" # 1. Dela, ki obravnavajo v naslovu knjige imenovane teme so navadno naravoslovne- ga znaèaja. Vendar je naravoslovna znanost usmerjena predvsem na raziskovanje pojav- nega sveta, ki ga v znatni meri obvladuje s pomoèjo matematike. Moje delo pa poleg na- ravoslovnih vidikov obravnava tudi bitni (on- tološki) ustroj narave, ki ni veè neposredno pojavno dostopen, vendar ga spoznavamo skozi pojave in na osnovi pojavov, s tem, da miselno prekoraèimo svet pojavov. To je na- loga znanosti, ki se imenuje filozofija nara- ve. Danosti naravnega in znanstvenega spoz- nanja poskuša napraviti umljive tudi iz splo- šnejših, predvsem spoznavno-teoretiènih in bitnostnih gledišè. To pa ima izreden pomen za oblikovanje celostnega nazora o svetu in našem mestu v njem. Zato se delo obraèa na vse tiste intelektualce, ki jih zanimajo globlja vprašanja našega bivanja kot so: zakaj, èemu, odkod in kam. Gre za preseganje zgolj znans- tvene, abstraktne podobe sveta in `ivljenja, ki nam ga podajajo empiriène znanosti, ome- jene le na delne vidike resniènosti. Eden so- dobnih filozofemov je „evolucija“, ki naj bi razlo`ila prav vse. Vendar se pri tem spregleda, da podaja sodobni evolucionizem rezultate iz razuma izvirajoèih omejitev oz. abstrakcij za edino resniènost, kar neizogibno vodi v neko ideologijo, ki ni veè znanstveno uteme- ljena, temveè pomeni absolutizacijo delnih vidikov stvarnosti. Ta ideološki, neznanstveni moment, se ka`e posebno v trditvah, da èlo- vek kontinuirano izhaja iz evolucije, ne da bi prišlo v znanstveno zavest, da gre pri tem za nesmisel izvajanja celega èloveka — njego- vega duha, razuma, govora, etiènosti itn. — torej neèesa, kar je mnogo veè kot njegova, naravoslovni metodiki dostopna telesnost — iz nekega, le hipotetièno-abstraktno dojemlji- vega procesa. Zato se moja knjiga sooèa s temi temeljnimi problemi nastanka kozmosa, `iv- ljenja, èloveka, pri èemer analizira sámo bistvo kozmosa in njegovega izvora, posebej še bistvo `ivljenja in mesto èloveka v njem. Opozoriti moram, da bi se navedek v prikazu moje knji- ge, kjer je reèeno, da o „naravoslovnih odgo- vorih“ ne razpravljam, lahko napaèno razu- mel. Nedvomno so predmet moje obravnave v veliki meri tudi „naravoslovni odgovori“. Toda te odgovore poskušam presojati tudi iz znanstveno-teoretiènih in filozofskih vidikov. Poleg tega odgovori znanosti niso zgolj dejs- tva, ampak vedno `e tudi interpretacije, tako da ima Nietzsche vsaj delno prav, ko pravi „dejstev ni, so samo interpretacije”. 2. V tekstu predstavitve je navedek: „Vse raziskave ka`ejo, da je gostota snovi v vesolju manjša od 7 x 10-30 g/cm3, kar je pogoj za to, da se bo vesolje kar naprej širilo“. Toda od- kar so l. 1987 odkrili, da imajo tudi nevtri- ni mirovno maso, kar se jim je prej odrekalo, se je zaèelo uveljavljati tudi mnenje, da ima s tem vesolje dovolj mase, da se ne bo širi- lo v neskonènost. Brez mirovne mase so samo fotoni, èisti energetski „delci”. „Dejstvo je”, pravi R.V. Sexl, „da `e najmanjši odklon, nez- naten uèinek v èetrti ali peti decimalki, lahko izzove popolno omajanje dosedanje fizikal- ne podobe sveta. Zato „naravoslovne teori- je niso niti resniène, niti dokonène, niti go- ,05- %    ! !