Boris Pahor o (ne)evropski Italiji in Sloveniji in sodelovanju med SSk in Južnotirolsko ljudsko stranko
/3
Fotografije Križmančiča in Magajne na razstavi v Ljubljani
Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti državna podprvaka
Na domačem dvorišču
pri Cotičih na Vrhu je modras pičil osemletnega dečka
/
15
Primorski
SREDA, 3. JUNIJA 2009
št. 130 (19.529) leto LXV.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Brezbrižnost v deželi na sončni strani Alp
Rado Gruden
Drugič v svoji zgodovini bodo svoje predstavnike v evropskem parlamentu izbirali tudi slovenski volivci in volivke. Glede na število kandidatnih list, teh je kar dvanajst, bi lahko sklepali, da vlada v deželi na sončni strani Alp veliko zanimanje za Evropo. Vendar ni tako.
Že prve volitve, leto dni po navdušenju ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, so pokazale, da je Evropa zelo daleč od navadnih ljudi. Udeležba volivcev je bila med najnižjimi v Evropi, nič bolje pa ne kaže tudi tokrat. Razlog je verjetno zelo banalen. V Sloveniji prevladuje prepričanje, da jo je Evropa pustila na cedilu pri reševanju mejnega spora s Hrvaško, pa tudi pritisk Evropske komisije v zvezi z avtocestnimi vi-njetami ni bil sprejet z razumevanjem. Ti dve temi sta tudi v volilni kampanji dobili precej prostora. Večina kandidatov za evropske poslance je evropskim temam posvečala zelo malo pozornosti, kar je nezainteresira-nost za skupne evropske probleme še povečalo.
Brezbrižnost do Evrope ni samo slovenski problem, pa vendar gre za svojevrsten paradoks. Članstvo v EU je namreč Sloveniji prineslo veliko, predvsem kar zadeva gospodarski razvoj. Če Slovenija ne bi bila članica Evropske unije in če ne bi imela evra, bi bile tudi negativne posledice svetovne finančne krize še veliko hujše, kot so zdaj.
Prav zato ni nepomembno, koliko ljudi bo šlo v nedeljo na volišča, kot tudi ni nepomembno, kdo in kako bo v naslednjih letih predstavljal Slovenijo v Bruslju.
BLIŽNJI VZHOD - Pred odhodom na turnejo po Bližnjem vuhodu in Evropi
Obama kritiziral izraelsko politiko
Izraelski minister Liberman na obisku v Moskvi
TRST - Podelitev državnega priznanja ob dnevu republike
»Vitez« Stanka Hrovatin
Kulturno-politični delavki z Opčin je priznanje izročil tržaški prefekt Giovanni Balsamo
TRST - Stanka Hrovatin je včeraj med slovesnostjo ob dnevu republike prejela visoko državno priznanje reda viteza italijanske republike. Po-
krajinski predsednici Vsedržavnega združenja ANPI je priznanje izročil tržaški prefekt Giovanni Balsamo. V utemeljitvi je zapisano, da je bila Hro-
vatinova »občinska in pokrajinska svetnica ter učiteljica v šolah tržaške pokrajine s slovenskim učnim jezikom.«
Na 8. strani
WASHINGTON, MOSKA - Ameriški predsednik Barack Obama je pred odhodom na turnejo, v okviru katere bo obiskal najprej Savdsko Arabijo in Egipt, nato pa še Evropo, v ponedeljek spregovoril za ameriški nacionalni javni radio in britanski BBC. V pogovorih je znova spregovoril o Izraelu in med drugim napovedal več "odkritosti" v odnosu med ZDA in judovsko državo.
Ruski in izraelski zunanji minister Sergej Lavrov in Avigdor Lieberman pa sta včeraj v Moskvi pozvala Iran h konstruktivnemu dialogu z mednarodno skupnostjo. Poleg spornega iranskega jedrskega programa sta ministra govorila tudi o izraelsko-palestinskih odnosih.
Na 18. strani
Manjšine brez instrumentov za izterjavo pravic
Na 2. strani
V Padovi sodobna konkretna umetnost
Na 12. strani
Goriško letališče že spet zaprto, njegova oživitev odložena
Na 14. strani
Ponovno v ospredju zahteva po dveh primorskih pokrajinah
Na 14. strani
REDIPULJA - Ob prazniku republike
Ceremonija s protestom
Demonstrirali delavci družbe Safilo iz krajev Martignacco in Precenicco - Scajola nasprotuje ukinjanju prefektur
REDIPULJA - Delavski protest je zaznamoval včerajšnjo ceremonijo ob prazniku republike, ki je potekala pred kostnico v Redi-pulji ob udeležbi ministra Claudia Scajole. Zaposleni v tovarnah družbe Safilo iz krajev Martignacco in Precenicco so namreč s transparenti opozarjali, da zaradi selitve proizvodnje na Kitajsko bo ostalo na cesti 780 delavcev. Minister je na njihov protest odgovoril z napovedjo, da vlada išče nove investitorje in da pripravlja socialne blažilce. Ceremonijo pa je zaznamovala tudi Scajolova izjava, da nasprotuje ukinjanju prefektur, kar je bil napovedal njegov vladni kolega Roberto Calderoli. Ukinitev grozi vsem prefekturam v pokrajinah z manj kot 250 tisoč prebivalci, torej tudi v Trstu in Gorici.
Na 16. strani
2
Sreda, 3. junija 2009
ALPE-JADRAN
/
FOTOGRAFIJA - V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani
Na razstavi Fotografija 20. stoletja v FJK tudi Magajna in Križmančič
Razstavo so odprli včeraj ob italijanskem državnem prazniku - Dela bodo na ogled do septembra
LJUBLJANA - V Slovenskem etnografskem muzeju so včeraj slovesno odprli razstavo POGLEDI - Fotografija 20. stoletja v Furlaniji in Julijski krajini, ki jo je Center za fotografsko raziskovanje in arhiviranje CRAF iz furlanskega Le-stansa pripravil ob italijanskem državnem prazniku. Med udeleženci so bili tudi predstavniki nekaterih lokalnih institucij, kot npr. občin Spilimbergo in Videm, ki so sodelovali pri nastajanju tega projekta. Razstava gostuje v Slovenskem etnografskem muzeju na pobudo Veleposlaništva Italije in Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji, odprl pa jo je italijanski veleposlanik v Sloveniji Alessandro Pie-tromarchi.
Razstavo sestavlja 145 originalnih fotografij iz arhivov Centra za raziskovanje in arhiviranje fotografij CRAF, Mestnih muzejev iz Vidma in drugih javnih ustanov in zasebnih zbirk. Razstava povzema razvoj fotografije v Furlaniji in v Julijski krajini z deli najpomembnejših avtorjev in gibanj, ki so pustila svoj pečat v prejšnjem stoletju.
Fotografije tvorijo izčrpno pripoved, v kateri je predstavljeno najpomembnejše dokumentarno in umetniško izražanje vse do sodobnih postmodernih del: od piktorializma z začetka prejšnjega stoletja, ko so ustvarjali člani družine Wulz, Arthur Floeck, Ernesto Battigelli, Giovanni Cividini, Giacomo Bront, Pie-tro Modotti, Silvio Maria Bujatti in Francesco Krivec, prek idiličnega prikaza pokrajine in življenja v gorskih vaseh iz 30. let (Umberto Antonelli in Attilio Brisig-helli), fotografije kot orodja za jezikovno interpretacijo (Paul Scheuermeier in Ugo Pellis) in fotografije, ki jo je navdihnil povojni neorealizem z umetniki, kot so Tin Piernu in skupina Gruppo Friulano di Spilimbergo, v naslednjem desetletju pa Riccardo Toffoletti in Giovanni Edoardo Nogaro. Tu so še fotografi, ki so se družili s Pier Paolom Pasolinijem: Bruno Bruni, Giovanni Castellarini in Elio Ciol, predstavniki fotožurnalizma (Mario Magajna, Claudio Erne, Aldo Missinato, Davorin Krizmančič, Massimo Cetin) in nekateri pomembni sodobni avtorji, kot so Pier Mario Ciani, Catia Drigo idr.
Predstavljena bodo tudi dela mednarodno priznanih fotografov, ki prihajajo iz dežele Furlanije-Julijske krajine, kot so Tina Modotti, Paolo Gasparini, Alba-no Guatti, Gianluigi Colin in Pierluigi Praturlon, fotograf filma Dolce Vita in italijanskega filma v 60. letih.
Razstava bo na ogled do septembra
2009.
Fotografije Maria Magajne (na posnetku desno so ribiči iz Križa) so iz fonda Narodne in študijske knjižnice v Trstu; spodaj pa je sončni zaton v Devinu Davorina Križmančiča
Danes v Ljubljani predstavitev knjige Jožeta Šušmelja Trpko sosedstvo
LJUBLJANA - Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Založništvo tržaškega tiska bosta danes ob 11. uri v Literarnem klubu Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavila knjigo Jožeta Šušmelja »Trpko sosedstvo - nekateri vidiki odnosov med sosednjima državama v obdobju 1946-2001«.
Avtor knjige je pri delu na Ministrstvu za zunanje zadeve v letih od ustanovitve samostojne države Slovenije intenzivno spremljal in tudi sodeloval pri oblikovanju stališč do sosednje države Italije. Več kot dvanajst let, ki jih je preživel v Italiji (najprej na generalnem konzulatu v Trstu, kasneje na veleposlaništvu v Rimu in spet na generalnem konzulatu v Trstu), je v veliki meri namenil spremljanju meddržavnih odnosov in pripravi gradiv. V ospredju delovanja Jožeta Šušme-lja je bil vedno odnos italijanskih oblasti do uresničevanja ustavnih in mednarodnih obveznosti do slovenske narodne skupnosti v Italiji. O knjigi bo na predstavitvi ob avtorju Jožetu Šušmelju, predsedniku Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudiju Pavšiču in predstavniku založniške hiše Acetu Mermolji spregovoril Zoran Thaler, bivši zunanji minister RS.
KOROŠKA - Manjšinski seminar v Neumarktu
Manjšine brez instrumentov za izterjanje svojih pravic
Reginald Vospernik je znotraj slovenske manjšine na Koroškem aktiven kot podpredsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk
NEUMARKT - Vseevropska zakonodaja za zaščito manjšin, ki bi omogočila pravno izterjanje manjšinskih pravic, sicer ni nemogoča, ni pa realistična, je na manjšinskem seminarju v kraju Neumarkt na Štajerskem ocenil Reginald Vospernik, eden od predavateljev tridnevnega srečanja. Nekdanji

LJUBLJANA - Pogovor na notranjem ministrstvu
Kresalova s Forlanijem tudi o dvojezičnih dokumentih izven dvojezičnega območja
LJUBLJANA - Slovenska notranja ministrica Katarina Kre-sal se je včeraj srečala s predsednikom Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Flaviom Forlanijem, razpravljala pa sta o delu policije na dvojezičnem območju, o spremembah zakona o društvih in o možnosti dvojezičnih dokumentov v deloma dvojezičnih občinah. Kresalova je izpostavila dobre odnose z manjšino. "Na ministrstvu se zavedamo, da je dobro sodelovanje tako z italijansko kot z madžarsko narodno skupnostjo zelo pomembno. Pri svojem delu pa se trudimo, da dosledno izvajamo vse odločbe ustave in zakonov, ki se nanašajo na spoštovanje pravic narodnih skupnosti," je v izjavi po srečanju na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) dejala Kresalova.
Sama meni, da so tudi predstavniki skupnosti zadovoljni z delom MNZ. Kot je pojasnila, so začrtali elemente nadaljnjega sodelovanja in se dogovorili, da ohranjajo dobre odnose.
Forlani je povedal, da je notranje ministrstvo prvo, ki se je odzvalo na njihova vprašanja, vendar pričakujejo tudi odzive drugih resornih ministrstev. Po njegovih besedah so včeraj na vsa tri vprašanja dobili pozitiven odziv, kot problem, o katerem bo treba še dodatno razmisliti, pa je izpostavil ureditev dvojezične osebne izkaznice. Njihovi predstavniki, ki živijo zunaj dvojezičnega območja, si namreč želijo, da bi lahko obdržali dvojezične osebne izkaznice, pravi Forlani. O tem pa je včeraj razpravljala tudi komisija za narodnostna vprašanja, še dodaja, ob čemer je prepričan, da bodo našli rešitev, s katero bodo zadovoljne tudi manjšine.
V
Katarina Kresal
Flavio Forlani

podpredsednik Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti je v svojem referatu na temo »Avstrijske narodnosti in Svet Evrope« še pristavil, da kratko malo ni inštrumentov, s katerimi bi manjšine lahko izterjale svoje pravice.
Vospernik je v svojem predavanju kljub temu poudaril pomen, ki ga imata dokumenta Sveta Evrope, Okvirna konvencija za zaščito narodnih skupnosti in Listina regionalnih in manjšinskih jezikov, za zaščito narodnih skupnosti v Evropi. Ob tem pa je hkrati opozoril, da je zaščita narodnih manjšin lahko učinkovita le, če je nesporna in jo tudi vsi sprejmejo. Zato pa je potreben dialog, kakršnega npr. na Koroškem vodi tako imenovana konsenzna skupina, je dodal Vospernik, ki je znotraj slovenske manjšine na Koroškem aktiven kot podpredsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernarda Sa-dovnika.
K izboljšanju položaja narodnostnih manjšin pa lahko svoje prispevajo tudi strokovni simpoziji, konkretno tudi tradicionalni manjšinski seminar v Neumarktu, je dejal Vospernik. Mednarodni manjšinski seminar vedno ob binkoštnih praznikih prireja Evropsko federalistično gibanje, letos pa je potekal v znamenju 60-letnice Sveta Evrope.
Med predavatelji letošnjega seminarja je bil tudi nekdanji dolgoletni vodja urada zveznega kanclerja na Dunaju Heinz Tichy, ki je osvetlil Svet Evrope z vidika manjšinskega prava. Na sporedu je bila tudi ocena položaja nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, prav tako so spregovorili o pouku manjšinskih jezikov in o starem irskem jeziku - gelščini - kot 23. uradnem jeziku v Evropski uniji. (I.L.)
