Proletarci vseh dežel, združite se!
PRAVICA
U I. % KILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini.
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Prvo zasedanje novoizvoljenega MLO Ljubljana
Neuradna konferenca Commonwealtha razpravlja o problemu Kaimira
0	čem bodo morali razpravljati zadružniki dolnjelendavskega okraja na obč. zborih Fižkultura — Objave
Leto XII. — Štev. 13.
Ljubljana, torek, 16. januarja 1951
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 50.-
Ceoa din 2-—
Na vseh področjih te potrebno varčevanje
Tovariš Boris Kidrič je v proračunski razpravi na koncu svojega govora še posebno poudaril, da je tudi letos potrebno veliko varčevanje na vseh področjih našega gospodarstva, in da je treba borbo za varčevanje ter proti raz-eipništvu še povečati.
če pogledamo naša podjetja, vidimo, da se je po uredbi o varčevanju tam marsikaj spremenilo. Vodstva podjetij in delovni kolektivi so z varčevanjem prihranili velike vsote Toda ta ukrep so skoraj povsod razumeli le na tistih področjih, kjer sta varčevanje in dolžnost, boriti se proti razsipništvu, otipljiva, to je v borbi proti različnim prednostim, v manjši meri pa so razumeli nujnost racionalnega izkoriščanja surovin, pTavilne izrabe strojnega parka, izkoriščanja odpadkov, smotrnega razvijanja novatorstva in racionalizatorstva itd.
Odredba o varčevanju in čuvanju državnih fondov se nanaša tudi na čuvanje živinskega fonda. Živinoreja je zelo važen vir naše preskrbe, vzporedno pa daje tudi važne surovine za industrijsko predelavo, n. pr kože, volno, dlako, ro-ževino itd. Namen uredbe na tem področju je tudi odpraviti vse nepravilnosti pri odkupu in prevzemanju živine, zaostriti borbo proti črnim zakolom in z vsemi možnimi sredstvi vplivati na povečanje živinskega fonda.
Nepravilen odkup živine nam često povzroča veliko škodo. Prva napaka je ta, da se organi okrajnih odkupnih podjetij pogosto pri prisilnem izterjavanju zaostankov ne sporazumejo s predstavniki KLO, zaradi česar večkrat jemljejo plemensko živino, katere nam zelo manjka, Toda ta napaka še ni tako otipljivo povezana z varčevanjem. Če gledamo ravnanje z živino pri prevozu in oskrbi v hlevih, kjer zbirajo odkupljeno živino, vidimo, da je to ravnanje dostikrat ne samo malomarno, temveč že zločinsko. Živina je dostikrat natrpana v vagonih brez spremljevalca, po več dni je brez vode alj krme. Tako so n. pr. odkupovale! v murskosoboškem okraju novembra lani pustili odkupljeno živino celih pet dni brez hrane v hlevu in je seveda živina v tem času precej zgubila na teži. To se pravi, da je bila s tem zaradi malomarnosti odtegnjena naši preskrbi tolikšna količina mesa, kolikor je živina v tem času shujšala.
Splošno znano je, da iz svinjskih kož dobimo dragoceno galanterijsko U6nje, po katerem je tudi v inozemstvu veliko povpraševanje. Za galanterijsko usnje pa niso uporabne obdrgpjene kože. Pri prevozu prašičev zaradi malomarnosti pri nakladanju in razkladanju, pa tudi zaradi nepravilnega prevoza, dobe le-ti često obdrgnine, in njihove kože potem niso več primerne za strojenje v galanterijsko usnje.
Tudi drž. posestva dostikrat podobno grešijo. Tako je n. pr. državno živinorejsko posestvo Prestranek lani zgubilo 37,7% piščancev, ki so jih bili dobili iz valilnice. Ti piščanci so poginili, ker jim ponoči niso segrevali prostora, odnosno so jih krmili z grobo zmleto koruzo. Na istem posestvu so lani porabili za krmljenje konj 31.403 kg koruze. Ker niso imeli ovsa, so mislili, da ga lahko nadomestijo s koruzo. Ko jim je pozneje zmanjkalo koruze, delno tudi pa zato, ker se jim je zaradi nepravilnega vskla-diščenja večja količina koruze pokvarila in so jo n. pr. 8080 kg oddali rajonu II v Ljubljani za krmljenje kokoši, za kar je bil skladiščnik posestva že kaznovan, 60 pa kasneje z ovsom krmili pitance, za kar so ga porabili 7840 kg, čeprav bi jim moralo biti kot živinorejcem znano, da z ovsom nd mogoče odebeliti prašičev.
Se vedno se zgodi, da nekatera podjetja mislijo, da lahko izdajajo različen material drugim podjetjem v zamenjavo za drugo blago ali za uslugo. Tako je na primer novembra lani mariborska tekstilna tovarna izdala stanovanjski zadrugi elektrogospodarstva 10 ton cementa, 2500 kosov teraco rdečih plošč, 747 keramičnih belih plošč ter razne druge reči, kot n. pr. dimna vratca, železna ogrodja za peči, žičnike, kuhinjske umivalnike, straniščne školjke itd. Ista tovarna je malo pred tem zamenjala s cementarno v Pulju večjo količino kepra za delovne obleke. Tak način samovoljnega razdeljevanja proizvodov gotovo ni v korist našemu gospodarstvu, niti ni v skladu s pravičnim razdeljevanjem tekstilnega blaga.
Ponekod so uredbo o varčevanju tudi napačno razumeli. Lani je izšla uredba
o	načinu preskrbovanja učiteljev in profesorjev na vasi. Po izidu uredbe o varčevanju so ponekod, n. pr. v novomeškem okraju, enostavno tak način preskrbe učiteljev ukinili, češ da je v nasprotju z odpravo privilegijev. Zaradi tega napačnega tolmačenja uredbe o varčevanju so imeli učitelji novomeškega okraja nekaj časa velike težave z zajamčeno preskrbo,
To je samo nekaj primerov, ki dokazujejo, da lahko z vsestranskim varčevanjem našemu gospodarstvu, to je samemu sebi, mnogo prihranimo, in da se prav na tistih področjih, ki jih uredba o varčevanju izrecno ne omenja, še nismo dovolj poglobili v to vprašanje. Poglejmo samo n. pr vprašanje odpadkov. V mnogih podjetjih pomeni odpadek suro-
Prvo zasedanje novoizvoljenega MLO Ljubljana
Novi mestni ljudski odbor čakajo mnoge odgovorne naloge
Ljubljana, 15. januarja. Danes je bilo ob navzočnosti 109 odbornikov prvo zasedanje novoizvoljenega MLO Ljubljane. Zasedanje je začel dosedanji predsednik 10 MLO Matija Maležič, ki je pozval najstarejšega ljudskega odbornika dr. Jožeta Pretnarja, da vodi zasedanje do izvolitve stalnega predsedstva. Ljudski odborniki so z odobravanjem sprejeli predlog, da se pošljejo pozdravne brzojavke tov. Edvardu Kardelju, Prezidiju Ljudske skupščine LRS in tov. Mihi Marinku. Po zaprisegi so ljudski odborniki soglasno izvolili stalno predsedstvo MLO, v katerem so predsednik Vlado Krivic, namestnik predsednika Polde Maček in tajnica Albinca Pečaver. Novoizvoljeni predsednik Vlado Krivic se je v imenu stalnega predsedstva zahvalil za zaupanje in s kratkim nagovorom nakazal naloge, ki stoje pred MLO v zvezi z nadaljnjim političnim, gospodarskim in kulturnim razvojem mesta. Predvsem je poudaril, da bodo morali novi odborniki stalno razvijati konstruktivno politiko pri svojem delu in imeti na vseh področjih tesen stik s svojimi volivci.
O	delu prejšnjega odbora, kakor tudi
o	novih nalogah Je govoril dosedanji predsednik IO MLO Matija Maležič. Iz njegovega referata prinašamo nekaj glavnih misli, dočim bomo posamezne probleme podrobneje obravnavali v prihodnjih številkah našega lista.
V	začetku svojega referata je tov. Maležič prikazal stanje lokalne industrije v Ljubljani in dejal, da imamo trenutno 25 podjetij z 48 obrati. Čeprav smo dobili po planu določenih komaj 60.6% surovin, je bil letni plan industrije izpolnjen po vrednosti 98-odstotno. Vrsta podjetij je znatno razširila svoj obseg proizvodnje, modernizirala obrate in izvežbala nekvalificirano delovno silo. Tako se je podjetje »Tribuna« razvilo v tovarno otroških vozičkov, ki je samo lani izdelala 4200 otroških vozičkov (leta 1947 le 480 vozičkov). Velik uspeh beleži tudi podjetje »Vinocet«, ki se je razvilo v veliko tovarno, ki danes v celoti krije potrebe ozimnic za Ljubljano in zalaga tudi druge industrijske centre.
Tudi v obrtni dejavnosti smo dosegli uspehe v povečanju kapacitete in delovne sile na vseh sektorjih lastništva, čeprav število obrtnih obratov in delovne sile glede na število in potrebe prebivalstva še ne zadošča. Na zasebnem sektorju se
je najbolj vidno razvijala obrt proizvajal, ne dejavnosti, na socialističnem sektorju
E a uslužnostna in reperaturna dejavnost, ani je bil izpolnjen letni plan I. z 94%, plan II. s 100%, realizacija planirane materialne preskrbe pa znaša 60.6%. Med važnimi nalogami obrtništva je vsekakor treba poudariti borbo za povečanje uslug širokim plastem ljudstva, borbo proti vključevanju obrtnikov v plan I. in povečanje kvalitete izdelkov. V nekaterih strokah je tudi zelo pereče vprašanje učencev (frizerji, dimnikarji, gostinstvo in drugi).
Glede zaajmčene preskrbe je tov. Maležič dejal, da je bila v zadnjih treh mesecih v celoti krita, dočim je bilo prej več pomanjkljivosti. Za izboljšanje distribucije so mnogo pripomogli potrošniki sveti, ki so v Ljubljani razvili široko aktivnost. Na Gosposvetski cesti je bila odprta trgovina prehranbenih aktiklov z državnih kmetijskih posestev. Vsekakor pa bo potrebno odpreti še več takih trgovin, ki bodo z uspehom konkurirale na prostem trgu.
Zelo pereče je v Ljubljani stanje komunalnih naprav. Na ta račun je bilo med prebivalstvom že mnogo kritike. V mnogih primerih zaradi tega, ker nekateri ne poznajo stvarnega stanja in težav. Pri tem je treba upoštevati, da je Ljubljana narasla na 130.000 prebivalcev in da so potrebe že davno prerasle zmogljivost posameznih naprav. Glede vodovoda se je stanje nekoliko popravilo z zgraditvijo novega cevovoda v šiški in namestitvijo nove črpalke, vendar je to še zmeraj premalo. Predvsem bo potrebno zgraditi nov cevovod iz Kleč v Moste in namestiti še nekaj novih črpalk. Slabo je tudi stanje hišnih instalacij. Zaradi pomanjkanja materiala in delovne sile pa tudi malomarno, sti prebivalstva, hkrati pa je treba poudariti, da se mnogo vode neracionalno izkoristi.
Velik problem za Ljubljano je tudi kanalizacija, ki je marsikje v slabem stanju. Številne nove zgradbe pa sploh še nimajo urejenih kanalov. Posebno pereče je vprašanje kanalizacije pri novih zgradbah institutov na Mirju in v Št. Vidu, kjer obstaja nevarnost okužbe pitne vode. Kanalizacija v Št. Vidu je zelo nujno vprašanje, ki ga bo treba rešiti že letos ob podpori tamkajšnjega prebivalstva. Ker so instituti na Mirju zgrajeni z državnimi investicijami, bi bilo vsekakor zaželeno,
TEKMOVANJE RUDARJEV
Brtaadl Mariina Krnela in Iranca Eriavca st delita prvo in drugo mesto
K uspešnemu zaključku lanskoletne borbe trboveljskih in hrastniških rudarjev so mnogo prispevale najboljše brigade. V tekmovanju za naslov najboljše brigade je v decembru tekmovalo 21 brigad in številk, ki so vključene tudi v tekmovanje za 10. obletnico OF.
Pred dnevi se je sestala v Trbovljah tekmovalna komisija, ki je določila zmagovalce. Prvo in drugo mesto so prisodili Kmetovi in Erjavčevi brigadi, ki sta imeli enake pogoje. Brigada 24-kratnega udarnika Martina Kmeta iz Hrastnika je v decembru opravila 348 osmin; na moža je prišlo 29 osmin; vsak brigadir je nakopal povprečno
8.65 kubikov premoga, vsi pa so nakopali 1341 kubikov premoga, poleg tega pa opravili še nad 50% postranskega dela, ker v obratu Ojstro rudnika Hrastnik odkope še vedno ročno zasipavajo. Štiričlanska brigada Franca Erjavca je dosegla proizvodni učinek
8.65 kubikov premoga na moža in je nakopala 1362 ton premoga; vsak brigadir je opravil 29.20 osmin.
Tretje mesto je pripadlo osemčlanski brigadi Ivana Bibiča z zapadnega obrata, ki je nakopala v decembru 2024 ton premoga. Vsak brigadir je delal 28.5 delavnikov. Ribičeva brigada je normo dosegla s 187.9%. Njim sledijo: osemčlanska brigada Franca Magistra, ki je nakopala 1867 ton premoga in dosegla 165.6% norme. 42-članska
vino brez vrednosti, ali celo nekaj, kar je v bi e me podjetju. Toda iz vsakega odpadka se da še kaj koristnega napraviti. V zvezi s tem bi bilo prav, če bi zboljšali tudi organizacijo zbiranja odpadkov. Nekaj č lsa so odpadke zbirale pionirske organizacije, toda v zadnjem času je o tem zbiranju kaj malo slišati.
Napačno bi bilo misliti, d>a sedaj, ko je minilo že nekaj mesecev od izida uredbe, in ko to uredbo državljani že več ali manj poznajo, ni treba več misliti, kako in kje bi lahko kaj prihranili. Vedno znova je treba misliti, kje lahko kaj prihranimo na tistih področjih, kjeT potreba varčevanja ni tako vidna. Takih področij je nešteto v vsaki stroki. Zavedati se moramo, da varčevanje ni akcija od včeraj do jutri, temveč mora biti stalna metoda našega dela.	.'—•i-
brigada Antona Zagoriška je nakopala decembra 8602 toni premoga in dosegla 143.1% norme, brigada Fekonje Ivana pa 153.4°/o norme. Na vzhodnem obratu je bila najboljša Petkova brigada, ki je kljub izredno težkim pogojem izpolnila normo s 125.1 •/«. Na vzhodnem obratu so se izkazale še brigada Maksa Kmetiča s 109.7%, Staneta Šenturja s 124.4% in Ladislava Žunka s 114.7 °/e dosežene norme. Na dnevnem kopu Dobrna-Neža je dosegla najboljši uspeh Pasaričeva številka, ki je normo dosegla s 141.19 %, Martinčičeva s 138.37 in Kotar jeva s 131 °/o.