&                   # tove”, so samo „zaèasne hipoteze”, ki jih je postavil èlovek pri svojem iskanju resniènosti (Prim. J. Hlebš, Znanost in Bog, Ljubljana 2000, str. 72) 3. Trditev, „da je sv. Toma` Akvinski vpeljal simbolièno branje sv. Pisma” ne dr`i. Prispo- dobno (alegorièno) razlago bibliènega poro- èila o stvarjenju ima `e sv. Avguštin. „Leta” in „dnevi” Boga, pravi Avguštin, niso naš èas. „Vse èase si ustvaril in pred vsemi èasi si in pred èasom ni bilo nobenega èasa” (Confes- siones XI, 13, 16). Stvarjenje sámo le`i v veè- nosti, to je zunaj èasa. Pred realno bivajoèim svetom uèi idealno stvarjenje, ki ima svoje ko- renine v Platonovem nauku o idejah. Bog je vse na enkrat priklical v bivanje potencialno in tako ustvarjeno se je potem sukcesivno raz- vilo v èasu. Najprej so nastala ni`ja bitja in na koncu najvišja, èisto nazadnje èlovek. Zemlja je ob stvarjenju prejela kliène sile za celoto vseh rastlin in `ivali, da bi se potem vsaka vrsta udejanila v èasu (De genesis ad literam, V, 5; VI, 1, 5) V simultanem stvar- jenju je nastal najprej nek „pra-svet”, tj. zvezde in elementi ter potencialno celotni svet or- ganizmov. Doloèene elementarne spojine so bile nosilke hipotetiènih kliènih sil (seminalis ratio), katerih udejanjenje se je zgodilo nato v èasu in sicer v odvisnosti od naravnih po- gojev in zakonov, ko so bili za to dani pogoji (De trinitate III, 9, 16) Seveda ta razvojna mi- sel implicira smiselni in ne nakljuèni razvoj kot v sodobnem evolucionizmu. 4. E. Haeckel je sicer zagovarjal mehani- stièni nazor o svetu, vendar ni bil materia- list, ampak panpsihist. Nastanek `ivljenja je razlagal kot neke vrste „piknozo“ (piknosis = gr. zapletanje). On ne uèi nobenega hipne- ga nastanka `ivljenja, ampak evolucijo `e od vekomaj oduševljene materije. Sila, ki pred- stavlja bistvo vse-edinega (monistièno poj- movanega) temelja sveta, je mišljena kot po- tenca, ki je opremljena z obèutkom in strem- ljenjem. Materija in energija nista le med se- boj identièni, temveè sta identièni tudi z du- ševnim. V tej zvezi govori o „psihoplazmi” kot substratu vseh pojavov, ki kontinuirano napolnjuje ves svetovni prostor in ki s svo- jo te`njo zgošèevanja (piknosis) tvori vse stvari do vkljuèno èloveka. Podobne zamisli ima- mo tudi danes pri nekaterih holistiènih teo- retikih. 5. Elan vital, finalnost, entelehija Vsi ti pojmi niso naravoslovni, ampak fi- lozofski. Sicer je Hans Driesch pojmoval en- telehijo kot nek vitalni agens, vendar ga v mo- jem pojmovanju uporabljam zgolj v ontološ- kem smislu, torej ne naravoslovno. Bergso- novega elan vitala ne sprejemam, kajti on je pojem biti zamenjal s pojmom `ivljenja in ne misli pri tem le na nek `ivljenski princip pri `ivih bitjih. Pri Bergsonu je elan vital moni- stièno pojmovan kot prasila vse narave (od materije do duha), ki vse prešinja, vse doloèa od znotraj in poganja ustvarjalni razvoj ce- lotnega kozmosa. Pri tem so vse stvari samo vèasovljeni „dogodki” ene same, vse prešinja- joèe `ivljenske sile. @ivljenjsko poèelo, ki ga lahko oznaèimo z Aristotelovim pojmom en- telehija pa je sopoèelo `ivega bitja, ki skupaj z materijo v substancialni povezanosti tvo- ri `ivo bitje in utemeljuje njegovo zakonitost. Je torej bionomno poèelo, ki mu stoji nas- proti materija. Finalnost pa je analogni po- jem. To pomeni, da se finalnost na drugaèen naèin izra`a v ne`ivem svetu (hilonomno) in drugaèe v `ivem svetu (bionomno). Kozmiè- na finalnost je zgolj finalnost odnosov, ki se izra`a v kozmiènem redu, posledici naravnih zakonov. Ne moremo pa kozmos pojmova- ti kot substancialno celoto, ker predstavlja mnoštvo bitnih stopenj in posameznih indi- vidumov, ki so `e sami po sebi celote. Final- nost v organizmu pa je substancialna, bistve- na. Organizem ima `e po svojem bistvu en-         & # telehijo, torej nek `ivljenski princip, ki ob- vladuje fizikalne in kemijske zakone. Pojem finalnosti v kozmosu pomeni samo neko te`- njo v razvoju, ki je polo`ena v strukturno koz- mièno povezanost. %  & & 6. Problem samoorganizacije (str. 14) Tu govorim o prenosu pojma samoorga- nizacije, ki je