev, saj so si slednje sledile ves dan. Med tem se je posebni papežev odposlanec msgr. Tauran sestal v Beogradu s patriarhom Pavlom, s katerim je podrobno proučil potek srbsko-hrvaškega spora. Naj omenimo še, da so srbski uporniki nekaj kilometrov južno od Petrinje v Baniji za nekaj ur ustavili skupino petih italijanskih novinarjev, med katerimi je bil tudi dopisnik Uni-ta, Tržačan Muslin, in jim temeljito preiskali oba avtomobila, s katerima so se peljali. Po pregledu so jim avto z italijansko evidenčno tablico zaplenili. Ni prvič, da se srbski uporniki, pa tudi pripadniki jugoslovanske armade, znašajo nad novinarji. V torek je na primer prišla vest, da so vojaki ustavili ekipo španske TV, ji zaplenili opremo, nakar so novinarje izpustili. Na območju Slavonije so srbski uporniki z minometi obstreljevali Osijek, hrvaške vasi v okolici tega mesta ter Vukovar in Borovo naselje. Srbski rezervisti so s topovi in minometi z vojvodinske strani obstreljevali samo središče Vukovarja. Policijska postaja je popolnoma porušena, precej pa je poškodovana tudi bolnišnica. Območje spopadov, nemirov in kršitev premierje se očitno širi. Premike vojaških enot so zaznali v Lovasu, To-varniku in Bokšiču. Povezujejo jih z načrti za napad na Osijek, Vukovar in Vinkovce. Po načrtu generala Adžiča naj bi srbski rezervisti iz Vojvodine slekli uniforme, domnevno zasegli vojaško oborožitev in se odpravili v napad. Tako bi pred domačo in tujo javnostjo oprali vojsko sleherne krivde. Ne more pa biti vojska oprana krivde zaradi zaostritev v Dalmaciji. V šibe-niškem zaledju so včeraj potekali spopadi pri Vačanu, proti jutru pa se je NADALJEVANJE NA 2. STRANI Janša o možnosti ponovnega napada na Slovenijo RADO GRUDEN LJUBLJANA Ali Sloveniji grozi nov vojaški napad jugoslovanske vojske? O tej možnosti je med drugim tekla beseda na včerajšnji tiskovni konferenci v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so ministri Janša, Bavčar in Kacin pojasnjevali nekatere dogodke, ki so tesno povezani s prekinitvijo ognja, umikom enot jugoslovanske vojske iz Slovenije, delovanjem tujih opazovalcev in pa z nekaterimi terorističnimi akcijami, do katerih je v Sloveniji prišlo po sklepu predsedstva o umiku JA iz Slovenije. Pri napovedovanju možnosti novega napada pa je obrambni minister Janša opozoril, da so nekaj načrti, nekaj drugega pa realne možnosti, da se ti načrti izvedejo. Glede načrtov je pojasnil, da se bodo vse enote jugoslovanske armade še pred koncem septembra iz Slovenije umaknile na položaje v Bosni in Hercegovini ter zahodni Srbiji, njihova naloga pa naj bi bila, da pokrijejo trenuten prazen prostor na teh področjih, v kasnejši fazi pa naj bi sodelovale najprej v napadu na Hrvaš-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Jaser Arafat o sestavi palestinske delegacije sekrei^° — Medtem ko se ameriški Počitnar Baker pripravlja na daljše tikali se na Bližnjem vzhodu bi JUJej° srečanja in pogovori, da oviro naiboljši način rešili glavno za sklic mirovne konference Predat av? palestinske delegacije, tret:,. avaiki PLO so se včeraj, že ;rptjie v Kain li v *v_V zadnjih štirih tednih, mudi-ru' kjer so se pogovarjali z MuSo y®kim zunanjim ministrom RistrSk 1 se ie nedavno udeležil miren^ srečanja Islamske konfe-v Turčiji. pa ie predsednik PLO voljeri]_ Cera) izjavil, da se brez do-PalesJ nJegove organizacije noben konfer ec ne bo udeležil mirovne Predsemvf' }z E9'Pta mu je pritrdil da s^n‘k Mubarak, ki je poudaril, Rije aij p na osebnost iz. Cisjorda- lo(eno odmW0 mo9la P°9aiati cev, da san!,. ' pravico Palestin- JnC5 sta Jordaniia sami odločajo o svoji dele-se izrekla tudi Sirija in Odločitev utemeljil z ugotovitvijo, da gre za dolžnostim politično dejanje Cossiga jasno napovedal predsedniški dekret o pomilostitvi Renata Curcia COURMAVEAUR — Pred Renatom Curciom, »zgodovinskim očetom« rdečih brigad, se odpirajo vrata svobode. V najstrožjih zaporih je preživel že 16 let, da bi do konca poravnal svoj račun s pravico, pa bi v njih moral ostati še do leta 2002. Kaže, da ne bo tako. Da bo pomiloščen, se bo zavzel sam predsednik republike Cossiga, ki je včeraj, ob prihodu na nekajdnevni oddih v Courmayeur, to svojo namero jasno obelodanil novinarjem. Po novem kazenskem postopniku ima namreč predsednik države pravico, da po uradni poti, torej tudi brez obsojenčeve prošnje, podeli pomilostitev. V tem smislu je pred letom dni sicer že posegla Curciova mati Jolanda, ki živi v Londonu, vendar formalne prošnje ni oddala, tudi zato, ker Renato Curcio ni sprejemal takega pietističnega epiloga svoje »teroristične« zgodovine. Sam je v dolgem pismu pravosodnemu ministru Martelliju zapisal, da je razplet političnih dogodkov v Italiji pregazil ideologijo teroristov in da je zato napočil čas sprave. Ne gre mu torej za reševanje osebnih problemov, ampak za »poravnavo računov« med družbo in celo generacijo teroristov. Predsednik Cossiga se v marsičem strinja s Curciovimi zaključki. Svojo odločitev je namreč včeraj utemeljil z razlago, da so »svinčeni časi« prenehali, da je obdobje masovnega terorizma in to tudi v smislu, da je precejšen del Italijanov soglašal s cilji teroristov — končan. Država je sedaj močna, premagala je terorizem, to poglavje moramo zaključiti, je dejal Cossiga, tudi zato, ker ni države na svetu, v kateri bi človek ostal v zaporu 24 let, ne da bi zakrivil krvavih dejanj ali bil zanje moralno odgovoren. Cossiga je očitno mislil na teroriste, ki so zakrivili več umorov, a so se skesali in so sedaj na svobodi. Zato je tudi poudaril, da je pomilostitev Curcia politično in obenem pravično dejanje. Reakcij na tako odločen Cossigov poseg prav gotovo ne bo manjkalo. Sam predsednik je včeraj omenil možnost, da se odloku o pomilostitvi zoperstavi pravosodni minister, kar pa je malo verjetno, saj je Martelli obiskal v zaporu Curcia in pokazal razumevanje do njegovega stališča. Os Cossiga-Martelli ne bi smela torej zavirati pomilostitve, drugo vprašanje pa je, kako bodo na Cossigovo odločitev reagirale druge stranke, sorodniki ubitih žrtev in nenazadnje italijanski državljani. Večinoma so vsi, tako dokazujejo izjave in ankete, proti pomilostitvi, ker je zanjo Curcio emblematičen primer, do katerega ne gre imeti usmiljenja. Razprava o ukrepu bo jeseni ob obnovitvi parlamentarne in vladne dejavnosti Odobrene smernice pokojninske reforme iUlBTlclza _■ .. x__: M— n.ndlnn miniolra Ta nrarrncnHio s _ tkv^a na ^^janska vlada se je včeraj tClttlicamiZadnii seii Pred poletnimi £6>na nLto Pobrila dva dokaj po- T*u0je prenimla za daljše V4 v Začetk 6 prih°dnja seja predvi V «1,1 "-ctKu sentomK,-, a- Skfadu septembra. ''L^Sestanki, sk ePh ki so jih sprejeli Cno v£n ™ed Andreottijem in doq0 ’ nta katerem so se med ca 4 trajala dn"11’ da bo zakonodajna 4°vtera ^svojega rednega kon-koir,ln‘ieveqa n 1 sPl°šne smernice čilJ> ki j9e °Snotka o reformi po- Re , llko Polenhk nnhhKdneh povzro" stranl Parlarnent=' °° obn°vitve vlad-jel *ke in staTk dejavnosti bodo - lale qnn.: .dikalne omam«,.« iz„ Na predlog ministra za pravosodje Martellija so odobrili tudi pojasnila o tolmačenju zakona proti rabi mamil, še zlasti glede tistega dela, ki govori o takojšnji aretaciji tistih, pri katerih najdejo večje količine droge. Norme za tolmačenje so naletele na pozitiven odmev med tistimi, ki so se že strinjali z Martellijevim zakonom, medtem ko so med njegovimi nasprotniki naletele na žolčno nasprotovanje. Tako je na primer član komunistične obnove Pepe Napolitano dejal, da ni sporna samo interpretacija zakona, temveč ves zakon v celoti, češ da je treba kaznovati velike prekupčevalce z mamili, ne pa mladino, ki se drogira. Protiprohibicionist Taradash pa pravi, da zadnji popravki prav gotovo ne bodo popravili škode, ki naj bi jo zakon proti mamilom že povzročil. Martelli, Crlstoforl In Marini po včerajšnji vladni seji (Telefoto AP) Italijana razpečevala ponarejene dolarje □ □ □ V Gorici zaplenili 50 gramov heroina NA 6. STRANI Včerajšno ponovno demonstracijo ribičev preprečili policisti Plaz ostrih polemik in obtožb po blokadi Mesinske ožrne REGGIO CALABRIA — Kakih štirideset ribiških čolnov je včeraj okrog poldne ponovno preprečilo, da bi trajekti Državnih železnic izpluli iz pristanišča Villa San Giovanni proti sicilski obali. Skupina kalabrijskih ribičev se očitno ni zadovoljila z dekretom ministra za trgovsko mornarico Fac-chiana, ki je - sicer z omejitvami ponovno dovolil lov na mečarice, vendar njen protest je trajal le dobro uro. Prefekt iz Reggia Calabrie je namreč poslal nad ribiče policijske čolne, ki so demonstrante »prepričali«, da so se vrnili v pristanišče. Druga »zasedba« Mesinske ožine se je končala, ko se še niso polegle polemike v zvezi s prvo, ki je povzročila vrsto hudih nevšečnosti. Zaradih teh so se znašli na zatožni klopi tako ribiči kot minister Facchiano. Proti ribičem je dvignil glas podpredsednik poslanske zbornice, liberalec Biondi, ki početje ribičev tolmači kot preprečevanje opravljanja javnih služb in nasilje proti proti zasebni lastnini. Na obtožbe so sindikalni predstavniki ribičev odgovorili, da bi prepoved lova na mečarice pomenil zanje ekonomsko katastrofo in da so ministra na to dejstvo s protestnimi akcijami že opozorili, ne da bi naleteli na posluh. Posledice ohromitve prometa v Me-sinski ožini so razburile tudi združenje za pravice državljanov Codacons iz Rima. Rimskemu državnemu tožilstvu je namreč prijavilo prefekta in vodja luške kapitanije iz Reggia Calabrie, češ da nista preprečila »zasedbe« Mesinske ožine, z drugimi besedami: da nista opravila službene dolžnosti. Naravovarstveniki WWF in Greenpeace, ki so zahtevali prepoved tradiciortal- nega lova na mečarice, češ da povzroča ogromno škodo na morski flori in favni, pa so še predvčerajšnjim zahtevali odstop ministra Facchiana, ki naj bi s svojim zadnjim dekretom izpričal, da ne zna racionalno sploh pa je vprašanje, če so njegovi sklepi legalni — reševati tega vprašanja. Za ribiče pa predlagajo, naj jim država poravna škodo. Eksplozija v Milanu MILAN — V eksploziji metana, do katere je prišlo včeraj zarana v kletnih prostorih neke palače v Milanu, je bilo ranjenih pet gasilcev. Dva se bosta zaradi opeklin morala zdraviti mesec dni, preostali trije pa bodo okrevali v nekaj dneh. Nesreča je nastala, ker je na osrednji metanski cevi, ki je položena pod ulico, začel uhajati metan. Njegov značilni vonj se je razširil v kletne prostore bližnjega stanovanjskega poslopja, od koder so sprožili alarm. Ko so se gasilci spustili proti plinskim cevem, niso mogli računati, da se je medtem ponekod že ustvarila mešanica kisika in metana, ki je počila na treh različnih mestih. Eksplozija je povzročila ogromno materialne škode v garažah, trgovinah in stanovanjih, ki pa so bila na srečo vsa prazna, saj so lastniki na počitnicah. Nesrečo je po vsej verjetnosti povzročil kratek stik na električnih žicah, ki so postavljene zraven osrednje metanske cevi, ki se je zaradi toplote stalila. Albanci prihajajo LECCE — Nadaljujejo se množični pobegi iz Albanije. Kljub dejstvu, da Italija ne sprejema drugih beguncev, sta dve ladji že dosegli italijansko obalo v Apuliji, albanski begunci pa so v neposredni bližini obale poskakali s plovil in priplavali do obale. Tu so jih sicer že čakali pripadniki sil javnega reda, ki so preprečili, da bi begunci prodrli v notranjost. Ena od obeh ladij, ki so pripeljale Albance, je Lufta Flore, ki je pripeljala begunce iz Albanije že marca letos. Prefektura v Brindisiju je v skladu z vladnimi navodili ukazala varnostnim organom, naj preprečijo, da bi se begunci izkrcali in naj nemudoma po- skrbijo, da se bodo ladje takoj vn*d_ nazaj v Albanijo. Prefektura je tudi za" segla trajekt Tiepolo, s katerim bod° odpeljali del beguncev nazaj čez Ja°' ransko morje v Albanijo. Drama albanskih beguncev se tak nadaljuje. Tokrat očitno