Najboljše brigade in številke so tudi v novem letu pričele delati s prav tako veliko vnemo, saj se zavedajo, da so uspehi tekmovanja Odvisni od dnevnega doseganja planskih nalog. S. Š.
Nov izvršni odbor MLO Ljubljana
Na koncu seje je ljudski odbor izvolil nov IO MLO Ljubljane. Za predsednika IO MLO je bil z aklamacijo izvoljen dosedanji predsednik tov .Matija Maležič. Soglasno so bili izvoljeni tudi ostali odborniki IO MLO: za podpredsednika Franc Sitar; za podpredsenika IO in predsednika sveta za socialno skrbstvo Joško Gorjanc; za podpredsednika IO in poverjenika za finance Leo Kovačič; za tajnika IO Miran Šubic. Ostali člani IO so: predsednik sveta za komunalne zadeve Aleš Jelenc; Sveta za lokalno industrijo Franc Nebec; sveta za ljudsko zdravstvo Peter Zlatner; sveta za ljudsko prosveto Rado Peternel, sveta za kulturo in znanost Zvone Miklavčič; sveta za socialno skrbstvo Joško Gorjanc; predsednica kontrolne komisije Julči Resnik, planske komisije pa Erna Podbregar; poverjeniki: ta obrt Ivan Kristan, za trgovino in preskrbo Alojzij Bukovac, za gostinstvo in turizem Iva Rakar, za lokalni promet Franc Drobež, za stanovanjske zadeve Janez Mojškrc, za gradnje Jože Slapničar, za kmetijstvo Franc Pangeršič, za notranje zadeve Franc Kutin in za delo Ivan Matoh.
Skupščina je nato izvolila še ostale člane posameznih svetov državljanov pri IO MLO. Po izvolitvi 6 skupščinskih komisij, zbora delegatov odbornikov za volitve sodnikov prisednikov in porotnikov okrožnega sodišča, disciplinskega sodišča za aparat MLO ter disciplinskih tožilcev je skupščina zaključila prvo sejo III. mandatne dobe MLO Ljubljane.
da bi investitorji predvidevali potrebne vsote za kanalizacijo.
Problemi preskrbe Ljubljane s plinom niso nič manjši. Ljubljana bi potrebovala okrog 20.000 kub. m plina letno, proizvodnja pa je znašala lani le nekaj nad 10 tisoč kub. m. Zaradi uporabe manj kvalitetnega premoga bomo že letos skušali nabaviti električni katranizer za čiščenje plina in produkcijo stransk*’1 produktov.
Čistoča Ljubljane precej trpi zaradi pomanjkanja vode in so le majhne količine določene za izpiranje ulic. Izkoriščati bo treba vsa sredstva, ki jih imamo na razpolago. V zadnjih letih se je število parkov in nasadov v Ljubljani zelo povečalo, vendar bo potrebno več pozornosti za kvalitetno ureditev teh površin.
Glede lokalnega prometa je tov. Maležič dejal, da je najbolj pereče stanje povezave Ljubljane z Ježico. 2e lani so izven-plansko postavili železne drogove za trolejbus in je sedaj treba poskrbeti samo še za izolatorje. MLO bo gledal, da bo tro-lejbusna proga že letos odprta.
Kritično je tudi stanje cest v Ljubljani, čeprav je bilo za popravilo velikih vpadnih cest Dolenjske, Tyrševe in drugih investirano več kakor vseh 20 let stare Jugoslavije. Nekatere ceste so v zelo slabem stanju tudi zaradi tega, ker primanjkuje stalne delovne sile za vdrževal-na dela. V bodoče bodo skrbeli za popravila manjših cest RLO, za večja dela na vseh cestah pa bo skrbel MLO.
Zaradi velikega porasta prebivalstva je postajalo v Ljubljani stanovanjsko vprašanje z vsakim letom bolj pereče. Število prosilcev se je lani dvignilo na 7400, od katerih jih je 3000 nujnih. Z utesnitvijo pisarn in redukcijo administrativnega aparata smo sicer pridobili nekaj prostorov, vendar je po krivdi nekaterih institucij število pridobljenih stanovanj še do-(Nadaljevanie aa 2. strani )
Maršal Tito je pretekli teden sprejel delegacijo iz mesta Zadra in okolice. Člani delegacije so izročili tovarišu Titu pozdrave ljudstva tega dela Severne Dnlmaeije in različna darila — izdelke delovnih ljudi Zadra in Benkovca. Na »liki: maršal TUo pregleduje darila
RAZPISANE SO VOLITVE V LJUDSKO SKUPŠČINO LR SLOVENIJE
Ljubljana, 15. jan. 1951. Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije je danes z ukazom štev. 239 razpisal volitve ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino LR Slovenije. Volitve bodo v nedeljo, dne 18. marca 1951.
Obenem je Prezidij z ukazom štev. 240 imenoval republiško volilno komisijo za volitve ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino LR Slovenije v naslednji sestavi:
predsednik: dr. Teodor Tominšek, predsednik Vrhovnega sodišča LRS, Ljubljana, namestnik:	Matej	Dolničar,	pod-
predsednik Vrhovnega sodišča LRS, Ljubljana, tajnik: dr. Jože Globevnik, načelnik oddelka pri Svetu vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, Ljubljana, namestnik: Tone Bučar, sekretar Sveta vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, Ljubljana, člani: 1. Srečko Dimeč, inštruktor pri IOOF, Ljubljana, namestnik: Ludvik Jezeršek, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana,
2. Nika Arko, urednica >Naše žene«, Ljubljana, namestnik: Franc Venturini, predsednik okrožnega sodišča, Maribor,
3. Franc Bergant, član Glavnega odbora Zveze sindikatov za Slovenijo, Ljubljana, namestnik: Boris Sartori, predsednik okrožnega sodišča, Nova Gorica,
4. Martin Jerebica, zidar pri Splošnem stavbnem podjetju, Ljubljana, namestnik: Marjanca Kalin, delavka v Bombažnih tkalnicah, Vižmarje,
5. Avgust Flegar, načelnik oddelka pri Izvršilnem odboru Mestnega ljudskega odbora, Ljubljana, namestnik: Henrik Kužnik, pomočnik oblastnega javnega tožilca, Ljubljana,
Iz sekretariata Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije
Letos bodo začeli graditi 45 kilometrov dolgo železnico Resnik—Stepojevac
Med najpomembnejšimi letošnjimi železniškimi deli zasluži tudi pozornost graditev 45 km dolge proge jugozahodno od Beograda skozi koliijjar-ski premogovni bazen. Ob tej progi 6e razvijajo naši največji premogovniki. V kolubarskem bazenu so odkrili velikanska ležišča lignita. Precej pa je tudi drugih rudnih zakladov. Zato je razumljivo, da so se odločili za graditev proge Resnik — Stepojevac že letos. Celotni stroški so proračuinaini na 1.100,000.000 din, za letošnja dela pa je določen kredit 95 milijonov.
Nova proga bo imela velik pomen ne le zaradi razvoja rudarstva v kolubarskem bazenu, marveč tudi, ker bo začetek bodoče železnice, ki bo Beograd in osrednje pokrajine v državi povezala v najkrajši smeri z morjem. Bodoča jadranska železnica bo držala skozi Valjevo (z odcepom proti Tuzli, Doboju in Banjaluki, naipr.ej pa proti Črni gori in južnemu Jadranu. Podrobni načrti še niso izdelani. zato še ni mogoče govoriti o trasi. Računajo pa. da bo železnica dosegla morje pri Baru (Črna gora).
O	jadranski progi so mnogo govorili že v stari Jugoslaviji, ki pa ni bila sposobna reševati tako velikih nalog. Zamisel o železnici, ki naj bi odprla pot carski Rusiji na Jadran, pa je bila v razpravi že pred prvo svetovno vojno. Tedaj so govorili, d« bi železnico kazalo zgraditi v smeri Prahovo — Kosovo — Metohija — Peč — Kolašin — Kotor. Zamisel io bila znana pod imenom »transhalkanska železnica«. Star Jugoslavija pa je »proučevala« zamisel železnice po dolinah Drine in Lima. V veljavi je bil celo zakon o trasiranju in graditvi ja-dramske železnice, ki pa so ga leta 1936 razveljavili. Potem so začeli proučevati drugo traso v smeri Bačka — Novi Pazar — Bioče na Limu — Jadran. Zaradi »terenskih težav« so opustili nadaljnje proučevanje tudi te trase. »Končno« so našli še eno rešitev; proga bi naj držala od Peči proti Jadranu skozi Užice in Zlatiibor. Seveda so potem »spoznali«, da bi bila »smer železnice tako nenaravna in nelogična. da meji na pravi nesmisel«, kakor je izjavil neki strokovnjak.
Zdaj pa se že začenja graditev bodoče jadranske železnice. letos bodo kopeli velik predor pri Beli Reki,
Neuradna konferenca Commomvealtha razpravlja o problemu Kašmira
London, 15. jan. Predsedniki držav Britanske skupnosti narodov so imeli še dva dni razgovore o vprašanjih, ki niso bila na dnevnem redu konference. Osrednje vprašanje teh razgovorov je bilo vprašanje Kašmira. Davišnji časopis »Times* je izvedel, da so v tem vprašanju dosegli določeni napredek, vendar pa hkrati poudarja, da za vsestranske sklepe ni bilo dovolj časa, ker bo odšel Pandit Nehru že juitri iz Londona. Časopis piše, da so ti razgovori znatno zbližali stališča in omogočili sporazum med Indijo in Pakistanom.
Reuter poroča, da so se sešli predsednik britanske vlade Attlee, predsednik pakistanske vlade Liaqual Ali Khan, predsednik indijske vlade Nehru in predsednik avstralske vlade Nenzies, da bi obravnavali vprašanje Kašmira. Ta se-
stanek je neuraden in v privatni hiši Clementa Attleeja (Buckinghamskim). To je že tretji sestanek v poslednjih šestih mesecih, na katerem obravnavajo vprašanje Kašmira.
Rau odpotoval v London
London, 15. jan. — Agencija France Presse poroča: Indijski delegat v OZN, eden izmed treh članov posebne komisije Združenih narodov za ustavitev sovražnosti v Koreji Benegal Rau, je odpotoval v London, kjer se bo sestal s predsednikom indijske vlade Nehrujem. Sodijo, da se bo Rau razgovarjal z Nehrujem o vprašanjih v zvezi z najnovejšo akcijo Združenih narodov za mir na Koreji.
V ZDRUŽENIH NARODIH PROUČUJEJO NOVO MEDNARODNO KONVENCIJO 0 SVOBODI TISKA IN INFORMACIJ
Lake Success: 15. jan. United Press poroča, da se bo danes seta! odbor Združenih narodov, sestavljen iz predstavnikov 15 narodov, da bi znova poskušal izdelati sprejemljivo mednarodno konvencijo o 6vobodi tiska in informacij. Generalna skupščina OZN je lanskega decembra ustanovila ta odbor navzlic nasprotovanju predstavnikov ZDA, ki so izrazih mnenje, da je v sedanjem trenutku mailo upanja, da bi se dosegel sporazum o konvenciji. V odboru so zastopane tele države: ZDA, ZSSR, Velika Britanija,
Francija, Kuba, Ekvador, Egipt, Indija,
Libanon, Mehika, Nizozemska, Pakistan,
Filipini, Saudska Arabija in Jugoslavija.
Odbor bo začel proučevati načrt konvencije, ki je bil izdelan že pred dvema letoma, in ga bo verjetno spremenil. Od-
bor bo moral o tem poročati na XIII. red-sveta, ki se bo začelo v februarju.
Pomočnik Bevina odpotoval v Zapadno Nemčijo
London, 15. jan. Pomočnik britanskega zunanjega ministra Ernest Davies je odpotoval na osemdnevni obisk v Zapadno Nemčijo in zapadni del Berlina.
V	Bonnu 6e bo sestal z zapadnonemškim kanclerjem dx. Adenauerjem in voditelji opozicijskih strank.
Londonski krogi spravljajo Daviesov obisk v Zapadni Nemčiji v zvezo z nedavnimi nameni ministra Bevina, da bi obiskal Zapadno Nemčijo. Vendar do tega obiska ni prišlo zaradi nenadnega odhoda predsednika vlade Attleeja v Wa,-shington na sestanek s predsednikom Trumanom.
Ameriška protiofenziva na Koreji
Druga ofenziva kitajskih to severnokorejskih čet se je po najnovejših podatkih popolnoma ustavila. Medtem ko bo po poročilu agencije UP ameriške Sete prevzele iniciativo na zapadnem sektorju korejske fronte, ponovno zavzele mesto Osan, ki leži 40 km južno od Seula in prodrle v neposredno bližino važnega prometnega križišča Suvona, pa so kitajske in severnokorejske čete še vedno aktivne n« področju Vondžuja.
Ameriške čete prodirajo proti Seulu	v treh smereh.
Ena kolona se pomika iz Osana, druga to tretja kolona pa vzhodno odnosno zapadno ceste, ki veže Seul s Čona-nom. Ameriške čete so	po najnovejših
podatkih že prispele	na 17 milj od
Seula. Na vzhodnem sektorju imajo kitajske čete zaenkrat še iniciativo v svojih rokah, vendar je na pr. v nedeljo Jongvol, ki leži južno Vondžuja, kar dvakrat menjal gospodarja. Novi protiudar ameriških čet ni po mnenju ameriških krogov v nobeni zvezi s prihodom šefa ameriškega generalnega štaha generala Colinsa na Korejo.
Fronta, ki je prej	potekala	neposredno	severno ceste	Čonan—čundžu—
Samčok, se je na zapadnem sektorju pomaknila za več deset kilometrov prpti severu. Kljub temu pe so kitajske čete še vedno 100 km severno Teguja, tretje-največjega mesta na Koreji. Tegu je
bil, kakor znano, važno oporišče Mac Arthurjevih čet, od koder so le-te Brišete svojo protiofenzivo v smeri Severne Koreje.