prvotno veljal za podroèje `iv- ljenja in duha, tudi na ne`ivi svet (vesolje kot celoto), deloma zato, da bi se na evolucioni- stièni naèin (po aksiomu kontinuitete) lahko tudi `ivljenje razlo`ilo na fizikalno-kemijski naèin. Pri tem pa se pojem redko jasno opredeli, kajti pri vsem tem prenosu ostaja nejasno, kaj naj tisti „samo” v pojmu „samo- organizacije” sploh pomeni. In potem je po- stavljena trditev: „Dokler namreè naravoslovje gradi na eksperimentalni ponovljivosti in ma- tematièni opisljivosti, je pojem samoorgani- zacije tujek v razlagi in se zato prej izkljuèuje.” Na tem mestu (str. 14) sem nakazal pred- vsem problem. Kajti vprašanje samoorgani- zacije je obse`neje obravnavano pod naslo- vom „Samoorganizacija materije = nastanek `ivega bitja?” Tudi tu se ne spušèam v podrob- nosti nastanka beljakovinskih ali nukleinskih velemolekul, ampak poskušam prikazati vso hipotetiènost in konstruiranost samoorgani- zacijskih modelov. V razlago disipativnih struktur se naèelno nisem hotel spušèati, da ne bi pretirano obremenjeval bralca s podrob- nostmi iz podroèja kemije, ki v navedenem primeru tako ali tako nimajo tiste te`e, ki jim jo nekateri neupravièeno pripisujejo. In kaj so disipativne strukture? Gre za do- loèena strukturiranja raztopin, ki nastanejo v oddaljenosti od termodinamiènega ravno- te`ja in energetskega minimuma, ker se stalno dovaja energija. Pri doloèeni stopnji dovajane energije nastanejo urejene strukture, ki seveda pri nadaljnjem dovajanju zopet izginejo. Pri tem ni problem opisati, zakaj do tega mora priti, ampak predvsem, kako je mogoèe, da je struktura taka in ne drugaèna, zakaj se torej npr. robovi šesterokotnih celic (Benardovih celic), ki nastanejo pri enakomernem ogre- vanju neke viskozne tekoèine, nahajajo ravno na tem mestu in ne za kako toèko oddalje- no bolj na levo ali desno. Tu vidijo nekate- ri „sluèajno fluktuacijo”, ki izpodrine druge mo`nosti: Materija, èeprav ne o`ivljena, je po tej „teoriji” (iz tega dejstva napravijo kar teorijo!) v stanju sama sebe organizirati. Èe vzamemo torej nastanek teh „Benard-cells”, tako obstaja teoretièno neskonèno mo`no- sti, praktièno pa samo ena, katere pogoji na- stanka proces njenega nastanka totalno deter- minirajo. Ta proces je vedno znova ponovljiv, kar je nasprotje resnièni spontanosti, ki je poj- movno, v smislu fizike, neopredeljiva. Ravno na tem, da se pojma samoorganizacije ne da fizikalno jasno opredeliti, se ka`e, da ne gre za fizikalni pojem. Pri zgoraj omenjenem pri- meru Benardovih celic pa gre za dogajanje, kjer za pojem samoorganizacije — totalna de- terminacija — ni nobenega mesta! Prenos takih primerov na razlago nastanka `ivljenja, kjer ne gre za nobeno totalno deter- minacijo (za Monoda je nastanek `ivljenja ab- solutni sluèaj), je nesmisel. In tu trdim, dokler naravoslovje gradi na eksperimentalni ponov- ljivosti in matematiènem opisu, se pojem sa- moorganizacije ne da sprejeti. Zahteva po po- novljivosti eksperimenta je negacija sponta- nosti in ravno tako se zahteva po matema- tièno funkcionalni zvezi relevantnih parame- trov ne da vskladiti z neko, kakor koli poj- movano, lastno dejavnostjo narave. Novodobno naravoslovje je nastalo tako, da je bila izkljuèena vsaka analogia entis (ana- logija biti). Èe pa se hoèe razlagati celota sve- ta, mora teorija kaosa (ta namreè zastopa sa- moorganizacijo materije) na razliène naèine zopet privzeti analogijo entis, torej prenos od ene na drugo miselno ali bitno raven. Èe pa se privzame pojem samoorganizacije (ali celo          ( filogeneze), ki velja za podroèje `ivljenja, tudi za razlago ne`ivih struktur, gre dejansko za opis vsega (elektronov, atomov, molekul, foto- nov, celic, `ivali, èloveka) z istimi principi, kar pomeni, da pojem samoorganizacije sploh ni predhodno reflektiran. V opombi recenzije je zapisano: „Ekspe- rimenti kemikov so ponovljivi, niso pa po- novljivi posamezni dogodki.” Nedvomno! Zato tudi trdim, da sta eksperimentalna po- novljivost in matematièen opis tujek v poj- mu samoorganizacije, kar poskušam prika- zati tudi na primeru t. i. „samoorganizacije” disipativnih struktur, ki so strogo determi- nirane, torej nimajo tiste spontanosti, ki jo zahteva pojem. Kako je s samoorganiziranjem protein- skih velemolekul v `iva bitja pa najbolje ilu- strirajo poskusi Orgela (gl. str. 207 v moji knjigi), ki ka`ejo, da v neki raztopini z iz- hodišènimi snovmi, hitreje nastajajo spojine z „napaènimi”, torej biološko nefunkcional- nimi molekulami, kot pa s pravimi, torej ta- kimi ki tvorijo funkcionalne polimere! Tu ne gre za nobeno determinacijo v smeri funkcionalnih spojin. 7. Vprašanje sinteze med znanostjo in religijo (str. 32) O tem na široko razpravljam v moji knjigi „Znanost in Bog“, Ljubljana 2000, kjer na- tanèno opredelim zakaj imam tako sintezo za neprimerno. Tu sta glede tega va`ni pred- vsem poglavji „Naravoslovno spoznanje” in „So- dobna znanost in religiozno vprašanje”. V knjigi Kozmos, evolucija, `ivljenje (str. 32) omenjam, da moramo naèelno poveza- vo kršèanskega razodetja s kozmogenetskimi izjavami — kot jih daje npr. Teilhard de Char- din — „videti `e v tem, da je inkarnacija Bo`- jega logosa v svetovno resniènost absolutna skrivnost, naravoslovje pa ravno vsako skriv- nost poskuša odpraviti, raz-lo`iti, kar se odra- `a predvsem v tvorbi evolucionistiènih osnut- kov.” Je pa še drugo, kar nam táko sintezo onemogoèa. Sodobna znanost se namreè po eni strani ka`e v suverernosti subjekta, po dru- gi pa z nezmo`nostjo prodreti v naravno re- sniènost samo. Intelekt je tisti, ki postavlja osnutke in registrira, zato njegovo spoznanje ni absolutno „objektivno” in od njega èisto „neodvisno”. Omejene metode lahko pripe- ljejo le do omejenih spoznanj. Iz tega pa ne- posredno sledi, da znanost v sodobnem smi- slu o vprašanju Boga naèelno ne more odlo- èati. Ker v resniènost prodiramo s posebnimi metodami, torej po posebnih, ozkih poteh, se nam celota vedno bolj izgublja izpred oèi. Takoj ko se poskuša podatke znanosti nepo- sredno povezati s katerokoli ideologijo in iz njih skonstruirati neko celoto, je znanstve- no dejanje nujno ponarejeno. In èe realna da- nost sveta skriva v sebi tudi pojavno nedo- segljive globine — in dejansko jih — potem zna- nosti sami ne moremo prepustiti, da bi o teh razse`nostih odloèala sama. Seveda se mora svetovni nazor, ki hoèe biti objektiven, orien- tirati tudi ob znanosti, ni pa mogoèa sinte- za znanosti in religije. 8. Verjetnost sluèajnega nastanka gena s 100 nukleotidi je 1:1060 „To bi veljalo, èe med nukleotidi, ki se- stavljajo gen, ne bi bilo kolektivnih samoor- ganizacijskih pojavov, ki so pri nukleinskih kislinah prav izraziti“, tako se glasi opomba k mojemu navedku. Kolikšna je „samoorganizacijska“ sposob- nost nukleinskih kislin se da ugotoviti samo zunaj organizma. Tu pa ravno eksperimen- ti s „prajuhami“ ka`ejo, da je ravno tvorba nukleinskih kislin zelo problematièna. Ne- kaj drugega je seveda sinteza, ki poteka v or- ganizmu, kjer je ves proces usmerjen po vrsti encimov, ki so vsi zopet koordinirani po genih in delujejo po posebnem redu! Vsak korak v zapletenem kibernetiènem procesu je sicer ra- zumljiva kemija. Kljub temu celote ni mo-          # goèe razlo`iti s kemijo, kajti red, ki tu vla- da, ne more biti produkt sámo sebe organi- zirajoèe materije. Sáma sebi prepušèena ke- mièna dogajanja potekajo vedno v smislu pa- dajoèih energetskih nivojev in v smeri od ure- jenega proti neurejenemu (entropija). A. Mit- tasch, ki je objavil delo o katalizi in determi- nizmu v kemiji, je glede starega spora, ali so organizmi fizikalno-kemijski sistemi ali ne, dejal: „Seveda so, ampak so veè kot to, naj- manj tako dolgo, dokler v nobenem uèbeniku fizike ali kemije ne bodo biološka funkcijska, korelacijska in urejevalna pravila brezpogojno in z nujnostjo izvedena iz dejstev fizike in ke- mije.