ne gre več z politične begunce, saj je komunisti«-*1 režim v Tirani padel, temveč gre ? ljudi, ki se skušajo izogniti bede 1 lakoti, ki vlada v Tirani in ki je seve' da posledica petinštiridesetletne munistične diktature. Na sliki (Telefoto AP): albanski begunci na apulijski obali, do kate*^ so priplavali, potem ko so skočil* ladje, ki jih je pripeljala iz Alban*P 3 nadaljevanji s L strani - nadaljevanji s 1, strani - nadaljevanji s L strani Okupirana Šolta umirilo. Pri Bribirski glavici je izbruhnil velik požar, teroristi pa ne dovoljujejo, da bi ga pogasili. Strategi povezujejo dogodke, v katere se je sinoči vpletla jugoslovanska mornarica, ki je izvedla napad na otok Šolto pri Splitu, s prodiranjem hrvaških sil proti Kninu. Simnoči ob 17.30 je vojska s torpednimi ladjami izvedla desant v Rogaču na Šolti. Pred tem so nad otokom krožila letala in helikopterji. Na Šolti so blokirali vse ceste in izključili telefonske zveze ter pirjeli enega policista in dva civilista. Poveljstvo vojaškega pomorskega območja navaja, da so desant izvedli zato, ker je skupina oboroženih civilistov izropala skladišče streliva v vojašnici Vela straža na Šolti. Otok je še vedno blokiran in zvez še niso vzpostavilo!. Mornarji so včeraj tjutraj ustavili trajekt Lošinj in katamaran marina in ju preiskali. Pomočnik hrvaškega notranjega ministra Brezak je na tiskovni konferenci dejal, da mornarica nima pravice aretirati civilistov ne policajev in da ne bi smela zasestoi otoka. Če je šlo res za rop, je dejal Brezak, bi morala vojaška policija s sodelovanjem civilne oblasti začeti preiskavo. Vojska se mora zato čimprej umakniti z otoka, pravi Brezak. Vojaški strokovnjaki pa trdijo, da naj bi zasedba Šolte bila le izgovor za utrditev vojaških položajev v priemru spopada s hrvaškimi enotami, ki prodirajo priti Kninu. Vojska se umika iz vojne luke Lora, tako naj bi bila Šolta varen pristan tudi za letalonosilke. V Osijeku sta bila včeraj člana zveznega predsedstva Tupurkovski in Bo-gičevič, ki sta se pogovarjala s predstavnikoma hrvaške vlade Degoricijo in Juzbašičem pa tudi z osiješkim županom Kramaričem in Vladimirom Šeksom, ki je odgovoren za obrambo v Slavoniji. Tupurkovski in Bogičevič sta bila tudi v srbskih vaseh, kjer sta se sestala sestala s predstavniki srbskega nacionalnega sveta za Slavonijo, Baranjo in zahodni Srem. Po sestanku je Bogičevič izjavil, da priznava legitimnost srbskega nacionalnega Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din, mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG sveta za Slavonijo, kar dejansko pomeni, da opravičuje upor Srbov na Hrvaškem. Po obisku v osijeku in izjavi, da je osupel spričo dogodkov v Dalju in Erdutu, se zastavlja vprašanje, kakšen bo v prihodnje odnos vasila Tu-purkovskega, ki je pogosto zagovarjal srbsko stran, do dogodkov na Hrvaškem. Janša ko, nato pa še na Slovenijo. Janša je dejal, da slovensko obrambno ministrstvo razpolaga s podatki, ki da so bili že izdelani makro načrti za napad, ki predvideva v prvi fazi napad vojske v treh klinih na celotnem hrvaškem ozemlju, po zavzetju Hrvaške pa naj bi se podoben napad nadaljeval proti Sloveniji. Slovenski obrambni minister je s tem v zvezi še povedal, da naj bi se napad začel že konec septembra, veliko vprašanje pa je, je pri tem poudaril, kolikšne so realne možnosti, da do napada sploh pride. »Načrti so eno, uresničitev pa nekaj povsem drugega,« je dejal. Glede vzrokov za umik JA iz Slovenije pa je Janez Janša poudaril, da je treba pravi odgovor iskati v vsebini brionske deklaracije, ki je dajala dovolj manevrskih možnosti, da Sloveni-ja pridobljeno na bojišču tudi obdrži. V tej deklaraciji je zapisana zahteva po umiku vojske v vojašnice, pri čemer pa se je postavljalo vprašanje, če je mogoče te enote dopolnjevati z novimi možmi. V Sloveniji se je namreč število vojakov v JA v teku agresije praktično prepolovilo, v tem obdobju pa se je mnogim vojakom tudi iztekel vojaški rok, tako da je njihovo število še bolj rapidno padalo. Slovenija je temu dopolnjevanju nasprotovala, saj bi v nasprotnem primeru čez mesec ali dva armada bila vsaj tako močna kot prej. Nasprotovanje Slovenije pa je podprla tudi tuja opazovalska misija. V zvezi z umikom vojske je Janša tudi opozoril, da se s tem premika več milijard dolarjev vredno orožje in prehaja pod kontrolo Srbije, ki s tem po- staja ena najmočnejših vojaških sil na Balkanu. Povedal je še, da bo po umiku koncentracija vojske v bližini Hrvaške večja, po drugi strani pa po njegovem mnenju to tudi pomeni, da naj bi bila Hrvaška v boljšem položaju, saj ima sovražnika le na eni strani, če pa bi vojska v Sloveniji ostala bi ga imela na obeh, »ob predpostavki, da bi Slovenija ravnala podobno kot Hrvaška ob napadu na Slovenijo.« Janša je podal tudi analizo vojnih spopadov v Sloveniji in posredoval nekatere podatke. Tako je bilo v vojni, ki je trajala razmeroma kratko, a je bila izredno intenzivna, 72 večjih spopadov, v katerih je na slovenski strani sodelovalo približno 45 tisoč teritorialcev in policistov, na strani JA pa 30 tisoč vojakov. Janša je posebej poudaril vlogo civilne in narodne zaščite, ki imata izredne zasluge za končni uspeh. Opozoril je tudi na podatek, da je bilo med mrtvimi precej več pripadnikov JA, med ranjenimi pa več teritorialcev. To je pojasnil s tem, da je bila večina mrtvih vojakov v oklepnih vozilih, kjer običajno ob uničenju tanka umre celotna posadka, več ranjencev na strani teritorialcev pa je Janša pojasnil z uporabo letal JA. Minister janša je spregovoril tudi o jedrskih nabojih, s katerimi naj bi jugoslovanska armada razpolagala in ki so bili do pred kratkim v skladiščih v Črnem vrhu, Postojni, Pivki in pri letališču v Cerkljah. Armada jih je spravila na varno še pred začetkom napada na Slovenijo, eksplozija kot je bila ona na Črnem vrhu in vrsta manjših pri Cerkljah pa naj bi služile, da bi odpravili sledove za jedrsko oborožitvijo, ki naj bi jo vojska prejela od neke vzhodnoevropske države. Za nadaljnji razplet krize v Jugoslaviji pa je po Janševem mnenju nujna čim hitrejša internacionalizacija jugoslovanskega vprašanja, s čimer bi po njegovem preprečili vsako razmišljanje o vojaškem reševanju krize. Opozoril je na nevarnost razširitve spopadov na Bosno in Hercegovino, kar bi imelo po njegovem izredno hude posledice, glede tujih sil na ozemlju Slovenije, pa je dejal, da jih Slovenija ne potrebuje. Ni bilo nevtralistično Prejeli smo in objavljamo: Spoštovani! Presenetilo me je, da sem iz sredstev javnega obveščanja izvedel, da ste mi pred tednom dni pisali pismo, ki pa sem ga prejel šele včeraj. Presenetilo me je tudi, da svoje javne izjave temeljite na podlagi pisanja nekega časnika, ne da bi točnosti navedb preverili pri »obtožencu«, oziroma obsojencu. Končno me je presenetilo tudi to, da niste nikdar tako ažurno reagirali, ko sem povedal kaj v korist Primorskega dnevnika in slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. Dovolite, da vam odgovorim na naslednji način: 1. Pisanje Primorskega dnevnika nikdar nisem ocenil kot »nevtralistično«. 2. Član Komisije Supščine Republike Slovenije za informiranje sem kot poslanec SDSS in ne kot predsednik Komisije za mednarodne odnose. 3. Po Ustavi Republike Slovenije je povsem jasno, da mi za svoje izjave v parlamentu ni treba odgovarjati: končno sodbo o njih pa bodo podali volilci v primeru moje ponovne kandidature. 4. Da bo moje stališče do vašega časopisa jasno, vam citiram stališče, ki sem ga kot vodja kluba pripravil v imenu So- cialdemokratske stranke Slovenije za razpravo o proračunu Republike Slovenije v Družbenopolitičnem zboru Skupščine letošnjega marca: »V okviru pomoči slovenski narodni skupnosti v zamejstvu bi bilo treba zagotoviti tudi izhajanje Primorskega dnevnika, enega štirih slovenskih dnevnikov, ki je življenskega pomena za obstoj Slovencev v Italiji, njegovo izginotje pa bi pomenilo pričetek razkroja šolske, politično upravne, športne, mladinske in gospodarske dejavnosti. S takšno pomočjo - v obliki subvencije ali posojila - bi dnevnik še močneje predstavljal tudi vez med Slovenijo in našo manjšino.« Prijateljsko vas pozdravljam! Matjaž Šinkovec poslanec SDSS v DPZ Z zadovoljstvom ugotavljamo, da gospod Šinkovec ne ocenjuje kot »nevtralis-tična« - kot je sicer poročal Slovenec -stališča Primorskega dnevnika do dogajanja v Sloveniji. Predvsem pa nas veseli poudarjanje pomena in vloge časopisa v življenju in delu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. y.T. O zadnjih terorističnih napadih na nekatere objekte v Sloveniji je spregovoril notranji minister Igor Bavčar. Povedal je, da je bilo napadov doslej pet, v glavnem je šlo za napade na daljnovodne drogove v bližini Krškega, opozoril pa je na dejstvo, da se te akcije bližajo naseljenim krajem in s tem v zvezi navedel primer eksplozije na bencinski črpalki v Mariboru. Bavčar je povedal, da mnogi indici kažejo, kje je treba iskati storilce. Dejal je, da so tako eksploziv kot uporabljeni sprožilni ali vžigalni mehanizmi v uporabi predvsem v JA in v vojaški policiji, akcije pa spominjajo tudi na podobne napade Martičevih teroristov. Slovenski notranji minister je dejal, da imajo te akcije za cilj destabilizacijo razmer v Sloveniji - pri tem je omenil tudi številne anonimne grožnje - cilji teroristov naj bi bili isti kot doslej, njihova dejavnost pa naj bi bila še posebej usmerjena proti objektom v bližini jedrske elektrarne v Krške^j Vse omenjene akcije sodijo po zasno v načrt armade za destabilizacijo 0 lasti v Sloveniji, kot izhaja iz popopra, ki ga je imel gen. Adžič s sVOi„. častniki in ki ga objavljamo na d* gem mestu. - Obrambni minister Janez Janša P je včeraj tudi pojasnil, zakaj Slovel**! uradno ni reagirala na govorice, daJ orožje, ki je pred dnevi na clPrSa. ladjah prispelo v pristanišče v Bar ** . menjeno Sloveniji. Dejal je, da so z povsem zanesljivo ugotovili, da gre m orožje s prostega trga, ki se je spr° . v Libanonu. Tam toliko orožja prej, ne potrebujejo več, ocena trg ^ cev z orožjem pa naj bi bila, da **a] . ta črni trg zdaj zaživel v Jugosla Janša je poudaril, da so ladje prisp ^ v Bar s soglasjem zvezne uprave prevoz posebnih tovorov, ki je za . svojo »uslugo pokasirala nekaj **** nov dolarjev.