Ameriški protiudar je tem važnejši,
oV jangjano ; 3g
KES0NG
CUNČON
SUVON
OSA*
ut čin' j
CUNOZU
J0NG00K |
j vJUNUUU*
^POHANG
C ON JU
KMVNOtu
MAS AN
M0KP0
če upoštevamo, da je zbranih samo na centralnem delu korejske fronte kakih 300.000 kitajskih ta severnokorejskih vojakov. »Žepe, ki so ga ustvarile kitajske čete na zapadnem sektorju korejske fronte in katerega najjužnejša točka je segala skoraj do Čomana, so sedaj ameriške čete eliminirale in s tern znatno omilile pritisk na tem delu fronte. Ta žep. ki je ogrožal Mac Arthurjeve komunikacije, so ameriške čete sedaj izkoristile za napad na Suvon, ki ga kitajske čete v naglici evakuirajo.
EiSENHOWER V EVROPI
V	prvih dneh januarja je prispel v vropo general FJscnhower, vrhovni po-djnik vojaških sil Atlantskega pakta, sprav je bil Eisenhower že pred bru-iljsko konferenco predstavnikov atlant-;ih držav tako rekoč edini kandidat za ■ mesto, pa je vendar njegov nedavni -ihod vzbudil najrazličnejše komentarje svetovnem tisku. Glavno vprašanje, e iterim se zahodni listi v tej zvezi ba->jo, je, kakšna je pravzaprav misija biv-:ga predsednika Columbia univerze, ki s po šestih letih ponovno vrača v Ev-»po.
Sam general je po svojem prihodu v ariz, kjer bo po vsej verjetnosti tudi jegov glavni štab — v kombinaciji pa > tudi Strassbourg in Frankfurt, od ko-er »e visoka ameriška komisija seli v onn — med drugim izjavil: »Vračam se Evropo kot vojaški poveljnik, toda rez kakršnega koli čudotvomega na-rta in brez načrta za razvrstitev vo-ilkih sil.« »Vračam se sedaj s trdno ero v Evropo.« Malo dalje pa je izjavil: Nobena pomoč od zunaj ne more ubra-iti Evrope.«
Tu je težišče njegove izjave, to je pa udi stališče ameriške vlade. Ta je sicer ripravljena priznati prednost Evropi, endar le v okviru ameriških obrambnih ačrtov, Z drugimi besedami: Eisenho-zer je sporočil, da bodo Združene držaje Amerike pomagale evropskim drža-■am, vendar zavisi od vsake posamezne Iržave, da pripravi tisto, kar je osnovno :a njeno obrambo.
• Eis«nhower j« na svojem potovanju * evropskih prestolodneh prispel v so-
boto v London, kjer je med drugim tudi prisostvoval sestanku namestnikov Atlantskega pakta. Doslej je obiskal naslednje države:	Francijo,	Belgijo, Nizo-
zemsko, Dansko in Norveško. Obiskal pa bo še Italijo, Zapadno Nemčijo, kjer se bo sestal s kanclerjem Adenauerjem in voditeljem nemških socialdemokratov Schumacherjem, po povratku v shington bo obiskal tudi Kanado. Sredi februarja pa se bo ponovno vrnil v Evropo in nadaljeval posvetovanja o vključitvi zapadnoevropskih oboroženih ail v atlantsko armado. Kljub veliki aktivnosti, ki j« te dni prišla do izraza, posebno v zahodnoevropskih prestolnicah, pa smatrajo na Zahodu, da gre šele za prvo fazo, kako in v kakšni obliki vključiti ameriške pomorske in zračne sile v obrambni sistem Zahodne Evrope.
Vse številnejši »o problemi, ki v zvezi z organizacijo enotnih sil Zahodne Evrope vedno bolj silijo na dan. Ne gre samo za vprašanje, kje najti in kako kriti potrebna finančna sredstva za nabavo vojaške opTeme. Zelo važno vprašanje je tudi podaljšanje vojaške službe, ki se v nekaterih državah Zahoda tako rekoč imperativno postavlja kot edina rešitev za povečanje števila stalne vojske. Problem, ki ga bodo morali tudd rešiti, je dalje vprašanje kompetence, Zakonodaja zahodnih držav namTeč izključuje možn^. i, da bi se njihov^ vojaški kontingenti stavili pod poveljstvo tujega poveljnika.	>
Rezultate Eiaenh o werj eveg a potovanja bi lahko v kratkih potezah takole reaumiraJi. Francij* bo dala za enkrat
Koperski okrožni odbor SIAU je imel svojo prvo plenarno sejo
Koper, 15. jan. (Tanjug.) V soboto je bilo v Kopru prvo plenarno zasedanje novoiizvoljenega okrožnega odbora Slo-vansko-italijanske antifašistične unije (SIAU), na katerem je bil izvoljen izvršni odbor. Danes je v SIAU v istrskem okrožju včlanjenih okrog 90% oseb, starih nad 18 let. Na volitvah dne 10. decembra lani je glasovalo 99,1% članov SIAU.
V	sklepih, izdanih na zasedanju, je poudarjena potreba po utrditvi organizacij na terenu, po politični in kulturni vzgoji množic in mobiliziranju množic za izvršitev gospodarskega plana. Po zgledu Ljudske fronte Jugoslavije se je Slovansko-iitaliijanska antifašistična unija vedno borila za mir na svetu, proti vojnim izzivačem, za neodvisnost in svobodo ljudstva. Utrjevala bo bratstvo med Slovenci, Italijani in Hrvati, se borila proti šovinizmu in iredentizmu ter čuvala in učvrščevala ljudsko oblast kot osnovno pridobitev narodnoosvobodilnega boja in bo razvijala demokratične oblike upravljanja v organih oblasti in gospodarstva.
Adenauer označil predloge Grottewohla kot propagando
Bielefeld, 15. jan. — Zapadnonemški kancelar Konrad Adenauer je izjavil danes na kongresu krščanskodemokratske stranke v severnem Porenju - Westfaliji, da pomenijo predlogi predsednika vzhodnonemške vlade Grottewoh!a za združitev Nemčije propagandno spletko, s katero naj bi se utrdil položaj Sovjetske zveze, če bi prišlo do konference štirih velesil. Zapadnonemški kancelar je izrazil dvom glede na uspeh te konference in dejal, da se ne bi smela končati s »sporazumom v škodo Nemčije«.
Spričo udeležbe nemških kontinentov v skupnih oboroženih silah držav Atlantskega pakta je kancelar — kakor poroča agencija France Presse — ponovno zahteval, naj bi nemškim četam zagotovili popolno enakopravnost in dali Zapadni Nemčiji vso potrebno finančno pomoč. Zapadnonemški kancelar je na koncu predlagal, naj bi okupacijski statut zamenjali sporazumi, s katerimi bi le-ta izgubil veljavo, in naj bi zavezniško visoko komisijo nadomestila »konferenca veleposlanikov«.
Nova zgodba o generalu von Kleistu
Lani je informbirojevska propaganda preko vseh razpoložljivih sredstev skušala razširiti vest, da pripravlja v Jugoslaviji nemški nacistični general von Kleist napad na Albanijo. Ob hrupni spremljavi so hoteli t vsemi mogočimi in nemogočimi psovkami na račun jugoslovanskih narodov, prepričati svoje ljudstvo, da jim grozi nevarnost s strani Jugoslavije.
Jugoslovanska vlada je po tej izmišljotini objavila dokumente, ki potrjujejo, da je bil nacistični general von Kleist izročen sovjetskim organom na jugoslovansko-madžarski meji. Po lem nedvomno verodostojnem dokazu, ki so ga podkrepile še izjave številnih prič, je informbirojevska propaganda s svojo izmišljotino o von Kleistu za nekaj časa obmolknila. Sedaj pa vse kaie, da jim je ob pomanjkanju argumentov ta napade na jugoslovansko ljudstvo von Kleist zopet prišel prav.
Madžarski komentator je namreč dne 12. januarja poslal v svet takole raco: Jugoslavija ■.. »je izpustila »o svobodo von Kleista, vojnega zločinca in napravila še vrsto podobnih stvari■c. Res teiko je izmišljati vsak dan nove laži. Zaradi tega so ti gojenci račje propagande ubrali swjo posebno metodo, če laž pred vsem svetom propade, ne obupajo, marveč jo le malo zasuknejo in napravijo novo. To dokazujejo že številni primeri, med njimi vrsta variant o usodi Žujovičo, sedaj pa tudi o usodi von Kleista. Toda tokrat se je madžarski komentator v svoji vnemi očividno le malo preveč zaletel? Ves svet ve, da je von Kleist v Sovjetski zvezi, komentator pa obtožuje Jugoslavijo, ki ga je Sovjetski zvezi izročila, da ga je izpustila na svobodo.	—m
na razpolago pet divizij, do konca tega leta 15, od teh pet v Nemčiji. Leta 1953 pa bo Francija pripravila 20 divizij za atlantsko armado.
Italija bi lahko osnovala in izvežbala 12 divizij za potrebe enotne atlantske armade — to pa le pod pogojem, da* bi dobila primemo finančno pomoč, kakor tudi pomoč v surovinah in materialu.
V	prvi fazi pa bd lahko dala Italija le tri divizije.
Nizozemska bo dala do konca leta na razpolago tri divizije, leta 1952 pa bo pripravila še tri nove divizije. Prav tako kot v ostalih prestolnicah poudarjajo tudj v Haagu, da je doprinos Nizozemske odvisen predvsem od pomoči, ki jo bo le-ta prejela v orožju in kreditih od ZDA. Nizozemska vlada navaja, da je pričela organizirati svoje sile v Evropi šele leta 1950, ker se je do tega časa osredotočila predvsem na obrambo svojih interesov v Indoneziji. V razgovorih z Eisenhowerjem »o nizozemski predstavniki posebno poudarjali, da želi Nizozemska ostati pomorska država.
Belgija je ponudila eno oklepno in eno pehotno divizijo v teku šestih mesecev. Do julija prihodnjega leta pa bi se ta kontingent lahko povečal na štiri do pet divizij.
Danska je do sedaj pripravljena dati na razpolago le sile, ki sodelujejo voku-paciji Zahodne Nemčije.
Ne gre pa samo za problem, kako z-družiid oborožene sile Evrope v skupno armado, marveč Se bolj za problem, na kakšno pomoč lahko računa Zahodna Evropa v primeru komplikacij Kakor znano, se v ZDA že dalj časa vodi diskusija ne samo o obsegu, marveč tudi
o	pomenu in vtebini pomoči- V nekaterih krogih republikanske etranke Je prav
POPUST	ZA	SLUŽBEN
Z ozirom na to, da so obstajala nesorazmerja med cenami za prehrano in prenočišča ter višino dnevnic službenih potnikov (potnikov oz. oseb, ki so na službenih potovanjih), je pred kratkim Komite za turizem in gostinstvo vlade FLRJ izdal posebna navodila o znižamh cenah za prehrano in prenočišče službenih potnikov v gostinskih obratih. Gre namreč za popust, ki ga bodo imele osebe na službenem potovanju za prehrano in prenočišče v vseh gostinskih obratih (penzionih in prehodnih gostiščih). Zaenkrat velja popust samo za 22 mest v državi, kamor prihaja največ službenih potnikov iz vse države, oz. kjer so cene v gostinskih obratih najvišje.
Vseh 22 mest v državi, kjer je zaenkrat odobren popust, je razdeljenih na štiri grupe. V prvi grupi so: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Reka in Sara. jevo, kjer je določen 30% popust. Druga grupa: Dubrovnik, Celje, Maribor, Jesenice m Mostar, kjer bodo imeli službeni potniki 25% popusta. Novi Sad in Skoplje spadata v tretjo grupo z 20% popustom. V četrti grupi, kamor štejemo mesta: Titovo Užice, Zrenjanin, Niš, Valjevo, Split, Banja Luka, Trebioje, Zenica, Titograd in Herceg Novi, pa znaša popU6t 15%.
Službene potnike bo vsekakor že sedaj zanimalo, kako se bo obračunaval popust. Pri plačilu bo službeni potnik pokazal potni nalog in specialne znamkice za popust. Omenjene znamkice bodo izdajale ustanove oz. podjetja, ki
bodo pošiljala osebe na službena potovanja, podjetja oz. ustanove pa bodo znamkice prejemale od Narodne banke. Od skupne cene, na primer kosila, se odračuna od 15 do 30% popusta (kar zavisi od višine popusta, ki je določen za posamezno od 22 mest), razliko pa plača oseba v gotovini Podobno se obračuna tudi popust pri prenočišču. Gostinsko podjetje (hitel, penzion itd.) pa mora znamkice nalepiti na kopijo računa in kopije hrani ter na podlagi teh dvigne razliko denarja, ki se bo dajal iz tržnega dobička podjetja
Obračunavanje popustov je na splošno organizirano tako, da ne bo mogoč® zlorabljanje. Pač pa marata ustanove in podjetja, ki bodo poš:i;ala ljudi na službena potovanja, pravilno vdajati število znamkic.
V	zvezi s temi novimi navodili, ki prično veljati 1 februarja letos, bodo verjetno tiskali tudr posebne obrazce, katere bodo službeni potniki prejeli skupno z znamkicami od svoje ustanove oz. podjetja. V vseh -ečjib mestih bodo organizirali tudi prijavna mesta, kjer bodo oskrbeli oz. rezervirali prenočišča in prehrano službenim potnikom.
Z omenjenim popustom bodo osebam na službenih potovanjih sedanje dnevnice v glavnem zadostovale za kritja stroškov prehrane in prenočišča, hkrati pa bo tudi poskrbljeno, da bodo imeli zadostno količino hrane in primerno pre. nočišče.
Zadruge in okrajne zveze morajo do 15. februarja
predložiti zaključne račune
Po odredbi zvezne vlade o rokih za sestavo, pregled in potrditev zaključnih računov zadrug in okrajnih zvez kmetijskih zadrug za leto 1950 morajo zadruge, okrajne zadružne zveze in njihova podjetja, za katera velja uredba o potrjevanju zaključnih računov, sestaviti zaključne račune za leto 1950 in jih poslati do
15.	februarja komisijam za pregled zaključnih računov.
Komisije bodo morale delo končati to predložiti svoj predlog pristojnemu izvršilnemu odboru okrajnega ali mestnega ljudskega odbora do 15. marca. Izvršilni odbori bodo izdali svoje odločbe
o	predlogih komisij do 31. maTca- Pristojna poverjeništva bodo odločbe poslale zadrugam in okrajnim zvezam.