/
ALPE-JADRAN
Sreda, 3. junija 2009
3
EVROPSKE VOLITVE - Boris Pahor, slovenski kandidat pri Južnotirolski ljudski stranki
»V Italiji in tudi v Slovenji se preveč ukvarjajo sami s sabo«
»Sem na strani Slovenske skupnosti, ker je edina slovenska stranka
«
TRST - Boris Pahor res ne potrebuje reklame in samopromocije. Za njegovo kandidaturo na evropskih volitvah, ki ni samo simbolnega pomena, stojijo ideje in nazori, za katere se je pisatelj boril vse življenje. Pogovor s Pahorjem je za novinarja osebno doživetje, čeprav sva se dogovorila, da bova govorila le o volitvah in Evropi.
Profesor Pahor, začnimo z običajnim vprašanjem. Zakaj sploh ta vaša kandidatura?
Kandidature nisem nikomur ponujal in tudi o njej sploh nisem razmišljal. K meni so prišli zastopniki Slovenske skupnosti in mi predlagali, če sem pripravljen kandidirati za evropski parlament. Odgovoril sem jim pritrdilno.
Kako to?
Ker je Slovenska skupnost edina slovenska stranka v Italiji, kar je zame bistvenega pomena. Zastopnikom SSk sem povedal, da mi je kandidatura v veliko čast, a da zanjo, razen nekaterih javnih srečanj, ne bom delal nobene reklame.
SSk nastopa na volitvah pod okriljem Južnotirolske ljudske stranke. Kako ocenjujete njuno zavezništvo?
Zelo me veseli, da je do tega prišlo. Ta izbira se mi zdi pravilna in v duhu manjšinske solidarnosti, ki je zelo dragocena. Veste, Južni Tirolci imajo za seboj zanimivo zgodovino, ki je lahko poučna tudi za nas Slovence.
V čem je lahko poučna?
Položaj nemške in ladinske skupnosti na Južnem Tirolskem določa znani dogovor zunanjih ministrov Italije in Avstrije Alcideja De Gasperija in Karla Gruberja. Ker jim ni uspelo pridobiti vseh pravic, so se nekateri Južni Tirolci odločili za bombne napade, do odločilnega zasuka pa je prišlo, ko so se obrnili na Združene narode. Ob podpori Avstrije so pri OZN dosegli to, kar jim pritiče. Naša manjšina je žal ravnala drugače.
Mi smo živeli v drugih razmerah...
Ne. Slovenci v Italiji si takšnega koraka nismo upali narediti.
Zakaj ne?
Ko je bila Jugoslavija smo bili odvisni od Ljubljane, ki si je prizadevala za "bratsko sodelovanje" z italijanskimi strankami oziroma z italijanskimi levičarskimi strankami. Manjšini je bilo dejansko onemogočeno, da bi svoje pravice zahtevala pri me-rodajnih mednarodnih telesih. Sedaj je to vlogo v marsičem prevzela Evropska unija, čeprav ne vedno z dobrimi rezultati.
Kaj imate v mislih?
Evropski parlament in Svet Evrope sta odobrila listini o pravicah manjšin in njihovih jezikov, ki sta žal v marsičem mrtva črka na papirju. Še zlasti v Italiji, kjer je malo spoštovanja do evropskih institucij.
In vendarle je bila Italija med ustanovitelji današnje EU, evropska zavest v državi pa je zelo nizka. Kje so razlogi za to?
To nezanimanje ima globoke korenine. Italija se preveč ukvarja sama s sabo, zato jo Evropa tako malo zanima. Že leta 1870 je namesto, da bi uredila probleme doma, začela razmišljati, kako bi se širila. Odnosi med severom in jugom države so še danes nerešeni. In to je tudi eden od razlogov, da tudi v tej volilni kampanji prevladujejo stvari, ki z Evropo nimajo nič skupnega.
Tudi v Sloveniji ni velikega zanimanja za evropske volitve...
Slovenija je takoj ob proglasitvi neodvisnosti računala, da bo poslala nevem-kakšen mednarodni dejavnik, kar ni in tudi nikoli ne bo. Podobno kot Italija, tudi ona plačuje za preteklost.
Na kaj mislite?
Na razkol, ki je nastal med drugo vojno. Komunizem je zmagal in namesto, da bi ubral pot normalnosti, je uvedel diktaturo in zato je propadel. V Sloveniji so se nato uveljavili tisti, ki so se upirali komunizmu. Bili so prepričani, da imajo edini prav. Dokler v Sloveniji tega ne bodo razčistili, bodo tudi oni imeli težave z Evropo. In sedaj še ta Hrvaška.
Kako gledate na ta neskončni spor med državama?
Ko je šlo za vstop Hrvaške v Nato je slovenski parlament s sprejetjem ponesre-
čene resolucije o meji naredil napako. Z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom se je ta zadeva s Hrvaško vlekla predolgo. Potem so to vprašanje potisnili ob stran in upali, da bo stvar rešila EU, kar pa se ni zgodilo. Slovenija je popuščala tam, kjer ne bi smela, problem pa je ostal nerešen.
Prof. Pahor, ta Evropa ni ravno to, kar smo upali in mislili, da bo...
Če pomislim na lakoto, ki pesti vse več ljudi, mi je ta Evropa še kar daleč. Če bosta prevladali samo ekonomija in evro ne bomo prišli nikamor.
Kaj pa narodne manjšine v Evropi?
40 milijonov Evropejcev, ki pripadajo narodnim manjšinam, mora dejansko vsak dan prosjačiti za svoj jezik in za svoje pravice. Prav zaradi tega od leta 1966 sodelujem v mednarodni organizaciji za obrambo ogroženih jezikov. Ponosen sem, da sem njen član.
Kaj bi še rekli ob sklepu tega razgovora?
S Slovensko skupnostjo sem v svojem elementu. In to mi veliko pomeni.
S.T.
Boris Pahor kandidira na evropskih volitvah na listi Južnotirolske ljudske stranke (SVP) kot predstavnik Slovenske skupnosti
EVROPA
• • • ■•
bodo znani v nedeljo ponoči
RIM - Prvi neuradni rezultati sobotnih in nedeljskih evropskih volitev bodo znani že v nedeljo ponoči. Glasovnice za evropski parlament bodo namreč začeli preštevati takoj po zaprtju volišč ob 22. uri.
Za evropski parlament bomo na volišču v soboto, 6. in v nedeljo, 7. junija dobili glasovnico rjave barve. Na njej prečrtamo simbol stranke, ob njem pa lahko napišemo največ tri preference s priimki izbranih kandidatov ali kandidatk. Volilci Južnotirolske ljudske stranke-Slovenske skupnosti lahko oddajo samo eno preferenco.
Furlanija-Julijska krajine sodi v volilno okrožje severovzhodne Italije, ki zaobjema še Tri-dentinsko-Južno Tirolsko, Veneto in Emilio-Romagno. Iz našega okrožja bo šlo v evropski parlament trinajst predstavnikov oziroma predstavnic.
UPRAVNE VOLITVE - V Bardu in Tipani po dve občinski listi
Guido Marchiol ima tudi podporo Slovencev Elio Berra računa na tretji mandat v Tipani
BARDO, TIPANA - Župana in nov občinski svet bodo konec tedna izbirali tudi volilni upravičenci v gorskih občinah Bardu in Tipani, ki imata vsaka le približno 700 prebivalcev. V obeh občinah sta se na upravne volitve prijavili po dve občanski listi. V Bardu se za župansko mesto potegujeta sedanji podžupan Guido Marchiol, ki ga podpirajo tudi predstavniki slovenske manjšine, ter enaindvajsetletni Roberto Cei-ner. V Tipani pa na tretjo zaporedno izvolitev cilja Elio Berra, njegov nasprotnik pa bo Nicola Ingani.
V Bardu je Marchiol, ki bo septembra dopolnil 53 let, na čelu liste »Aperti al futuro«, ki jo sestavljajo tudi nekateri mlajši domačini, ki po mnenju županskega kandidata predstavljajo bodočnost občine. Marchiol je prepričan, da je bila prejšnja uprava, v kateri je bil podžupan in odbornik, dobro opravila svojo nalogo, marsikateri načrt pa je treba še izvesti oziroma dokončati. Marchiolov volilni program obravnava vsa področja, ključne točke pa so
Guido Marchiol
poleg običajnih nalog, kot sta vzdrževanje cest in razsvetljava, po njegovem tri. Prva je gradnja manjše hidroelektrarne v bližini bivše elektrarne družbe Enel, ki bi vodno energijo reke Ter spreminjala v električno na območju med Terom in Njivico. To bi po predvidevanjih občini zagotovilo letni dobiček med 700 in 800 tisoč evri. Druga pomembna točka volilnega programa je skrb za ohranitev šole kljub reformi ministrice Gelmini, saj bi odhod otrok z občinskega ozemlja že pri šestih oziroma sedmih letih pomenil veliko kulturno obu-
božanje. Tretja točka pa je socialno delo. V občini je namreč vedno več prebivalcev, ki potrebujejo pomoč. Marc-hiol, ki je bil v prejšnjem mandatu tudi odbornik za socialno delo, je povedal, da je Občina letno za to postavko namenila približno 100.000 evrov, kar glede na število prebivalcev ni majhen znesek, kljub temu pa bi rad storitve na tem področju še izboljšal. Tako kot v vseh gorskih občinah pa je tudi v Bardu zelo občuten problem izseljenstva. Županski kandidat meni, da bi lahko k rešitvi tega problema pripomogla razvoj turizma (treba bo čim boljše izkoristiti na primer jamo v Zavarhu, Park Julijskih Predalp in Etnografski muzej v Bardu) in kmetijstva, čeprav je vedno manj mladih, ki so se pripravljeni posvetiti kmetijstvu. Marchiol pa ne verjame, da bi se lahko v Bardu razvil industrijski sektor, saj so v bistvu skoraj vse industrijske obrate zaprli, ko zanje ni bilo več prispevkov. V primeru izvolitve pa sedanji podžupan obljublja, da bo njegova uprava naklonjena slovenski manjšini in
SCHENGEN - Mejne kontrole
Spetič (SIK): To je res nepotrebno razkazovanje mišic
TRST - Deželni tajnik SIK Stojan Spetič meni, da je predlagana obnova mejnih kontrol za cel mesec med vrhom G8 prava norost, nepotrebno razkazovanje mišic, ki bo na koncu škodovalo predvsem italijanskemu gospodarstvu, začenši s turistično sezono, ki jo svetovna kriza itak ogroža. Kajti obnoviti kontrole na mejah ne pomeni zaščititi državnike G8 pred teroristi, pač pa bodo kvečjemu na mejah zavračali skupine mladih "no global" namenjenih na demonstracije v našem mestu, ko bo tu vrh zunanjih ministrov, piše Spetič v sporočilu.
Desnica ustvarja klimo napetosti, a bo škodovala koristim države. Pomislimo samo na vrste, ki bodo nastajale na mejah, posebno na severu dežele, od koder prihajajo trume nemških in avstrijskih turistov, namenjenih na furlanske plaže ali v Istro in Dalmacijo. Tako se ne zagotavlja varnosti za vrh G8 in morda bi bilo bolje, če bi ostal na Mad-daleni, kot predvideno. Zato čudi, kako so reagirale na predlog ostale evropske vlade, kjer vlada desnica ali tudi Slovenija, ki morda misli, da bo ponagajala Hrvaški v sporu za meje in vstop v EU.
Schengen in politika odprtih meja v procesu evropske integracije niso igračka, pač pa dosežek, ki ga moramo braniti. Konec tedna bo glas za komuniste pomenil tudi protest proti poskusom, da bo obnavljali preteklost na področju svobodnega kroženja ljudi v Evropi, beremo še v izjavi tajnika SIK.
SEVERNA LIGA - Alberto Zenic
S Calderolijem tudi o Fernetičih
PORDENON - Županski kandidat Severne lige v re-pentabrski občini Alberto Zenic je seznanil ministra Roberta Calderolija (na sliki desno s kandidatom) s perečimi problemi, s katerimi se soočajo na Fernetičih. Zenic je zastopnika Severne lige seznanil s svojim volilnim programom, ki temelji na razvoju teritorija, pri katerem morajo glavno besedo imeti domačini.
Minister Calderoli je med volilnim shodom v kraju Az-zano Decimo zanikal novice, da namerava Berlusconijeva vlada ukiniti prefekture. Napovedal pa je, da bo vlada posodobila poslovanje prefektur.
izvajanju zaščitnih zakonov, saj se je z njihovo vsebino vedno strinjal. Upa, da bo Občina dobila dovolj sredstev, da bo lahko začela s postavljanjem dvojezičnih tabel.
V Tipani podpira Elia Berro lista »Uniti per rinascere«, ki jo sestavljajo nekateri bivši županovi sodelavci, nekaj pa je tudi novih imen, predvsem mladih, kar je zelo pozitivno. Sedanji župan je dokaj zadovoljen z doslej opravljenim delom, saj je njegovi upravi uspelo izvesti kar precej javnih del, pridobiti precej finančnih sredstev, poleg tega pa je bila dovolj učinkovita tudi pri reševanju problema zaradi upadanja števila prebivalstva. Število prebivalcev v občini Tipana je namreč v zadnjih letih približno konstantno. V primeru ponovne izvolitve pa bi Berra rad v občino privabil še nove mlade družine oziroma olajšal njihovo vrnitev na občinsko ozemlje. Pomembno pa bo tudi ohraniti vrtec in osnovno šolo, ki ju zdaj obiskujejo predvsem otroci iz drugih občin. Nadaljevati namerava tudi s serijo javnih del, ki so po njegovem strateškega značaja, kot na primer prilagoditev tipan-skega Centra za ostarele in zgradbe v Karnahti, v kateri je sedem stanovanj, varnostnim normam. Sedanji župan, ki je v zadnjih desetih letih pokazal pozornost tudi za vprašanja slovenske manjšine, pa se zaveda, da ga na področju razvoja gospodarstva ne čaka enostavna naloga. Upa sicer, da bo sedanja ekonomska kriza posredno koristila goratim območjem, saj se bo verjetno način življenja spremenil in živeti v obrobnih predelih mogoče ne bo več predstavljajo takega minusa. Tipana pa ima še veliko možnosti na turističnem področju. S tem v zvezi Berra meni, da bi lahko v prostorih bivših šol in mlekarn uredili več ležišč, koristno pa bi bilo tudi odprtje kmečkega turizma v Vi-škorši, kjer gostinskih obratov zdaj sploh ni. Potrebno bo vsekakor privabiti čim več turistov z vzhoda, predvsem iz bližnjega Posočja. (NM)
4
Sreda, 3. junija 2009
EVROPSKE VOLITVE V SLOVENIJI
/
VOLITVE SAMO V NEDELJO - Slovenski volivci bodo sedem novih evropskih poslancev izbirali med 81 kandidati (od tega je 39
Za vse stranke ne bo prostora v V kampanji precej pozornosti H
Zoran Thaler (SD): Na evropskih volitvah bi morale biti v ospredju evropske teme
Nosilcu liste SD na evropskih volitvah Zoranu Thalerju se zdi nujno, da Socialni demokrati na teh volitvah dobijo dodaten mandat in "pokažejo, da znajo mnogo bolje kot konservativci". Na evropskih volitvah bi po Thalerjevih besedah morale biti v ospredju evropske teme in pa vprašanje, "koga naj pošljemo v Bruselj, da bo kar najbolje zastopal interese volivk in volivcev". A predvsem opozicijska SDS ne skriva, da želi ob evropskih volitvah tudi neke vrste referendum o sedanji vladi.