« Armada še rovari zoper slovensko suverenost LJUBLJANA — Na tiskovni konferenci ministrov Janše, Bavčarja in Kacin v Ljubljani so razdelili prevod zapisnika o pogovoru in stališčih načelnika generalštaba JA, generalpolkovnika Blagoje Adžiča, izrečena na tajnem sestanku z visokimi oficirji, dne 5.8.1991 1. Odnos JA do Slovenije odločitev Predsedstva Jugoslavije o umiku enot JA iz Slovenije je taktična poteza, katere cilj je preprečevanje eskalacije vojaškega spopada JA s TO Slovenije, s ciljem, da se pridobi na času in da se JA izogne izgubam v lastnih vrstah; JA mora čimdlje zavlačevati z umikom enot iz Slovenije, postavljati mora razne dodatne zahteve in s tem omogočiti nadaljnje vmešavanje v notranje zadeve Slovenije, istočasno pa mora stalno groziti z oboroženimi povračilnimi ukrepi v slučaju, če bi TO RS poizkušala preprečiti aktivnosti JA; - potrebno je onemogočiti konsolidacijo razmer v Sloveniji z uporabo lažnih obtožb, groženj, diverzij in atentatov. Nekatere zapuščene objekte minirati in pripraviti za rušenje s pomočjo daljinskega aktiviranja ob določenem času; nekatere, starešine JA so prestopile v TO po nalogu varnostne službe JA, s ciljem, da se jih uporabi v kasnejših akcijah za delovanje v zaledju obrambnih sil RS,- potrebno je prekiniti poslovne vezi s slovenskimi podjetji; postopoma je potrebno umakniti z ozemlja RS vso premično lastnino JA, z objektov demontirati tudi opremo, s ciljem, da se TO Slovenije ne omogočijo pogoji za namestitev in delo v teh objektih; — po umiku glavnine enot, lastnine in družin vojaških oseb, insce-nirati povod za povračilne ukrepe z angažiranjem letalskih sil, ki bodo dejstvovale po objektih infrastrukture in gospodarstva. JE Krško je treba onesposobiti z napadom na skladišče nuklearnih odpadkov in zunanje naprave, ki so potrebne za delo JE. Ti ukrepi bodo izvedeni v primeru odcepitve Slovenije od Jugoslavije (ne Pa primeru razdružitve s ciljem ust,a navijanja zveze ali pristanka, a Slovenija ostane v federaciji); — v sodelovanju s srbsko koali01! . je potrebno narediti vse, da osi«* volja in odločnost vodstva in nat da Slovenije za razdružitev od ■/. goslavije. V ta namen uf vsa razpoložljiva sredstva in de, predvsem na ekonomskem, 777 netarnem, zunanje političnem . vojaškem področju. Preprečen ^ dogovarjanje med političnimi sU jekti v Jugoslaviji v toku reševaN krize in v iskanju rešitve o na ljnjem sožitju narodov Jugoslavn ^ — v slučaju oteževanja umika . iz Slovenije in zavlačevanja P predaji zaplenjenih sredstev, °P me in objektov JA je treba me m uujemuv jr\ je ueuu iZVCa_ opozorilne letalske napade P° ■ branih ciljih ali pa prekiniti z n . kom enot in jih zadržati v P°P.,:a. b/p na področju Maribora, Eju ne, Postojne in Novega mesta; - predstavnike Slovenije ]e trebno stalno izključevati iz Pr sa trebno dogovarjanja republik ,n /jio mo je stalno vsiljevati °P e. n ame' fede[a; JA o rešitvi Jugoslavije, z nom, da se noben problem cije in njene eventualne raZ<1 ^elo-ve ne rešuje brez vpliva in s° vanja vojaškega vrha; ege- financiranje JA se mota -j0 vati izključno s primarno e sj. in prihodki federacije ter z oVnR\ malno porabo zveznih blaPrjSiT rezerv, po potrebi pa tudi s V nim odvzemom lastnine teP' rezerv, po potrebi pa tudi s P ^jjk nim odvzemom lastnine tep in državljanov (podjetja); . — s kombinacijo raznih u . ^ sodelovanju z vsemi 0!anIlrlO e„-koalicije, je treba maksirnal /i0 ■bs*e eko- nomsko izčrpati Slovenijo 1 1 rnZ' ta način prisiliti da se °oP° anipm družitvi - pri tem je treba polirati z vse večjim socian*1 za(j0-dovoljstovm prebivalstva. afioin voljstvo usmeriti proti ° P voljstvo oblasti; čim bolj podpihovati v po ne aspiracije sosednjih ^ jjr delih ozemlja R SloveniJe vaške. ,rio>' Dinar - v menjalnicah čez mejo še po starem, a bencin je cenejši Super stane od torka 812 lir proti prejšnjim 1.362 liram pri litru Deželna delegacija KD med Italijani v Kopru Pri deželnem svetu FJK urad za manjšino? TRST, SEŽANA — Kdor nima več uPonov za bencin po znižani ceni, ta-I se zdaj spet veliko bolj izplača ankati onkraj meje: za en liter benci-na super odštejemo od predvčerajšnje-?a dne 812 lir, medtem ko smo morali ?e y ponedeljek plačati 1.362 lir (na , aujanski strani stane liter supra, ka- verno, 1.535 lir, s kuponom pa 662 kor lir). Gornje velja za črpalkarje Istraben-a; sicer pa vsaj ob meji drugih že ne-al let ni (poprej so bile tod tudi Pet-olove črpalke). Bencin je postal ce-e)ši zaradi tega, ker mu izračunavajo eUo sedaj na podlagi borznega tečaja Uarja v Ljubljani in ne več na osnovi tadrte menjave, ki jo je določala Na-^°dna banka v Beogradu. Včeraj je uašala efektivna kotacija dinarja na °pZi natanko 2,8373 dinarja za 100 lir. I poskušali smo izvedeti, kako ravna-z dinarjem v menjalnicah prek eje. Telefonsko smo iskali šefa Kom-|asovih menjalnic na Sežanskem, toda . °z° Marinac je bil ravno tedaj v jubljani. Zakaj? Čeprav Ljubljanska že nekatere druge banke v Sloveniji Ds tnetliuiejo dinar po borznem tečaju, j. to še ne velja za vse, a glede vpe-n /e novosti v menjalnice je prišlo do ^katerih zapletov, ki pa jih bodo k čas rešili. Kakor so nam povedali eraj uslužbenci Kompasa oziroma Sp®9ovih menjalnic, utegne priti do P ernembe že danes ali jutri. od'fen*trat ie menlava še takšna, da Da L^eia° za en dinar 60 lir, po novem j, o Potrebnih za en dinar predvido-Se. a971 lire. Ali: če smo prejeli do 1660 Za 1Q0 000 lir protivrednost okoli to h c*'nariev, bomo poslej za isto vso-nekaj več kot 2.800 dinarjev. n6 ?le v menjalnicah je upravičeno Vg§ Cakano: »Takšen položaj, ko ne tak' Kako kaj in kdaj, je neroden (jt Za nas kakor za letoviščarje in j0 Poste,« so nam povedali in ima-^eveda prav. t0B s Pa je tudi, da se pred okenci v lan2!lnicah Pes uicah ne gnete ljudi tako kot še klal ” PD^etje. ampak jih je celo zelo kih a ie naravna posledica nedav-Se L/PuPkov v Sloveniji in drame, ki i,aUjdViia v Hrvaški — tuje turiste z pr6tj skimi vred je vse to odvrnilo obajVsem od jugoslovanske morske Palk®' Nekai več strank imajo le čr-itajjj/P in še tu gre v prvi vrsti za čez nske državljane, ki se privozijo ,l0 e|° samo za to, da bi napolnili si p , °bilski rezervoar, ali pa take, ki in kos6? te9a privoščijo v nedeljo izlet u° nekje v obmejnem pasu. KOPER — Delegacija Unije Italijanov, v kateri so bili predsednik skupščine Antonio Borme, predsednik izvršnega odbora Maurizio Tremul, poslanec v slovenskem parlamentu Roberto Battelli pa še člana IO Sau in Geissa, je sprejela v Kopru odposlanstvo Krščanske demokracije iz Furlanije-Julijske krajine, ki ga je vodil deZelni tajnik Bruno Longo v spremstvu Dominicija in Ritosse ter Berga-minija (Gorica), Tripanija in Codarina (Trst). Predstavniki Unije Italijanov so gostom nadrobno obrazložili položaj manjšine glede na razmere v Sloveniji in še posebej v Hrvaški, kakor tudi z ozirom na njene odnose z rimsko vlado. Tremul je nakazal nevarnosti, ki pretijo italijanski narodnostni skupnosti zaradi dogodkov na Hrvaškem, kjer se je stanje Italijanov, kot je pristavil Borme, z juridičnega vidika bistveno poslabšalo, čeprav je z druge strani zanje spodbuden rezultat zadnjega ljudskega štetja. Jugoslovansko krizo je treba rešiti sporazumno, so dejali, torej ob spoštovanju pravice narodov do samoodločbe, toda tudi ob spoštovanju pravice, ki jo ima manjšina do avtonomije in enotnosti v istrskem prostoru. Konkretneje so omenili načrt, da se v sklopu Unije ustanovi italijanska finančna družba Finistria, da se v Maccanicov zakonski osnutek vključi stvarnost italijanske manjšine v Jugoslaviji, in možnost, da se pri deželnem svetu FJK odpre poseben urad za to manjšino. Bruno Longo je naglasil med drugim, da si KD že dobro leto prizadeva za drugačno ureditev v Jugoslaviji, da pa ni danes konfederativni model očitno več veljaven, »zato bo treba poiskati kaj drugega«. Kritiziral je nekatere druge politične stranke v Italiji, češ da utegnejo problem italijanske manjšine izkoristiti zgolj v lastnem interesu. Longo je še dejal, da je treba pozvati hrvaško vlado k boljši skrbi za manjšino, sicer pa obljubil vso podporo Uniji in povabil njene predstavnike, naj septembra povrnejo obisk v Trstu. Obalne občine vzajemno proti cvetenju morja? MILJE — Prekomerno cvetenje morja je ponovno vzbudilo preplah pri javnih upraviteljih obalnih občin, saj jim ta pojav povzroča nemalo težav ekonomskega značaja. Upravitelji miljske občine so se zato obrnili na predsednika pokrajinske uprave Da-ria Crozzolija (in pismo v vednost poslali tudi tržaškemu in devinsko-na-brežinskemu županuI, v katerem ga naprošajo, naj bi prišlo do srečanja med predstavniki obalnih občin za sprejem takojšnjih ukrepov, tudi glede vprašanja povračila stroškov ribičem, ki v takih pogojih ne morejo opravljati svojega dela. Na srečanje bi bilo treba po mnenju miljskih upraviteljev povabiti - poleg županov in pristojnih odbornikov -tudi predstavnike ribičev, parlamentarce iz pokrajine in deželnega pristojnega odbornika, da bi podrobneje proučili celotno problematiko in postavili osnove za širšo koordinacijo tudi v sodelovanju z drugimi obalnimi občinami. Peticija DSL za pravico do zdravja TRST — Na festivalih Unita (in Dela), ki se odvijajo v Furlaniji-Julijski krajini, zbirajo podpise k vsedržavni peticiji "za pravico do zdravja". Do konca oktobra nameravajo nabrati vsaj 20.000 podpisov v podkrepitev zahteve, da se odpravijo t. i. ticketi na zdravniške preglede in zdravila ter da se v zakonu o preureditvi vsedržavne zdravstvene službe črtajo norme, ki odpirajo pot posredni asistenci pri zdravljenju in oskrbi z zdravili. Demokratična stranka levice poziva hkrati predsednika deželnega sveta in odbora, naj poskrbita aa boljše delovanje bolnišnic ob spoštovanju bolnikovih pravic, za zagon sanitarnih dis-triktov kot blažilcev pomanjkanja bolnišniških postelj, za pogon projekta za starostnike, ki naj integrira zdravstvene in asistenčne storitve, ter za okrepitev osebja v službah za medicino dela. Pet trgovcev - 160 mrd lir davčne utaje BENETKE — Davčna policija je odkrila v Venetu velikansko goljufijo na račun državne davkarije. Pet "fantomskih“ tvrdk za preprodajo živine na debelo (po dve v padovanski in tre-viški pokrajini ter ena v Hestrah) je utajilo kar za 160 milijard lir davkov, pri čemer je odpadlo 110 do 120 milijard na potvorjene fakture in 50 milijard na neplačan davek na dodano vrednost (IVA). Dvanajst oseb - lastnikov in družabnikov - so že prijavili sodstvu pod obtožbo, da so prekršili zakon 516 in potvarjali obračune. Goljufijo jim je "narekovala“ posebna olajšava, na katere podlagi so si lahko ob neposrednem nakupu govedi pri živinorejcu odšteli davek IVA po količniku 10% namesto 19% -toda ob prodaji tega goveda bi morali vplačati davkariji 19 odstotkov, česar pa seveda niso storili. Preiskava kljub vsemu še ni zaključena: padovanski, treviški in beneški namestnik državnega tožilca menijo, da bodo ujeli v past še druge ljudi. MFinSSk za skupno nastopanje? VIDEM — V razpravo o reformi volilnega sistema se je vključilo tudi Furlansko gibanje (MF). Po sestankih z delegacijami KD, DSL in LpT je zdaj zaključilo tudi prvi krog posvetovanj s Slovensko skupnostjo. Med MF in SSk je prišlo glede marsičesa do »konvergentnih točk«, tako da bodo njuni predstavniki nekatere probleme - ne le politične, ampak tudi in zlasti kulturne narave - še poglobili na novem srečanju, ki bo v septembru »kot uvod v možne skupne pobude«. Naslednji sestanek bo MF imelo z delegacijo socialistične stranke. Furlansko gibanje je v tiskovni noti tudi kritiziralo rimsko vlado oz. zunanjega ministra zaradi njunega zadržanja do Jugoslavije. MF meni, da bi bila morala Italija vsaj osvojiti stališče Genscherja, ki je zahteval priznanje neodvisnosti Slovenije in Hrvaške. Dobri dve milijardi lir proti širjenju aidsa Deželna vlada je po pred- ®raDcat ■.^orn'ka za zdravstvo Maria stvenj Ta namenila krajevnim zdravilu jn ®notam v Trstu, Gorici, Vidce^ ordenonu ter referenčnemu S*CuPno o3 rakasta obolenja v Avianu S tem , milijardi in 260 milijonov lir. ^rature^................ rotorije ^ ln opremo za analizne labo- ir, ;Sluzber aParatu^narjem bodo nabavili nove ske siuguer °krepili imuno-transfuzij-1 PreVp 6 .za Potrebe diagnosticiranja ?r.edstevnc9e aidsa. Za zbranje gornjih jih 80 izkoristili deželne sklade, pravija ministrstvo za zdrav- Zakon 6ze*ne sklade, ki jih predvideva 0 Drovenciji, so poriJ“ aidsa, in državne sklade, ^bofg nadzorom medministrskega [Glpg) . a gospodarsko načrtovanje °rnik gr namensko vinkulirani. Od- vravljervreVenciii' diagnosticiranju in M Sr» clidSfE in rlržauno clflaHo Pod Sovofv, sluzb cati je dejal, da bodo od-ost Dr ~z°e posvetile posebno po-6 Vsem rizičnim osebam. Evropski parlament je razpisal natečaj za nove prevajalce TRST — Evropski parlament je razpisal natečaj za prevajalce - zaposleni bi bili v Luksmburgu in prevajali v italijanski jezik dokumente o delovanju EP. Kandidati, rojeni po 16.9.1950 morajo imeti ustrezno univerzitetno diplomo ali vsaj petletno poklicno izkustvo na prevajalskem področju, razen tega morajo temeljito obvladati angleščino ali nemščino pa še enega od tehle jezikov: danščina, španščina, grščina, holandščina, portugalščina. Informacije daje deželno ravnateljstvo za zunanje odnose, Trst, ul. Sv. Frančiška 37 - tel. 040/7704318, 774648. Jože Bernetič in Slava Luin sta obhajala že zlato poroko ie T V Petek' 2. avgusta, b‘h V(A 50 Iet- odkar sta si oblju-'n S1qv0 j° zvest°bo Jože Bernetič r°ien j j iz Sežane. Jože je bil .hžiru s v Rodiku v kmečki zq Sedmimi otroci, izučil se Ie n,!?. V Križu P" Trstu, rotita ori . 