Do 15. aprila morajo poverjeništva za finance okrajnih ali mestnih ljudskih odborov pregledati zbiralne zaključne račune in jih poslati republiškemu ministrstvu za finance. Ministrstvo za finance pa sestavi zbiralni zaključni račun za ljudsko republiko in ga do 30. aprila predloži zveznemu ministrstvu za finance.
Odredba tudi določa odgovornost za pravočasno sestavo, pregled in potrditev zaključnih računov. Za zadrugo ali okrajno zvezo je odgovoren predsednik z vodjo računovodstva, za ljudski odbor predsednik odbora glede dela komisij, za poverjeništvo in izvršilni odbor pa poverjenik za finance.
Umrl |e Ivan Javornik-Ratko,podpolkovnik JA
Vsaka revolucija, vsako revolucionarno gibanje ljudskih množic dvigne iz svoje sredine celo vrsto hrabrih in sposobnih borcev, zlasti iz vrst mladine, ki vidi svoje zgodovinsko poslanstvo v dosledni borbi za uresničevanje demokratičnih ciljev in teženj svojega naroda. Nedavna preteklost naših narodov nam odkriva ogromno število primerov nadčloveškega junaštva in samoodpovedi že v borbi proti monarhofašistični diktaturi v času stare Jugoslavije in kasneje proti nasilju okupatorja. Leto 1941 je postavilo naše narode in Partijo, kateri je pripadal tudi Ratko, pred zgodovinsko odločitev in nujnost, pričeti borbo ne samo proti okupatorju in domačim izdajalcem, marveč uresničiti stoletne težnje naših narodov po svobodi in enakopravnosti. Ta pot je pomenila za delavca Ivana Javornika samo nadaljevanje poti, na katero je stopil že v času 6tare Jugoslavije, ko je kot vajenec vodil borbo za koristi delavskega razreda in delavske mladine posebej. Po poreklu je bil iz delavske družine in nam lahko služi kot svetel primer zavednega delavca, ki je ne glede na težke življenjske pogoje in delo v tovarni dovršil najprej, malo maturo, kasneje pa po dovršeni gimnaziji vstopil na tehnični oddelek zagrebške univerze, kjer je poleg dela in študija nadaljeval svoje revolucionarno delo med študenti. Kot predan m energičen član SKOJ je bil leta 1941 sprejet v Partijo in se še istega dne vključil v borbo proti okupatorju in izdajalcem svojega naroda. Prevzel je eno najtežjih in nevarnih nalog — organizirati je bilo treba široko mrežo diverzantskih akcij v Za-
v tej zvezi zopet oživela ideja izolacio-nizma.
Tako je bivši ameriški veleposlanik v Londonu Kennedy že 12. decembra predlagal, naj bi se Amerika omejili« samo na obrambo ameriškega kontinenta, se pravi, zahodne poloble. Isto misel je dne 20. decembra ponovil tudi Hoover. V tej izjavi je Hoover nastopil s »tezo«, da je Evropa samo nekakšen Gibraltar in da je treba razviti predvsem zračno in pomorsko floto, da se ne bi zmanjšala možnost to učinkovitost obrambe ameriškega kontinenta. Nekaj dni pred novim letom pa je nastopil še republikanski senator in eden najresnejših kandidatov na bodočih predsedniških volitvah Taft. Leta je predlagal, naj bi se Amerika osredotočila na zgraditev zračne in pomorske flote, katerih akcijski radij bi zajemal ves svet. Njegov program predvideva razvoj tistih elementov, kjer ima Amerika absolutno premoč: letalstvo in mornarica. Nastopil je tudi proti tezi, naj se Amerika postavi na čelo evropske obrambe. Taft je v tem svojem govoru kritiziral idejo tako imenovanega gibTal-tarizma, ki jo je postavil bivši predsednik Hoover.
Na te kritike so predstavniki tako imenovane Trumanove administracije hitro odgovorili. 2e 23. decembra je ameriški zunanji ministeT Acheson odgovoril na Hooverjevo »doktrino«, za novo leto pa je predsednik Truman objasnil glavne 6motre ameriške zunanje politike ta poudaril potrebo uspešne ekonomske pomoči zahodnoevropskim deželam, da bi se lahko »obranile pred napadom«. Njegovo izjavo tolmačko tudi kot odgovor na kritike republikanske desnice, da *e mora Amerika omejiti predvsem na obrambo svojih interesov.	—°
j grebu in okolici. Opustil je študij in delo ter že maja meseca leta 1941 prešel v ilegalo, zbiral ljudi in pripravljal materialna 6redstva za diverzantsko borbo. Pomagale so mu izredne organizacijske sposobnosti, združene z neverjetno drznostjo to hrabrostjo ilegalnega borca. Po zaslugi Ratka je bila široka mreža borbenih skupin opremljena z lastnim avto-p ar kom, delavnicami, skladišči orožja in razstreliva in obsežno garderobo najraz-llctaejših uniform, katerih so se posluževali Ratko to njegovi tovariši. Sredi belega dneva, preoblečeni v sovražnikove uniforme, na motornih vozilih 60 napadali agente to vodje Gestapa to ustaške policije, ustaške »junake«-klavce itd. Ratko je omogočil likvidacijo gestapovske agenture v vrstah zagrebške partijske organizacije, ki je skušala onemogočiti borbo zagrebških aktivistov v prvih vrstah in vodil napadalne akcije do februarja 1943, ko je bil poklican iz Zagreba v operativne enote.
Po odhodu iz Zagreba je postal komandant Zumberškega odreda to kasneje Zumberške brigade. Obenem je bil organizacijski sekretar Okrožnega komiteja Partije za Pokuplje. Velikokrat Tanjen, s premraženimi nogami, Ratko ni zapustil borbenih enot. Ko si je opomogel, je bil dodeljen k našim prvim tankovskim enotam in se z njimi udeležil bojev za osvoboditev Primorske in Trsta. Po osvoboditvi se posveti organizaciji enot. Vzporedno z delom nadaljuje študije na tehnični fakulteti in diplomira leta 1947. Naši prvi tanki, prvenci naše vojne industrije, so njegova zasluga, njim je posvetil svoje delo in skrbi. Izčrpan in bolan ni več vzdržal napornega dela. Na Golniku je podlegel težki in zahrbtni bolezni.	,
Ni ga več med namii, vendar nam bo za vedno ostala živa njegova podoba — podoba hrabrega in nesebičnega komunista to oficirja JA.
Zasedanje MLO Ljubljana
Nadaljevanje s 1 strani sti premajhno. Letos je v načrtu gradnja nad 300 sanovanjskih hišic, nadaljevati pa bo treba tudi z dviganjem za to primernih stavb za eno nadstropje.
Glede kmetijstva je tov. Maležič dejal, da je danes že okrog 85% kmetov v KDZ.
V	zadrugah bo potrebno predvsem razviti borbo za večji pridelek povrtnine, kakor tudi borbo proti posameznim špckulant-skim tendencam in za utrjevanje zadrug.
Ob zaključku svojega referata je tov. Maležič govoril še o sredstvih za mestna gospodarska podjetja, za razvoj kulture in šolstva, o problemih gostinstva, zdravstva in o stanju kriminalitete.
Po referatu tov. Maležiča so ljudski odborniki podrobno in žavahno razpravljali o perečih gospodarskih in drugih problemih Ljubljane ter dali pobudo za več konkretnih predlogov, ki jih bo moral reševati novi odbor.
Nato je tajnik lO Leo Kovačič pojasnil odbornikom pomen reorganizacije IO, s katero bo dana volivcem večja možnost sodelovanja z ljudsko oblastjo. Novo tajništvo IO bo imelo predsednika, podpredsednika in tajnika ter stalne komisije, ki jih bo imenoval IO. Tov. Kovačič je zatem obrazložil predlog o izvolitvi svetov. Te svete bodo v celoti izvolili odborniki I MI.O z izjemo sveta za lokalno industrijo, kjer bodo izvolili samo predsednika. I Ti sveti bodo prevzeli vse kompetence, ki so jih prej imeli poverjeniki. ,	,	,.,
O čem bodo morali razpravljati zadružniki dolnjelendavskega okraja na občnih zborih
Pred dvema letoma so napredni kmetje v dolnjelendavskem okraju ustanovili šest kmečkih delovnih zadrug in več zadružnih ekonomij. Za mlade zadruge pomenita ti dve leti dobo precejšnjih preizkušenj. Kljub uspehom, ki so jih dosegle v proizvodnji, stojijo pred njimi Se mnoge nerešene naloge. Lani so zadruge premalo odpravljale staj način razdrobljenega gospodarstva, in razen v dveh zadrugah nikjer niso združili zemlje. To zahteva večje proizvodne stroške in ovira kolobarjenje ter druge agrotehnične ukrepe. Te pomanjkljivosti so tudi povzročile, da lanskoletnih proizvodnih planov niso povsod zadovoljivo izpolnili.
Zadruge te dni zaključujejo letne bilance. Tiste, ki so imele dobro organizirano delo in dobro evidenco, in kjer so se zadružniki na zborih pomenili o problematiki, bodo lahko dajale obračune. Tiste zadruge in ekonomije, kjer so opuščali evidenco in kjer se je mnogo pridelkov razgubilo po ohišnicah, pa hočejo pred občnimi zbori kljub pasivnosti prikazati visok delovni dan, in si iz pasivnosti pomagajo s prosto prodajo pridelkov, čeprav so slabo Izpolnile obveznosti. Vendar so zadruge po dveh letih obstoja dolžne izpolnjevati obveznosti-Vse te slabosti bodo morale prerešetati na občnih zborih in sprejeti sklepe o nadaljnjem delu. Morale bodo pregledati delo upravnih odborov, brigadirjev in posameznih zadružnikov, v nove odbore pa izvoliti ljudi, ki so se izkazali pri delu, ker le tako bodo reševale naloge, ki stoje pred zadrugami v novem letu.
PREVELIKE 0HI5NICE OVIRAJO RAZVOJ ZADRUG
Zadruge in ekonomije doLnjelen-davskega okraja se bavijo predvsem z živinorejo in s poljedelstvom. Zaradi slabe živinoreje nekaterim zadrugam in ekonomijam primanjkuje hlevskega gnoja in so zato hektarski donosi nizki ter se ne dvignejo nad proizvodnjo privatnih kmetovalcev. Zadruge pa, ki so uvedle nove agrotehnične metode, so imele velike hektarske donose; v zadrugi v Čren-sovcih so kljub suši pridelali 17 do 18 stotov pšenice in rži na hektar. Ker so globoko orali, rahljali posevke in 6ejali dobro seme, so presegli plan oddaje žitaric, krompirja, oljnih rastlin in drugega. Razen te zadruge ter zadruge v Petišovcih in deloma v Pincah ter nekaterih ekonomijah, pa zadruge lani niso dosegle vidnejših uspehov. Dober sistem dela eo uvedli v črensovcih, kjer »o že spomladi zadolžili zadružnike po skupinah ra gotova dela, tako na polju kot pri živini.
Pri delu ovirajo zadružnike prevelike ohišnice. saj imajo družine razen v Črensovcih povsod po 1 ha ohišnice, ne glede na številčno stanje družine. Zadružniki dvočlanskih družin redno opuščajo delo v zadrugah, ker jih kličejo ohišnice. To povzroča upravnim odborom težave in je povod za prepire med zadružniki. V Črensovcih pa imajo zadružniki skupno le 3 ha ohišndc.
Mnoga zemljišča, posebno pa travniki zadrug in ekonomij, so slaba in revna na humusu. Z globokim oranjem in gnojenjem bi lahko zemljo zelo izboljšali. Ker primanjkuje gnoja, bi ga mogli nadomestiti z zelenim gnojenjem, kar z velikim uspehom že nekaj let delajo državna posestva v Prekmurju. Travnike bi lahko uspešno apnili, saj imajo v Središču 100 vagonov odpadnega apna-
Nepravilno je tudi to, da zadruge im ekonomije gojijo le žitarice in krmne rastline, a na vrtnarstvo pozabljajo. Delavci in njih družine na naftnih poljih bodo v bodočnosti vedno večji konzument povrtnin.
BREZ DOBRIH HLEVOV NI NAPREDNE ŽIVINOREJE
Od planiranih 28 novogradenj in petih adaptacij so lani zgradili le dva goveja hleva, t goveji hlev v surovem stanju, 1 večji svinjak, naredili so pet adaptacij in nekaj silosov. Te gradnje so zahtevale velike napore zadružnikov. Plan gradenj je bil previsok in ni upoštevaj zmogljivosti zadrug. Samo člani upravnih odborov so odločali, kje bodo gospodarska poslopja stala, niso pa o tem razpravljali zbori zadružnikov. Pomanjkanje materiala je prav tako oviralo gradbena dela. Gradbeni les <=o imeli nakazan na Pohorju, čeprav so imeli v okraju dovolj primernega lesa. Zaradi vsega tega so od 5 milijonov investicijskega kredita izrabili le 2 milijona dinarjev. Letos imajo odobren
1	milijon 200 tisoč dinarjev in so predvidene gradnje enega govejega hleva, dveh svinjakov, dveh provizo-rijev in treh remiz.
Lani dograjeni im letos planirani goveji hlevi bodo pripomogli k povečanju števila živine. Ker imajo mešane pasme, je mlečnost krav zelo nizka- Najbolj so pomnožili živino v zadrugi v Črensovcih, kjer imajo pri 28 ha orne zemlje 7 konjev, 34 goved in 55 svinj. Letos bodo imeli še več svinj in bodo izboljšali molžnost krav. Lani so oddali 5 mesnatih prašičev, 23 pi-
tancev ter 7.600 kg mesa, zadruga v Petišovcih pa je oddala 26 prašičev in dovolj govejega mesa- Letos bodo morali v zadrugah rediti le rodovniško živino, uvesti norme m nagrajevati zadružnike po delu, kar bo z novimi hlevi lahko izvedljivo.
ZA BOLJŠE DELO ZADRUZNIH EKONOMIJ
Zadružne ekonomije v doljnjelen-davskem okraju so razen v Turnišču in Dobrovniku pasivne ter ne predstavljajo povsod prehodnih oblik socialističnega gospodarstva, oz. bodočih zadrug. Temu so krive splošne kmečke zadruge, ki ne skrbe za ekonomije, kar izkoriščajo ljudje, ki jih po svoje vodijo in obdelujejo. Takšno stanje je povzročilo, da so bile razpuščene ekonomije v Gaiberju, Hotizi in še drugod. Ekonomije so životarile le kot nekakšna podjetja in niso odigrale vidnejše vloge v socializaciji vasi. Letos bo treba delo ekonomij temeljito izboljšati, kar je naloga zadružnih svetov, splošnih kmečkih zadrug in vaških množičnih organizacij.