Kot napoveduje, bo tudi sam pozval volivce, "da na evropskih volitvah glasujejo za socialne demokrate, da ne bi problemov te
globoke krize reševali tisti, ki so jo zakuhali, pač pa novi ljudje". Nosilec liste SD ob tem opozarja, da gospodarska kriza ni nastala naključno, pač pa je logična posledica "konser-vativno-buševske" ideologije mednarodnega gospodarskega in socialnega razvoja. "Pri tem ciljam na dejstvo, da je v zadnjih desetih letih veljalo, da je zgodovine konec in da je konzervativni neoliberalni model tisti, ki bo združil ves svet. Ta miselnost je tlakovala pot položaju, v katerem smo."
Zato se Socialnim demokratom zdi pomembno, da volivci spoznajo, kdo je pravzaprav povzročil padec v sedanjo krizo ter da so v zadnjem mandatu tako v EU kot v Sloveniji prevladovali konservativci. Po Thalerjevih besedah je treba vzpostaviti alternativo in doseči, da bodo socialni demokrati oz. socialisti postali najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. Uveljavili bodo namreč drugačno logiko razvoja gospodarstva in socialnega sistema, "kjer je jasno, da je pot iz sedanje krize pravična družba, ne pa da je pravična družba šele cilj nekje na koncu teh mračnih tunelov kriz, ki jih doživljamo".
Če bo izvoljen, se bo Thaler ukvarjal tudi z zunanjepolitičnim področjem EU, rad pa bi se posvetil tudi vprašanju kmetijstva. "Še vedno gre namreč za večino proračuna EU in potrebno je usmerjati denar v bolj zdravo, manj industrijsko kmetijstvo". Poleg tega ga zanima tudi področje kulture, "saj smo Slovenci preživeli pod zastavo slovenske kulture in tudi na evropski ravni se mi zdi pomembno, da se neguje barvitost evropskih kultur".
Slovenija je sicer s članstvom v EU po njegovih besedah poleg splošne prednosti, da EU praktično že desetletja zagotavlja mir in blagostanje na evropski celini, pridobila precej širši okvir varnosti, gospodarskega razvoja in socialnega napredka. "V sedanji gospodarski in socialni krizi bi nam bilo dosti težje, če ne bi bili člani EU in če ne bi bil naša domača valuta evro."
O predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za reševanje slovensko-hrvaškega spora o meji Thaler meni, da ni "katastrofalen za Slovenijo, kot se je želelo prikazati". Tako so vanj vključeni ključni elementi, ki lahko zagotovijo slovenske interese, sprejeta dopolnila pa jih delajo bolj jasne, transparentne in manj dvoumne, meni Thaler. Po njegovem mnenju je treba počakati na reakcijo samega predlagatelja in
"ne nasedati hrupu, ki ga občasno doživljamo iz Zagreba".
"Dobro bi bilo, da v Sloveniji malo manj mučimo drug drugega, prenehamo z neke vrste mazohizmom nad tem, kako da je vse zaroteno proti nam in da malo bolj zaupamo vase in naše moči. Našega članstva v EU ni za podcenjevati in ko gre za vitalne interese slovenske države, bodo slej kot prej to razumeli tudi ostali".
Glede postopka Evropske komisije proti Sloveniji zaradi vinjet Thaler najprej opozarja, da so vinjete "eden od tipičnih primerov predvolilnih bonbončkov, ki jih je prejšnja vlada poskušala podtakniti volivcem". Sedanji sistem je po njegovem mnenju zelo nepravičen, sam pa meni, da bi morali ob kratkoročnih ukrepih najti tudi variante, kjer bi se ti sistemi tudi na evropski ravni čim bolj poenotili.
Na vprašanje o razlogu za njegov po-vratek v politiko Thaler odgovarja, da so ga do tega privedli sedanji časi, "brutalnost te gospodarske, socialne in moralne krize". "To so časi, ki kličejo po javnem delovanju. Luksu-za umika v privatnost je konec," je prepričan. Predlog, da prevzame vodenje liste Socialnih demokratov, čeprav ni njihov član, pa po njegovem mnenju kaže na širino te stranke.
Ivo Vajgl (Zares): Glasove, ki smo jih posodili SD, bomo dobili nazaj
Nosilec liste Zaresa na evropskih volitvah Ivo Vajgl pričakuje, da bo stranka na volitvah v Evropski parlament dobila večjo podporo volivcev kot na parlamentarnih, saj je tedaj svoje glasove "posodila" Socialnim demokratom. "Te glasove bomo dobili nazaj," ocenjuje. Meni tudi, da pri evropskih volitvah ne bo šlo za glasovanje o vladi, kot to "propagandistično" razglašajo nekatere stranke. "Parlamentarne volitve imamo za sabo in ljudje so svoje povedali."
Glede evropskih volitev pa Vajgl opozarja, da je v Sloveniji zavedanje, "kako pomembno je, kdo in kako nas predstavlja v Evropskem parlamentu", premajhno. V Evropskem parlamentu se tako odloča o večini problemov, ki so v Sloveniji urejeni na zakonski način. "Mi imamo več evropske kot lastne zakonodaje, a ljudje se tega v polni meri ne zavedajo. Ne zavedajo se tudi, da Evropski parlament v končni konsekvenci odloča o tako tehtnih strateških vprašanjih, kot je premagovanje gospodarske krize," izpostavlja nosilec liste Zaresa.
Vajgl se tudi ne strinja z oceno, da se bosta na evropskih volitvah soočili predvsem dve največji stranki, SD in SDS. Poudarja, da je Zares po vseh javnomnenjskih raziskavah tretja najmočnejša stranka, in pričakuje, da bo na evropskih volitvah dobila več glasov kot na lanskih parlamentarnih volitvah. Ocenjuje namreč, da ima Zares na listi prepoznavne kandidate, poleg tega pa se je v začetnem obdobju nove vlade "pravzaprav izkazal kot stranka, ki zelo dosledno stoji na stališčih, ki smo jih napovedali. Tudi kadar gre za to, da tvegamo neke turbulence v vladi."
Če bo izvoljen v Evropski parlament, bo član politične skupine liberalcev. "Seveda se od vsakega poslanca pričakuje, da bo svoja stališča in glasovanje usklajeval znotraj politične skupine," pravi Vajgl, a dodaja, da si zna predstavljati tudi "neke posebne situacije, ko gre denimo za interes Slo-
venije, ko bi bil na nek način postavljen v precep in bi upošteval interes svoje države".
Slovenija je sicer po njegovih besedah v specifični situaciji zaradi majhnega števila poslancev v Evropskem parlamentu. Takšna majhna skupina lahko uspešno dela samo v sodelovanju z drugimi, pravi Vajgl in poudarja, da bodo morali poslanci iz Slovenije prepričati veliko poslancev iz drugih držav, če bodo "želeli spraviti v zakonodajo nek poseben interes naše države ali pa pomagati pripraviti teren za to, da se rešuje neko naše specifično vprašanje, denimo vprašanje odnosa s Hrvaško".
Sam se namerava v Evropskem parlamentu posvečati področju zunanje politike, ki se mu posveča "praktično vse svoje življenje", poleg tega pa ga zanimajo tudi mednarodna ekonomska vprašanja. V volilni kampanji se sicer "evropske" in "domače" teme po njegovem mnenju prepletajo. Vajgl je sicer zadovoljen s sprejetimi dopolnili k predlogu komisarja za širitev Ollija Rehna za reševanje slovensko-hrvaškega spora o meji. Meni, da gre za konkreten odgovor, ki vsebuje večino izhodišč, na katerih je slovenska politika vedno vztrajala, ko gre za za rešitev mejnega vprašanja.
Glede nadaljnje širitve EU Vajgl najprej poudarja, da se je doslej vedno pokazalo, da je bila absorpcijska sposobnost EU vedno dovolj velika, da ni bilo ob širitvi nikoli nobenih težav. Tudi največja širitev, v kateri je bila udeležena tudi Slovenija, je minila brez pričakovanih težav, nekoliko težja pa je bila integracija pri Romuniji in Bolgariji.
Kot pravi Vajgl, se EU zaveda, da mora zahodni Balkan najti svoje mesto v EU, saj je to bistveno strateško in tudi varnostno vprašanje Evrope. Ko pa gre za druge države, nastopi vprašanje Turčije, za katero Vajgl osebno meni, da jo je treba integrirati v EU.
Največje koristi članstva v EU sicer nosilec liste Zaresa vidi v prispevku k hitrejši gospodarski rasti, predvsem k rasti bruto nacionalnega produkta, uvozu sodobnih tehnologij in odpiranju evropskega tržišča, saj smo pretežno izvozno usmerjeno gospodarstvo. "Drugi set pridobitev je v sferi odprte družbe. Dejstvo je, da potujemo po Evropi brez potnih listov, imamo evro, uživamo občutek kolektivne varnosti, tudi ko gre za večje gospodarske krize, kot jo pravkar doživljamo."
Glede vinjet Evropska komisija po Vajglovem mnenju "izvaja tiste pritiske, kot jih izvaja tudi do vseh drugih držav". Opozarja, da je bila uvedba vinjet pretežno špe-kulativen in na volitve preračunan projekt, ki je bil s stališča dobrega gospodarja nevzdržen. "In prej kot slej pride račun za takšen projekt: bodisi v pritisku, ki ga izvaja Evropska komisija, ali pa se to zgodi v obliki luknje v proračun, ki jo je treba krpati na nek drug način," še ugotavlja nosilec liste Zaresa.
Jelko Kacin (LDS): Širitev EU na Zahodni Balkan je naš strateški interes
Nosilec liste LDS na volitvah v Evropski parlament Jelko Kacin pravi, da se želi kot evropski poslanec, tako kot prvi mandat, še naprej ukvarjati z območjem Zahodnega Balkana. Opozarja, da je širitev EU na države tega območja slovenski strateški interes. Širitev je vedno prinesla nove gospodarske priložnosti, poudarja.
"Po petih letih, potem ko smo predsedovali EU in zagotovo bolj uspešno, kot to danes počne druga nova članica Republika Češka; potem ko smo takrat kot prva nova članica uvedli evro; potem ko smo še vedno prvi in edini z Zahodnega Balkana, ki nam je to uspelo; potem ko smo vstopili v schengensko območje in ne poznamo več policijske kontrole na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in se to dogaja šele leto dni, pa se nam zdi, da je to od vekomaj, nekako pozabljamo na vse prednosti in pridobitve, ki jih je naš vstop v EU omogočil vsem državljankam in državljanom," ugotavlja Kacin ob vprašanju, kako povečati udeležbo na evropskih volitvah.
Za največjo pridobitev članstva v EU označuje evro, zaradi katerega so negativne
VOLIŠČA ODPRTA SAMO V NEDELJO OD 7. DO 1
LJUBLJANA - V Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament v nedeljo 7. junija. Za glasove 1,7 milijona volilnih upravičencev se poteguje 12 list, na katerih je skupno 81 kandidatov, od tega 39 žensk. Volivci bodo izbrali sedem novih evropskih poslancev oziroma poslank. Ker je Slovenija ena sama volilna enota, je teoretično za izvolitev enega poslanca potrebnih 14 odstotkov glasov. Vendar pa bo ta odstotek na koncu nižji zaradi različnih ostankov pri ugotavljanju števila osvojenih mandatov za stranke, ki bodo dosegle zadostno število glasov. 3400 slovenskih volišč bo v nedeljo odprtih od 7. do 19. ure, prvi neuradni ra-zultati pa bodo znani v nedeljo po 22. uri, saj lahko začnejo volilni organi sporočati rezultate šele po zaprtju vseh volišč v vseh državah članicah Evropske unije.
Žreb je določil, da bo pod zaporedno številko ena na evropskih volitvah nastopila lista Nove Slovenije, na kateri so Lojze Peterle, Ljudmila Novak,
Mojca Kucler Dolinar, Anton Kokalj, Alenka Šverc, Klemen Žumer in Ksenija Kraševec.
Pod številko dve bo na glasovnici zapisana lista Stranke mladih Slovenije, na kateri se za izvolitev v evropski parlament potegujejo Darko Krajnc, Nataša Lorber, Katja Grabnar, Idris Fadul, Peter Janeš, Maja Kovač in Miha Jazbinšek.
Na tretjem mestu na glasovnici bo Slovenska ljudska stranka, katere kandidati so Ivan Žagar, Marta Ciraj, Marjan Senjur, Nada Skuk, Ciril Smrkolj, Marija Ribič ter Janez Podobnik.
Krščanski socialisti Slovenije bodo na glasovnici navedeni pod številko štiri, njihovi kandidati pa so Maruša Ben-kič, Nedeljko Dabič, Gabrijela Čevnik, Valentina Stopar, Srečo Prislan, Nina Pla-hutnik Suhadolnik in Andrej Magajna.
Kandidatna lista Socialnih demokratov je na glasovnici na petem mestu, s kandidati Zoranom Thalerjem, Tanjo Fajon, Andrejem Horvatom, Mojco
Jelko Kacin
posledice v teh težkih gospodarskih časih za nas bistveno manjše, kot bi sicer bile.