0PJovljal tudi vsa f°lena Žena Slava pa je kem aJ8'2-l920 v Saležu na Tržaš- , beta laZ tako v kmečki družini. n°m s‘opiinSt° V Zgoniku nad Tr-'f m prjvnt ?a skuPno življenjsko JQ- presel;i10 v nov način življe- za družino na mo- ževem domu v Rodiku. Po priključitvi so se preselili v Sežano, kjer je mož nadaljeval mesarski poklic vse do 1974. leta, ko še je upokojil, žena pa je gospodinjila in skrbela za topel in prijazen dom. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Jožef, Anica in Slavko. Slava je tudi aktivna članica Rdečega križa, zato se k čestitki po še mnogih zdravih skupnih letih pridružuje tudi sežanski Rdeči križ, ki jima želi nenehnega spodbujanja plemenitih čustvenih medsebojnih nagnjenj, posebno pa še čustva ljubezni, ki daje skupnemu življenju najosebnejši pečat in pomen. O.K.S. CCTT01Z17 • CCT se koristijo s l. avgustom 1991 in zapadejo 1. avgusta 1998. • Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6% bruto, bo izplačan 1.1. 1992. • Naslednji kuponi bodo enaki šestmesečnemu bruto donosu BOT na 12 mesecev plus premija, ki znaša 0,50 točke. • CCT bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale), ki se nanaša na ceno ponudbe. S Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca d’ Italia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 9. avgusta. • Obveznice se koristijo s 1. avgustom in je zato treba ob vplačilu, 16. avgusta, doplačati poleg cene iznesene na dražbi tudi dozorele obresti, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 9. avgusta Minimalna cena dražbe % 96,65 Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % Neto % 13,14 11,47 Cena, ki bo dosežena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena s tiskovnim sporočilom. Dela za sinhrotron na gradbišču naglo napredujejo Na bazovsko gmajno so pripeljali prvi del linearnega pospeševakuka Glasovi o politični krizi odločno zavrnjeni Miljska upravna večina je še vedno zelo trdna Sinhrotron postaja stvarnost. Včeraj so na tako imenovano območje T8 pri Bazovici pripeljali iz Francije prvega izmed treh delov »linaca«, se pravi linearnega pospeševalnika, ki predstavlja nekakšen motor celotnega stroja, saj gre za napravo, ki bo generirala elekrone, jih pospeševala in z zaželeno energijo brizgala v obroč, po katerem bodo potem elektroni krožili in pri tem proizvajali žarke. Celoten »linac« bo 66,5 metra dolg in bo elektronom lahko vtisnil energijo 1,5 Gigaelektronvolta. Prvi del »linaca«, ki so ga včeraj pripeljali v treh velikih tovornjakih, pa meri 11 metrov v dolžino in bo sam lako vtisnil elektronom energijo 100 Megaeletronvolta. Ta prvi del bi morali na terenu sestaviti v teku dobrih dveh mesecev, tako da bo predvidoma začel delovati oktobra. Drugi del »linaca« bi iz Francije morali pripeljati februarja 1992, tretjega in zadnjega pa konec leta 1992. Linearni pospeševalnik izdeluje francoska tvrdka CGR Mev, in sicer v sodelovanju s strokovnjaki in načrtovalci družbe Sincrotrone Trieste. Troje tovornjakov s prvim delom »linaca« so včeraj dopoldne na gradbišču pri Bazovici pričakali tudi nekateri vidni predstavniki družbe Sincrotrone Trieste, ki so ob tem priredili »letečo« tiskovno konferenco kar na terenu. Med drugimi so tam bili vodja projekta Mario Puglisi, znanstveni ravnatelj Luciano Fonda in pooblaščeni upravitelj Giuseppe Viani. Kot nam je povedal Puglisi, bi po sedanjih predvidevanjih stroj moral biti nared konec leta 1993, točneje, tedaj naj bi začel obratovati. Stroj naj bi potem izpopolnjevali tako rekoč v nedogled, saj bo ob obroču nastalo 23 laboratorijev, v katerih bodo uporabljali sinhrotronsko sevanje v najrazličnejše namene, ki se bodo s časom tudi spreminjali. S tem v zvezi nam je znanstveni ravnatelj Fonda potrdil, da bodo dva izmed 23 laboratorijev uporabljali tudi znanstveni inštituti iz Ljubljane in iz Zagreba. Ljubljančani nameravajo v sodelovanju z Univerzo v Rimu raziskovati površine materialov, Zagrebčani pa pripravljajo program s področja ekologije v sodelovanju z Mednarodno atomsko agencijo z Dunaja. Kaže, da so v obeh primerih nastale finančne težave, vendar upajo, da jih bodo v doglednem času premostili. Dela na terenu za izgradnjo sinhrotro-na torej napredujejo. To je sicer vidno tudi na prvi pogled, saj je zdaj že skoraj povsem speljana asfaltirana cesta do področja T8, na njem pa so v glavnem opravili že vse izkope in zdaj že pridno gradijo posamezna poslopja. Gradbena dela opravlja konzorcij SINCO, specialistična dela pa imajo v zakupu številna druga podjetja. Na gradbišču je trenutno okrog 70 ljudi, v kratkem pa jih bo do 150. Na sliki (foto Magajna): žerjav raztovarja prvi del »linaca«. Miljska občinska uprava ima trdne osnove. Kdor je mislil, da se bodo odnosi v tej sicer zelo raznoliki večini zaradi nekaterih problemov skrhali, bo ostal razočaran. Sedanjo večino sestavljajo predstavniki Liste Frausin, v kateri so tudi neodvisni svetovalci in eden, ki je prestopil v vrste Gibanja za komunistično prenovo, trije svetovalci PSI, dva KD in en predstavnik zelenih. Občinski odbor je torej za splošne pojme dokaj "anomalen", zaradi česar se okrog njega tudi toliko govori. V torek zvečer so se predstavniki teh strank tako heterogene koalicije zbrali, da bi preverili opravljeno delo, nerešene probleme in predvsem sporne točke programa, ki jih bo potrebno skupaj rešiti. Peturno preverjanje se je zaključilo pozitivno. Rešeni so bili odprti problemi, na sestanku predstavnikov strank večine pa je bilo predvsem poudarjeno, da je ta večina trenutno edina možna v miljski občini in da bodo o možnosti razširitve na druge stranke najprej odločali sami predstavniki večine in sicer na osnovi pripravljenosti ostalih strank, da se prilagodijo njenemu programu. O vseh teh vprašanjih je bil včeraj govor na tiskovni konferenci v Miljah, na kateri so župan Ferdinando Ulcig-rai, podžupan Claudio Muton ter odbornika Franco Altin in Diego Rota obrazložili sedanje politično stanje in v bistvu enotno poudarli, da se ta izkušnja ne sme prenehati. Prisoten je bil tudi poslanec VViller Bordon, sicer občinski svetovalec, ki je med drugim Tržaška pokrajinska uprava za pomoč Hrvaški »Od besedne solidarnosti je treba preiti k solidarnosti dogodkov; od politične podpore je treba preiti na konkretno raven, kjer so te podpore neob-hodno potrebne za samo preživetje stotin oseb, ki so bile prizadete na Hrvaškem in od koder še večje število ljudi iz obupanosti beži v druge kraje.« O teh problemih v tiskovnem poročilu govori predsednik Pokrajine Dario Crozzoli, ki obenem naznanja začetek velike humanitarne kampanje, ki naj bi jo speljale razne krajevne in gospodarske ustanove, zdru- žene v permanentni observatorij, ki naj bi opazoval vse te probleme. Pobuda je nastala iz ugotovitve, da so dogodki, do katerih prihaja na Hrvaškem, mnogo hujši kot pa nedavni v Sloveniji. O pobudi sta seznanjena tako vladni komisariat kot predsedstvo Dežele. Pobudo bodo vsekakor podrobneje obrazložili danes dopoldne na tiskovni konferenci. Zanjo se je v veliki meri posebno zavzela koprska občinska skupščina, katere predsednik Aurelio Juri je v prejšnjih dneh pisal predsedniku Pokrajine. Koprski župan v pismu navaja celo vrsto problemov, oziroma potreb hrvaškega prebivalstva v tem dramatičnem trenutku. Današnje tiskovne konference v palači Galatti se bodo poleg pokrajinskih upraviteljev udeležili tudi sam Aurelio Juri, predsednik puljske skupščine Del Bianco in predsednik odbora Zveze z Istre in z Reke Tremul. Prisoten bo nadalje predsednik Rdečega križa iz Ljubljane Pišec, organizma, ki se je že povezal s sorodno tržaško organizacijo. izrazil prepričanje, da bo ta odbor ostal na "oblasti" do izteka svojega mandata. Na tiskovni konferenci je bilo tudi jasno poudarjeno, da stanja v milj s*1 občinski upravi ne gre nikakor povezovati s kriznim stanjem v tržaških krajevnih upravah. Problemi so namreč povsem ločeni. Beseda je tekla tudi o razširitvi sedanje večine. Rečeno je bilo, da je zaenkrat zelo trdna in enotna, o morebitni razširitvi pa se bo govorilo ob proračunski razpravi, kjer bo moral vsakdo jasno povedati, kaj misli in predlaga. V ozadju vseh teh problemov so namreč hudi spori znotraj socialistične stranke, kjer so trije svetovalci v večini, dva, z bivšim županom Rossinijem, pa v opoziciji- Sicer pa se v tej stranki opažajo znaki, da se sedanji odnos do miljske uprave spreminja. Podobno je tudi v Krščanski demokraciji, iz vrst katere sta dva predstavnika, ki sodelujeta v upravi-Pred nedavnim ju je pokrajinsko vodstvo stranke pismeno pozvalo, naj zaradi njunega zadržanja do te večine izstopita iz KD. Eden od dveh je n včerajšnji tiskovni konferenci odločn zavrnil to možnost. Oba bosta ostal na svojih mestih v občinskem odbor in ne bosta izstopila iz KD. Župan Ulcigrai in z njim podžupan Mutton sta ob tej priložnosti nanizal vrsto podatkov, s katerimi sta dokazo vala, kako je ta heterogeni odbor polnil celo vrsto točk programa, pred vsem pa mu je uspelo, da je vzpostavi stik s prebivalstvom. Na torkovem ve čurnem preverjanju pa je bila pr® vsem poudarjena važnost enakega d stojanstva vseh partnerjev večine. Ob koncu še en poudarek: ne gre "zaprto" večino, kdor pa se ji želi pr^ družiti, mora sprejeti njene program^ Odločnost upraviteljev je zelo velik. — pri čemer tudi poudarjajo na osno številnih primerov, da gre za z9ie drugim italijanskim krajevnim upr vam, kjer se v vse večji meri oblikuj jo različne "tranzverzalne" ali "insti . cionalne" večine, kot jih pač kdo z imenovati - in na tej poti bodo tu nadaljevali. V proračunski razpre ' dodajajo, pa se bo marsikaj razčisti Treba je torej počakati do oktobra. A-S- Včeraj se je v Trstu vkrcalo 318 Albancev Beneška Mlada brieza letos v mirnem, naravnem okolju Drage Grenak povratek Italija ni zanje postala obljubljena dežela in tako se razočarani vračajo domov. Včeraj popoldne se je prva številnejša skupina albanskih beguncev (našteli so jih 318), ki so v prvih mesecih leta masovno zapustili domovino, vkrcala na trajekt »Palladio«, s katerim je zaplula proti Draču. Večina se je za ta korak odločila, ker ni našla zaposlitve in stanovanja, tisti pa, ki so imeli več sreče, so si sedaj privoščili kratek oddih v rojstnih krajih in se bodo vrnili v Italijo že po nekaj dneh. Albanci, ki so se včeraj vkrcali v Trstu (na sliki), so prostovoljno prišli iz raznih krajev Italije (najštevilnejši so bili iz Catanie, Neaplja, Potenze, Enne, Ravenne, Bergama). Kot so povedali na prefekturi, so le redki imeli v žepu nalog o izgonu. Veliko jih je v naše mesto dopotovalo že v prejšnjih dneh, spali so na železniški postaji ali na pomolu ob ladji. Za vkrcanje sta skrbeli kvestura in prefektura, ki sta podvzeli obsežne varnostne ukrepe. Incidentov pa ni bilo, le nekatere begunce je obšla slabost zaradi dolgega čakanja in hude vročine. Malokdo se je pritoževal, čeprav se jim je na obrazih bralo razočaranje po dolgih mesecih upanja. Številnim je mednarodna organizacija za emigracijo dodelila prispevek za odhod: 200 tisoč lir za odrasle in za polovico manjšo vsoto za otroke ter darilo. Na ladjo so vkrcali tudi okrog 100 avtomobilov, nekaj kontejnerjev, manjkalo pa ni hladilnikov ter pralnih strojev. Našteli so še 256 drugih potnikov, v glavnem turistov ter nekaj šoferjev tovornjakov. V Drač bo trajekt »Palladio« priplul po 24 urah. Ob igri spoznavanje Krasa Mlada brieza letos letuje v Dragi: po poletnih kolonijah v Žabnicah in Reziji, so se otroci in vzgojiteljice iz Benečije tokrat »preselili« k nam. V stavbi čisto ob robu male vasi se že nekaj dni veselo podi štirideset otrok, ob sproščeni igri pa počitniški delovni načrt predvideva predvsem mnogo izletov in veliko pozornosti skupnemu delu ob risanju, petju in ustvarjanju posebnega časopisa. Otrokom vestno sledi šest vzgojiteljic, v kuhinji pridno delata dve kuharici, za usklajevanje vseh dejavnosti pa skrbi Marina Cer-netig. Mlado briezo že petnast let prireja Študijski center Nediža v sodelovanju s špetrskim Zavodom za slovensko izobraževanje. Prvotni namen poletne pobude za otroke je bil predvsem v združevanju in medsebojnem spoznavanju. Prva leta je Mlada brieza tudi zaživela po beneških vaseh, ob tem pa je bilo še večdnevno letovanje ob morju. Nekoliko pozneje so se otroci začeli množično zbirati v drugih krajih, tako so dve leti že preživeli v Trstu, nato še - kot zgoraj omenjeno - v Žabnicah in v Reziji. Letos pa je spet na vrsti Trst, točneje Kras, saj je prav Krasu in kraškim pojavom posvečena največja pozornost otrok in njihovega raziskovanja okolice. Draga je v tem smislu res odličen kraj: vas je povsem odmaknjena od mestnega vrveža, leži v pravzaprav še nedotaknjenem naravnem okolju, ponuja mir, veliko zelenih površin in... živahne žuželke. Dnevi prijetno minevajo ob dopoldanskih izletih, po opoldanskem počitku (sonce je namreč res neznosno vroče) pa se začnejo razne dejavnosti po skupinah. 