Zadružništvo v dolnjelendavskem okraju ima torej vise pogoje ra razvoj in nadaljnjo razširitev, treba je le utrditi dosedanje zadruge in ekonomije, hidrati pa poživiti politično delo na vasi	—	k
Novoizvol feni odbor I fubl Janškega ralona I je zasedal
V dvorani magistrata so se danes dopoldne zbrali novo izvoljeni odborniki rajona I na svoje prvo zasedanje. Po overitvi mandatov in zaprisegi je skupščina izvolila stalno predsedstvo ljudskega odbora, ki bo tudi med zasedanji opravljalo važne naloge, kot je nadzor izvrševanja sklepov LO, sklicevanje zasedanj in zborov volivcev. Za predsednika so Izvolili sekretarja rajonskega komiteja KPS tov. Repinca, za podpredsednika Vero Marentič in za tajnika delavca Jakoba Kaleta.
Izvolili so še stalne komisije pri LO, nato pa je tajnik Dovjak v imenu IO poročal o delu in gospodarski moči LO.
LO upravlja 14 obrtno-storitvenih podjetij, 3 obrtno proizvodne zadruge in še nekaj obratov. Pod upravno operativno vodstvo poverjeništva za trgovino in preskrbo spadajo podjetja Preskrba, Mleko-kruh in Gostinstvo. Največji vir dohodkov dajejo rajonska gospodarska podjetja, zato je treba posvečati vso skrb za njihov napredek. V preteklem letu je bilo 36,161.094 din dohodkov in 30.625.245 din izdatkov. Za tekoče leto 1951 je proračun zvišan na 42.440.000 din, ker bodo zaradi prevzema dveh gimnazij, otroških jasli na Resljevi cesti ter povečane skrbi za kulturo in prosveto, zdravstvo in socialno skrbstvo, izdatki večji. Ta proračun bo predložen rajonski skupščini, da bo o tem razpravljala na prvem prihodnjem zasedanju.
V razpravi so diskutanti med drugim predlagali, da se ukine poveri eni št/o za delo. ker so njegovi posli takega značaja, ki jih je potrebno v smislu zakona o upravljanju gospodarskih podietii prenesti na upravne odbore v podjetjih, po drugi strani pa je umestno, da nekatere posle izvršuje poverjeništvo za delo pri MLO. Prav tako so predlagali ukinitev planske komisije, ker bodo odslej .o delo vršili planerji pri posameznih poverjeništvih. Za zdravstvo, kulturo in prosveto ter socialno skrbstvo bodo namesto poverjenikov izvolili svete, ki bodo kolektivno vodili in odločali o delu na teh področjih.
Tov. Bukovec je v svoji diskusiji odbornike opozoril, da se LO vse premalo zanima za kmetijstvo. Nakazal je probleme Barja in poudaril, da je treba kmetom pomagati z umetnimi gnojili, strokovnimi nasveti in orodjem. V zvezi s tem so predlagali, da bi bilo umestno tudi pri poverjeništvu za kmetijstvo osnovati svet, ki bi imel le posvetovalni glas.
Za izboljšanje dela poverjeništva za trgovino in gostinstvo so predlagali, da
bi se izvolila dva sveta državljanov. Svet za trgovino in preskrbo naj bi imel 'o-vezavo s sveti potrošnikov, svet za gostinstvo pa bi predvsem skrbel za kul-turnejšo postrežbo in higieno obratov.
Odborniki so govorili tudi o vzdrževanju stanovanjskega fonda in razdeljevanju stanovanj. Stanovanjski svet nri poverjeništvu posluje že dva meseca Ima tesno povezavo s terenskimi sveti, ki že uspešno rešujejo razne probleme. Glede vzdrževanja stavb so v diskusiji omenili težke razmere stanovalcev na Gradu, kjer so začeli z adaptacijo, pa nato delo opustili in nihče ne skrbi, da bi ta stanovanja spet uredili in popravili urad, k! v takem stanju, kot je sedaj, slehernega tujca zbode v oči. Izbrali so tričlansko komisijo, ki bi to stvar pregledala in ukrenila vse potrebno, da se grad končno uredi.
Ob zaključku so Izvolili nov IO s predsednikom tov. Bojanom šego na čelu Namesto poverjenikov zi zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo so izvolili trinajstčlanske svete. Poleg poverjenika za kmetijstvo so izvolili še enajstčlanski svet, ki bo imel le oosvetovalni glas. Za svete pri ostalih poveri eništvih bodo pripravili predloge do prihodnjih zasedanj.	--mi—
NashoH Slandmccv na Gole brdo
Mestni odbor Zveze borcev v Ljubljani je v nedeljo organiziral v počastitev kongresa ZB velik manever, ki se ga je udeležilo nad 3 tisoč Ljubljančanov. S tega manevra prinašamo kratko reportaža
Dež je lil kakor iz škafa, da je bila noč še temnejša. Prihajali so drug za drugim na zbirno mesto. Maks je bil prvi, nato Ferdo, Bratuš, Pečnik, Nejka, Joželj in
šču so rezgetali in mendrali konji, obveščevalci so iskali namestnika, komisar Janez je preklinjal »gužvo«. vse je bilo na določenem mestu.
#
Steklenica je bila že prazna in Matiček se za birta ni več menil. Namestil se je pri težki strojnici in učil neizkušene borce: »Ko bomo zagledali sovražnika, ga spustimo na 20 korakov blizu, nato bomo
Komandanti odredov raportirajo štabu odredov po končanem manevru
končno Meserko z dežnikom. Pritajen smeh: »Vojak s dežnikom!« — »Kaj se smejete, za «kamuflažo» ga imam.« Ob pol štirih je bil vod zbran. Kreni! Na čelu se je zazibal komandir Matiček, nato je kolona izginila v temo. Vso pot stroga tišina, le Nejka je skozi zobe zaklel, kadar je zabredel v lužo.
#
V	šiški se je odred oborožil in v dolgih četveroredih odšel na položaje. Sto-žence so razdelili v tri čete. Kako ganljivo slovo! Se bomo še kdaj videli? Navsezadnje borba ni šala. Objemali se sicer v slovo niso. Birt je potegnil iz žepa steklenico in vsi po vrsti so potegnili iz nje za »korajžo«. Nato so zasedli položaje. Matiček birta ni izpustil izpred oči. Pa ne, da bi se mu zdel sumljiv. V steklenici je še nekaj ostalo, pa je hotel stvar razčistiti na štiri oči. Od Katarine do Gamelj so se vlekle na obeh straneh Save močne nasede. Sovražnika še ni bilo na izpregled.
•
»Iščem štab odreda.« »Zakaj, kdo si?« Radovednež menda tega ni znal dobro razložiti, takoj je bil aretiran in razoro-žen. Pred štabom je bil tak vrvež, da je res kazalo na bližajočo se ofenzivo. Kurirji so tekali sem in tja, odrivali preplašene sanitejke, intendant se je prepiral s kuharji, štabna administracija je važno prenašala akte iz hiše v hišo. Po dvori-
. .. .j- r-„,r i
Vod težkih mitraljezcev, preden je šel na položaje
FRANCE BEVK: OBRAČUN
Ob šestdesetletnici svojega rojstva nam je pisatelj France Bevk dal novo knjigo, zbirko novel (France Bevk: »Obračun*. izdala in založila Državna založba Slovenije v Ljubljani 1950). Novele
*o drobci pisateljevega izredno plodovitega dela med obema vojnama, a lahko rečemo, da nosijo v sebi vse glavne prvine njegovega celotnega ustvarjanja. Tu ni mesto za podrobnejšo analizo celotnega Bevkovega opusa (nekaj tega so nam prinesle leposlovne revij e ob priliki' pisateljeve šestdesetletnice), vendar pa, če «i pobliže ogledamo človeške tipe. ki jih je avtor nanizal v teh novelah, lahko opazimo, da nosijo v sebi vse bistvene lastnosti slovenskega človeka v tolminsko-goriikem svetu. To je pisateljeva domovina ln to je tudi domovina njegovih junakov — bolje rečeno navadnih ljudi, ki postanejo junaki svojih usod, pa naj bodo te še tako preproste ali pa za oko neobčutljivega in površnega človeka še tako »neusodne«. Tudi v teh novelah prikipi do viška elementarnost Bevkovih ljudi, ki včasih, usodno zvesti svojim naravnim nagonom, končajo tragično, včasih pa iz silovitih spopadov •rojih temperamentnih karakterjev ii-idago »prečiščeni«. Eni kako rdrugi gre-
do, ne oziraje «e na desno in na levo, za svojim etosom, pa naj končajo tako ali tako, Mislim, da je ta polnokrvnost človeških podob najlepša in najmočnejša točka pisateljevega ustvarjanja. Polnokrvni ljudje živijo svoje polnokrvno in strastno življenje in odtod izvira samosvojost Bevkovih zgodb in romanov. Od tod tudi Bevkov globoko psihološki, a obenem dosledno realistični način pisanja, saj nam je hotel svoje ljudi pokazati takšne, kakršni v resnici so. A vrnimo se k zbirki novel, ki jo imamo pred sabo.
Kakor v vsem Bevkovem delu, tako je tudi v novelah in črticah avtorjevo glavno gibalo družba. Človek STedi družbe — to je naloga, ki si jo je neprestano zadajal Bevk. Tak Bevkov človek se v družbi povojnega (po prvi svetovni vojni) še vsega zmedenega in moralno zrahljanega časa, ob neizprosnosti kapital istačnega sistema v mestu kakor tudi na vasi, ob brezdušnih zakonih meščanskega življenja, ob licemerstvu in zlobi kmečkih »moralistov« in v nacionalno zatirani družbi, nujno zaplete v vrsto konfliktov, Človek v taki družbi se zaplete bodisi v socialne, bodisi moralno etične ali narodnostne konflikte in postane ali njen protest ali žrtev. Kadar postane žrtev, je že njegova žrtev obenem glasen protest. Takšni so steklar 8tmen (»Steklar	kova«	Gregor v noveli
•Gmajna« in Peter Čelik v »Obračunu«. Steklar Šimen, delavec v tovarni, je svojemu gospodarju sam pomagal v življenje in na »višjo« družbeno stopnjo ter zvesto čaka zasluženega poplačila, ki ga pa ne dobi. Smrt vzame tovarnarja in z njim nenapisane obljube. Šimenc spozna: »Nd aravice, ako ni zapisana. Denar je moj... Pa si ga vzemi, ako moreš...« V teh besedah je zapisana tudi njegova usoda, usoda človeka-delavca, kateremu edina garancija za boljše življenje je gospodarjeva — obljuba. Problem nezavednega in oportunističnega malega kmeta na eni in problem posameznika, njegove šibkosti v družbi na drugi strani, je avtor prikazal z močno, dramatično zgodbo v noveli »Gmajna«. Pisatelj nas popelje v čisto drugačno okolje. V hribovsko naselje kmetov in bajtarjev se vrne kovač Gregor, poln revolucionarnih misli. Na svojih potih po svetu je marsikaj spoznal in siromaki v njegovem domačem kraju začutijo v njem nekoga, na katerega se lahko naslonijo in lahko pričakujejo pomoči. Toda kaj naj doseže še tak revolucionar in »pravičnik«, če se tam znajde sredi krivične druščine 7 Kovač Gregor se poteguje za pravično razdelitev lazov med kmeti in bajtarji, že je tik pred tem, da prepreči krivično delitev, a ga bajtarji — ti večni ponižni siromaki, ki se bojijo zameriti gruntar-jem — pustijo na cedilu. Dejanje se s silovitim dramatičnim razpletom spusti do tragičnega konca: kovač Gregor v takem položaju mora propasti V veri,
da je ubil zemljemeroa, 6e obesi. Njegova smrt je sociološko in psihološko utemeljena z že navedeno situacijo, v katero ga je avtor postavil. Nič manj temperamentno in v človeškem ponosu nič manj skrajno občutljivo ni bistvo Petra Čelika v noveli »Obračun«. Iz socialnega ozadja na vasi v tej noveli stopa predvsem v ospredje etično vprašanje krivde. Avtor ga rešuje z globo-kim psihološkim posegom, Peter Čelik že ve« čas, ko sedi v zaporu, ne obtožuje gosposke, ki ga je zaprla, ampak obtožuje izdajalca. V tem vprašanju je avtor lahko do skrajnosti zaostril silovitosti Petrovega značaja. Vroč, nekje globoko v ponosu užaljen in razočaran človek, se po odsluženi kazni napoti iskat ovaduha. Tava, se zmoti, a občutek ovaduhove krivd« v njem se od ure do ure stopnjuje. Zavest, da je zaradi materialne škode, ki mu jo je z zaoorom prizadejal ovaduh, izgubil tudi dekle, ga privede do odločilnega sklepa:	spoznati	krivca	in ga
kaznovati. Vsa duševnost tega človeka se združi v eno edino, globoko začrtano in na smrt neomajno moralo: plačilo za storjeno krivico. Razumljivo je po tem, da taka močna individualnost, kakor je Peter, mora izbruhniti v skrajnost uboj. Komaj pa se zave storjenega dejanja, se prestraši samega sebe, gre in se prijavi oblastem, kajt' do konca hoče biti pravičen — to pot brezobzirno pravičen do samega sebe.
PComc jutri)
' šele vžgali. Tak juriš moramo zavpiti, da jim bo šlo do kosti.« Nato je vstal in šel pregledat po črti. Borci so se sklanjali k zemlji in oprezovali za sovražnikom. Nenadoma avioni. »V zaklone!« Z nosovi so zarili v žametno zemljo, i v Kadar nastane na fronti tišina, je po-j ložaj nevaren. In res... Razvrščeni v i strelce so se pojavili sovražniki med drevjem. »Madona, koliko jih je!« — »Ti. šina, spustimo jih na 20 korakov,« pravi Matiček. Roke so močneje oprijele orožje, j Napeta tišina ... Sovražniki so se bližali, j Niso videli zased? Niti sklanjali se niso, j kaj šele prikrivali. Tedaj top — fr, fr, fr •— bum. Dvignil se je steber dima. — »Ogenj!« In tako je zarezgetalo po vsej dolgi črti, kakor da se je odprl pekel. Da pretiravam? No, če pa napišem, da je počil le sem in tja kakšen strel, kakšna bor. ba je pa potem bila!