“ Zanimivo je, da pri simulacijskih eks- perimentih s prajuhami nastajajo `e same nu- kleinske baze (elementi nukleinskih kislin) v mnogo manjši meri kot pa aminokisline, tako da bi bil `e to nek omejevalni dejavnik. Toda vzemimo primer s „samoorganizacijo“ aminokislin, ki nastopajo pogosteje. Tu mo- ramo razlikovati med spontano tvorbo ami- nokislin in njihovo sintezo v proteine (ali po- lipeptide). Pri sluèajni tvorbi beljakovinskih (proteinskih) molekul je treba upoštevati, ne le prisotnost aminokislin, ampak predvsem prisotnost tistih aminokislin, ki so biološko funkcionalne. Polipeptidi, ki nastajajo v neusmerjenih eksperimentih iz mešanice aminokislin, katere so nastale npr. v poskusih Millerja, so naèelno proteinoidi (ki nimajo s funkcionalnostjo niè skupnega), zgrajeni iz optièno levosuènih in desnosuènih aminokislin, medtem ko funk- cionalni proteini vsebujejo le levosuène ami- nokisline. V eksperimentih z „prajuhami“ pa nastaneta vedno oba tipa aminokislin (poleg drugih snovi). Lahko postavimo vprašanje, kakšna je ver- jetnost spontanega nastanka beljakovinske molekule iz samo ene vrste aminokislin. Ker se v nekem mediju aminokislin na osnovi pro- ste igre molekul vedno tvorijo le polimeri- zati, ki na splošno nimajo nobene doloèene stopnje reda, to je, so nebiološki proteini (= proteinoidi), se postavlja vprašanje, kolikšna je mo`nost nastanka biološko funkcionalne molekule v primerjavi z mo`nostjo tvorbe „nebioloških“ molekul. Pri tem se da številèno izraziti samo notranja verjetnost (Vn), kajti zu- nanja verjetnost (Vz), ki se nanaša na okolje, na pravo koncentracijo na pravem mestu itn., je komaj mogoèe pravilno oceniti. Celokupna verjetnost V bi bila torej V = V z x V n . Zara- di omenjenih te`av se lahko izraèuna samo Vn, ki pa je odvisna od èasovnega in kolièin- skega dejavnika (k). Èim veèja je koncentra- cija molekul in èim veè èasa je na razpolago, toliko veèja je Vn. Vn je poleg tega sorazmerna verjetnosti, da se v polipeptidnih verigah vsa- kokrat vgradi ena od obeh aminokislinskih antipod (l- ali d-tip). Ta dejavnik oznaèimo z Vantip. Konèno je Vn sorazmerna tudi odnosu med „biološkimi“ in „nebiološkimi“ uredi- tvami (dejavnik Vbiol). Tako nastane formula V n = k x V antip x V biol . Faktor k poka`e pri tem koliko vrst molekul se sploh lahko tvori. Izra- èuni na osnovi te formule poka`ejo, da `e pri polimerizacijski stopnji 1000 enot (amino- kislin)in pri k = 1040 znaša Vn = 10 -1378. To je velikostni red, ki bi odgovarjal najdenju do- loèenega atoma med vsemi atomi sveta. S tem hoèem povedati samo to, da s t. i. samoor- ganizacijo ne pridemo nikamor. Zato tudi ne vemo, kako je nastalo `ivljenje. Imamo samo vrsto hipotez! Moj navedek v knjigi na str. 116 pa se na- naša na sluèajni nastanek gena v organizmu, torej po mutaciji. Geni pa so zelo kompleksne strukture, saj vsebujejo veliko število nukleo- tidov, ki so razporejeni po posebnem vzor- cu in v posebnem zaporedju, èe naj bodo funkcionalni. Sluèaj, o katerem govorim, je fizikalni sluèaj, za katerega vemo, da skoraj nikoli ne zgradi reda, temveè ga praviloma redno