Na vprašanje, v kolikšni meri bo šlo pri evropskih volitvah za izražanje zadovoljstva oz. nezadovoljstva z delom vlade, odgovarja, da po volitvah vedno nastopi bitka za interpretacijo. Vendar, poudarja, na listi največje koalicijske stranke ne kandidira Pahor in na listi SDS ne nastopa Janša. "Ta dva gospoda, ki se postavljata v javnosti kot alternativa, tukaj ne nastopata. Zato je prav, da bi se državljanke in državljani zavedali, da volijo poslanke in poslance, ne predsednike vladajočih ali opozicijskih strank."
Tudi sam lani ni šel na državnozbor-ske volitve, ker želi svoje delo kot evropski poslanec nadaljevati in v svoji politični skupini prevzeti nekatere dolžnosti tudi v prihodnje; strateški interesi Slovenije, zlasti pri okrevanju gospodarstva zahtevajo, da se tudi v prihodnje veliko ukvarjamo z Zahodnim Balkanom in na tem področju namerava zelo aktivno delovati še naprej. Pravi, da se ne počuti le slovenski poslanec, počuti se evropski poslanec in hkrati poslanec, ki je odgovoren za širitev EU na države Zahodnega Balkana. "To je naš strateški interes in če hočemo, da bomo iz gospodarske krize čim prej izšli, potrebujemo rast na tem delu sveta."
Celotno območje Zahodnega Balkana po številu prebivalcev ne presega Romunije in Bolgarije skupaj, "zato je to zalogaj, ki ga EU zmore". Seveda morajo te države preseči pripravljalno fazo in izpolniti pogoje. Po izkušnjah iz zadnjih dveh krogov širitev ni mogoče, da bi katera koli država postala članica EU, če nima rešenih vprašanj meje.
"Hrvaško na tem področju čaka spoznanje, da bo morala za vstop v EU ne le urediti mejno vprašanje s Slovenijo, ampak tudi s Srbijo, BiH in Črno Goro. Ampak prav ti poskusi, ki jih izvajamo sedaj, skupaj z Evropsko komisijo, lahko prinesejo neka nova orodja, ki bi jih lahko potem uporabili pri reševanju takih zapletov naprej na območju Zahodnega Balkana," meni Kacin.
"V tem trenutku prevladuje povsem nerealna predstava, da Slovenija zadržuje Hrvaško, kar seveda ni res." Slovenija zadržuje Hrvaško le na enem primeru - primeru mej-
nega vprašanja. Hrvaške ladjedelnice, boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, reforma pravosodnega sistema, pogoji za delovanje svobode medijev, težave, ki jih imajo z vračanjem srbskih beguncev na ozemlje Hrvaške, težave z zemljiško knjigo, so veliki izzivi, ki jih bo Hrvaška morala obvladati, da se bo kvalificirala za vstop v EU, pojasnjuje.
Poudarja, da je velik zagovornik približevanja Hrvaške EU, ampak Hrvaška se "kvalificira ali diskvalificira sama". Kot se je "de-blokirala" pred leti, ko je enostransko razglasila zaščitno ekonomsko-ribolovno cono. Sam je pripravil predlog možne rešitve meje na morju, ki temelji na razdelitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Na predlog s hrvaške strani ni dobil nobenega odziva. Da Hrvaška predlog "v času volilne kampanje v celoti ignorira" šteje za priznanje relevantnosti predloga in verjame, da se bo o njem še veliko slišalo v prihodnjih mesecih.
Za vinjetni sistem Kacin ocenjuje, da nekatere stvari poenostavi, jih pa po drugi strani na "nivoju pravičnosti in sorazmernosti zelo zakomplicira". Vinjetni sistem je po njegovem diskriminirajoč: Slovenija ni hotela razumeti, da ni mogoče vse tisto, kar ne zna zaračunati preko celega leta, nadomestiti skozi prispevke, ki jih plačujejo tranzitni potniki čez Slovenijo. "Evropska komisija je varuh interesov potrošnikov in ima vso pravico, da na kršitve in diskriminacije opozarja, če je nam to všeč ali ne," poudarja Kacin.
Karl Erjavec (DeSUS): Slovenija ne sme podleči pritiskom glede vinjet
Nosilec liste DeSUS za evropske volitve Karl Erjavec je izrazil prepričanje, da Slovenija ne bi smela podleči pritiskom EU glede vinjet. Ob kritikah, da kot minister v času krize ne bi smel kandidirati, pa zagotavlja, da bodo vse naloge ministrstva kljub njegovi kandidaturi izvedene.
Mediacija kot način, s katerim svoje odnose rešujeta Slovenija in Hrvaška, se zdi Erjavcu dober način reševanja odprtih vprašanj, ki lahko omogoči, da bomo dobro zavarovali svoje vitalne interese. Rehnov predlog kljub temu označuje kot korak nazaj, je pa vesel, da so se parlamentarne stranke razen dveh uskladile glede pripomb, ki so jih podale nanj. Omenjene pripombe namreč po njegovem dobro varujejo slovenske nacionalne interese.
Če Rehn dopolnil, ki jih je k predlogu poslala Slovenija, ne bo upošteval, bi morala Slovenija po njegovem prepričanju predlog zavrniti. Posebej, če ne bo upoštevana pripomba do odprtega morja in načelo pravičnosti. Sicer pa tudi on ocenjuje, da je Hrvaška sama kriva za blokado pristopnih pogajanj, ki jo izvaja Slovenija, saj blokade po njegovem ne bi bilo, če Hrvaška v pogajanjih z EU ne bi predložila spornih zemljevidov, ki prejudicirajo mejo s Slovenijo.
/
EVROPSKE VOLITVE V SLOVENIJI
Sreda, 3. junija 2009
5
kandidatk) na 12 listah
Evropskem parlamentu rvaški in avtocestnim vinjetam
9. URE
Kleva, Levom Kreftom, Karmen Pahor in Andrejo Katič.
Združeni Zeleni bodo na volitvah nastopili pod zaporedno številko šest, njihovi kandidati pa so Vlado Čuš, Lucija Mozetič, Mihael Jarc, Teja Dumen-čic, Franc Černagoj, Tomaž Ogrin in Tamara Galun
Pod zaporedno številko sedem bo na glasovnici navedena lista Demokratične stranke upokojencev Slovenije, na njej pa so Karl Erjavec, Marija Gjerkeš Dugonik, Drago Mirošič, Andrejka Majhen, Joško Godec, Silva Savšek in Avgust Heričko.
Slovenska demokratska stranka
bo na evropskih volitvah nastopila pod zaporedno številko osem, kandidati te stranke pa so Milan Zver, Romana Jordan Cizelj, Zofija Mazej Kukovič, Dra-gutin Mate, Mirko Zamernik, Katja Koren Miklavec in Anže Logar.
Lista Zares ima številko devet, na listi pa nastopajo Ivo Vajgl, Felicita
Medved, Roman Jakič, Bernarda Jeklin, Peter Česnik, Cveta Zalokar Oražem in Matej Lahovnik.
Pod zaporedno številko deset je Neodvisna lista za pravice bolnikov, ki jo zastopajo Marko Šidjanin, Tadeja Cankar Davanzo, Andraž Košir in Tina Jakopin.
V Liberalni demokraciji Slovenije se bodo za vstop v evropski parlament potegovali pod zaporedno številko 11, kandidati te stranke pa so Jelko Kacin, Mirjam Muženič, Slavko Ziherl, Sonja Kralj Bervar, Borut Cink, Darja Mo-horič in Aleš Gulič.
Zaporedno številko 12. pa je žreb namenil listi Slovenske nacionalne stranke, na kateri kandidirajo Sergej Čas, Barbara Jerman, Nina Mavrin, Donja Hudoklin, Aleš Bandur, Janja Čas in Matej Ivanuša.
Pred nedeljskimi volitvami objavljamo povzetke pogovorov nosilcev list parlamentarnih strank in NSi.
Prvih pet let članstva Slovenije v EU okoljski minister vidi kot izjemno uspešno obdobje, tako v gospodarskem kot političnem smislu. Ob tem poudarja, da je bila po zaslugi članstva gospodarska rast v tem času najvišja in dodaja, da bi bil gospodarski in finančni položaj Slovenije danes bistveno slabši, če ne bi bili člani EU.
Zahteva komisarja za promet Antonija Tajanija, s katerim od Slovenije zahteva spremembo sistema vinjet, pa ga prese-
Karl Erjavec
neča, saj si komisar "želi več, kot bi si smel želeti". Po njegovem v pristojnosti komisarja ni, da določa, kakšna naj bi bila cena vinjet. "Nasprotno menim, da naš prometni minister postopa pravilno, ter da Slovenija ne sme podleči pritiskom. Posebej ne, ker je komisar iz Italije in ima očitno še neke druge interese."
Kot nosilec liste svoje stranke si želi doseči čim boljši uspeh. V primeru, da bo izvoljen za evropskega poslanca, pa pravi, da ne bi mogel več opravljati funkcije ministra za okolje. To pomeni, da bi moral njegovo mesto prevzeti nekdo drug: "O tem smo se v stranki že pogovarjali in ugotovili, da imamo nekaj dobrih kandidatov, ki bi lahko prevzeli to mesto."
Milan Zver (SDS): Rehnov predlog je tipičen pokazatelj, koliko trenutno veljamo v EU
Nosilec liste SDS za evropske volitve Milan Zver je povedal, da je predlog Ollija Rehna o reševanju spora s Hrvaško tipičen pokazatelj, koliko trenutno veljamo v EU. Po oceni Zvera je predlog evropskega komisarja za širitev Rehna slab. Takšen predlog po njegovem v lanskem letu ne bi mogel priti na mizo, kar pomeni, "da je Slovenija v zadnjih nekaj mesecih izgubila na ugledu in na vlogi pomembnega igralca v evropski politiki." Kot ugotavlja, tako slab predlog kaže, da nas
je v zadnjem času "na žalost pri ugledu prehitela neka država, ki ni niti članica EU, prav tako pa še zdaleč nima zaprtih vseh poglavij za vstop v EU. Očitno je bila torej bolj uspešna pri uveljavljanju svojih interesov," pravi. Če dopolnjen predlog kompromisa za rešitev spora ne bo v skladu s slovenskimi interesi, bi bilo po njegovem bolje, da ga Slovenija zavrne.
Glede navedb ministra za promet Pa-tricka Vlačiča, da mora Slovenija spremeniti ceno vinjet, ker ji je EU zamrznila nekatera sredstva za gradnjo avtocest, nosilec liste SDS pravi, da takšnim izjavam ne verjame. Takšnih izjav namreč po njegovem ne potrjuje noben dokument ali izjava iz EU, prav tako gre po njegovem pri vinjetah za notranjepolitični problem Slovenije, pri katerem EU nima nobene pristojnosti.
Obdobje petih let, odkar je Slovenija članica EU, Zver ocenjuje kot pet najlepših let za Slovenijo, tako na domači kot evropski in svetovni zgodbi. "Z vstopom v EU smo postali pomemben politični akter pri urejanju globalnih odnosov v svetu in Evropi. Dobili smo prve evropske poslance, komisarje in vodili Svet EU. Spoznali smo Evropo od znotraj, Evropa je spoznala nas in to kot dobro in uspešno članico," pravi in dodaja, da gre za lepo obdobje, ki ga bo težko ponoviti.
Nekdanjega šolskega ministra veseli, da je v zadnjih petih letih "evropska dimenzija prišla bolj v zavest slovenskega državljana". Tudi zato se po njegovem ne more ponoviti zgodba izpred petih let, ko se je evropskih volitev udeležila dobra četrtina volivcev.
Milan Zver
Če se mu bo uspelo uvrstiti v Evropski parlament, bi najraje sodeloval v močnih odborih, to sta odbor za zunanjo ali varnostno politiko, ter na področjih, o katerih si je znanje pridobil med predsedovanjem Slovenije EU, to so področja izobraževanja, mladine in športa.
Dodaja še, da morajo slovenski poslanci, ko gre za teme, ki so pomembne za slovenski nacionalni interes, stopiti skupaj in stvar skupaj podpreti.
Lojze Peterle (NSi): Evropske volitve ne bi smele polarizirati
Največji stranki v državi želita prikazati volitve v Evropski parlament kot ponovno možnost, da se Slovenija polarizira, meni nosilec liste NSi Lojze Peterle. Glede napovedi premiera Pahorja, da Evropa potrebuje nove rešitve na probleme, pa spominja, da smo ob volitvah v DZ naročili pečenko, "zdaj pa jemo pasulj".
Kljub izpadu iz DZ na lanskih volitvah nosilec kandidatne liste Nove Slovenije (NSi) in evropski poslanec Peterle ne vidi ra-
Lojze Peterle
zloga, da bi na letošnjih volitvah stranka dobila manj kot leta 2004, ko je NSi dobila dva mandata v Evropski parlament. Tako sam kot predsednica NSi in prav tako evropo-slanka Ljudmila Novak sta po njegovih besedah v petih letih naredila veliko, kar lahko tudi pokažeta.
O možnosti, da ne bi bil ponovno izvoljen za poslanca v Bruslju, pa Peterle zaenkrat ne razmišlja. Sebe vidi kot osebo, "ki ne bi dolgo iskala zaposlitve, vendar zaenkrat take ponudbe hvaležno odklanjam in upam, da mi jih ne bo treba sprejeti".
Glede besed premiera in predsednika SD Boruta Pahorja - ta je ob potrjevanju strankine liste aprila dejal, da računajo na večino socialnodemokratske opcije v novem sklicu Evropskega parlamenta ter da "na nove probleme ni mogoče odgovoriti s starimi rešitvami" - Peterle v prvi vrsti ugotavlja razlike med EU in Slovenijo.
"V Evropski zvezi, zlasti tam, kjer imamo na oblasti desnico, je vedno težnja, da se davke znižuje. Pri nas gredo davki gor in zadolženost gre gor," opozarja. Najava pohoda levice na oblast se mu sicer zdi legitimna, ob tem pa Peterle vidi "veliko bolj uravnotežen pristop v politiki Evropske ljudske stranke". Ta po njegovem mnenju ni zakuhala krize, kot se demagoško zavaja, "ampak so bili del odgovora". Kriza se ni začela v Evropi, spominja nosilec liste NSi, "je pa Evropa prva zares reagirala" ter ni dovolila, "da bi kriza povzročila polom".