Borba pa je bila. Sovražniki so se dvignili iz zaklonov. »Naprej, juriš —« »Nazaj s strojnico.« Spredaj je nastala zagozda. Kaj je bilo? Nihče ni hotel nazaj, vsi le naprej. Kaj češ, municije je zmanjkalo in ni jim drugega preostalo, kakor obrniti puške in udariti s kopiti, s pestmi, z vsem, da se le braniš in prebijaš. Kakšni prizori! Vpitja, kreganja, suvanja na pretek. »Padi, hudič, če sem te ustrelil!« Hudič ni hotel pasti. »Ujet si, z menoj takoj! Oddaj orožje!« In orožja ni hotel oddati, začela sta se zanj rvati fizično. — »Streljaj v zrak, cepec, me boš zadel!« Potem je iz zaledja pritekla Pre-logarjeva kemijska četa in nametala solzivca, da so vsi jokali.
Z boka je nenadoma pridrvel Ris s svojo četo. »Hura, hura!« Zasedel je prednji del mostu, branitelji so bili odrezani. Toda nad bojem je zmagala politika. Štabi so se dogovorili, da je Ris pregloboko prodrl, in morali so na stare položaje.
*
Druga četa je držala položaje za Savo od Šmartnega proti Gameljnam. Iz štaba so po radijskem oddajniku sporočili, da namerava prav na njihovem področju sovražnik s čolni čez Savo. Sporočilo je bilo prepozno, da bi se pripravili. Sovražna letala so položaje napadla 9 strojničnim ognjem, in nihče ni pazil na sovražnika. Nejka je ravno povedal »vic«, ko so zatulili že v takšni bližini, da je bila obramba nemogoča. Stanetu debelost ni dala, da bi hitro vstal. In že je sovražnik vihtel puško, da bi mu oddrobil glavo. Ko so se na drugem položaju razporedili, so sovražnika vrgli nazaj. V tem položaju so ostali dokonča.
•
Poročilo štaba šlandrovega odreda o desantu na Golem brdu: Jurišna četa je v naskoku razbila in uničila sovražni štab. Pri uničevanju štaba so se najbolj odlikovali posavski fantje: zastavnik Ra-movž. Tonče in Peskar, mitraljezec Joželj, Koprivc in borci Rožman, Tine ter sani-tejka V., Vi je rešila življenje Peskarju. Prva četa je tako svojo nalogo v celoti izpolnila.
•
Sovražnik ni prodrl, bojna linija je valovila sem in tja. Nihče ni padel, ranjenih ni bilo in saniteta je bila brez dela. Tudi zaščitne enote niso imele ne ujetnikov. ne špijonov, ne diverzantov. Ko je zmanjkalo municije, so se oboji zakopali in kleli intendance vseh forumov. — šlan-drovca Karel in Janez sta opazila sovražnega komisarja odreda. Spoznavalno zelenje v žep, brž mimo sovražnika, in že sta bila pri njem. Komisar je bil ujetnik in zmaga šlandrovcev očitna. Nazadnje pa ga je ukaz načelnika odreda osvobodil. Izdaja je bila očitna in nejevolja je prekipevala — bilo pa je tudi konec manevra.
Vsi odredi, ki so sodelovali v manevru, 60 se zbrali v Št. Vidu pred spomenikom talcev, kjer je načelnik štaba odredov tovariš Kavčič v kratkem nagovoru dejal: »Današnji manever, ki ga je organizirala Zveza borcev, ni važen toliko po vojaško taktičnem pomenu, kolikor je pomemben v moralnopolitičnem. Dokazal je, da partizanski duh ni uplahnil, ampak je prevzel še premnoge ostale tovariše, saj sta v manevru sodelovali skoraj dve tretjini ne. članov Zveze borcev. Naš manever je pokazal veliko pripravljenost naših borcev, pridobiti si vojaško spretnost, da bodo lahko branili svojo domovino, kadarkoli bo potrebno. In v tem pogledu je današnji manever povsem uspel/ ^-Jak
ŠESTI ŠAHOVSKI ŠAMPIONAT JUGOSLAVIJE
SligoriC in Trifunovič še neporažena
V včerajšnjem JI. kolu so so borbe nadaljevale. Končane so bile samo tri partije, ostale so bile prekinjene. Prva se je končala šele po peturnem igranju. Rezultati so bili:
Simonovič - Puc 0:1
V Nimoo indijki je Simonovič napravil Pueu dvojnega kmeta na f-Iiniji. V srednji igri je Puc osvojil za svojega konja polje e5. V nadaljnjem poteku igre je zašel Simonovič v časovno stisko. Z žrtvijo kvalitete je dobil dva prosta kmeta, kar se pa ni izkazalo za najbolje. Puc je svojo materialno prednost zelo spretno spremenil v 51. potezi v zmago.
Nedeljkovi« - Udovčl« 0:1
Pozicijska borba v kraljevi indijki je bila dolgo časa enakovredna. Nato je črni z žrtvijo kameta osvojil kvaliteto, zamenjal dami ter v končnici pripeljal kmeta do zadnjega polja, nakar se je Nedeljkovič vdal.
Matanovlž - Ing. Vidmar 1:0
V Pirčevi obrambi je Matanovii kmalu dobil iniciativo ter začel z napadom na kraljevo krilo. Črni si je z zamenjavo močnega belega konja na d5 nekoliko olajšal svoj položaj. Mladi Matanovič pa je napad še povečal. ki ga je v 27. potezi efektno zaključil z žrtvijo stolpa.
Bertok - dr. Trifunovič prek.
Igrana je bila španska otvoritev, ki ni dala nobenemu kake prednosti. Po zanimivih manevrih sta nasprotnika prešla v končnico, v kateri ima Bertok prednost prostega kmeta in s tem večje upanje.
Majstorovlč - Kozomara prek.
V originalno tretiram Španki Je beli pričel z napadom na kraljevem ! krilu, ki pa je ostal brezuspešen. — Tudi vsa zamenjava figur ni prinesla odločitve in končnica bo verjetno remi.
Fuderer Karaklajlč prek.
V pol Taraschevi varianti damskega gambita si je pripravil Karaklajič lepe šanse za končnico s tem, da je imel na damskem krilu dva kmeta
proti enemu. Fuderer. ki je diktiraj tok igre, je prišel po živahnih manevrih v končnico s kmetom več. Prekinjena pozicija pa še ni jasno dobljena.
Kostič - Janoševič prek.
Velemojster Kostič je zopet igral obrnjeno holandsko obrambo. Črni je dolgo odlašal z rokado, kar je Kostič izkoristil za napad. Janoševid se je napada 6icer ubranil, vendar za ceno dveh kmetov. V končnici je Kostič z neprevidno potezo	podaljšal igro,
ki je prekinjena v odločno boljši poziciji za belega.
Gligorič - Milič prek.
V	Griinfeldovi obrambi sta nasprotnika razvijala živahno pozicijsko borbo. Milič je imel premoč kmetov na damskem krilu, dočim je središče pripadalo Gligoriču.	Prekinjena po-
zicija ne daje jasne slike.
Stanje po 11. kolu: Puc 7 ln pol, Gligjarič 6 (1), Ing. Vidmar, Milič, dr. Trilunovlč » in pol (1), Matanovič 5 ln pol, Janoševlč 5 (2), Rab&r 5, Fuderer. Udovčlč 4 in pol (1) Itd.
Današnji pari (12. kolo) so: dr. Tri-funovič-Matanovič, Milič-Bertok Ra-bar-Gligorič, Karaklajič-Kostič, Udov-čič-Fuderer, Puc-Nedeljikovič, Kozo-mara-Simonovič, Andrič-Majstorovič, ing. Vidmar in Janoševič sta prosta. Jutri, v sredo, bodo odigrane vse dosedanje prekinjene	partije.
FUDERER -	RABAR
(9. kolo. VI. šampionat FLRJ)
1. d4 Sf6, 2. c4 e6, 3. Sf3 d5, 4. Sc3 Lb4, 5. Lgj h6. 6. Lf6: Df6: 7. Tel c6, 8. e3 0—0, 9. Db3 La5. 10. Ld3 Sd7, 11. 0—0 dc. 12. Dc4: e5, 13. b4.b4 Lc7, 14. b5 SbS, 15. de De7, 16. De4 g6. 17. Df4 Kg7, 18. bc bc. 19. Se4 Sfl7, 20. Df6+ Df6: 21. ef Kg8, 22. Tc6: Le5, 23. Tbl Td8, 24. h4 KfB. 25. Le2 Tb8, 26. Tb8: Lb8: 27. Sd6 Sb6, 28. Sc8: Tc8: 29. Tc8+ Sc8: 30. g4 Ke8, 31. ga hg, 32. Lb5+ Kd8, 33. Sg5: Sd6, 34. La4 Lc7, 35. e4 Kc8, 36. e5 Sc4, 37. f4 Sb2, 38. Lc2 Lb6+, 39. Kh2 a5. 40. Sf7: a4, 41. Lg6: in črni se vda.
Smučarska tekmovanja mladincev
v Planici in Podkorenu
Planica, 15. jan. — Smučarska zveza Slovenije je priredila včeraj v Planici izbirno tekmovanje, katerega so se udeležili najboljši slovenski mladinci-skakalci. To je bila obenem tudi zadnja izbirna tekma pred s*tavo slovenske mladinske reprezentance za državno prvenstvo. Skakali so v dveh skupinah. K&t je bila 35-metraka skakalnica neuporabna zaradi ledenega naleta, so organizatorji tekmovanja spremenili program, tako da se je tekmovalo na 25-metrski skakalnici.
Med starejšimi mladinci je pripravil prijetno presenečenje Dobrin Jože, član ljubljanske Enotnosti, ki si je osvojil prvo mesto pred Goriškom iz St. Vida. Oba sta pokazala, lep slog in imela kar dobre daljave. Med mlajšimi mladinci pa so se odlikovali kar vsi. Skakali so zelo lepo, posebno lep skok pa ie izvedel Franko Matija, ki pa je pri drugem skoku padel in si tako pokvaril boljši plasman.
Rezultati: starejši mladinci; 1. Dobrin Jože 206 točk (skoki 18, 22), 2. Gorišek Janez 198,4 (17,5, 20), 3. Vovk
Miro 197,7 (17,20), 4. Bergl Jane« 191 (17, 20),	5. Kavar Jože 190,7 (15,5,
20,5). 6. Paškulin Roman 188 (17,5, 19) itd.
Mlajši mladinci: 1. Gorjanc Lojze (Udarnik, Kranj) 189,1 (18/ 18,5), 2. RojLna Milan (Ilirija) 183.1 (17, 17),
3.	Hrovat Jože (Gregorčič) 180,4 (18,5,. 17,5), 4. Petrač Franc (Enotnost) 179,2 (17, 15,5), 5. Rajhman Janez (Železničar, Hrupioa) 177,9	(18,
18), 6. Franko Matija 177.5 (20, 20 padec)
V Podkorenu so bile tekme mladincev in mladink v teku.
Rezultati starejših mladincev:
1.	Dežman 20:41, 2. Piber (Krim) 21:33. 3. No« (Gieg.) 22:28. 4. Umaut (Fužinar) 22:37.
Mlajši mladinci: 1. Vadnau (Gorje) 12:05, 2. Kuhar M. (Dol) 12:25, 3. Svet (Enot.) 13:04. 4. Knljak (Hrušica) 13:25.
Starejše mladinke: 1. Štern (Zir.) 16:09. 2. Nežman (Preš.) 16:35, 3. Razinger (Hruš.) 16:53.
Mlajše mladinke: 1. Baloh (Zirov.) 16:55, 2. Čuden (Železar.) 17:00, 3. Svetina (Zir.) 17:12.
V slalomu zaradi slabe organizacije niso startali vsi tekmovalci. Zaradi tega ne objavljamo rezultatov.
Pestra smučarska nedelja v inozemstvu
REZULTATI TEKMOVANJA V
WENGENU Wengen, 15. januarja. Na veliki med narodni prireditvi v Wengenu, na kateri so sodelovali Športniki 6 držav, je dosegel prvo mesto v tekmovanju v alpski kombinaciji Avstrijec Otmar Schneider. Schneider je bil ocenjen s 3.35 točke. Drugi je bil Gartner (It.), ki je dosegel 5,08 točke, tretji Erikson (Norv.) 5.18 četrti Zeno Colo (It.) 5,84. 5. Lacroix (Francija).
Na nedeljskem tekmovanju v slaio* mu je zmagal Sten Erikson s časom 1:10,1 min 2. Georges Schneider (Sv.) 1:51,3 3. Couttet (Fr.) 1:53,7, 4. Bore-manu (Švica.) 1:54.0 itd.
VELESLALOM SMUČARK
V	GRINDELWALDU
Na mednarodnem smučarskem tekmovanju za ženske v Grindelwaldu je v nedeljo zmagala v veleslalomu na progi, dolgi 2800 m, Američanka M en d (ZDA) v času 1:36,7 min. Druga je bila Tourier (Francija) s časom 1:41,0 min in tretja Ausoni (Italija) v času 1:43,6 min.
V	TEKMOVANJU »3 TRE« JE ZMAGAL ERMANO NOGGLER.
Trenta. 15. jan. t- V tradicionalnem smučarskem tekmovanju »3 Tre«, o katerem smo poročali, je zmagal in sicer v alpski kombinaciji Ermano Noggler iz Cortine (Ttalija), drugi Catturani (It.); 3. Pompanin (It.); 4.
Zauner (Avstrija) itd. Tekmovanje se je zaključilo v«eraj z veleslalomom, v katerem so triumfirali francoski tekmovalci, ki so se razvrstili takole: 1 Mathis 2. Pasquier, 3. Poncet, 4. je bil Ermano Noggler, ki pa je kot smo že poročali zmagal v smuku.
V ŠVICI JE ZMAGAL LACCEDELLI
Arosa, 15. jan.: V tekmovanju v
alpski kombinaciji, ki je bilo v Švici je zmagal Italijan Roberto Lac-cedelli, 2. Molner Saša; 3. Quenzli (oba Švica).
V GALLIU JE ZMAGAL ITALIJAN
CANOSSA
V	Galliu (Italija) je bilo v nedeljo mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na 80 m skakalnici. Zmagal je Italijan Canossa s skokoma 76 in 73 m: drugi je bil Avstrijec Neu-per. na tretje in četrto mesto pa sta se plasirala Italijana Rizzi in Tri-vella. Naši tekmovalci se tekmovanja niso udeležili.	....