40-člansko družino sestavljajo vsi osnovnošolci in Na včerajšnjem vrhu v Trstu sicer niso rešili vseh odpvtih vprašanj »Poletno« premirje v petstrankarski koaliciji Kaže, da je petstrankarska upravna večina na tržaški Občini in Pokrajini našla vsaj začasno rešitev. Včeraj so se namreč sestala pokrajinska tajništva KD, PSI, PRI, PLI in PSDI, da bi preverila programske politične obveze, s katerimi se bodo po počitnicah, prve dni septembra, spoprijele krajevne uprave. Na sestanku so namreč pokrajinska tajništva potrdila veljavnost petstrankarskega političnega okvira, na katerem slonijo dogovori iz leta 1988, ki so jih zatem potrdili na lanskem in letošnjem preverjanju. Nadalje so se domenili, da bodo pokrajinska tajništva v prvih dneh septembra poglobila vsebino programskega sporazuma v zvezi s Pokrajino in Občino. Njihov namen je namreč, da dosežejo sporazum, ki bi omogočal odobritev statutov in tudi reden iztek zakonodajne dobe. S svoje strani pa so liberalci, ki so itak imeli pomisleke glede delovanja odborov in so tudi postavili svoje zahteve, sicer zgornji sporazum podpisali, vendar so v ločenem-sporočilu bolje precizirali svoje stališče. Poudarjajo namreč, da ostajajo zvesti petstrankarskemu okviru, a ohranjajo svojo deangažiranost v pričakovanju, da tudi ostali člani koalicije pokažejo konkreten korak v zvezi s stališči liberalcev, predvsem glede preosnove odborništev. dijaki do tretjega razreda nižje srednje šole, razdeljeni v tri skupine. Posebej - a vendarle skupno - se ukvarjajo s petjem, risanjem in pisanjem prispevkov za običajni končni »časopis«, za katerega pridno beležijo vtise, dogodke in zanimivosti letošnje Mlade brieze. Da bi vse bilo še bolj zabavno, se skupine predstavljajo s posebnimi imeni: najstarejši so Kruti klopi, sledijo jim Nagajive kresnice, naj mlajši pa se »počutijo« kot Vesele koprive. Igri-vo-ustvarjalno razpoloženje se odraža tudi v prostorih stavbe, ki jo krasijo risbe, zemljevidi z začrtanimi potmi raznih izletov, dvojezični dnevni red v verzih, barvani trakovi, v »igralnici« pa veliki murales, s katerim so otroci ilustrirali (in zapisali) pravljico kraljice Vide, legendo o Landarski jami. Prvi sprehod je bil po Dolini Glinščice, nato so si beneški otroci ogledali še zvezdarno in okoliške vasi, gozdove in spomenike, odkrivali značilnosti kraške pokrajine, v prejšnjih dneh so obiskali Primorski dnevnik in doživeli »razburljivo« potovanje z openskim tramvajem. Ob vsem tem so jutra posvečena še kopanju in sončenju ob morju. Posebno razigrani pa so večeri, ko še najizraziteje prihajata na dan ustvarjalnost in smisel za družabnost tako otrok kot vzgojiteljic. Po predvajanju filmov, za katere je poskrbel bazovski župnik g. Živic, predavanju o Himalaji, tekmovanju v pripovedovanju smešnic, družabnih igricah, ogledu srednjeveške gledališke predstave v Gradišču in izvolitvi »miss in misterja Mlada brieza« je bila sinočnja zabava lov na zaklad. Nocoj je na vrsti ples, jutrišnji, še zadnji večer P posvečen poslovilni prireditvi, n 1 jjpl teri bodo otroci nastopili prizorčki, skeči, pesmimi in tf-P . DAMIANA ° eja-Na sliki (foto Križmančič) n®®?*pri' ni obrazi iz Drage so zgovorna ča, da se otrokom Mlade briez godi... ,ržašKe' Upravni svet Založništva 1 ^ ga tiska in uredništvo Prim°rS dnevnika izrekata iskreno s° Borisu Racetu ob izgubi brat® dar j a. ,turn° Izvršni odbor Slovenske kn gospodarske zveze izreka 9 ^ sožalje svojemu dolgoletnem ^ ^ sedniku Borisu Racetu ob sna ta Božidarja. Adrijan Semen, predsednik GM, po zadnjem ukrepu Dežele Z odobritvijo zakona priznanje našim ustanovam za njihovo delo Zakonski osnutek, ki ga je pred nebnim odobrila deželna vlada na Q,novi določil državnega zakona za skimeina območja, je našim sloven-kj ^ ustanovam prilil nekaj svežega snSl i ' deležne so bile finančnih pri-njgV^'0V' ki Jim bodo olajšale vsakda-tUri dra9°ceno delo, na katerem sloni ti \,Us°da naše narodnostne skupnostna Vz?°ine raziskovalne institucije ^ujšine že vrsto let delajo v velikih *vah ob nesebičnem delu oseb, ki čaj ^ sv°jega običajnega dela posvetu proste ure za reševnaje proble-te v' ki jih imajo vse te ustanove. Med b * je tudi Glasbena matica. Našim iiatiCem Ie n* treba posebej predstaven je bila leta 1909, delo- Prv^6 Prisilno prekinila v obdobju ne,e svetovne vojne, od leta '45 nepre-60q ma deluje. Trenutno ima okrog iein^°^encev' ki se glasbeno izobražu-Snpfv Trstu, Gorici, Ukvah, Žabnicah, Q0i ru' Čedadu, Sovodnjah, Nabrežini, p0u,ni: Miljah in na Opčinah. Na šoli in čuie 25 profesorjev glasbene šole Gre evdni občasni zunanji sodelavci, hiu Za dragocen kulturni "kapital", ki zao i.e beba tudi s finančnega vidika delo m°žnost, da nadaljuje svoje rijg^dsednik te glasbene šole je Ad-to ori ®emen, ki že dolga leta opravlja njim ?°vorno funkcijo. V pogovoru z težav ^6 Pr^i° do izraza, da jo kljub kov« arn 0Pravlja z veseljem in s stro-Go SP°' kaknS*10d Semen, najprej vprašanje, °Sl>ut ren}uiete deželni zakonski dosti 6k ° Pomoči kulturnim dejav-lerimrIl. slovenskih ustanov, med ka-je tudi Glasbena matica? dru„jk°n ocenjujem pozitivno. Med c° v ni Predstavlja nekako prelomni-skg dnosih med ustanovami sloven-skirni r°dn°stne skupnosti in i talij an-tanoVeUradnimi ustanovami. Naše us-Zel0 50 kde sicer deležne podpor, Pop0]nKr°mnih, skoraj simboličnih in d®loVaotna neusklajenih z dejanskim °d°brit m' Istočasno smatram, da je leta Voley Prispevkov za naslednja tri ki gg6**0 priznanje tem institucijam, Ptertv* SV0Um dolgoletnim delom, d°ka2airn Pa s kakovostjo tega dela e' da so nezamenljive v naši Adrijan Semen skupnosti, ampak so nasplošno važne tudi za celotno Pokrajino in Deželo. Mislim še, da je to prvi ukrep, ki je vsekakor vzpodbuden, ne zadošča pa potrebam naše manjšine. Odprta ostajajo še druga vprašanja, za katera se borimo dolga desetletja. Obstajajo torej možnosti, da pridemo do zaščite, ki jo pričakujemo že leta.« Kaj ta ukrep posebej pomeni za Glasbeno matico? »Čeprav se Glasbena matica že 20 let bori, da se ji prizna status državne šole, za katerega ima vse pogoje, smatram, da je to priznanje izredno pomembno, saj nam bo dovolilo, da neokrnjeno nadaljujemo s svojim delom; bralci vedo, da so se predvsem finančne težave v naši ustanovi kopičile in smo bili resnično zaskrbljeni, kako nadaljevati. Odobreni prispevki bodo bistveno doprinesli za nadaljevanje našega dela in zagotovili našim uslužbencem mirnejšo perspektivo.« Še vedno je odprto vprašanje priznanja glasbene šole. Ali je mogoče ta finančni prispevek tolmačiti kot nekakšno "nadomestilo", da bi pač stvari ostale pri starem? Kakšni so izgledi glede tega vprašanja? »Kljub tej finančni podpori ostaja status šole Glasbene matice še vedno neurejen in zato bomo morali še naprej iskati način, da se ta šola spremeni v državni konservatorij. Mislim vsekakor, da bo odobritev zakona za obmejna območja in deželnega izvršilnega zakonskega osnutka prispevala k pridobitvi podpore Dežele tudi v kontekstu pridobitve priznanja v Rimu.« Kakšni so torej izgledi? »Obstajajo perspektive, da jo odobrijo.« Ali mislite, da bi tak konservatorij kljub vsem težavam ustrezal potrebam naše narodnostne skupnosti? »Državni konservatorij je najvišja stopnja glasbenega izobraževanja in šola Glasbene matice ima vse te karakteristike. Vendar je glasbeno šolstvo v Italiji že 20 let v pričakovanju okvirnega zakona. Današnji normativ predvideva šolanje na srednji šoli. V državni konservatorij se lahko vpišejo otroci, ki dozorijo leta za nižjo šolo. Pri nas pa se pouk glasbe začne že pri osnovnošolskih otrocih. V primeru, da bi se Glasbena matica spremenila v konservatorij, bi del tek otrok-priprav-nikov, bilo izključenih iz glasbenega pouka. Zato bi bila za našo ustanovo trenutno ustreznejša drugačna struktura.« Kako boste odslej ukrepali? »Poleg vsega moremo istočasno na vseh ravneh okrepiti akcijo za pridobitev javno-pravnega priznanja naši šoli, ki kljub temu, da je uradno "zasebna", ima za Slovence v zamejstvu značaj in vlogo "javne" šole. Ta akcija terja od nas vse večjo strokovnost in vztrajno angažiranost, tudi zato, da ne zanemarimo vsega dela, ki je bilo doslej opravljeno. V Glasbeni matici so se izšolali strokovni kadri, iz njenih vrst so izšli tudi glasbeniki, ki so se uveljavili tudi preko naših meja. Kateri pa so danes pedagogi v GM? »Pedagogi pri GM so danes mladi usposobljeni kadri, ki so se povečini usposobili prav pri nas. Dosegli so naj-višjo stopnjo izobrazbe in diplomirali na konservatorijih v Trstu, Vidmu, Benetkah in še drugje. Poznajo pa dobro našo problematiko in naše delo.« ALEKSANDER SIRK V Mir; amaru včeraj nagradili dva Uslužna fizika ^eraj ®*°v nagrajenec Abdus Salam je rtl Za ter! SV°Iem<< Mednarodnem ceneno fiziko v Miramaru slo- DnH v ivinaiiiai u diu- n°sti štgv | 11 dve nagradi. Ob navzoč-,6r drunjh n*d učencev in profesorjev n°rani r Uglednih gostov je v zborni 0 Za iet ®^tra izročil Diracovo kolaj-aeYu R p1999 ameriškemu fiziku Sid-ardu, jn olemanu z Univerze v Har-Prildobi; na1Cer za zasluge, ki si jih je 6 ih fizj. Področju kvantne mehani-,aVada : ® najmanjših delcev. Kot je j^dilvi LDlf >jih tracov nagrajenec po P edaval o nainoveiših r .,-jai n . — v, najnovejših dojk CnloSV0Iem raziskovalnem pod-Van6llotočil ?an ie sv°ie predavanje l990Ura3°rSDiracenter Z® teoretsko fizi' »črn Ji8 vPrašanje tako imeno- ko^drarsk “r 6nj<<' °menimo naj, da i0n druq0 p! Center za teoretsko fizi-L,9? že n^lracovo kolajno za leto Os *kU D p e!d. sovjetskemu fiziku aaPrila ' adejevu, in sicer letošnje-jet6 preri n s6bn°beloVecaAhtidltvii0 Colemana pa biv?° PriZna5bdus Salam podelil po-ClflS6lnu knJe tržaškemu fiziku in sj j^diu Vili;; Ul?tstičnemu senatorju fi7j, je ririri u ln sicer za zasluge, ki Za razvoj Centra za dist1 r^aškemy V. znanstvenih ustanov Wma«čn* Prof' Villi je profesor PosJD Pa je ptburita za jedrsko fiziko, n,- . tov Univerze v Trstu. tudi^illi V' univerze v Trstu. ski Dp,aiše snrp včerajšnji nagraditvi Pot,. pregovoril o svoji življenj- Vaja pristaniškega poveljstva in obalne straže pred Miramarom Slikovita reševalna akcija z moderno opremljeno izvidnico / U sr-*** > 6 I * 1 .v ' , ~ ''' ■ * Včeraj sta Pristaniško poveljstvo ter uprava Obalne straže priredila v vodah pred Miramarskim gradom zelo spektakularno reševalno vajo. Pri tem so uporabili izvidnico Walter Facchin, to je najsodobnejšo ladjo, s katero razpolaga Obalna straža. Izvidnica je dolga 28 metrov, široka 6 metrov, tehta pa približno 100 ton, poganjajo jo štirje motorji Isotta Fraschini za skupnih 3520 konjev moči. Izvidnica lahko pluje s hitrostjo 22 vozlov. Opremljena je z najsodobnejšo elektronsko tehniko, med drugim tudi z radarjem ki lahko na 30 km razdalje zazna vsako plovilo in poda dokaj točne podatke o njegovi /\th'''^lyALUTE SXidolar baJ^ting .' vr§ka rikr°na . ^naldrahma marka hadski dolar fdcing bankovci Milan trst 1284.50 1230. 