unièi. Èimbolj je tak sistem zapleten, tembolj je izpostavljen razdiralni moèi fizi- kalnega sluèaja. To velja tudi za fizikalno pov-           zroèene mutacije. Vzemimo sedaj makromu- tacijo (veliko spremembo) gena. Kolikšna je verjetnost, da bo nastopila ugodna mutaci- ja, da se bo zgradil nek gen na novo ali se na novo preuredil. Vzemimo, da je potrebna èi- sto doloèena ureditev stotih nukleotidov, da nastane neka makromutacija. Fizikalno gle- dano ne obstaja noben razlog zato, da bi imela neka ureditev prednost pred drugo. Fizikalno- kemijske sile delujejo samo v neposredno bli- `ino. Tu ni teleologije. Pri tem je vsak nukleo- tid lahko sosed drugega in tako so praktiè- no fizikalno mo`ne vse ureditve in jih mo- ramo pojmovati kot bistveno enako mo`ne. Odprto ostane vprašanje, koliko ureditev je lahko biološko funkcionalnih. O tem ne vemo niè gotovega. Toda dejstvo, da en sam, izmenjan nukleotid, lahko povzroèi `e velike motnje, ka`e na to, da zagotovo ni veliko tak- šnih ureditev. To izhaja `e iz dejstva, da je v naravi nešteto razliènih genov (od bakteri- je do èloveka), ki se razlikujejo samo po nji- hovi nukleotidni ureditvi. Vzemimo sedaj, da samo ena ureditev, v enem samem genu, ki je sestavljen iz 100 nukleotidov, po 25 od vsa- ke štirih vrst, vodi do makromutacije. Potem je število ureditev 100! / 25! x 25! x 25! x 25! = 1060, torej število s 60 nièlami. Verjetnost, da pride do pravilne ureditve po sluèaju je 1:1060. Pri dol`ini verige z 200 nukleotidi bi bilo razmerje `e 1:10120. Pri tem je to število še precenitev verjetnosti! Predpostavimo, da se v nekem organizmu stalno menja ureditev nukleotidov, da bi na- stal nov gen. Èas, ki je potreben za novo ure- ditev naj bi bil 10-12 sekunde (To je sicer ned- vomno prekratek èas, èe upoštevamo, da ato- marni in posebno molekularni procesi rabijo veliko veè èasa). Pri populaciji 1015 individuov neke vrste (kar je zelo veliko) bi trajalo 1033 sekunde = 3 x 1025 let, da bi v enem samem organizmu nastal nov gen. Starost vesolja pa gotovo ni veèja kot 1012 let. Ta raèun nam po- ka`e, da je fizikalni sluèaj izkljuèen. Da bi se obšla hipoteza sluèaja, nekateri biologi go- vorijo o neki usmerjenosti, da ne reèem „smo- trnosti“ pri graditvi nukleotidnih verig. S tem pa so podroèje fizike in kemije `e zapustili, kajti le-to ne pozna nobene teleologije. 9. Omne vivum ex vivo Ta zakon ni nobena „apriorna trditev“, ki bi ne bila „vsestransko dokazana“. To najprej nima s „prajuho“ niè opraviti. Postavlja pa se vprašanje, kaj je sploh naravni zakon. Naj- prej naj poudarim, da se preprièanje o neki znanstveni resnici hrani iz razliènih virov in nikakor ne gre le za logiène dokaze. Tako npr. za zakon te`nosti (èeprav se da matematiè- no izraziti) ni nobenega logiènega dokaza. Iz opazovanih podatkov se ga tudi ne da doka- zati, ker bi bilo za to nujno potrebno ne- skonèno število eksaktnih podatkov. Kljub temu smo o resnici tega zakona brezpogoj- no preprièani. Zakaj? Stroga nujnost in ek- saktna veljavnost zakona slonita na dveh pred- postavkah: 1. na veljavnosti zakona vzroènosti in 2. na predpostavki, da ima enakost uèinkov strogo matematièno idealnost. In tu doda- jam (gl. str. 215), da je „nujnost zakona samo hipotetièna, kar pomeni, da je v vsakem do- gajanju uresnièena le, èe so izpolnjeni vsi po- goji.