Oberstdorf. 15. Jan. Na včerajšnjih tekmah na mamutski skakalnici v Oberstdorfu (prvih v letošnji sezoni), je dosegel najdaljši skok nemški skakalec Weiler. in sicer 101 m.
Garmlsch, 15. jan. V okviru zimskošportnega tedna v Garmiscbu je bilo včeraj na olimpijski progi veliko mednarodno tekmovanje v bobu. Na 1600 metrov je zmagal v času 1:13,6 Nemec Andreas Osi er.
(OB VEITI I.A)
NAVODILO koristnikom proizvodov črne metalurgije za predlaganje specifikacij ?a svrho sklepanja za kontingente
II.,	III. in IV. kvartala 195»
Koristniki proizvodov črne metalurgije bodo do 15. 1. 1951 prejeli od nosilcev kontingentov kvote proizvodov črne metalurgije za II, III, in IV kvartal leta 1951. po balansnih grupah.
Kvote po balansnih grupah bodo razdeljene po teži in vrednosti. Pri sestavljanju specifikacij dodeljene kvote v balansni grupi koristniki ne smejo prekoračita skupne vrednosti svoje kvote. Planske proizvodne cene za vaa.ko osnovno grupo, po katerih so dodeljene vrednosti in po katerih se bodo obračunavale vrednosti ob priliki predlaganja specifikacij so sporočene vsem nosilcem kontingentov.
V kvotah bo označeno ali bo smel koristnik neposredno predlagati specifikacije in sklepati pogodbe z Generalno direkcijo za črno metalurgijo, uvoznim podjetjem ali bo vključen v zbirni kontingemt servisa, ka; teremu bo v tem primeru kvoto ali speoifikacijo dostavil najkasneje do 25. 1. 1951.
Koristniki, kateri bodo pooblaščeni, da sklepajo pogodbe neposredno (direktni	koristniki) bodo predlagali
specifikacije Generalni direkciji za črno metalurgijo odrejenega dne samo za količine materiala, za katerega morejo po pravilniku o minimalnih količinah (Sl, list 23/50) za-eigurati	vagonsk e pošiljke iz ene
železarne (17 ton). Vse ostale količine od	svojega kontingenta (mini-
malne količine) pa bodo tudi direktni koristniki oddali v svrho zaključevanja	enemu izmed republiških
servisov do 3. 2. 1951.
Direktni koristniki, ki do tega datuma ne bi oddali kvote ali specifikacije republiškim servisnim podjetjem, odn. koristniki iz zbirnega kontingenta servisa, ki do 25. 1. 1951 ne bo oddali specifikacije ali kvote servisnemu podjetju, bodo izgubili kontingent za leto 1951.
V vsaki republika je odrejeno po eno servisno podjetje za material za. reprodukcijo za industrijo in obrt in po eno podjetje za. gradbeni material (nosilci, tračnioe, betonsko železo, itd.).
Za servisna podjetja bodo določeni posebni dnevi za predlaganje zbii^ nih specifikacij Generalni direkciji črne metalurgije.
Vsi ner>osredni koristniki bodo morali v onih dneh, ki jim bodo priobčeni, predlagati preko n06ilca kontingenta specifikacije za metalurgijo. Neposredni potrošniki, kateri specifikacij na predpisani način in na odrejedi dan no bi predložili Generalni direkciji za črno metalurgijo, bodo prav tako izgubili svoj kontingent.
Specifikacija materiala mora biti podrobna, t. j. mora obsegati kvaliteto, obliko in dimenzijo materiala.
Specifikacije se morajo predložiti ločeno na posebnih polah v 4 izvodih za vsako osnovno nomenklaturo in vsako kvaliteto posebej in sicer po nomenklaturi proizvodov Srne metalurgije za leto 1951. Na vsaki poli mora biti poleg polnega naziva osnovne nomenklaturne grupe specifikacije materiala navedeno tudi naziv kontingenta, naziv koristnika, štev. tek. računa, namembna postaja in oznaka kvalitete.
Koristnike opozarjamo, da se morajo ob sestavljanju specifikacije materiala držati količin, kvalitet in dimenzij za posamezm vrste materiala, ki so določene v Pravilniku o minimalnih količinah, ker se sicer pomanjkljive specifikacije pri Generalni direkciji za črno metalurgijo ne bodo sprejemale.
Ker se bo na osnovi izročenih specifikacij izvršila razdelitev kontingentov po osnovnih grupah in se bo material razdelil na domači material in material iz uvoza, bodo koristniki v okviru predloženih specifikacij prejeli pogodbe za domači material, za material iz uvoza pa potrdilo naročila, odn. zaključnice od Tehnoprometa.
Koristniki smejo s pristankom železarne izvršiti tudi spremembo specifikacije v sklenjenih pogodbah v okviru osnovnih nomenklatumih grup samo za III. in IV. kvartal, in sicer po faktorjih. Spremembe specifikacije se morajo izvršiti za III kvartal od I. 5. 1951., za IV kvartal pa od I. 8. 1951 dalje, v kolikor jih železarne Iz tehničnih razlogov morejo sprejeti.
Sprememba specifikacije za material iz uvoza se sme izvršiti samo s pristankom Tehnoprometa.
Generalna direkcija črne metalurgije
POZIVI
Okrajno gradbeno podjetje Poljčane. sedež Slov. Bistrica, poziva vse svoje dobavitelje, da predložijo do 20. t. m. fakture za dobavljeni material ln za izvršene uslnge. Po tem roku se zaradi končnega letnega obračuna predložene fakture ne bodo priznale.
IZID NATEČAJA ZA OSNUTKE
LEPAKA ZA JUGOSLOVANSKO RAZSTAVO KIPARSTVA V LJUBLJANI
Komisija za ocenjevanje osnutkov je sprejela v pregled in oceno 81 osnutkov.
Ker za I. nagrado ni ustrezal noben od sprejetih osnutkov, je žirija odredila, da se I. in II. nagrada združita in dodelita dve drugi nagradi.
Osnutki so bili ocenjeni takole:
1. Druga nagrada v znesku 25.000 din se podeli osnutku pod šilro »Nima 95« avtorju prof. Ivo Režku, slikarju iz Zagreba.
Druga nagrada v znesku 25.000 din se podeli osnutku pod šifro »Les in kamen« avtorju Romih Ivanu iz Ljub-ljane.
3. Tretja nagrada v znesku 10.000 dinarjev se podeli osnutku pod šifro »Konkurz 112«. Avtor se naproša, _ da javi svoj naslov Moderni galeriji v Ljubljani.
4. Odkupi v znesku po 6250 din se podele:
n i osnutku pod šifro »17« avtorju Slivak Ivu, Zagreb;
b) osnutku pod šifro »Sibenska glava« avtorju Andriji Lušjčiču iz Zagreba;
c) osnutku pod šifro »Trbovlje« avtorjema Seljak Ivanu in Rijavec Milanu iz Ljubljane in
d) osnutku pod šifro »Ihan« avtorju Žnidaršič Tonetu iz Ljubljane.
Vsi nagrajeni in odkupljeni osnutki ostanejo last razpisovalca.
Nenagrajene načrte naj dvignejo avtorji v Umetniški zadrugi, Ljubljana, Šelenburgova ulica 1, od 22. jan. do 28. febr. t. 1.
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Splošno gradbeno podjetje »Rog«, Kočevje je prešlo s 1. jan. 1951 v likvidacijo. Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, da do 10. februarja t. 1. prijavijo svoje terjatve oziroma poravnajo svoje obveze. Pozneje prispele terjatve se ne bodo upoštevale, zaostale obveznosti pa se bodo sodnijsko izterjale. — Likvidator.
-Dl EVI E VISTI-
Lokalna cesta II. reda št. 1312 Domžale—Podboršt—Prelog je zaprta za ves promet. Promet je preusmerjen po lokalni cesti II. reda št. 1330 Vir— Področje—Ihan—Dol. — OLO Kamnik, uprava za ceste.
Obveščamo, da bo Dom na Kofcah v dneh od 16. do 20. jan. 1951 zaseden po tečajnikih gimnazije Tržič.
— Planinsko društvo Tržič.
Opozorilo. Slovenske založbe opozarjajo interesente, da poteče 20. t. m. rok za subskripcijo nekaterih knjig, ki jih bodo izdale slovenske založbe v letu 1951. Podrobne informacije dobite v vsaki knjigarni, kjer tudi sprejmejo naročila.
Redni občni zbor FD »VTP« se bo vršil 17. t. m. ob 19.30 v sindikalni dvorani VTP, Gosposka 3, (nasproti univerze). Pozivamo vse aktivne in podporne Slane, da se občnega zbora udeleže. Obenem vabimo vsa športna društva, da pošljejo svoje delegate
— Upravni odbor.
Putnlk v Ljubljani organizira v nedeljo 21. januarja 1951 izlet v Kranjsko goro in Planico. Prijave sprejema poslovalnica Putnika v Ljubljani. Cena izletu 80 din.
-K ©18 C ER II-
IV. redni simfonični koncert orkestra Slov. filharmonije pod vodstvom dirigenta Sama Hubada bo v ponedeljek, 22. januarja ob 20.15 v Unionu. Koncert je za abonma, spored naslednji: Mozart: Koncert za fagot in orkester, Škerjanc: Gazele, Beethoven: VII. simfonija. Solist je Ivan Turšič. Vstopnice od srede dalje v Knjigarni muzikalij. Repriza koncerta bo v sredo 24. januarja v Filharmoniji.
Ljudski simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije bo v sredo, 17. januarja ob 20.15 v veliki filharmonični dvorani. Pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija bo izvajal orkester: Prokofjevo Klasično simfonijo v D-duru op. 25, Saint-Saens: Živalski karneval. Respighi: Rimski vodnjaki. Cena je enotna 20 din za sedež, predprodaja v Knjigarni muzikalij.
VREMENSKO POROČILO
HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje dne 15. januarja: Klin vlso-kega zračnega pritiska nad Alpami se razkraja pod vplivom vdora hladnih polarnih zračnih mas v severoza-padno Evropo. Zaradi tega se nam ponovno obeta perioda deževnega vremena.
Danes vlada v Sloveniji pretežno sončno z jutranjo meglo po kotlinah in najnižjo temperaturo —11° C v Planici.
Napoved za torek, 16. januarja: Naraščajoča oblačnost s krajevnimi padavinami zlasti v Primorju, v ostalih predelih v višjih legah sneg. Temperatura ponoči v Primorju 5° v ostali Sloveniji minus 4° C. podnevi v Primorju 6° 0 v ostali Sloveniji 3° C.
Znižali smo ceno knjigam »Vprašanja naših dni«
od 140 na 120 din za vsaka polletje, ki ie vezano v eno knjigo. Cel letnik stane odslej 240 din Na razpolago imamo I. in IL polletje 1949 in L polletje 1950. Knjige lahko dobite v vseh knjigarnah in v upravi »Ljudske pravice«, Kopitarjeva ulica 2.
* GLEDALIŠČE-------------
DRAMA - LJUBLJANA
Torek, 16. ob 20.: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Zaključena predstava za LŠM univerze.
Sreda. 17: jan. ob 20: Kreft: »Celjski grofje«. Zaklj. predstava za sindikat univerze.
OPERA
Torek, 16. jan. ob 20: Massenet: »Don Kihot«. Abonma red B.
Sreda 17. ob 20.: Mascagni: Cavalleria rusticana. Leoncavallo: Glumači. Gostuje Miro Gregorin, član mariborske Opero. Zaključena predstava za sindikat TVS in MVŠ. (Veljajo vstopnice izdane 9. t. m.)
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Četrtek 18. jan. ob 16.: Gradnik-Nazor: »Pepelka«. Popoldanska predstava. Predprodaja vstopnic v Drž. založbi, oddelek za muzikalije. Kongresni trg št 17 od srede dalje od 10. do 12. in od 13. do 15 ure, eno uro pred pri četkom predstave pa pri blagajni v Mestnem domu.
KUD »IVAN ROB«. LJUBLJANA
Sreda, 17. januarja ob 20.:	Mrak:
»Rdeči Logan«. Indijanska tragedi ja. Krstna predstava v šentjakobskem gledališču (Mestni dom). — Vstopnice v predprodaji v prodajalni umetnin Mladinske knjige v pasaži nebotičnika.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek, 18. jan. ob 20.: Moližre: »Izsiljena ženitev« »Ljubezen-zdravnik« Izven.
Sobota, 20. jan. ob 20.: Moli«re: »Izsiljena ženitev« — »Ljubezen zdravnik«. Izven.
Nedelja, 21. jan.: ob 16.: Molifere: »Izsiljena ženitev«, »Ljubezen - zdravnik«. Izven.
Sindikalna podružnica »Prešemove-
6a gledališča« pripravlja v režiji B. ležmana otroško pravljično igro »Rdeča kapica«. Poleg otrok nastopajo člani gledališča. Premiera bo konec januarja.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Torek. 16. jan.: ob 20: Nuši«: »Žalujoči ostali«. Osmič.
Četrtek. 18. jan. ob 20: Finžgar: »Razvalina življenja«. Petič.
Sobota, 20. jan. ob 20: Remec: »Mi-klavžkove vragolije«. Desetič. Nedelja, 21. jan. ob 15: Remec: »Mi-klavžkove vragolije«. Enajstič.
 PREIMVANIA--------------------
Tov, minister dr. Potrč Jože bo predaval »O sodobnih problemih socializma«. Predavanje bo v sredo 17. t. m. ob 19. uri v predavalnici Interne klinike. Na zanimivo predavanje vabi Slovensko zdravniško društvo vse zdravnike in medicince.
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
16. jan. Predava o varstvu prirode dr. > Piskernik Angela, Predavanje se vrši v predavalnici fizikalnega instituta (vhod iz Gosposke ulice) ob 20. uri. Slike, barvni diapozitivi.
17. jan. Zgodovinski ln kulturni razvoj Maribora v primerjavi z Ljubljano. Predava prof. BaS Fra.njo. Predavanje se vrši v Mali filharmonični dvorani ob 20. uri.
ULMO-
-KINO-
LJUBLJANA, UNION: Jugoslovanski film: »Plavi 9«. Kratki film: Filmske novosti 44-K. Predstave ob 15.,
17.,	19. in 21.
MOSKVA: Angl. film: »Noro srce« Kratki film: Obzornik 43. Predata ve ob 16.15, 18.15 in 20.15.