Zadnji izhodiščni predlog evropskega komisarja Rehna za rešitev vprašanja meje s Hrvaško je za Peterleta nesprejemljiv. Dodaja, da če pa bodo upoštevani predlogi slovenske strani, "bi lahko prišlo do uravnoteženja tega dokumenta in v tem primeru bi ga podprl, če bi imel zagotovila, da so izhodišča takšna in tako zapisana, da lahko vodijo v pravično rešitev".
Sicer pa meni, da se je Hrvaška s številnimi enostranskimi dejanji "dejansko odpovedala izhodišču 25. 6. 1991". Spomnil je, da je sam že pred meseci priporočil, da bi se Slovenija poslužila "zgodovinskega naslova", podobno pa sta kasneje izjavila tudi France Bučar in Jelko Kacin.
V primeru ponovne izvolitve bi sam rad še naprej delal v odboru za okolje, javno zdravje in varno hrano. Prepričan je namreč, "da je treba za zdravje delati veliko več in da je zdravje še naprej podcenjena tema". Prav tako pa želi v Evropskem parlamentu okrepiti boj proti raku. Poleg tega želi sodelovati v odboru za zunanjo politiko. Kot pravi tudi zato, "ker bomo tam še obravnavali poročila o Hrvaški in rad bi mirno spal na to temo".
Polno integracija v EU, ki smo jo dosegli z vstopom v schengen in v evrsko območje, Peterle težko primerja z državnimi skupnostmi, v katerih smo Slovenci živeli prej, saj smo v EU prišli na prostovoljen in demokratičen način. Slovenci po njegovo tako "imamo zdaj šele prvi okus. Zdaj je treba to naše članstvo izkoristiti za nove dobrobiti za naše ljudi oz. za vso Slovenijo". Ob tem dodaja, da je finančna kriza, še posebej v Islandiji in na Madžarskem, pokazala, "kako pomembno je: prvič, da si član evropske zveze; drugič, da si del evroobmočja, ker potem si zavezan nekim pravilom, nekim standardom pa tudi neki solidarnosti".
V zvezi s pritiski Evropske komisije na Slovenijo glede cene in trajanja vinjet Peterle pove, da komisija nima kompetence določati ceno vinjet, "lahko pa zahteva obnašanje v skladu z uveljavljenimi pravili in tukaj zastopa državljane". Sam je, kot spominja, pozdravil uvedbo vinjet, pri čemer pa po njegovo "nismo bili dovolj specifični glede kratkoročnih vinjet in mislim, da bi se dalo to urediti brez posebnosti, sporov in ideologiziranj".
Ivan Žagar (SLS): V Evropskem parlamentu bom skušal uveljavljati slovenske interese
Za Slovenijo prihaja zelo občutljiv čas, ne zgolj na področju odnosov s Hrvaško, ampak tudi na področju sprejemanja evropske finančne perspektive za obdobje po letu 2013. To področje je pomembno tudi za razvoj Slovenije in prav temu področju bo posvetil izjemno pozornost, je dejal nosilec liste SLS za evropske volitve Ivan Žagar.
Glede vprašanja slovensko-hrvaške meje in odnosov s Hrvaško nasploh je Žagar dejal, da so stališča SLS zelo jasna. "Pri vprašanju meje s Hrvaško je rešitev lahko le v smeri sklepov, ki so bili sprejeti v državnem zboru," je pojasnil in dodal, da je njegova stranka že pred desetimi leti predlagala resolucijo s podobno vsebino. "Vsekakor za na-
Ivan Žagar
šo stranko odstopanj od sklepov in zavez, ki jih je sprejel DZ, ne more biti, saj gre za minimum, ki je še sprejemljiv za Slovenijo."
O Rehnovem predlogu in očitkih, da je ta predlog bolj naklonjen stališčem Hrvaške, je Žagar dejal, da pri reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje čuti pomanjkanje aktivnosti slovenske politike v evropskem prostoru.
Žagar je napovedal, da bo izhodišče njegovega dela v Evropskem parlamentu to, da bo vsa vprašanja, "ki bodo na mizi, pregledal z vidika slovenskih interesov in potem te interese skušal uveljavljati, in to še preden pride do formalnih postopkov odločanja, ker je do takrat predlagane rešitve že zelo težko spremeniti".
Za Žagarja so ena od najpomembnejših koristi, ki jih ima Slovenija zaradi članstva v EU, finančna sredstva, ki jih imamo iz naslova finančne perspektive. Glede vinjet je Žagar povedal, da se pridružuje mnenju tistih, ki menijo, da je vlada nekoliko prehitro popustila. Kot je poudaril, je vladna služba, ki jo je vodil, ko so se stvari začele zapletati, evropski komisiji že pojasnila določena vprašanja.
Prepričan je, da bo SLS uspelo priti v Evropski parlament, če bodo volivci pri-
sluhnili vsebini in če se kampanja ne bo skrčila na razne postranske zgodbe. Na vprašanje, ali meni, da je dovolj razpoznaven kandidat in katere so tiste njegove osebne prednosti, ki bodo po njegovo pritegnile volivce, je Žagar odgovoril, da gre za mandat stranke in da je stranka dovolj razpoznavna.
Sergej Čas (SNS): V Evropski parlament gremo lobirat
Evroskeptičen poslanec se v evropskem parlamentu "popolnoma v redu znajde. Gre lobirat za svojo državo in to je tudi naš cilj," je povedal nosilec liste SNS za evropske volitve Sergej Čas. Lobiranje v evropskem parlamentu je po njegovem popolnoma legitimno, pa naj gre za zaščito državnih interesov ali za sredstva. Prav finančna sredstva so tista, za katera namerava lobirat, "saj naše gospodarstvo potrebuje finančne injekcije".
Največje koristi članstva Slovenije v EU vidi v skupni monetarni politiki, lažjem pretoku blaga in črpanju sredstev iz kohezijskih skladov, čeprav Slovenija pri slednjem po njegovem prepričanju do zdaj ni bila uspešna. Prav to, ocenjuje, tudi vpliva na sam odnos državljank in državljanov Slovenije do evropskih volitev in EU, saj so ljudje "pričakovali več, namesto tega pa se dogaja druga zgodba, kot jim je bila obljubljena".
Slovenija po Časovih ocenah do sedaj ni dovolj uspešno črpala sredstev iz evropskih skladov. Koliko sredstev od razpoložljivih je uspela izčrpati, ne ve, a "vsekakor premalo". Prav tu je bil po njegovem mnenju tudi "manjko sedanjih poslancev".
V	primeru, da bo izvoljen na evropskih volitvah, napoveduje nov pristop dela v parlamentu. Ob tem zatrjuje, da kandidati SNS kot poslanci ne bodo podlegali politikam in interesom že obstoječih skupin v evropskem parlamentu, "temveč se bodo pridružili neodvisni skupini demokracija, v kateri bodo neobremenjeno delali in zastopali izključno interese Slovenije".
V	evropskem parlamentu ga zanimajo zgolj domači ljudje in domače težave, zato kot evroposlanec "ne bom pisal nobenih poročil in delal projektov na nivoju političnih struktur v EU parlamentu". Prav tako pa namerava več razpravljali na plenarnih zasedanjih.
Sam se ima za evroskeptika, kot taka pa se po njegovem označuje tudi poslanska skupina, ki se ji bodo v primeru izvolitve pridružili v evropskem parlamentu. Vendar s tem ni nič narobe, je prepričan, "saj lahko samo pozitivno prispevamo k razvoju EU, k sistemu delovanja evropskega parlamenta in evropskih institucij".
Čas je prepričan, da morajo evropo-slanci s svojimi nastopi na plenarnih zasedanjih Sloveniji zagotoviti ustrezen status, in sicer "takega, kot si ga zasluži. In to je izziv za nas," pravi. Pri tem kot problematične vidi pritiske EU na Slovenijo na več segmentih. "Pritiski Evropske komisije zaradi cene vinjet so izsiljevanje, saj je sama določitev sistema cestninjenja v pristojnosti nacionalnega parlamenta in Evropa na to ne bi smela vplivati", je poudaril.
Slovensko hrvaških odnosov "nikakor" ne ocenjuje kot dobre. Slednje je po njegovem posledica tega, da je na Hrvaškem v zadnjih štirih letih radikalna skrajna politika desničarjev postala uradna politika HDZ. "Trenutno na Hrvaškem ni resne volje za reševanje teh problemov," je prepričan Čas. Krivec za to je po njegovem hrvaška politika, ki se ni sposobna "usesti za mizo" in ni pripravljena na normalen in civiliziran dialog, kar po njegovem potrjujejo tudi zadnje izjave Iva Sanaderja.
Predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za SNS ni sprejemljiv in tudi ne popuščanje glede statusa Slovenije, "saj se je treba zavedati, da je bila Slovenija pomorska država skozi vso zgodovino, tudi sedaj je in pomorska država tudi bo". Hrvaški je, tako Čas, treba jasno povedati, da je ustavitev pridruževalnega procesa Hrvaške s strani Slovenije popolnoma legitimna in upravičena in bo trajala, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za normalen dialog in pravično določitev meje na osnovi zgodovinskih dejstev. (STA)
6
Sreda, 3. junija 2009
MNENJA, RUBRIKE
/
OGLEDALO
Gledališki pogledi Marka Sosiča
H
>
Ace Mermolja_
Pisati nameravam o vizijah Marka Sosiča kot umetniškega vodje Slovenskega stalnega gledališča. Razlogi za to so enostavni. Sosič se poslavlja od gledališča. Redno sem spremljal obdobje (s pavzo), ki ga je vodil, in pisal o predstavah v pričujočem časopisu. Preko trideset let sem v najrazličnejših organih SSG, kar pa ne ustvarja nekega »konflikta interesov«. Sedaj sem član Skupščine, drugače pa sem se ukvarjal s političnimi in ne umetniškimi problemi gledališča. Tovrstna prisotnost pa mi je dala možnost, da sem poznal resnične delovne pogoje. Za kritika to ne bi smelo biti problem, za tistega, ki dela in ustvarja je.
Nadalje, SSG je največja umetniška ustanova Slovencev v Italiji. Vseskozi je požirala ogromno človeških energij in segala manjšini nekoliko »preko roba«. SSG je kot tista hiša, ki jo ljubimo in vanjo vlagamo več časa, moči in sredstev, kot bi to narekovale družinske emocionalne in materialne bilance. S pisanjem o Sosiču, ki si ob zaključku nekega mandata zasluži nekaj javnih besed, izrekam tudi nek svoj pogled na gledališče, kamor sem zašel po zaključeni univerzi v Ljubljani. To ne glede na to, da v bistvu nisem bil nikoli strasten gledalec, saj ostaja moje največje veselje branje knjig. Bombastično lahko zapišem, da me je h gledališču pritegnila usoda, realnejše je bilo to nekaj ljudi in nato pokojni Jože Koren, ki je vroč (vsaj takrat) krompir pisanja kritik prepustil meni, da sem se že ob prvi predstavi opekel. Pa preidimo k stvari.
Marko Sosič je nasledil Miroslava Košuto, ki je bil v gledališču dolgo obdobje in torej zarisal markantno podobo gledališča. Sosič je bil najprej ravnatelj in umetniški vodja, za določen čas je prekinil (polemično) sodelovanje s tržaškim gledališčem, nato pa se vanj vrnil v njemu primernejši vlogi: kot umetniški vodja brez ravnateljskih zadolžitev. V Italiji se je delitev vlog ravnatelja in umetniškega vodje pričela precej pozno in, kar vem, ne velja za vsa gledališča in skupine. V Sloveniji sta funkciji že zdavnaj ločeni.
Nisem sledil celotnemu loku ravnate-ljevanja Miroslava Košute, vendar sem videl dovolj, da lahko to obdobje ocenim kot čas mnogih dobrih predstav. Finančna vprašanja so bila, morda ne tako skrajna kot danes, vendar se spominjam rezov pri osebju, obdobij brez plač, reševanj v sili itd. Košuta je v svojem dolgem vodstvenem loku in ob reševanju problemov poskrbel za vrsto dobrih in odličnih predstav in imel je nekaj izvrstnih sodelavcev, v Trst pa so prišli tudi, takrat, še mladi igralci, kot sta Vladimir Jurc in Maja Blagovič. V zadnjem obdobju (ne spominjam se let) je prišla (in nato odšla v Dramo) Barbara Cerar, ki jo kot igralko cenim zaradi osebnosti, tehnike in prilagodljivosti.
Košutovo obdobje pa je bilo vendarle zaznamovano z Antonom Petjetom in Bog-dano Bratuž. Petje je še danes igralec s polno energije in z vrhunsko tehniko. Ne razumem, zakaj se taki igralci sploh upokojijo. Nikakor pa ne pozabljam na Mirando Caharijo in na starejše igralce, kot sta bili Mira Sardoč in mlajša Lidija Kozlovič. Petje pa je imel energijo, ki je lahko povlekla za sabo ves ansambel, obenem pa je bil izrazito moderen igralec.
Miroslav Košuta je bil pri izbirah repertoarjev in zasedba vešč in praktičen vodja. Znal je razporejati lastne energije in je zdržal dolgo obdobje, kot ga je njegov predhodnik Filibert Benedetič, vendar je to druga zgodba iz drugih časov in z drugimi ljudmi.
Marko Sosič je bil pred tržaško dogodivščino že umetniški vodja gledališča v Novi Gorici. Ko je zapustil novogoriško gledališče, je napisal dokaj zanimivo knjigo, v kateri razkriva sebe in gledališki svet, ki ga obdaja. Novogoriško okolje je bilo zelo drugačno od tržaškega, če ne drugače zato, ker so SSG-ju narekovala red italijanska pravila, ki poznajo stalnost le za nekaj figur, ki niso igralci. V Novi Gorici pa je bil ansambel v bistvu kolektiv stalno zaposlenih gledaliških delavcev. Mimo vseh dosežkov, sporov in razpok pa se Sosič ni nikjer povsem udomačil. Nemir je njegova značilnost.