“ Naravni zakon je v bistvu splošnoveljav- na, konstantna vsepovsod in vedno prisotna ena- kost naravnega dogajanja. Tudi èe izhajamo iz podmene, da so v davni preteklosti nastala `iva bitja, ne spremeni to nièesar na zakonu, da „vse `ivljenje izhaja iz `ivljenja“, kajti ne poznamo nobenega primera, da bi `ivo bitje nastajalo iz ne`ivega. Za recentne organizme lahko mirno reèemo, da zakon brezpogojno velja. Èe pa je svet nekoè nastal, potem so nastali z njim tudi naravni zakoni in tako je nastal tudi imenovani zakon `ivljenja. Tako kot so nastali fizikalni in kemijski zakoni. Tudi pri teh zakonih je pomembna lastnost, da so to idealizacije, abstrakcije, ki v nara- vi nikoli ne morejo biti dokazani kot sto-od-          # stotno veljavni. Vèasih je seveda natanènost zelo velika npr. pri gibanju planetov, in nam omogoèa zelo toène napovedi celo za tisoè- letja. Ko pravimo, da so zakoni nastali, še ni reèeno, da jih lahko razlo`imo evolucionistiè- no. Spreminjanje se vedno dogaja v okviru doloèene biti. Beseda „`ivljenje“ je izvirni po- jem in oznaèuje nek pra-pojav, ki je neposred- no dan in neizvedljiv iz drugega. Nasprotje `ivljenja je smrt. Ontološko gledano je jedro vsakega naravnega zakona neka idealna vse- bina, ki ne eksistira le v našem spoznanju, am- pak sama na sebi. Ta realna idealiteta je brez- èasna in doloèa dogajanje v èasu. To je bis- tvo naravnega zakona, ki ga v nobenem pri- meru ne moremo izpeljati iz stvari samih, saj so zakoni ravno tisto, kar doloèa bistvo in di- namiko stvari. Tako tudi `ivljenje ni neka za- pletena izpolnitev zakonov fizike in kemije, ampak jih obvladuje. V tem smislu je prej nji- hova antiteza (Prim. poglavje „Stopnje biti in razvoj“). Ravno zato, ker je zakon omne vivum ex vivo pravi zakon, izhajajo holisti iz predpo- stavke, da `ivljenje sploh ni moglo nastati v nekem Newtonsko pojmovanem vesolju, am- pak, da je neke vrste `iva substanca bivala `e od vekomaj in da se je ne`iva materija v bistvu loèila od `ive substance. Pa tudi èe bi nam uspelo materijo v labo- ratoriju tako disponirati, da bi konèno na- stalo preprosto `ivo bitje, nikjer ni reèeno, da je s tem o samem izvoru `ivljenja `e kaj odloèeno. Odloèitev bi padla šele takrat, èe bi se dalo brez slehernega dvoma dokazati, da pojav `ivljenja ni niè drugega kot stvar ma- terialnih relacij. Sam nastanek `ivega bitja na tak naèin pa ne izkljuèuje z gotovostjo, da ni `ivljenje bit posebne vrste (sui generis) in s tem izraz ne-materialnega poèela, — in to posku- šam v moji knjigi tudi dokazati — ki se udejani šele tedaj, ko so za to dani posebni materialni pogoji. Torej tudi v tem primeru ni omaja- na veljavnost zakona `ivljenja, ki je dobro ute- meljen in ima ravnotako apodiktièno veljav- nost kot fizikalni zakoni, samo, da so tu še drugi parametri, ki jasnost lahko nekoliko za- krijejo. 10. Nesorazmerje med materialnimi, kot dra`ljaj delujoèimi dejavniki in biološko reakcijo (str. 226) Da obstaja to nesorazmerje ni samo stvar razlike v nakopièeni energiji, kot hoèe suge- rirati primer z napeto puško. Razlika med ne- `ivimi bitnostmi in `ivim organizmom je bis- tvena! Nesorazmernost je posebno vidna pri oblikovanju organizma, kjer imamo oprav- ka z fizikalnimi in kemijskimi dra`ljaji (npr. induktorji organogeneze) pa vendar je rezultat tak, da moramo upoštevati še nek dejavnik x, ki se izmika fizikalno-kemijski analizi. S tem pa ni reèeno, da se izmika vsaki anali- zi. Driesch je npr. s strogo analizo — torej ek- saktno — prišel do odkritja ne-mehaniènega dogajanja v `ivem svetu. „Eksaktno“ se sicer navadno uporablja le za tisto, kar je v zvezi z matematiko. Toda eksakten postopek ne po- meni le uporabljati matematiko. (Na strani 234 sl. je navedenih veè primerov z t. i. in- dukcijskimi dra`ljaji, kjer je posebno oèividna nesorazmernost med dra`ljaji in odgovori). Naj navedem še en tak primer. Vzemimo èloveka zgolj kot biološki, torej „materialni objekt“ — kar èlovek vsekakor tudi je — kar pa še ne pomeni, da ga reduciramo zgolj na nekaj takega. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali je za- konitost delovanja tega „materialnega objekta“ mehaniènega znaèaja, ki pozna samo uèinko- vanje med poslednjimi delci materije, ali ni. Celotna zmo`nost dejanja kakega èloveka v doloèenem trenutku njegovega `ivljenja, torej celota tistega, kar je v tem trenutku zmo`en storiti, je odvisna od celote dra`ljajev, ki so ga od zaèetka `ivljenja zadeli in od uèinko- vanja teh dra`ljajev. Zmo`nost dejanja je bila torej v vsakokratni posebnosti ustvarjena po pred-zgodovini dotiènega èloveka. Ta predz-           godovina pa je bila vseskozi sluèajna. (Kate- remukoli dojenèku npr. lahko privzgojimo po- ljubni jezik). Skratka: zmo`nost dejanja ka- kega èloveka lahko oznaèimo kot historièno ustvarjeno reakcijsko bazo. Nekaj takega v ne- `ivi naravi ne poznamo. V ne`ivem svetu ima- mo samo kvantitativne spremembe reakcijske zmo`nosti po predhodnem dogajanju, med- tem ko je v organskem svetu ustvarjena reak- cijska zmo`nost po poljubnosti predzgodo- vine, ki se vsakokrat izra`a v obliki zelo sestav- ljenih in v vsakem primeru specifiènih reakcij. In ne le zmo`nost dejanja je ustvarjena pri èlo- veku na naèin, ki nima niè skupnega z neko mehaniko, tudi njegovo resnièno obnašanje (behaviour) poteka v vsakem posameznem pri- meru na mehanistièno nerazlo`ljiv naèin. Èlo- vek izgovorjen stavek drugega èloveka tudi lah- ko „razume“ in nanj „smiselno“ odgovori (rea- gira). Smiselne reakcije imamo seveda tudi pri `ivalih. V jeziku naravoslovca (behavioristiè- no) povedano, pomeni to, da je fizikalni dra`- ljaj, ki obstaja v nekem zelo sestavljenem za- poredju zraènega nihanja, od èloveka dojet kot celota, in da je tudi reakcija nanj neka celo- ta. Oboje, dra`ljaj in reakcija, ne pride do izra- za kot t. i. fizikalne „rezultante“, ampak vse- skozi glede na posebnosti svoje sestave (ki ima „smisel“ in je „razumljena“). Tu se dele dra`ljaja, ki je vedno neka sestavljena fizikalna tvorba, ne da po delih nanašati na dele reak- cije. Pojem celote je tu temeljnega znaèaja, èi- sto tako kot pri našem zgoraj omenjenem nau- ku o tvorbi forme organizma. 11. Vsi procesi v fiziki in kemiji so naèelno reverzibilni ali obrnljivi itn. (str. 125) Glede te trditve je v recenziji zapisano, da je formulacija nekoliko preohlapna. In po- tem je reèeno, da je obrnljivost temeljno dejs- tvo v mehaniki. Tudi ta formulacija je neko- liko ohlapna. Vprašanje je, v kateri mehaniki, klasièni ali tudi kvantni? Dejstvo je, da pri vseh fizikalnih procesih lahko opazujemo pro- ti pušèici èasa obrnjen (reverzibilen) proces. Pokazalo se je, da zakon obrnljivosti spada med najsplošnejše fizikalne zakone, ki sploh obstajajo. Velja, kakor daleè sega naše sedanje spoznanje ¡z izjemo toplotnega podroèja (2. zakon termodinamike) in razvoja kozmosa¿, za celotno fiziko, to je mehaniko, elektrodi- namiko, vkljuèno relativnostno teorijo, kvant- no mehaniko (atomsko fiziko), relativistiè- no kvantno mehaniko in celotno teorijo ele- mentarnih delcev. Seveda slednji podroèji še nista zakljuèeni in zato ne moremo vnaprej izkljuèiti mo`nosti, da se poka`ejo podroè- ja fizike, kjer ta zakon obrnljivosti ne velja. Toda to zaenkrat tudi ni pomembno. Za mojo temo je dovolj tisto, kar sem povedal v svoji knjigi, da so vsi procesi (kolikor vemo danes) v fiziki in kemiji reverzibilni, da pa je razvoj kozmosa ireverzibilen proces, ki je v tesni zvezi z 2. zakonom termodinamike. * Odgovor na prispevek F. Cvelbarja in A. Prediha: Ob branju knjige Jo•e Hlebš: Kozmos, evolucija, •ivljenje, objavljenem v Tretji dan št. 1/2 (januar februar) 2003, str. 149-155.