SLOGA:	Avstrijski	film »Kvartet
Schrammel« HrvaSkl pregled 1. Predstave ob 16.15	18.15 ln 20.15.
TRIGLAV: ital. film »Rigoletto«. Filmske novosti 28.
ŠIŠKA: Sovj. film: Pepelka« Film novosti 31.
LITOSTROJ: Nemški film: »Coro na«. Srbski mesečnik 25.
VEVČE: češki film »Sirena«. Nauk in tehnika 2.
MARIBOR PARTIZAN: angl. film »Srebrno ladjevje«. Hrv. pregled 7. UDARNIK: Jugoslov. film »Rdeči cvet«. Filmske novosti 32.
CELJE. METROPOL: Ameriški film: »Brzojav na zapad« hrv. pregled 10 DOM:	jugoslov. film »Zastava«,
KRANJ. STORŽIČ: Ameriški film: »Zmajevo seme« II. del, bosanski mesečnik 32.
JESENICE: angl. film »Hamlet«. BLED: avst. film »Beli sen«. Ivan Cankar I.
DOMŽALE: franc film »Ljubavni sen« Tednik.
KAMNIK: Jugoslov. film: »Čarobni meč«. Dogodek v Baši.
NOVO MESTO: sovj. film »Sedmero hrabrih«. Obzornik 40.
PTUJ: nemški film »Kemija in ljubezen«, Srbski mesečnik 27.
•VESTI 17 MAttfB®RA-
Dežnrstvo lekarn v Mariboru:
Torek 16. t. m. VI. mestna lekarna, Glavni trg 20.
Spored za torek, 16. jan. 1951 Poročila oh 5.15,	12 30	15.	19,38.
in 23.55
5.	Jutranji pozdrav — 5.25 Slovenska narodna glasba — 5.50 Jutranja teloVadba — 6.10—7. Pisan glasbeni spored. — 12. Lahka orkestralna glasba — 12.40 Zabavna glasba in objave
—	13 Iz Uradnih listov — 13.10 Popularen opoldanski koncert del nemških romantikov — 14. Z mikrofonom sredi življenja In dogodkov — 15.10— 15.30 Samospeve poje basist Tone Petrovčič. pri klavirju Marjan Vodopi-I'ec — 18. Uganite kaj igramo! — 18.40 iz naših znanstvenih institutov — 19. Igra Zabavni orkester radia Ljublja-ra.ip0(7-, v°dstvom Mihe Gunzka, poje Jelka Cvetezar — 19.45 Zabavna glas-f.a nL.2',}ave — 20. Jules Massenet! Don Kihot — Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča (Prenos v Za-freP 22.30 Zabavno glasbo igra orkester Russell Bennett — 23. Krajše simfonične skladbe angleških avtorjev. — 24. Glasbena medigra — 0.15 Oddaja v italijanščini — 24.45 Zaključek oddaje.
-OGLAS8-
KOVCEG srednje velikosti, sive barve se je dne 21. decembra Izgubil iz avtobusa med Postojno in Vipavo. Vseboval je razne obleke iz gledališča. Poštenega najditelja prosim, naj najdbo sporoči sprevodniku proge Solkan—Ljubljana ali Postojna, poslovalnici SAP Solkan ali upravi SAP AjdovšSina.
POIZVEDBA. Pogreša se Bevk Viktor. rojen 18. X. 1906 v Podlanišču št. 5, pošta Cerkno. Leta 1943 je bil od Nemcev odpeljan v taborišče v Nemčijo. Zadnje njegovo sporočilo sem prejela v januarju 1944 iz taborišča »Plant«. Klagenfurt 8. Prosim vsakogar, komur je kaj znano o pogrešanem, da sporoči proti nagradi na naslov: Bevk Viktorija. Cerkljanski vrh št. 195, p. Cerkno Primorsko.
TURISTOVSKO TORBICO (krušnjak)
sem izgubil 14. t. m. na glavnem kolodvora ob 22. uri ob prihodu vlaka iz Planice. Ker sem študent, prosim najditelja, da ga vrne na: Pengov Janez. Ljubljana. Dermotova 21.
OSMRTNICE
Umri nam je naš ljubljeni mož, oče. stari očka, brat. stric, svak in tast IVAN PLIBERŠEK, poslovodja tobačne tovarne v p. Do njegovega zadnjega doma ga spremimo v torek, IB. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti Rožna, dolina VII-8 na viško pokopališče. — Žalujoči: žena, hčere, sin in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Wien, Kabensbnrsr. 14. januarja 1951.
Umrl nam je dragi oče, dedek in brat JOŽE MACEIv. Pogreb bo v sredo 17. januarja ob treh popoldne iz hiše žalosti Spodnja Zadobrova B, na pokopališče v Polju. Družine Mačkova, Hrastarjeva, Prešernova in ostalo sorodstvo.
V	49. le^u starosti nas je zapustila naša mama in stara mama VILKA MIKLAVČIČ. Pogreb pokojnice bo na Zalah iz kapelice sv. Petra, v torek
16.	januarja ob 15. uri. Hčerki Nuša in Vlasta Zagorski z družino.
Vsem sorodnikom in znancem javljamo žalostno vest. da nas je zapustil v 68. letu starosti naS dobri mož, oče. stari oče LIPOVŠEK FRANC, upokojeni rndar v Zagorju ob Savi št. 21. Pokopan bo v Zagorju ob Savi. Žalujoča žena, Franc. Leopold sinova. Angelca. Ruža snahe. Tomi, Peter vnučka in ostali sorodniki. — Zagorje ob Savi. 15. januarja 1950»
Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrl v 72. letu starosti SPENDAL IGNAC, čevljar. Slov. Javornik. Dobravska 2. Žalujoča družina Troha. — Slov. Javornik 15. januarja 1951.
Dotrpel je naS ljubi brat in bratranec RAMOVŠ OTON. Pokopali ga bomo v sredo 17. t. m. ob 15.30 z Zal — mrliške vežice sv. Krištofa na pokopališče. — Žalujoča sestra Marija in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, 15. januarja 1951.
Dreja aredntSkl odbor — Odgovorni nreduik Du$an Bole — Naslov ured-utStva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 9 ~ TeTefon uredništva ln uprave: 52-61 do 52-65 — Telefon naročniškega oddelka 80 30 - Telefon oglasnega oddelka 36 85 — fttevilka Čekovnega računa 604-90321 4)
Deset dni v Palestini
Našo pozornost je zbudilo letalo, ki je ležalo prekucnjeno med pomarančnimi nasadi. Domačin nam je povedal, da ga je s puško sestrelil član kibbutza, ker je bilo arabsko in je letelo precej nizko nad kibbutzem. Prostor okrog sestreljenega »jeklenega ptiča« je ograjen, kakor da bi bilo očuvati važen zgodovinski spomenik, vendar je ta ukrep potreben le zaradi tega, da »firbci« ne pridejo preblizu.
Drugo jutro so nas prebudili že ob štirih in morali smo spet na pot. Peljali smo se nazaj v Hailo, toda to pot po drugi cesti. Kljub zgodnji uri smo že srečavali kmetovalce, ki so na kamelah in osličih jahali na njive, delavce, ki so hiteli v tovarne, avtomobile, ki so vozili poslovne ljudi m izletnike V preo-mestju Haife smo po dolgem času zagledali spet vlak, ki se nam je zdel od daleč kar postaven. Ko pa smo prišli bližje, smo bili precej razočaram, šli bliže, smo bili precej razočaram. Vagoni so bili stari in vsi enaki. Izraelci ne poznajo razlike v razredih kakor pri nas in pa drugod po svetu. Povprečna brzina izraelskega v'aka ie 40 do 50 km. tako da smo se od Haife do Jeruzalema vozili štiri ure,
Med vožnjo, kljjib zaspanosti in utrujenosti, nismo zatisnili ofes-a, ampak pledali skozi okna, zdaj na levi, zdaj na desni. Videli smo razbite železniške tire, ki vodijo v Jordanijo, aa	pa	mnogo novih stavb, to-
varniških in raznih drugih, na novo nastajajoče asfaltirane ceste, cele gore peska in gradbenega materiala. Vmes je bilo tudi nekaj dreves in eden naših, ki je v gimnaziji veljal za dobrega botanika, je odkril, da so ta drevesa palme. V glavnem pa drži, kar trde Izraelci, da je Izrael od severa pa vse do glavnega mesta Jeru-zaleima, veliko in živahno gradbišče. Pot je šla po serpentinah navkreber in po mnogih ovinkih smo končno zagledali srce Izraela, Jeruzalem, eno
najstarejših, pa tudi naiznamonitejših
mest na svetovni obli, ki bo v kratkem praznovalo 3000-Ietnico svoje ustanovitve.
Ni moja naloga razkladati zgodo-vjno tega slavnega kraja, ki je skozi vso dolgo dobo, ki jo pomni zgodovina, premnogokrat menjailo gospodarja, nikdar pa svojega svetovno znanega imena.
Sedanje mesto je razdeljeno z demarkacijsko črto na dva dela. Ves novi del mesta je izraelski, stari pa pod upravo Arabcev iz Jordanije.
Novi del Jeruzalema je moderno velemesto s 130.000 prebivalci, ki so v pretežni večini Židje, z razkošnimi stavbami vseh vrst in arhitektonskih zvrsti, z bogato založenimi trgovinami, živahnimi tržnicami in vabljivimi gostinskimi obrati. Po lepo urejenih,
i	širokih cestah in bulvarjih šviga mno-
1	žica najnovej&h avtomobilov, motoci-
klov in dvokoles, živahne reke pešcev hitte po pločnikih v center im se razlivajo spet na vse 6trani v predmestja, kjer obratujejo raznovrstna industrijska podjetja.
V	Jeruzalemu zaseda kneset, parlament te najstarejše svetovne države, ki hoče biti najnaprednejša. Poleg vseh glavnih vladnih ustanov je Jeruzalem tudi sedež centrale zioinistič-nega gibanja, ki je iz skromnih začetkov porojena po zaključku II. s ve-* tovne vojne v glavnem svoj cilj dosegla z ustanovitvijo samostojne židovske države. Zvest svojemu slovesu kot zibelka globokoumnega uče-njaStva je Jeruzalem tudi danes sedež mnogih znanstvenih ustanov, hebrejske univerze, izraelskega konzervato-rija, medicinskih šol in institutov, muzeja hebrejske umetnosti in mnogih znamenitih židovskih teoloških seminarjev. Izdajajo tudi številne časopise in revije v hebrejščini, znana pa je tudi angleško pisana »Jeruzalem Post«. Zelo zanimive so tudi stare židovske četrti, ki žive še po ortodoksnih šegah in običajih in kjer opravljajo svoje verske obrede v starodavnih sinagogah. Takozvani »ortodoksi« nosijo še vedno lase do ramen, široke klobuke in čez vse leto »pumparice«. Ako pretopiš v petek ali soboto (sabat je njihova nedelja) meje te četrti, ne smeš na ulici niti glasno govoriti, še manj pa kaditi.
Jeruzalema ni mogoče več imenovati »muzejsko mesto«, ker rastejo iz dneva v dan okrog vladinega poslopja nove banke, tpgovmke hižo in slične,
modernemu življenjn namenjene stavbe. Zgodovinska znamenitost je le še King David’s Tomb (grob kralja Davida) in Coenaculum. Ogledali smo si oboje. Pod grobom kralja Davida so velike kleti, v katerih so na o^led slike o preganjamju Zidov iz Poljske in Nemčije med drugo svetovno vojno in pred njo. Nazaj v hotel smo se peljali po cesti, ki se imenuje »The Road of Courage« (cesta poguma), ki so jo zgradili civilisti_ in vojaki nekaj desetin metrov oddaljeni od arabskih postojank.
Zadnji dan našega bivanja v Jeruzalemu, kjer smo se zadrževali tri dni, je bil namenjen ogledu na jbhžje okolice. Vodil nas je direktor turističnega urada, ki nam je razkazal vse znamenitosti in nas podučil o vsem, kar nas je zanimalo. Najprej nas je popeljal v Ein Karim kjer izvira vrelec, ki zalaga ves Jeruzalem z dobro pitno vodo. V času borbe z Arabci so Izraelci po 4 dnevni hudi bitki zasedli ta zanje tako važni kraj. Videli smo krog in krog velike zemeljske terase, kjer so bili baje nekoč vinogradi, sedaj pa jih bodo uporabljali za pridelovanje zelenjave. Tu je mladinsko naselje, ki pod samostojno upravo obdeluje zemljo in se z izkupičkom za pridelano zelenjavo, prodano na trgu, samo vzdržuje. Člani tega delovnega kolektiva so osiroteli otroci. | ki so izgubili starše med vojno. Po-
i	skušali so tudi že s pogozdovanjem te
I	zemlje, vendar uspeha do danes ni
i	bilo. Na griču nad Ein Karimom stoji
i	izredno lepa, moderno grajena cerkev,
poleg nje pa 6tara podrtina, baje ostanek srednjeveškega gradu iz časov križarskih vojn.
Ko smo se vračali nazaj v mesto, smo se ustavili še na grobu idejnega prvoboritelja za svboodno in samostojno izraelsko državo dr. Theodorja Herzla. Umrl je na Dunaju 1. 1904, 1. 1949. pa so hvaležni rojaki pripeljali njegovo krsto v »obljubljeno« deželo njegovih stremljenj, ki so sedaj uresničena, V bližini njegovega groba so pokopani heroji, ki so padli v osvobodilnem boju.
S tega kraja smo imeli zelo lep razgled. Videli smo Oljsko goro, Betlehem, ki pripada Arabcem. Sredozemsko morje in znamenito Mrtvo morje, o katerem smo se učili, da leži 394 m pod morsko globino in ima 28% soli.
Zvečer smo obiskali in se poslovili še od naših jugoslovanskih, v Jeruzalemu naseljenih Zidov, ki imajo tudi svojo četrt. Mnogo se jih želi vrniti v Jugoslavijo in je baje na poslaništvu že okrog 800 vloženih prošenj za vrnitev
Dne 10. decembra smo se odpeljali v Tel-Aviv. kamor smo prišli še isti večer Nastanili so nas v najboljšem hotelu »Yarkon«, odkoder smo imeli spet lep razgled na morje.
Tel-Aviv — »grič spomladi«, je bil ustanovljen leta 1908 severno od Jaffe kot nekakšno predmestje. Po 40 letih so se razmere korenito izpremenile, ker je danes laffn starinska četrt Tel-Avivn. naglo se razvijajočega in rastočega velemesta i nad 350.000 pro-bivaJci.