Mislim, da ne delam Marku krivice, če
zapišem, da je on umetniški vodja za določen čas. Njegovi »loki« so kratki in intenzivni. Sosič poda svojo vizijo in v bistvu ne popušča, kar je za umetniškega vodjo prednost in obenem napaka. Marko Sosič se boji banalnosti, okusu občinstva se prilagaja le do določene mere, njegovo gledališče je vseskozi problematiziranje življenja. Del gledalcev si seveda želi tudi razvedrila ali klasike in tu nastanejo tudi nesporazumi. Sosič je usmerjen v sodobnost, išče nove avtorje in režiserje. Zanj je majhna predstava ali monodrama enako pomembna kot velika odrska maškarada. Celo kot režiser je Sosič največ dosegel v monodrami ali v igrah z majhno zasedbo.
Če se do Sosiča prikrademo preko njegovih literarnih del, kot sta Balerina ali Tito, amor mijo, bomo jasneje razpoznali, da ga zanimajo drobni robovi eksistenčnih mej. Gre za usode ljudi, ki se znajdejo na mejah tako imenovane normalnosti, na mejnih prehodih, v pasovih nikogaršnje zemlje, med obstreljevanjem okolja in življenja, skratka, so goli in bosi v svetu mnogih in večkrat krutih preizkušenj. Ta svet ni titanski, v njem ne govorijo ne vladarji in ne preroki, ni Antigone in ne Hamleta. Na Sosičevem obzorju se pojavljajo majhni liki skoraj neopaznih ljudi, ki se v svoji drob-nosti in krhkosti spopadajo z »britvami školjk« na neprijazni obali.
Zato se z gledališko poetiko Marka So-siča težko ujemajo klasične tragedije in drame ali pa komedije, ki imajo kot cilj zabavo. V tem smislu je bilo njegovo delo v SSG-ju po svoje kontroverzno. V majhno gledališče, ki ima ozek »bazen« gledalcev, je umetniški vodja vnesel igre, ki so pogostokrat zahtevale od gledalcev opredelitev. Lahko je nekdo odobraval ali ne, ni mogel ostati nevtralen. Gledališče za vse okuse ni v Sosičevi viziji. S skromnimi sredstvi je znal predstaviti gledališče, ki ni bilo skoraj nikoli banalno. Obenem pa ga je del občinstva gledal s skepso, kar je, kot zapisano, razumljivo. Vem pa za ljudi, ki opravljajo različne poklice in jih je Sosičeva poetika prepričala. Poslušal sem tudi kritike in gledal razočarane obraze. V bistvu gre za to, da neko gledališko vodstvo s težavo nasprotuje Sosičevi viziji, ker je profilirana in umetniška. Vodstvo in nato občinstvo se lahko vprašata, če takšna poetika ustreza dotičnemu gledališču. Biti ali ne biti, hoteti Marka ali ne, to je vprašanje.
Kakšno je moje osebno gledanje na stvari? Danes bi optiral za klasično predstavo s spoštljivim in obenem inovativnim branjem. Na predstavo brez hrupa, ki je natančno dodelana, odigrana intenzivno in skopo, nabita z modernostjo in obenem nekoliko omiljena s staro patino. Ugajajo mi komedije, ki imajo svojo sporočilnost, a so tudi smešne in ne problematizirajo problemov, ki jih ni. Gre za videnje, ki verjetno ne gre prav v Sosičevo smer. Morda bo tudi za Marka prišel čas nekega vračanja. Z leti bereš tudi sv. Avguština in ponovno vzameš v roke Dostojevskega, drugače pritisneš na gumb in gledaš nadaljevanko po Berlusconijevih kanalih. Sosičeva sedanjost pa je v gledališču, ki smo ga videli, hvalili ali odklanjali. Nedvomno pa je izrezoval repertoarje, igre, vloge z jasnim pogledom in na način, ki je vznemirjal , privlačil ali pa odbijal same protagoniste dela: od tehnikov do igralcev. Sosič je tako zarisal opazno podobo Slovenskega stalnega gledališča in to kljub permanentni finančni in kadrovski krizi. V meddobju, ko ni bilo ne Sosiča ne pravega vodstva in niti ne zainteresiranega umetniškega vodje, smo lahko gledali dokaj slabi in amorfni sezoni in nato opazili razliko. Mislim, da so jo tudi tisti, ki se niso strinjali s Sosičevimi izbirami. Bile pa so to vedno izbire in ne neko mašenje odra.
P.S.: Ko sedaj berem razna mnenja o SSG-ju v vseslovenskem tisku ali po internetu, ne vidim v njih realističnega pogleda. Marko ga je. Če tržaško gledališče ne najde v kratkem finančne rešitve , bo prisiljeno prenehati z delom. Stare pipe ne zadoščajo več, saj so se nekatere tudi posušile. To je prvo vprašanje. Novo poglavje, tudi umetniško, se bo lahko resno pričelo, ko bosta jasna status in finančna osnova gledališča. Zato je marsikatera Markova predstava izzvenela, kot da je zadnja.
ODPRTA TRIBUNA
»Teroristi ali borci za svobodo?«
Samo Pahor
Že večkrat sem rekel, da mi niso znani uradno določeni kriteriji za presojo, ali je nekdo dober ali slab Slovenec, in zato raje presojam, kot profesor državljanske vzgoje, ali je nekdo dober ali slab državljan Italijanske republike.
Vsi naj bi vedeli, da je ustavodajna skupščina odobrila tudi besedilo sedanjega 6. člena ustave Italijanske republike, ki se glasi: »Republika ščiti z ustreznimi predpisi jezikovne manjšine«. Bolj maloštevilni pa vemo, da iz razprave v ustavodajni skupščini izhaja, da ne gre za ukrep, ki naj bi jamčil spoštovanje naravne danosti jezikovnih manjšin, ker so se »očetje ustavodajalci« izrekli samo za varstvo neintegriranih manjšin, za integrirane manjšine pa naj bil ta člen ne prišel v po-štev. Že iz same razprave se precej dobro vidi, katere manjšine so šteli za integrirane in katere za neintegrirane.
Toda dokaj jasno opredelitev neintegriranih manjšin smo dobili šele leta 1962. Kakor je dobro znano, so dobili že z ustavnim zakonom št. 5 z dne 26. februarja 1948 precejšnjo zaščito Nemci v bozenski pokrajini in v sosednjih občinah, Nemcem v drugih občinah pokrajine Trento pa ni bila priznana nobena zaščita. Stare nemške naselbine pa so tudi v pokrajinah Videm, Belluno, Vicenza, Verona, Novara, Vercelli in v deželi Doline Aosta, toda vsaj do leta 1971 tamkajšnje manjšine niso uživale nobenega varstva.
Leta 1962 je Tavo Burat zaprosil senatorja Giulia Pastoreja, v čigar volilnem okraju so bile piemontske občine z nemškim prebivalstvom, naj bi se v Rimu pozanimal, kako bi bilo mogoče v občinah z nemškim prebivalstvom obnoviti pouk nemškega jezika (ne nemški učni jezik!). Tamkajšnje nemško prebivalstvo se je v 13. stoletju priselilo in sedanjega švicarskega kantona Wallis in ga zato imenujejo Walser. Do leta 1915 so imeli v osnovnih šolah pouk nemščine, po vojni napovedi Avstro - Ogrski in Nemčiji pa so ga ukinili, čeprav ti prebivalci niso imeli nobene veze z navedenima državama.
Senator Pastore se je v Rimu vestno pozanimal in 3. novembra 1962 je sporočil sledeče: »La concessione della seconda lingua, oltre a quella materna, e stata fi-nora accordata esclusivamente a quelle re-gioni a statuto speciale che potevano rap-presentare, nell'immediato dopoguerra, una grave minaccia per l'integrita dello Sta-to« (Koncesija drugega jezika, poleg materinega, je bila doslej podeljena samo tistim deželam s posebnim statutom, ki so takoj po vojni lahko predstavljale hudo grožnjo celovitosti države.)
Tudi če se vam zdi nelogično, ali celo absurdno, ta stavek zahteva, da človek deluje veleizdajniško zoper lastno državo, ako želi, da uživa varstvo, ki ga jamči ustava.
Enako nelogično in absurdno je tudi to, da je prišlo na dan tako tolmačenje ravno v času, ko je na Južnem Tirolskem vzplamtel »terorizem« iz protesta proti omejenemu izvajanju ustavne odločbe. Tako tolmačenje je mogoče šteti najmanj za potuho, če že ne za opravičilo »terorizmu«.
V istem času pa smo imeli še druge pojave nelogičnosti in protiustavnosti.
Ustavno sodišče je v razsodbi št. 4/1956 določilo, da se izraz »zakon« v ustavi razume kot »državni zakon«. To odločitev so imenovali »riserva di legge«. Čeprav 6. člen ustave ne rabi izraza »zakon«, temveč izraz »predpisi«, je Ustavno sodišče z razsodbami št. 32/1960, št. 1/1961 in št. 46/1961 protiustavno določilo, da pokrajina Bozen ne more s svojim zakonom urejati vprašanje rabe nemškega jezika. Enako protiustavno je Ustavno sodišče z razsodbo št. 14/1965 preprečilo deželnemu svetu Furlanije - Julijske Benečije, da bi v deželnem zakonu predvidela ukrep za varstvo slovenske manjšine.
Dejanje »teroristov«, pritiski Zvezne republike Nemčije in posegi Organizacije združenih narodov so dosegli, da je bil z ustavnim zakonom št. 1 z dne 10. novembra 1971 odobren nov statut avtonomne dežele Trentino - Südtirol.
Ko je bil 10. oktobra 2001 na obisku v Pulju, je predsednik Italijanske republi-
ke Carlo Azeglio Ciampi ponudil Republiki Hrvatski in Evropi »modello europeo di convivenza« (evropski vzor sožitja), ki ga je Italija uvedla na Južnem Tirolskem. Ker so tudi »teroristi« prispevali svoj delež pri izgradnji tega ponosa Italijanske republike, bi bilo pričakovati, da jih predsednik republike ne samo pomilosti, temveč tudi odlikuje. Konec koncev so ravnali po logiki italijanske ustavodajne skupščine.
Ustavno sodišče pa je še vedno protiustavno vztrajalo pri »riserva di legge« in je zavračalo poizkuse pokrajine Bozen, da bi urejala rabo nemškega jezika na področjih lastne zakonodajne pristojnosti.
Ko sem pred skoraj 20 leti obiskal juž-notirolskega senatorja Friedricha Vollger-ja, me je zelo iznenadila njegova trditev, da me daje za zgled svojim rojakom. Kasneje sem doumel, zakaj se je tako izrazil. V prizadevanju za uveljavitev pravice do rabe slovenskega jezika na sodišču sem povzročil nastanek razsodbe Ustavnega sodišča št. 28/1982, ki je povzročila spreobrnjenje Ustavnega sodišča: z razsodbo št. 312/1983 je priznalo pokrajini Bozen, da s pokrajinskim zakonom ureja vprašanje rabe nemškega jezika. Od takrat velja tolmačenje, da so vsi organi republike, ki so pristojni za izdajanje predpisov, dolžni upoštevati na področju lastne pristojnosti določilo 6. člena ustave.
Še kasneje sem izvedel, da je dr. Daniele Trabucco pripisal velik pomen za pristojnost dežel na področju varstva jezikovnih manjšin tudi razsodbi Ustavnega sodišča št. 15/1996, katere nastanek sem povzročil z zelo skromnim prizivom zoper upravni akt.
Seveda ne morem mimo ugotovitve, da je slovenska jezikovna in narodna manjšina kljub svoji vrhunski organiziranosti še vedno zelo daleč od tega, da bi uživala »evropski zgled sožitja«, kakor tudi, da tako imenovani »zaščitni zakon« ne jamči niti tiste najnižje ravni varstva (tutela minima), ki jo je Ustavno sodišče opredelilo v razsodbah št. 28/1982, št. 62/1992 in št. 15/1996 in izhaja neposredno iz 6. člena ustave, tudi če ne obstajajo izvršilni predpisi.
In vendar za dosego navedenih treh razsodb Ustavnega sodišča ni bilo potrebno nobeno »teroristično dejanje«, niti ni prišlo do nobenega pritiska Socialistične federativne republike Slovenije.
Mogoče bi bilo koristno seznaniti bralce Primorskega dnevnika vsaj z izvlečki iz treh razsodb Ustavnega sodišča, da bi vedeli, za kaj so prikrajšani zaradi kršitve ustavnega določila o varstvu jezikovnih manjšin.
Ker pa vem, da je v Primorskem dnevniku kronično pomanjkanje prostora, upam, da bo mogoče objaviti vsaj besedilo 3. člena deželnega statuta, ki je bil odobren z ustavnim zakonom št. 1 z dne 31. januarja 1963.
Italijansko besedilo tega člena se glasi:
»Nella Regione e riconosciuta parita di diritti e di trattamento a tutti i cittadi-ni, qualunque sia il gruppo linguistico al quale appartengono, con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali«.
Uradni slovenski prevod besedila tega člena se glasi:
»V deželi je priznana enakopravnost vsem državljanom, ne glede na njihovo jezikovno pripadnost, ter zagotovljeno varstvo njihovih etničnih in kulturnih značilnosti«.
Meni se zdi bolj popoln sledeč prevod:
»V deželi je priznana vsem državljanom enakost pravic in ravnanja ne glede na jezikovno skupino, kateri pripadajo, z varstvom njihovih narodnostnih in kulturnih značilnosti«.
Ker obstaja poleg notranjega prava tudi mednarodno pravo, se mi zdi primerno, da se spomnimo, da je bila 5. oktobra 1954 sprejeta tudi sledeča obveznost:
»The members of the Yugoslav ethnic group in the area administered by Italy and the members of the Italian ethnic group in the area administered by Yugoslavia shall enjoy equalitiy of rights and treatment with the other inhabitants of the two
1 69 Sreda, 3. junija 2009
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
OKOLIŠKE OBČINE - Prvič na volišča lahko tudi v soboto
Občinske volitve v zgoniški, dolinski in repentabrski občini
Glasovnica oranžne barve - Volilni rezultati bodo znani v ponedeljek pozno popoldne
V	soboto in nedeljo bodo, poleg evropskih, občinske volitve v dolinski, zgoniški in repentabrski občini. Volišča bodo v soboto odprta od 15. do 22. ure, v nedeljo pa do 22. ure. Na volišče pridemo z veljavnim osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor je nima ali jo je izgubil, jo lahko do nedelje dvigne na občinskem volilnem uradu.