748,56 740 — 220,11 217,-664,04 655. 36,34 35.— 2153.50 2170,-2000,95 1970, 193,46 189,- 6,783 6,50 1119,20 1050, TR>a6 01 CREDITO Dl TRIESTE 2ASKA KREDITNA R ANK A 7. 8. 1991 TUJE valute fixing bankovci ----- UJC VALU1P____ MILAN TRST Japonski jen ....... 9,434 9,10 Švicarski frank..... 856,81 850,- Avstrijski šiling... 106,38 104,50 Norveška krona______ 191,65 188,- Švedska krona....... 206,16 202. Portugalski eskudo . 8,73 8. Španska peseta ..... 11,97 11,40 Avstralski dolar.... 1007,20 940. Jugoslov. dinar .......... — 27. ECU.................. 1534,90 Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 c:i;nia —i r\ a onnon 01 a velikosti. Na izvidnici je vkrcano tudi manjše, 8 metrov dolgo in 2,40 metra široko plovilo (posadka ji po domače pravi »sipica«), ki služi pri reševalnih akcijah. Sipico lahko uporabljajo s katerimkoli vremenom, saj je tako načrtovana, da se tudi v primeru, da jo valovi prevrnejo, ponovno zravna. Ladji poveljuje kapetan korvete Angelo Dinarelli. Izvidnica, katere operativna baza je v Anconi, običajno patruljira in skrbi za varnost v severnem Jadranu. Pristaniško poveljstvo je povabilo novinarje, naj sledijo reševalni akciji. Za vajo so simulirali, da je manjša jadrnica potonila približno miljo pred Miramarom. Edini član posadke je dal radijski alarm in se rešil na zasilno plovilo. Posadka izvidnice je po petih minutah, odkar je dobila sporočilo s poveljstva tržaškega pristanišča, že odplula, z radarjem lokalizirala ponesrečeno plovilo in v manj kot desetih minutah že našla brodolomca, katerega je pozneje rešila »sipica«, ki so jo splavili iz krova izvidnice (na sliki Davorina Križmančiča). Naj še zapišemo, da je bil »brodolomec« mornariški narednik Luca Rovere. Med našim sicer dokaj zabavnim križarjenjem po Tržaškem zalivu- smo lahko žal videli široke in dokaj raztegnjene plasti cvetočih alg, ki kopalcem, turističnim delavcem, ribičem ter vsem, ki imajo karkoli opravka z morjem, ne obetajo nič dobrega. (w) gledališča Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1991 Pri blagajni gledališča Verdi lahko dvignete ali potrdite abonma za reda A in S. Miramarski park - Luči in zvoki Nocoj ob 21.00 (v nemščini) in ob 22.15 (v italijanščini) LUČI IN ZVOKI. Ponovitve si sledijo vsak torek (ob 21.00 v angleščini in ob 22.15 v italijanščini), četrtek (ob 21.00 v nemščini in ob 22.15 v italijanščini) ter ob sobotah (ob 21.00 in ob 22.15 v italijanščini). razstave V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti. Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo tržaške občine je odprta razstava z naslovom L'-OTTOCENTO RITROVATO. Do 15. t. m. so na ogled restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Urnik: vsak dan od 10. do 13 in od 17. do 20. ure (zaprto ob torkih). Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 24. t. m. na ogled razstava slikarke CLAUDIE RAZE in kiparja GIORGIA BENEDETTIJA. Urnik: 9-13, 16-19, ob praznikih zaprto. kino ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 Ghost. EXCELSIOR - Zaprto. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Reanimator 2, D NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Non dirle chi sono. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Moana la scandalosa, porn., [J □ NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla col lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Amleto, r. F. Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Glose. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 La recluta. EDEN - 15.00, 22.00 La gattina di una vergine ultrasesso, porn., D □ CAPITOL - Danes zaprto. Jutri 17.45, 22.10 Amleto, r. F. Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Close. LUMIERE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 La bestia del pec-cato, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razna obvestila ANPI—VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da bodo uradi v avgustu zaprti zaradi počitnic. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bodo uradi zaprti do 17. avgusta. Sindicat CGIL v Nabrežini obvešča, da bo urnik patronata INČA- SPI v mesecu avgustu ob torkih od 9. do 12. ure in ob četrtkih od 15. do 17. ure. KD Kraški dom obvešča, da se bo tudi letos odvijal poletni center in sicer od 19. do 31. t.m. od 9. do 13. ure. Vpisovanje in dodatne informacije pri Vesni Guštin tel. 327124. Radio Opčine vabi danes, 8. t. m., k poslušanju 24 urne glasbene maratone z nazivom NOČ IN DAN. Skozi najrazličnejše glasbene smeri vas bosta spremljala iz studia Evgen, za mešalno mizo pa tehnik Štefan. Zdrženje aktivistov in invalidov NOB obvešča, da bo pisarna zaprta od 12. do 17. avgusta. Zadružni center za socialno dejavnost obvešča, da bo urad zaprt od 12. do 17. avgusta. Za nujne primere se lahko telefonira v popoldanskih urah na št. 213940. ___________prispevki________________ Ob 1. obletnici smrti Karmele Carli in Scabar daruje Karla z družino 100.000 lir za Godbo V. Parma iz Trebč. Namesto cvetja na grob Franca Mahniča^ darujeta Fani in Rožica 15.000 lir za PD Ženjan - Kolonkovec. Namesto cvetja na grob Emilije Sirk darujejo Lina, Ester in Silvana 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih NOB v Križu. Ob 5. obletnici smrti Rudolfa Gombača darujeta žena in sin 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. Ido Bukavec roj. Cotič darujeta Ivanka Ukmar roj. Čuk in Danila Ukmar 60.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. Namesto cvetja na grob pok. Rudolfa Perica daruje družina Grgič (Prečnik 24) 30.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Namesto cvetja na grob pok. Alme Furlan vd. Čok darujejo družine Grgič (Miro, Boris in Dušan) 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Heleno Crismani daruje Vlasta in Emil Marc 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Emila-Mimja Stiicklerja daruje Franc Stopar 100.000 lir za Ljudski dom Opčine. V spomin na Marjeto Terčon darujeta Anica in Barbara z družinama 100.000 lir za slivensko cerkev. V spomin na Edijevo mamo darujeta Dina in Miloš 50.000 lir za obnovitev slike sv. Jerneja v Barkovljah. V spomin na gospo Almo Čok darujeta Ivanka Pavlica 20.000 lir in družina Klemše 25.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Ančka Kralj daruje družina Klemše 25.000 lir za godbo na pihala V.Parma iz Trebč. koncerti GRAD SV. JUSTA Danes, 8. t.m., bo na sporedu rock koncert z naslovom METAL NIGHT. Nastopili bodo ansambli MADSWORD iz Trsta, SHABBV TRICK iz Firenc in BLACK ROSE KINGDOM iz Milana. razne prireditve ŠD Union organizira »Poletni praznik« v Podlonjerju pri Ljudskem domu; ples in eno—gastronomski kioski vsako soboto in nedeljo do 11. avgusta. Sodelujejo Mara, Neva, Cesare in drugi glasbeniki; razna tekmovanja in družabne igre. V primeru slabega vremena bo prireditev v stavbi. Zadruga »Praprot« organizira 3. PRAZNIK PIVA v soboto, 10. avgusta, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom L. Furlan; v nedeljo, 11. avgusta, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18.30 igre za otroke in ob 20.30 ples z ansamblom Taims. ŠD Vesna prireja v soboto, 10. in v nedeljo, 11. avgusta na vrtu Ljudskega doma v Križu VAŠKO ŠAGRO. V nedeljo ob 21. uri žrebanje loterije. »Veselo šagro« organizira ŠZ SLOGA v borovem gozdičku pri športnem igrišču v Trebčah v soboto, 10. in v nedeljo 11. avgusta od 18. ure dalje. Zabaval bo narodnozabavni ansambel »Zvezde« do 24. ure. Obiskovalce čakajojedi na žaru, sladice in dobra kaplica. Čisti izkupiček je namenjen delovanju društva, zato toplo vabljeni. ŠD Zarja vabi na tradicionalni športni praznik, ki bo 10., 11., 14., 15., 17. in 18. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Za prijetno razpoloženje bosta igrala ansambla Happy Day in Zvezde. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 8. avgusta 1991 DOMINIK Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.29 - Luna vzide ob 3.33 in zatone ob 19.18. Jutri, PETEK, 9. avgusta 1991 JAROSLAV PLIMOVANJE DANES: ob 3.20 najnižja -62 cm, ob 10.05 najvišja 39 cm, ob 15.32 najnižja -18 cm, ob 21.12 najvišja 46 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 30,1 stopinje, zračni tlak 1014,6 mb. pada, veter 4 km na uro južnik, vlaga 70-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jessica Canciani, Ele-na Cazzetta, Elena Caineri, Lorenze Pal-lini, Francesco Martone. UMRLA STA: 88-letni Giovanni Russa in 85-letna Gabriela Cotar. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5. do sobote, 10. avgusta 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX septembra 4 (tel. 371677), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX septembra 4, Ul. delVOrologio 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primre. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. delVOrologio 6 (tel. 300605). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Darujte v sklad Mitje Čuka mali oglasi a!ll EDI MOBILI Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA IŠČEM v najem mahjno stanovanje v okolici Proseka, Opčin ali Križa, primerno za eno osebo. Tel. št. 410404. NUJNO iščem knjige za tretji razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 213282. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije fizike in angleščine ter kemični inženir nudi lekcije kemije, matematike in fizike. Tel. 229234. KUPIM rabljeni »Atlas sveta« za osnovne in srednje šole in »Zgodovinski atlas« za srednje šole. Telefon št. 226228 ob uri obedov. PRODAM Fiat 126 letnik '80. Telefon 040- 226408. Padec bolj izrazit med italijanskimi državljani Promet čez mejo v mesecu juliju polovico manjši kot pred vojno Prireditev v režiji Pokrajine bo v novembru Ciklus ”All fvontiers(( letos v Kulturnem domu V mesecu juliju je bil promet skozi mejne prehode na Goriškem za več kot polovico manjši kot julija lani. V statističnih podatkih, ki jih vsak mesec zbira mejna policija, se točno zrcali padec prometa čez mejo po dramatičnih vojnih dogodkih v Sloveniji. Julija so skupno v obe smeri našteli komaj 581 tisoč 962 potnikov, kar je absolutno naj nižja številka v zadnjih nekaj letih. Vojaška okupacija mednarodnih mejnih prehodov, spopadi in dnevi napetosti, ki so jimh sledili, pa tudi še vedno dramatično stanje na Hrvaškem, ki preusmerja drugam mnoge v Jugoslavijo namenjene turiste, so letos več kot razpolovili promet čez mejo v enem od mesecev, ki je bil prejšnja leta med najbolj prometnimi. Lani so na primer julija skozi mejne prehode na Goriškem našteli več kot milijon 300 tisoč potnikov. Padec prometa v juliju je občuten tudi v primerjavi s prvimi letošnjimi meseci, ko je na primer maja bilo skupno okrog milijon 100 tisoč prehodov, junija, ko je kriza v zadnjih dneh meseca že vplivala na promet, pa še vedno preko 800 tisoč. Občutno zmanjšanje potovanj čez mejo so zabeležili tako med italijanskimi državljane kot jugoslovanskimi, čeprav je bilo najbolj izrazito prav med italijanskimi. Padec je tudi večji v mednarodnem prometu s potnimi listi (oz. osebnimi izkaznicami), nekoliko manjši pa v maloobmejnem prometu. Če namreč podatke za julij primerjamo z majskimi (zadnji mesec, ko je bilo stanje še normalno), je najbolj očiten padec v številu potovanj italijanskih mednarodnih potnikov: od 346 tisoč na 136 tisoč. Skoraj na polovico je padlo tudi število prehodov tujih državljanov s potnim listom: od 185 ti- soč na 97 tisoč. V maloobmejnem prometu je precej izrazito zmanjšanje števila prehodov italijanskih upravičencev (od 318 tisoč na 163 tisoč), še najmanj pa je kriza učinkovala na števila potovanj upravičencev