KAKO VOLIMO ZA OBČINE
Glasovnica za občinske volitve je oranžne barve. Volilec lahko prekriža ime in priimek županskega kandidata. Ob tem lahko prekriža simbol stranke ali liste, ki podpira izbranega županskega kandidata ter odda preferenco kandidatu te liste za občinski svet. Preferenco se odda s PRIIMKOM izbranega kandidata ali kandidatke. Ime in priimek napišemo le v primeru, da je na listi več kandidatov z istim priimkom.
Zakon prepoveduje tako imenovano ločeno glasovanje (podpora županskemu kandidatu in listi, ki podpira drugega kandidata). Ločeno glasovanje pomeni razveljavitev glasovnice.
KDO SO KANDIDATI
V	dolinski, zgoniški in repentabrski občini bodo direktno izvolili župane. V Dolini je pet županskih kandidatov, ki so (po vrstnem redu na glasovnici) Dino Zappador (zeleni-IDV),
Fulvia Premolin (Slovenska skupnost, Občani, Demokratska stranka in komunistična lista), Boris Gombač (Lista Gombač), Sergio Rudini (Severna liga) in Roberto Massi (Ljudstvo svobode).
V Zgoniku se za županski mandat potegujejo Mirko Sardoč (Skupaj-Insieme), Dimitri Žbogar (SSk), Den-
nis Zigante (Ljudstvo svobode) in Gianfranco Melillo (Severna liga). V repentabrski občini so županski kandidati Alberto Zenic (Liga), Marko Pisani (Skupaj za Repentabor), Dorjan Gomizelj (Ljudstvo svobode) in Casimiro Cibi (Napredna lista).
Glasovnice za občinske volitve bodo prešteli v ponedeljek popoldne.
EVROPSKE VOLITVE
Na glasovnici rjave barve prekrižamo simbol stranke in ob njem lahko napišemo tri preference s PRIIMKI izbranih kandidatov. Volilci Južnotirolske ljudske stran-ke-SSk lahko napišejo le eno preferenco s priimkom izbranega kandidata. Glasovnice bodo prešteli takoj po zaprtju volišč.
Desno je glasovnica za dolinsko občino, levo spodaj glasovnica za zgoniško občino, desno spodaj pa glasovnica za repentabrsko občino.
Za občinske volitve so glasovnice oranžne, za evropske pa rjave barve.
APrimorski
~	dnevnik
TRST	/
V
OLITVE
2009
Demokrati vabijo drevi v Boljunec
Občinski krožek Demokratske stranke iz Doline vabi na volilni shod in družabnost ob izteku volilne kampanje za upravne in evropske volitve, ki bo drevi od 19. do 22. ure pred gledališčem France Prešeren v Boljuncu. Prisotni bodo kandidati Demokratske stranke za občinske volitve, Ful-via Premolin županski kandidat za levosredinsko koalicijo, senatorka Tamara Blažina, poslanec Ettore Rosato in pokrajinski tajnik stranke Roberto Cosolini.
SKP v kavarni S. Marco
Kandidata SKP za evropski parlament Igor Kocijančič in Alberto Burgio se bosta danes ob 12.30 v kavarni S. Marco (Ul. Bat-tisti) srečala s kulturnimi delavci, katerim bosta predstavila predloge SKP na kulturnem področju.
Boris Pahor bo jutri gost mladih SSk
Skupina Mladi za mlade vabi na jutrišnje srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, kandidatom za evropski parlament na listi Južnotirolske ljudske stranke. Srečanje bo ob 17.30 v kmečkem turizmu Milič v Zagradcu v zgo-niški občini.
Srečanje s senatorko Anno Finocchiaro (DS)
Demokratska stranka vabi danes ob 17.30 na Borzni trg na srečanje s senatorko Anno Finocchia-ro. Sprejela jo bosta pokrajinski tajnik stranke Roberto Cosolini in evropska kandidatka Debora Serracchiani.
SSk: Ne hitri železnici pod dolino Glinščice
Dolinska sekcija Slovenske skupnosti vabi občanke in občane na protestni shod proti načrtovani hitri železnici pod Glinščico. Shod bo jutri ob 17. uri na razgledni točki pod Jezerom.
DOLINA - Fulvia Premolin, kandidatka levosredinske koalicije
»Obljube je treba izpolniti«
V programu njenega zavezništva nadgradnja ločenega zbiranja odpadkov in energetski občinski načrt
Izboljšanje javnih storitev, prizadevanje za alternativne energetske vire, zaščita okolja, sociala in solidarnost so glavne točke volilnega programa dosedanje županje Občina Dolina Fulvie Premolin, ki spet kandidira za mesto prve občanke.
Gospa županja, s kakšnimi občutki ste sprejeli ponudbo po ponovni kandidaturi?
Z mešanimi občutki. Po eni strani mi je to bilo v veliko veselje, ker to pomeni, da sem dobro opravila svoje delo. Zato sem bila počaščena, ko so mi ponudili kandidaturo, saj predstavljam občino in ljudi, na katere sem navezana. Po drugi strani sem zaskrbljena. To je obdobje recesije in je na razpolago mnogo manj finančnih sredstev in delovne sile. Na občini je zaposlenih okrog 50 oseb, ki upravljajo 22 kvadratnih kilometrov veliko ozemlje. Na tej podlagi je treba tudi načrtovati.
Upravljanje majhne občine zahteva mnogo truda in jemlje mnogo časa. Kako so drugo kandidaturo sprejeli v družini?
Temeljno je se dobro organizirati. Sicer sem vselej naletela na razumevanje družinskih članov.
Vašo kandidaturo podpira široka koalicija, v katero pa niso bili nazadnje vključeni Italija vrednot in Zeleni. Njihov županski kandidat Dino Zappador je ponudil sodelovanje v primeru vaše izvolitve.
Domenjeno je bilo, da so dobrodošli v koaliciji. Toda ko so se odločili za sodelovanje, je bila koalicija že sklenjena. O tem bomo vsekakor brez težav razpravljali po volitvah, seveda v primeru, da se uveljavimo. Sicer sem vselej poudarjala, da mora biti opozicija konstruktivna, ker je potrebna podpora vseh. Zato so dobrodošli vsi, ki ponudijo pozitivne in inovativne nasvete, še zlasti glede zaščite okolja.
V vašem programu je torej zaščita okolja. Katere so druge glavne točke?
Izboljšanje javnih storitev, prizadevanje za alternativne energetske vire, solidarnost, sociala, razvoj in ohranjanje okolja, kultura in šolstvo. To so v strnjeni obli-
KROMA
ki tudi panoge, za katere smo se zavzemali v zadnjih petih letih.
Med pomembnimi je bilo nedvomno ločeno zbiranje odpadkov. Ali mislite to še razviti?
To nameravamo še nadgraditi, in sicer v sodelovanju z Občino Milje. Naš namen je doseči 100-odstotno ločeno zbiranje odpadkov, kar bo tudi dobičkonosno. Finančnih sredstev pa ni dosti in je zato nujno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem. V načrtu je vsekakor odprtje zbirnega središča, ki bo okvirno na meji
med občinama. Po začetni naj bi v končni fazi prišlo do reciklaže odpadkov, ki jih bo čim manj končalo v sežigalnico. To namreč stane in onesnažuje.
Omenili ste številne panoge. Kakšni so glavni načrti?
Sprva naj omenim pripravo energetskega občinskega načrta, katerega namen je varčevanje v javnih strukturah. Dalje je v načrtu oblikovanje centra za pomoč ljudem, ki niso več savtonomni. Na kulturnem področju že obnavljamo nekatere šole in si prizadevamo za pozitivne in stalne odnose z lokalnimi društvi. V zvezi z okoljem smo v zadnjih treh letih upravljali Naravni rezervat doline Glinščice in so zdaj v teku pogajanja z deželno upravo glede upravljanja v prihodnjih treh letih. Prav je namreč, da ozemlje upravljajo domačini. Sicer si sploh prizadevamo za trajnostni razvoj ozemlja in okolju prijaznega turizma.
V dolinski občini je odprto vprašanje gradnje petega transportnega koridorja.
S to infrastrukturo ne soglašamo, ker
je ozemlje že mnogo trpelo. Dovolj je pomisliti na industrijsko cono, naftovod, hitro cesto in predore. Ne upiramo se razvoju, toda poglavitni so načela in posegi, ki ne oškodujejo okolja. Na prvem mestu je namreč kakovost življenja.
Kako pa je z javnimi deli?
Načrtovanih je bilo skupno 51. Nekatera so že končana, druga so v teku, tretja bodo stekla. V ta namen smo v zadnjem mandatu podvojili proračun, skoraj vsa dela pa bodo krita z javnimi finančnimi sredstvi višjih institucij. Proračun pa je zdaj bolj šibak, predvsem odkar ni več priliva iz davka ICI. Lani smo od države dobili 25 tisoč evrov manj, letos bo 70 tisoč evrov manj. Kaj bo še?
Kaj bo še?
Lahko je obljubljati v volilni kampanji, a pomembno je držati dano besedo. Po značaju ne dajem obljub, ki jih ne bom sposobna izpolniti. Naš volilni program zato ni knjiga sanj, ampak so v njem konkretni projekti.
A.G.
8
1 70 Sreda, 3. junija 2009
TRST
/
VELIKI TRG - Slovesnost ob dnevu republike
Kurirka Stanka Hrovatin, novi vitez italijanske republike
Visoko državno priznanje ji je izročil tržaški prefekt Giovanni Balsamo
Stanka Hrovatin in Silvio Berlusconi sta si od sinoči vsaj v nečem podobna: oba, nekdanja partizanska kurirka z Opčin in predsednik vlade sta ... Cavaliere! Za družbeno-politično delavko z Opčin, pokrajinsko predsednico Vse-državnega združenja partizanov ANPI je primerjava gotovo nespodobna, saj jo je že sam Berlusconijev podpis na veliki poli z odlokom o imenovanju za viteza italijanske republike, ki ji jo je med slovesnostjo na Velikem trgu izročil tržaški prefekt Giovanni Balsamo, malce vzne-jevoljil, »saj je imenovanje predlagala prejšnja, Prodijeva vlada«, a tako je pač.
Izročitev visokega državnega priznanja je potekalo med slovesnostjo ob dnevu republike, med katero je prefekt Balsamo najprej prebral poslanico predsednika republike Giorgia Napolitana, nato pa je izpostavil pomen državnega praznika v današnjih dneh. Balsamo je podelil skupno 18 državnih priznanj. Hrovatinova je prejela red viteza italijanske republike. V prebrani utemeljitvi je zapisano, da »je bila občinska in pokrajinska svetnica; bila je učiteljica v šolah tržaške pokrajine s slovenskim učnim jezikom« in da »sodeluje s Primorskim dnevnikom«. Nagrajenka je bila zadovoljna z visokim priznanjem, potožila pa je, ker ni bila v uradno utemeljitev vključena tudi njena vloga partizanske kurirke od septembra 1943 do začetka maja 1945. »To je predvsem priznanje naši skupnosti za doprinos slovenske manjšine k rasti demokratične družbe v Italiji,« je po slovesnosti poudarila Hro-vatinova.
Med prvimi, ki ji je na Velikem trgu čestital, je bil začasni odpravnik poslov generalnega konzula Republike Slovenije v Trstu Božidar Humar. Nori Jerič ji je poklonila šopek rožnatih lilij, na trgu so ji čestitali povsod prisotni kolega, »ca-valiere« Edvin Švab, tovarišica iz borčevske organizacije Danica Smotlak in domačina, Openca Živka Persič in Marko Sosič.
S podelitvijo visokega državnega priznanja se je sklenil majsko-junijski triptih sedanje tretje mladosti Stanke Hrovatin.
Prvo je zaznamovala zagnanost partizanske kurirke in požrtvovalnost slovenske učiteljice in soustanoviteljice Sindikata slovenske šole; drugo dolgotrajno nesebično kulturno in politično delo. Njena sedanja tretja mladost je predana posredovanju idealov iz prvih dveh sedanjemu mlademu rodu. Temu je bil namenjen tudi njen majsko-junijski trip-
Desno: slavljenka Stanka Hrovatin s prejetim državnim priznanjem reda viteza italijanske republike; levo tržaški prefekt Giovanni Balsamo
KROMA
tih. Pretekli petek je v dvorani italijanskega liceja Dante Alighieri govorila mladim o aktualnosti antifašističnih vrednot. V nedeljo je na travniku pri Proseški postaji na komemoraciji obešenih talcev ponovno ponovila potrebo po ohranitvi antifašističnih idealov v obrambi demokracije. Včeraj je prejem visokega priznanja povezala s svojim prvim kurirskim poslanstvom.
Ta njena predanost vrednotam demokracije ponuja drugo primerjavo, gotovo mnogo bolj cenjeno od tiste puhle besedne s Cavalierejem. Pred kakimi desetimi leti je v isti dvorani liceja Dante Alighieri, kjer je v petek govorila Stanka Hrovatin, nekdanji vodja preiskovalnega urada palermskega sodišča Anto-nino Caponnetto, »krušni sodni oče« Giovannija Falconeja in Pietra Borsellina, pozival mlade, naj se zavzamejo za obrambo zakonitosti, demokracije, vrednot omikanega sožitja. Po upokojitvi se je vse do smrti, predajal mladim, da bi jim posredoval ideale življenja.
Podobno je s Stanko Hrovatin. Ko jo je sinoči na Velikem trgu Živka Per-sič povprašala, če je srečna, ji je zelo preprosto odgovorila: »Srečna bom, ko bo opensko strelišče urejeno. Takrat bom resnično srečna!«
M.K.
ZGODOVINA - Soočenje v Mieli
Kaj sta v resnici bila komunizem in fašizem?
Marta Verginella
V gledališču Miela bo danes (začetek ob 16.30) srečanje na temo "Neverjetno enačenje. Komunizem in fašizem v izkušnjah prejšnjega stoletja", ki ga prireja sindikalna zveza CGIL Furlanije-Julijske krajine. Za govorniško mizo bodo sedeli trije univerzitetni profesorji in sicer Marta Verginella (Ljubljana), Giovanni
Giovanni Miccoli
i* • M
Miccoli (Trst) in Alceo Riosa (Milan). Prireditelj javnega soočenja hoče s to pobudo spodbuditi strokovno in tudi širšo politično razpravo o vprašanju, ki se tiče naše preteklosti. Glavno besedo bodo imeli vsekakor imeli trije zgodovinarji, ki se vsak s svojega zornega kota ukvarjajo s temi problematikami.