s slovenske strani meje (od 250 na 185 tisoč), ki so po zastoju v prvem tednu julija v naslednjih tednih v povprečju potovali čez mejo skoraj v enaki meri kot poprej. Glasbena manifestacija "Ali fronti-ers", ki jo že četrto leto zapored prireja Goriška pokrajina, se bo letos odvijala konec novembra v goričkem Kulturnem domu z dvema pomembnima obrobnima srečanjema v tržaškem gledališču Miela in v Kulturnem domu v Novi Gorici. Pokrajinski odbornik za mladinska in obmejna vprašanja Mirko Špacapan se je te dni srečal z ravnateljem Kulturnega doma Igorjem Komelom za dogovor o organizaciji manifestacije. Srečanja sta se poleg funcionarjev Pokrajine udeležila še Mauro Bertogna in Tullio Angelini, ki skrbita za vsebinski del prireditve. Pregled "Ali frontiers" se bo odvijal v Kulturnem domu od 22. do 24. novembra. Program bo obsegal čez dan predstavitve in razstave raznih oblik likovnega ustvarjanja ter multimedi-alne nastope, v večernih urah pa se bosta dnevno predstavili po dve glasbeni skupini. Pred tem napovedujejo poseben predstavitveni večer v Trstu, za zaključek pregleda pa bodo pripravili odmevno prireditev z nastopom nekaterih znanih imen v novogoriškem Kulturnem domu. Pregled, ki je bil doslej posvečen pretežno sodobni glasbeni ustvarjalnosti v obmejnih okoljih, se bo letos obogatil še z drugimi oblikami kulturnega ustvarjanja vedno pod skupnim imenovalcem "obmejskosti". To tudi z namenom, poudarja Špacapan, da bi Gorica ponovno pridobila svoje pravo mesto v okviru skupnosti Alpe Jadran kot prizorišče obmejnih kulturnih- h10', nifestacij. V zadnjem času so namre<-vse bolj opazni poskusi drugih, da o si prilastili to vlogo, ki pa je globok0 zasidrana v zgodovini in kolektivu1 zavesti prav naših ljudi. Operetni večer "Čudovita havajska roža" — P0<^ tem naslovom se bo drevi ob 21. uri na gradu predstavil ansambel Vecchi Vienna pod vodstvom Danieleja zA nettovicha. Izvajal bo znane opereto melodije. Nastopili bodo tudi vokal11 solisti Arturo testa, Elena De Marto1 Irene Lionetti in Daniela Plos ter ^ ralca Luisa De Santis in Giorgio Ato0' deo. Koncert sodi v okvir poletnih Prl reditev, ki jih prireja Goriška občina sodelovanjem Trgovinske zbornice 1 pod pokroviteljstvom Tržaške hrato vazna obvestila ^ Kmečka zveza, SKGZ, ZSKD in ZSŠD1 obveščajo, da bodo uradi zaprti od 12-16. avgusta. . tu, Od 12. do 16. avgusta bodo zaprt1 di uradi SDGZ. Polemikam glede gradnje bolnišnic ni videti konca Skupina občanov napoveduje priziv proti okrnjenju bolnišnice v Tržiču Polemikam, ki jih povzročajo izbire glede gradnje novih bolnišnic, oziroma nove pokrajinske bolnišnice, ni videti konca. Deželni odbornik za zdravstvo Brancati je te dni preko tiska pojasnil njegovo stališče v zadevi, vendar pa, kot se zdi, spodbudil nov plaz kritik in polemik, ne samo med predstavniki strank, oziroma strokovnih združenj, ampak tudi med zasebniki, ali, z drugo besedo, med tistimi, ki so jim namenjene usluge javne zdravstvene službe. Te dni je 39 občanov, v glavnem gre za osebe s Tržiškega, napovedalo priziv na deželno upravno sodišče in pri-Predsedniku republike zaradi domnevne kršitve predpisov. Do tega naj bi prišlo po odločitvi deželnega odbornika Brancatija, da število postelj v bolnišnici v Tržiču drastično zniža, na polovico. Menda je šlo za samovoljno ravnanje in brez točne zakonske podlage, ugotavljajo podpisniki priziva, ki menijo, da takih pristojnosti ni imel nihče. Podpisniki so tudi odločno proti gradnji osrednje bolnišnice za celotno pokrajino. Za bolnišnico v Tržiču zahtevajo, da bo na isti kakovostni ravni, kakor bolnišnica v Gorici, saj po njihovem, ni mogoče pustiti okrog osemdeset tisoč prebivalcev brez nujnih kakovostnih zdravstvenih uslug. V pismu naslovljenem članom deželnega sveta in članom deželnega odbora opozarjajo, kako so že pred dvema letoma seznanili vse predstavnike poltičnih strank z načrti in poskusi ridimenzioniranj a splošne bol- nišnice v Tržiču. Vendar takrat, razen Liste za Trst, na pobudo ni bilo odziva. Zdaj, v obdobju polemik o dveh, oziroma eni samo bolnišnici, kar menda tudi še ni dokončno odločeno, menijo tržiški občani, je pravi čas, da ponovno glasno opozorijo na perečo problematiko. Prispevek hranilnice za cerkev na Prevali Goriška hranilnica bo prispevala 30 milijonov lir v sklad za obnovo stare Marijine cerkvice na Prevali. Cerkvico bodo kmalu — morda že v prihodnjem mesecu pričeli obnavljati na pobudo župnije in župnijske skupnosti iz Moša, kamor kraj tudi spada. Prva cerkvica na Prevali se omenja v šestnajstem stoletju. Stavba je bila prezidana v osemnajstem stoletju, nadalnji gradbeni poseg pa opravljen v devetnajstem stoletju. Že nekaj desetletij je cerkev spremenjena v kup razpadajočih ruševin. Pred nekaj leti je zaživela pobuda, da bi kultni objekt, ki je povezan z zgodovino Moša pa tudi briških vasi, obnovili. Načrt sta izdelala arhitekta Cornelia Baldas in Lino Visintin. Skušala sta ohraniti kar največ arhitekturnih značilnosti starodavne cerkvice. Posebno pozornost bosta namenila zlasti rekonstrukciji oltarja, ki je bil zgrajen v osemnajstem stoletju. V priporu italijanska državljana zaradi ponarejenih dolarjev Skušala sta jih menjati v igralnici Za 51- letnega Fiore Pizzola in 35—letnega Luciana Mainenteja, oba sta doma v kraju San Dona di Piave, se je obisk v igralnici v Novi Gorici končal povsem drugače, kakor sta si bržkone zamislila. Sta namreč v priporu zaradi posesti ponarejenih stodolar-skih bankovcev. Pri tem ne gre spregledati, da sta imela pri sebi in skrito, na različnih mestih v avtomobilu, 225 stodolarskih bankovcev. V lirah — in seveda če bi bil denar pravi — bi to znašalo okrog 29 milijonov lir. Kako so ju odkrili ? Zelo preprosto. Pravzaprav sta se v past ujela sama. Včeraj v prvih jutranjih urah je eden od dvojice stopil do blagajne in skušal zamenjati pet stodolarskih bankovcev. Blagajničarka je kaj kmalu ugotovila, da je z denarjem najbrž kaj narobe. Zadržala je klienta in istočasno sprožila postopek, ki je v takih slučajih predviden. Očitno sta goljufa delala v dogovoru. Zamenjava petih bankovcev naj bi bil le poskus, da bi kasneje zamenjala še več ponarejenega denarja. Seveda, če bi bil prvi poskus uspešen. Tako pa se je zapletlo. Pajdaš, ki je opazil, da je načrt spodletel, se je kaj hitro izmuznil in se v stranišču znebil šopa sedemdesetih bankovcev. Ob natančnem pregledu avtomobila, ki je bil parkiran v neposredni bližini, je policija odkrila še lep kupček bankovcev. Bili so skriti na različnih krajih. Po končani akciji so zaplenili skupaj 225 ponarejenih stodolarskih bankovcev, italijanska gosta pa pospremili na hladno. Ni prvič, da v novogoriški igralnici zasežejo ponarejeno tujo valuto. Pred nekaj meseci je tako "igro na srečo" poskusil L.B. iz kraja Terzo pri Ogleju, ki je menda še zmeraj v priporu, v pričakovanju procesa. Kratko premirje v cvetenju alg ob gradeški obali Morska obala goriške pokrajine med Tržičem in Gradežem je letos doslej v nekoliko manjši meri kot drugi bližnji kraji občutila nevšečnosti cvetenja alg. Gosta sluzasta snov se je nekaj sto metrov od obale pojavila že pred dvema tednoma, vendar vse do konca prejšnjega tedna ni njen glavni del segel do neposredne bližine plaž. Težave so tako prvi občutili gradeški ribiči, medtem ko je bilo kopalcem prizanešeno še za nekaj dni. Stanje se je nato spremenilo ob koncu prejšnjega tedna, ko se je zaradi kombinacije vetrov in morskih tokov začela sluzasta snov približevati obali in kopališčem. Najslabše je v tem pogledu bilo v nedeljo in ponedeljek, v torek in včeraj pa so opazili rahlo izboljšanje, čeprav stanje še vedno ni optimalno. Voda je zaradi alg še nekoliko motna tudi v bližini plaž, predvsem pa nikakor še ni mimo nevarnost povratka večjih količin te nadležne sluzaste mase, ki plava nedaleč od obale. V Gradežu, kjer so doslej morda nekoliko podcenjevali nevarnost in zau- Zelo čisto mamilo bi zadoščalo za pripravo tisoč doz v skupni vrednosti 100 milijonov lir Policija prijela razpečevalca s 50 grami heroina Le nekaj dni po zaplembi več kot dveh kilogramov heroina in aretaciji članov tolpe, ki je dovažala mamilo iz Jugoslavije, je posebna enota za boj proti mamilom pri letečem oddelku goriške kvesture zabeležila še en pomemben uspeh. Aretirali so 30-letnega Silvia Pisaronija iz Gorice, Ul. Blaser-na 6, in mu zaplenili približno 50 gramov zelo čistega heroina. Zaplenjena količina je tokrat res nekoliko manjša, vendar policija ocenjuje, da je bil heroin namenjen prodaji na drobno na goriškem tržišču, kjer bi iz zaplenjene količine pridobili okrog tisoč doz. Do aretacije je prišlo v okviru poostrenega nadzorstva nad prekupčevanjem z mamili, je včeraj na tiskovni konferenci povedal šef letečega oddelka dr. Giovanni Sparagna. Po večkratnih zaplembah v zadnjih mesecih so namreč ugotovili, da to ni bistveno zmanjšalo prisotnosti mamil na tržišču. Zaradi tega so policisti poostrili nadzorstvo nad že znanimi uživalci in razpečevalci majhnih količin mamil. Med tem nadzorstvom so pred dnevi lahko od daleč opazovali Pisaronija, ki se je srečal z nekim uživalcem mamil in pri tem skril nekaj med grmičevje. Kasneje so agenti tam našli dozo heroina. Odkritju je kmalu sledila hišna preiskava na Pisaronijevem domu, kjer so našli še tako skrbno skrito zalogo heroina. Mamilo je namreč bilo i I I tolllOI I nun M5|oi i i i spravljeno v stekleni vazici pod zemljo na vrtu. Iz nje so potegnili skoraj 50 gramov zelo čistega heroina, nekaj brizgalk, citronovo kislino, ki jo uporabljajo za "rezanje" doz, ter druge pripomočke za pripravo doz. Kot rečeno naj bi heroin zadoščal za okrog tisoč doz, ki bi v prodaji na drobno navrgle okrog 100 milijonov lir. Dobiček bi bil zagotovljen, saj pri nakupu heroin ni stal več kot 8 milijonov. Odkritje najbrž ni v zvezi z zaplembo heroina pred nekaj dnevi, saj je tokrat zaplenjena snov drugačne Sorte in jo je Pisaroni najbrž kupil v Lombardiji. Odkritje je pomembno, saj je pretrgalo enega od kanalov za dobavo goriškemu tržišču, je pa tudi znak spremembe v obnašanju tukajšnjih narkomanov: Pisaroni, ki so ga prvič aretirali pred dvema letoma v Slov-rencu zaradi posesti 5 gr heroina in so ga nato po odkritju še 3,5 gr obsodili na 2 leti in 4 mesece zapora (na prostost so ga izpustili pred nedavnim), se je po prestani kazni namreč lotil že kar večje kupčije. Na slikah: aretirani Pisaroni in zaplenjeni heroin ter pripomočki pali zagotovilom izvedencev, da ^ pojav letos ne bo ponovil, skušaj0 % ševati pozitivno turistično sezoito , vsemi možnimi obrambnimi sre°Snri-Poleg plavajočih pregrad naj bi v Pjj hodnjih dneh imeli na razpolago ^g posebno plovilo, ki srka alge z to°r ^ gladine. Se najbolj učinkovita P® n bila sprememba vremenskih raz ^ predvsem smeri vetra, za kar Pa najbrž treba počakati še nekaj časa- Bencin preko meje po 812 lir Na Petrolovih črpalkah je od toxg-s. v valuti plačano gorivo cenejše. te vaj o namreč borzni tečaj dinar] liter super bencina je treba plača ^ lir, za liter neosvinčenega bencin 76? lir. , ... v va- še v ponedeljek so za plačna luti upoštevali uradni tečaj, kar 1 menilo, da je bilo treba za liter g plačati več kako 500 lir več. izleti SPD GORICA priredi 1. sep iteto1 bia nšk° družinski avtobusni izlet na K°r ,njj)i ogledom Kleinkirchheima in tatok g\, zanimivosti. Prijave do 24. avg0® A trt sredah med 10.30 in 12. uro na sed ob torkih in četrtkih od 17.30 do pa Društvo slovenskih upokojen . uSpi Goriškem priredi 18. avgusta aV,,eprtJa izlet v Karnijo z ogledom obnov J Humina (Gemona) in Pušje vasi l je ne). Kosilo bo v Tolmeču. Preav ^pia tudi obisk vasice Solars s pokušnj pripravljenih jedi. . j4. av' Prijave na sedežu društva 12. g-jeP1' gusta od 10. do 11. ure ter pri P° vtot,uS' kih. Na razpolago bo en sam faZpO' Vpisovanje se zaključi ob oddaj ložljivih mest. . jo Društvo nadalje obvešča, da e in 14. avgusta sprejemali Prliz0rzi^ 10—dnevni izlet na Sardinijo mc g^c,v Izlet bo od 26. septembra do 5. kino Nova Gorica tsKa SOČA (Kulturni dom) 18-3°iSl °Kt° patrola". Ob 20.30 "Lov na Ko ber". SVOBODA (Šempeter) 20.30 spomin". DESKLE 20.00 "Debitant v poP° jii' hiši ljdbež' VG°*fU DEŽURNA LEKARNA Al Moro dr. Alesani “y cis 10 tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA ^ jUunalel Občinska lekarna št. 2 (~Hf)4o5. ul. A. Manlio 14 a/b — tel. 4 pogrebj Danes, ob 9.30 Maria Fra"^iwiz Leghissa, iz mrliške veže 9la {0 pa pališča v cerkev na Placuti, aIj0 no pokopališče, ob 12.45 g0ga sutti iz bolnišnice Janeza 0 min. Sinoči na mednarodnem atletskem mitingu v Ziirichu Svetovni rekord na 4x100 m ZpERlCH — Na sinočnjem atletskem ratingu v Ziirichu je ameriška štafeta Burrell, Mitchell in Lewis iz-ojjšala svetovni rekord v teku na “«100 m s časom 37"67. Sijajni Ameri-SQni so tako popravili svoj rekord, ki ,u ga dosegli pred nekaj dnevi in re-.r'd francoske štafete (37"79). , u° zaključka redakcije je vlogo juna-®'gral Matete iz Zambije, ki je v teku .. 400 m čez ovire dosegel drugi najbolj- •tUng, na svetu. Le peščico desetink se- ne Qe za svetovnim rekordom legendar-t 9a Mosesa. S svojo zmago je Matete I r* opomnil na veliko vlogo, ki bi jo o igrali afriški atleti na svetovnem Prvenstvu. oi ‘oer je miting navrgel še kopico dru-bn' ,°^**onih dosežkov. Pričakovan dvo-J Lewis - Burrell na 100 m se je končal 1 lasno ianšk™ zma9° v korist slednjega, ki de-'9 1 m na sekundo preprečil, da bi 'to'f3lvu nirna sedaj vrednega tekmeca na b^Pfogi. Žal je veter, ki je pihal v prša z bil čas Zelo boljši od 10"05. Jo.-~ vroče je bilo tudi na 200 m. Ob iz MSonu *z ZDA je vse boljši Frederick 1[Q . mibije odličen predvsem v sami ter- cuici. Veliko pričakovanje za šprin-Qa 8% ne^°bko potisnilo v ozadje tek m. Pričakovalo se je uspeh Kenij-°ji_'l“a startu je bil po daljšem času tudi je p Plfski zmagovalec Ereng), zmagal pa s0mrazbec Barbosa z letos najboljšim Čači1 na svetu 1'43"77. boljVetovni rekord v skoku v višino je tir,^.4.gledalce poskusil Američan Aus-' 151 je sicer zmagal z izredno znamko 240 cm. Pred mitingom je imel osebni rekord samo 235 cm. Ženska konkurenca je dala ogorčen dvoboj na 1500 m. Na startu sta bili letos naj hitrejša Artjomova iz SZ in mlada Al-žirka Boulmerka, ki postaja vse močnejša. Alžirka je v ciljni ravnini napadla Sovjetinjo, ko pa je ta potegnila, je bil tek odločen v njeno korist. Dosegla je letošnji najboljši čas. Za SZ je v šibkejši konkurenci na 200 m zmagala tudi Sergejeva, ki je sicer dosegla odličen čas 22"22. Nogometni turnir »Barretti« Bleda igra Jugoslavije AOSTA — Včerajšnji tekmi mednarodnega nogometnega turnirja za memorial Barretti sta se končali z neodločenim izidom. Na prvem srečanju sta Lazio in Češkoslovaška igrala neodločeno 1:1 (0:0). Prvi je povedel Lazio z Nerijem v 65. min., izenačil pa je prav v zadnji minuti kapetan ČSFR Nemecek. V drugi tekmi pa sta Jugoslavija in Genoa prav tako igrala neodločeno (0:0). Modri so nastopili brez hrvaških predstavnikov, Genoa pa brez Skuhravija in Branca. Igra je bila precej medla in nezanimiva. Danes bo na sporedu srečanje Jugsolvija - ČSFR (17.30), jutri pa Lazio -Genoa. V nedeljo začetek jugoslovanske lige BEOGRAD — Predsedstvo Jugoslovanske nogometne zveze je na včerajšnjem zasedanju v Beogradu sklenilo, da se bo prvenstvo prve in druge lige začelo v nedeljo, 11. t.m., in sicer brez klubv iz Hrvatske. V 1. ligi tako ne bodo igrali Hašk Gradjanski, hajduk, Osijek, Rijeka in Zagreb. Doslej še ni jasno, če bo v ligi sodelovala tudi ljubljanska Olimpija. Pri Triestini prodaja abonmajev Včeraj se je začela uradna prodaja abonmajev nogometnega društva Triesti-ne, ki bo letos nastopila v tretji italijanski ligi. Tržaški klub je poskrbel za kupce abonmajev vrsto ugodnosti. Koper zasluženo premagal Svobodo KOPER — Varovanci trenerja Srečka Juričiča so v prijateljski nogometni tekmi na Bonifiki pred okrog 200 gledalci prepričljivo premagali ljubljansko Svobodo s 3:1 (3:0). V prvem polčasu je Koper pod taktirko sijajnega Benedejčiča povsem zasenčil goste, v nadaljevanju pa sta trenerja dala priložnost vsem rezervnim igralcem in gostje so bili dobrih dvajset minut gostiteljem najmanj enakovredni. Zadetke so dosegli Benedejčič, Rudonja in Zobec za Koper ter Krašovec za Svobodo. (Kreft) Mednarodna dirka po Umbriji Edoardo Rocchi zanesljivo prvi j^LLAZZONE (PERUGIA) — Italiji! pr5°arc*0 Rocchi je zasluženo osvo-skj ,.0 toesto na mednarodni kolesar-Con lrki P° Umbriji od Trestine do 1'05" w0neia (207 km). Drugi je bil po Hajj-V1 lchele Moro, tretji pa Massimi- ŽmL6111 nlelioh nala strmina ce'o 85 od % Pete njQny e zaradi strmine neko-n°P*lini sf°Piii «nCe do z9odnje postaje. >9PodJ* oa vlakec! ki jih je bo(cl,Potiočya Prodoru do sosed- i\ 9.30 Radijski oder: Dekla Ančka (r. Glav' ko Turk); 9.50 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Iz koncertnega repertoarja: 11.30 Lahka glasba; 12.00 Razgledenice i? Srednje Amerike; 12.20 Melodije; 12.40 Glas harmonike; 12.50 Orkestri; 13-20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika: 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Het>' rika Tume; 16.40 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Rak' maninov; 18.00 Četrtkova srečanja; 18-30 Zvočne kulise; 19.20 Zaključek sporedov- RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.0<|' 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21-0* 23.00 Poročila; 6.35 Vremenska napove* 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronik^ 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmeV'1 9.35 Informacije v tujih jezikih; 12.05 h13 današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveta 13.00 Do trinajstih; 13.20 Obvestila; 15-?” Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki > odmevi; 16.00 Čestitke poslušalcev 1 glasba; 17.00 V studiu; 19.30 Obvestila. >n glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Ce_ trtkov večer domačih pesmi; 21.05 Lit® rarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcal^ dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 v® černa podoknica; 23.05 Literarni noktu no; 23.15 Nočni program - glasba. CANALE 5______________ 7.00 Nan.: La famiglia Brad-ford, 8.00 Simon Tem-plar, 9.00 Bonanza 10.00 Film: I peccati di Dorian Gray (dram., ZDA 1983, r. Tony Maylam, i. Antho-ny Perkins) 12.00 Varieteja: Rivediamoli, 12.30 Estate 5 12.55 Canale5News 13.45 Nanizanka: I Robinson 14-30 Nan.: Top secret, 15.30 Genitori in blue jeans 16.00 Otroški variete 17.55 Nanizanka: Maidire si 18.55 Kvizi: La verita, 19.30 Cos e cos'e, 20.20 Pezzi pazzi, vmes News 20.25 Variete: II Tg delle va-canze (vodijo I Tretre) 20.40 Film: Zucchero miele e peperoncino (kom., It. 1980, r. Sergio Marino, i. Renato Pozzetto) 23.00 Nanizanka: Časa Vianel- lo 23.30 Variete: Maurizio Co-stanzo Candid Show, vmes (24.00) Canale 5 News 1.35 Variete: II Tg delle va-canze 1.50 Nad.: Venti di guerra 2.55 Nanizanke non stop RETE 4_________________ 8.00 Nadaljevanke: Riviera, 8.50 La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Valeria, 12.00 Riviera 12.50 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.00 Nad.: Dallas - Una strana cauzione, 14.00 Spntieri (i. Krista Tesreau), 14.55 Piccola Cenerentola, 15.25 Senora, 16.05 Stelli-na, 17.00 La valle dei pini 17.55 TV 4 Vesti 18.00 Nan.: General Hospital 18.45 Nadaljevanke: Febbre damore... tre anni dopo, 19.40 Primavera (i. Gigi Zanchetta, Fernando Ca-rillo), 20.35 Marilena (i. Fernando Carillo) 21.30 Film: La chiave (dram., ZDA 1958, r. Carol Reed, i. VVilliam Holden, Sofia Loren) 0,10 Film: Buonanotte... avvo-cato (kom., It. 1955, r. Gi-orgio Bianchi, i. Alberto Sordi, Giulietta Mašina) 2.00 Nadaljevanka: Dallas 2.50 Nanizanki: Love Boat, 3.40 Quincy 4.30 Spored non stop ITALIA 1______________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 9.00 Kviz: Urka! 10.00 Nanizanki: SuperVicky, 10.45 Riptide - Insegui-mento a suon di mušica 11.45 Odprti studio 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.30 Glasbena oddaja: Festi-valbar 13.50 Film: I due maggiolini piu matti del mondo (kom., It. 1970, r. Giuseppe Orlandini, i. Franco Franchi, C. Ingrassia) 15.30 Film: Diciottenni al sole (kom., It. 1962, r. Camillo Mastrocingue, i. Cathe-rine Spaak) 17.30 Nanizanka: Supercar 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: A-Team - II lavoro nobilita l uomo 20.00 Variete: Mai dire Banzai! 20.30 Nogomet: Padova-Ju-ventus 22.30 Nanizanka: Star Trek -Lultima generazione 23.40 Šport: Grand Prix 0.30 Odprti studio 0.50 Programi non stop ODEON_________________ 13.00 Risanke 14.30 Film: Obiettivo ragazze (kom., It. 1963, r. Mario Mattoli, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia) 16.00 Film: 002 Operazione Luna (kom., It. 1965, r. Lucio Fulci, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia) 17.30 Film: Don Juan - La spada di Siviglia (pust., Šp. 1950, r. J.L. Saenz de He-redin, i. Antonio Villar) 19.30 Risanke 20.30 Film: Blu Dynamite (krim., ZDA, r. Michael Pressman, i. J. Crawford, Jocelyn Jones) 22.00 Kabaret: Fiori dizucca 22.30 Film: Indians (vestern, ZDA 1975, r. R.T. Hef-fron, i. John Whitmore) TMC__________________ 8.30 Risanka: Snack 9.00 Nanizanke: Le adorabili creature, 9.30 Un uomo chiamato Sloane, 10.30 Truck Driver 11.30 Rubrika: Ženska TV 13.00 Dnevnik in šport 13.40 Nadaljevanka: Gabriela 15.05 Film: Ouesto bambino e mio (dram., ZDA 1979, i. Martin Balsam) 16.55 Film: Mani sulla luna (kom., ZDA 1961, r. R. L ester, i. M. Rutherford) 18.30 Nanizanki.: Doris Day Show, 19.00: Matlock 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Aktualno: In Onda 21.00 Aktualno: I.T. odgovarja 22.50 Morski športi 23.30 Nočne vesti 23.50 Film: La terra del deside-rio (dram., Šved. 1947, r. Ingmar Bergman) TELEFRIULI____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.00 Nan.: Sguadra segreta 15.30 Film: Lo sparviero del mare (pust., 1940) 17.50 Nan.: Hallo VVitch, 18.20 Stazione di servizio 18.50 Dok.: Sguardi sul mondo 19.20 Dnevnik 20.30 Nadaljevanka: II delitto Notarbartolo 21.30 Film: Piu pazzo di Cot-ton (dram., ZDA 1973, i. Jean Simmons) 22.30 Nočne vesti 23.00 Rubrika o motorjih 23.30 Nan.: Paper Moon TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; l9-fjj Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6-Na današnji dan; 6.10 Vremenska nap^. ved in prometni servis; 6.30 Jutranj1 ’ 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni Pr gled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Pr nos Radia Slovenija: 10.35 Prenos Val3 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pe®! tedna; 15.30 Dogodki in_ odmevi; Glasba po željah; 17.00 Črno na bel® j 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Počitm5 . vrtiljak; 19.00 Prenos Radia Slovenija- RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, l^g 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Al nah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Sin3 nija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošilja*)^, razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 g ga po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka . želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Dn/.^. sko vesolje: ideje, nasveti in pripor0 ta; 11.00 Osebnosti iz gledališkega 5 o; 12.00 Glasba po željah in čestitke v (j. 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig G® gg- 15.00 Komedijant; 16.00-17.30 Sanje o F čitnicah; 17.35 Jazz; 17.50 Poletni * cert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 So nir d'Italy; 19.00 Lepe, najlepše. RADIO OPČINE .n(!. 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Ma«* s ja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pog° psihologom; 21.00 Keltska glasba. 16-00