DEVIN-NABREŽINA - Slovesnost z dvigom zastave in mašo
Dan republike pred županstvom
Župan Ret podaril izvode italijanske ustave mladim, ki letos dopolnijo 18. leto starosti
Ob dnevu republike sta devinsko-nabrežinska občinska redarja na trgu pred županstvom dvignila italijansko zastavo
KROMA
Devinsko-nabrežinska občina je proslavila dan republike z dopoldansko prireditvijo na trgu pred županstvom. Najprej so na drog bližnjega sedeža Lege nazionale ob prisotnosti župana Giorgia Reta, predstavnika tržaške pokrajina, svetnika Massima Veroneseja, in predstavnika dežele Furlanije-Julijske krajine, svetnika Piera Tononija, dvignili italijansko zastavo. Sledila je maša, ki jo je pred županstvom daroval don Ugo Bastiani, med mašnim obredom pa je pel italijanski pevski zbor Rilke.
Župan Ret je potem prebral poslanico italijanskega predsednika Gior-gia Napolitana ob dnevu republike ter poudaril pomen institucij, se zavzel za spoštovanje institucij, družbenih pravil in predvsem za sožitje.
Devinsko-nabrežinska občina je tudi letos ob dnevu republike podelila 18-letnikom izvod italijanske ustave. Letos dopolni v občini 18 let skupno 63 mladih. 28 prisotnih je prejelo izvod ustave iz rok župana Reta, ostali jih bodo prejeli po pošti.
KONFERENCA
Za večjo prisotnost v VZPI
Dunja Nanut
V Rimu je 18. maja potekala vsedržavna konferenca žensk VZPI-ANPI na temo Ojačimo antifašizem in demokracijo ob večji prisotnosti žensk v VZPI. Razprava je posvečena vlogi, ki jo morajo imeti ženske, bivše partizanke in nove antifašistke, v sodobni italijanski družbi. Predstavnica vsedržavnega vodstva Eletta Bertani je za uvod orisala konkretne predloge za delovanje združenja, ki jih je skupina članic pripravila v poročilu, ki bo predstavljeno v Chiancianu junija meseca.
O perečih problemih, ki tarejo sedanjo italijansko družbo, o pogledih na odporniško preteklost in vrednote, ki so oplajale nekdanje borce za svobodo in ki bi morale biti vzor tudi današnjim rodovom, ter specifično o doprinosu ženske k splošnemu razvoju demokracije in družbene pravičnosti v Italiji, so spregovorile številne bivše partizanke in aktivistke, pa tudi predstavnice mlajše generacije, ki odporni-štva ni doživela. V razpravo so posegli tudi Rosa Calipari, Lidia Campagnano, Lidia Mena-pace, Livia Turco ter senatorja Cossuta in Luciano Guerzo-ni.
Rimske konference sta se udeležili tudi pokrajinska predsednica VZPI-ANPI za Tržaško Stanka Hrovatin in članica vsedržavnega sveta Dunja Na-nut. Stanka Hrovatin, ki je bila na srečanju med predsedujočimi, je med svojim posegom v razpravo poudarila potrebo o večjem vključevanju žensk v vodilne organe. Posebej je spregovorila o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo Trst ter v tem okviru seznanila prisotne po eni strani s spodbudno debato med predstavnikom organizacije dalmatinskih beguncev Luciom Tothom in slovenskim senatorjem Milošem Budinom, ki odpira nove perspektive dialoga, po drugi strani pa z izzivi organizacije istrskih beguncev v zvezi s fojba-mi v Lokvi, kar nasprotno šibi te možnosti dialoga. Prisotne je seznanila tudi z nezaslišanim poimenovanjem mestne ulice po fašističnemu novinarju Granbassiju ter s prav tako sramotnim zavlačevanjem ureditve spomenika padlim na openskem strelišču. Povedala je, da je treba v združenje pritegniti več mladih, ki se drugače vse bolj odtujujejo aktivnemu demokratičnemu udej-stvovanju in politiki, ki se prepoznava v demokratičnih vrednotah odporništva.
/
TRST
Sreda, 3. junija 2009
9
ZKB - Pestra izletniška dejavnost za člane
Prvo doživetje je bilo starodavno mestece Ptuj
Ob tej slovenski znamenitosti pa bosta na vrsti še Gardaland in Salzburg
Zadružna kraška banka posveča veliko pozornost članstvu, ki ga smatra za svojo največjo dragocenost. Ta pozornost se kaže na razne načine, tako pri zagotavljanju bančnih uslug, kot pri razvijanju raznih pobud, med katere velja prišteti tudi vsakoletno izletniško dejavnost. Mnogim članom in njihovim družinam je prav gotovo ostalo globoko vtisnjeno v spomin večdnevno čudovito križarjenje po Dalmaciji v dveh izmenah, ki ga je banka priredila v okviru lanskega proslavljanja svoje stoletnice. Sicer pa je tudi letošnja ponudba dokaj pestra in privlačna. Tokrat so se odločili za tri kraje, in sicer za Ptuj v Sloveniji, Salzburg v Avstriji in Gardaland v Italiji. Enodnevni avtobusni izlet na Ptuj poteka kar v štirih izmenah. Prvi dve (23. in 24. maja) sta se že uspešno iztekli, drugi dve pa bosta na vrsti 6. in 7. junija. Prav tako enodnevni izlet v Gardaland z ogledom pred letom dni ot-vorjenega akvarija Sea Life bo na vrsti 21. junija, nakar bo od 25. do 28. junija na sporedu še prijetno večdnevno potovanje v Salzburg in njeno privlačno okolico.
Prvo letošnje doživetje je bilo torej za prvih več kot dvesto članov Ptuj. Starodavno mestece ob Dravi je s svojo bogato tisočletno zgodovino in s svojim prijetnim in prijaznim videzom ter z raznimi zanimivostmi nedvomno pritegnilo obiskovalce s Tržaškega. Danes je Ptuj nekoliko odmaknjen od tradicionalnih turističnih poti in je v teku zadnjih stoletij izgubil precejšen del nekdanjega pomena in ugleda.
V starorimski dobi je mesto predstavljalo pomembno strateško stičišče trgovskih in vojaških tokov in je štelo šestdeset tisoč prebivalcev, medtem ko jih danes živi na Ptuju le dvajset tisoč. Tudi v srednjem veku je še odogravalo pomembno vlogo. Kot silno utrjeno mesto z veličastnim gradom, ki kraljuje nad njim, je kljubovalo vsem nadlogam. Celo Turki si ga med svojimi pohodi nad našimi kraji niso upali napasti. Ptujskemu gradu, v katerem je sedaj Pokrajinski muzej, je prizanesla celo druga svetovna vojna z nemško zasedbo.
Medtem ko si je ena skupina izletnikov ogledovala grad in staro mestno jedro, je druga obiskala Ptujsko vinsko klet in obratno. Ta vinska klet velja za eno najstarejših in najbolj razsežnih v Sloveniji. V njej hranijo in prodajajo razna vina, od zadnjih trgatev do zelo starih. Najstarejše vino nosi letnico 1917, sicer pa od leta 1945 naprej hranijo vse letnike. Letna proizvodnja kleti presega tri milijone litrov, njena razpoložljivost pa znaša pet milijonov litrov. V glavnem proizvajajo bela vina (okrog 70 odstotkov), kot so renski in laški rizling, souvignon, chardonnay ali tra-miner, med rdečimi vini pa izstopa modra frankinja. Sprehod skozi dolge podzemeljske hodnike, med ogromnimi sodi, od katerih največji drži kar 22 tisoč litrov žlahtne tekočine, je nedvomno zanimivo doživetje. Dodatno doživetje je bila degustaci-ja. Izletniki so lahko pokušali tri vrste vin, in sicer traminer, cuvee in renski rizling.
Med (izmeničnim) ogledom ene in druge zanimivosti (gradu in kleti) je v restavraciji hotela Roškar v bližnji vasici Hajdoše potekalo slavnostno kosilo z družabnostjo. Polni prijetnih vtisov so izletniki nato v večernih urah krenili proti domu. Z obveznim postankom v Trojanah seveda, kjer so si mnogi privoščili slastne krofe. Ptuj s svojimi lepotami in zanimivostmi čaka sedaj še na dve izmeni. (du.ka.)
V KASTAVU NA HRVAŠKEM
Pihalni orkester Breg na reviji istrskih godb
Revija istrskih godb ima za seboj dolgo tradicijo, saj je bila letos v Kastavu, na Hrvaškem že 34. izvedba. Letošnja revija pa je bila še posebno uspešna, saj se je v soboto, 23. maja v istrski vasici srečalo kar 21 godb iz Hrvaške, Slovenije in celo iz Češke. Med njimi je bil tudi dolinski pihalni orkester Breg pod vodstvom Maurizia Codricha.
Po prihodu v vas smo vsi godbeniki in godbenice skupno zaigrali tri koračnice pod vodstvom kapelnika domače godbe Spinčici. V popoldanskih urah smo
imeli med razvalinami nekdanjega grada kratek koncert, na katerem smo se predstavili publiki s tremi skladbami iz domače zakladnice. Zabavno dogajanje se je nato nadaljevalo do večernih ur v družbi drugih godbenikov z glasbo in petjem.
Dolinske godbenike po tem prijetnem gostovanju čaka še nekaj nastopov pred zaključnim koncertom, ki bo v soboto 4. julija v Dolini, ob praznovanju vaškega zavetnika sv .Urha.
Cecilia Kocjančič
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA - Prijeten in poučen obisk
Petošolci v Hrpeljah
Učenci so obiskali prijateljsko šolo Dragomirja Benčiča Brkina v Hrpeljah, kije pripravila zanimiv program
BAZOVICA - Vrtec Ubalda Vrabca
Novo igralo razveselilo otroke
V vrtcu Ubalda vrabca so bili otroci, njihovi starši in vzgojitelji zelo veseli novega daru: z denarnim prispevkom Gospodarske zadruge Bazovica so namreč kupi-
li novo igralo, gugalnik, ki ga bodo seveda malčki pridno uporabljali. Vsem, ki so omogočili nov nakup, se v bazovskem vrtcu prisrčno zahvaljujejo.
Ob »štirn'ci« so se učenci tudi slikali
Petošolci dolinskega ravnateljstva so v v drugi polovici maja obiskali prijateljsko šolo Dragomirja Benčiča Brkina v Hrpeljah. Srečanja so se udeležili učenci petih razredov šol A. Bubnič - Milje, Mara Sam-sa in I.T. Zamejski- Domjo/ Ricmanje ter Fran Venturini- Boljunec, Boršt , Pesek. Ob prihodu je učence in učiteljice pozdravila ravnateljica Janja Babič. Sledil je daljši sprehod po Naravoslovno zgodoviski učni poti Hrpelje. Pot je bila začrtana kot šolska pobuda v okviru čezmejnega projekta In-terreg IIIA 2000/2006 med občinama Hrpelje- Kozina in Terzo di Aquileia. Na sprehodu je dolinske osnovnošolce vodila Suzana Godina Jelušič, učiteljica na hrpelj-ski šoli, domačinka, pobudnica projekta in avtorica besedila informativne brošure o obiskani poti. Srečanje je bilo načrtovano v okviru programa okoljske vzgoje Eko-navade in se je odvijalo ob lepem vremenu ter prijetnem vzdušju. Otroci so podrobneje spoznali sicer bližnjo, a njim ma-
lo poznano kraško okolje pod Slavnikom s skritimi kotički in mnogimi zanimivimi naravnimi ter etnološkimi značilnostmi. Pot, ki vodi skozi vas in njeno okolico, ima izhodišče ob šoli in je opremljena z izčrpnimi in jasnimi informativnimi tablicami. Njena markacija je rdeča pika ob obrisu kuščarja zelenca. Podrobni opis poti je objavljen na spletni strani HYPERLINK »http://www.hrpelje-kozina.si« www.hrpelje-kozina.si.
V vasi so si petošolci ogledali najprej zanimive kamnite »kaluonje«, več vodnjakov in ob povratku še nekdanjo kaščo socerbskih graščakov. Z vmesnimi postanki je trajala nenaporna krožna hoja štiri ure. Otroci so hodili v prijetni senci po stezi med nekdanjimi pašniki, katere del je tudi Vodna pot. Opazovali so kal, obnovljen odprt vodnjak »štirnco«, ki je bila nekoč za Hrpeljčane vir pitne vode, in nekdanjo ledenico. S predstavniki krajevnih gozdarjev, vaške skupnosti in planinskega dru-
štva Slavnik so tako kot domači šolarji pred njimi, tudi dolinski učenci sadili na zagra-jeno gozdno jaso primerke sicer neavtoh-tonih iglavcev, ki so jih nabavili z namenom, da povečajo raznolikost rastlinja na učni poti. Med temi je bila omorika, ki je zaščitena kot ranljiva drevesna vrsta.
Daljši sprehod po hrpeljski kraški planoti se je zaključil z obiskom šole. V večnamenskem prostoru so si gostje ogledali razstavo o vodi na Krasu, ki so jo pripravili domači učenci, nato pa še bogato opremljene šolske učilnice, laboratorije, prostorno telovadnico in zunanje igrišče.
Po kratki vožnji z avtobusom, ki ga je ponudilo ministrstvo za šolstvo Slovenije ob posredovanju pedagoške svetovalke dr. Duhovnik, se je prijetno uigrana druščina bodočih srednješolcev ustavila še ob Bazovskem kalu, kjer so med lokvanji ter paglavci in ob sladoledu »dopolnili svoje naravoslovno znanje« in se še malo razvedrili. (GK)
1 0 Sreda, 3. junija 2009
TRST
/
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB - Projekt Icaro
Prometna vzgoja je učence »popeljala« v Gardaland
Dandanes slehernemu človeku, predvsem pa mestnemu otroku, zavzema cestni promet velik del življenjskega prostora. Otrok v mestu je vsak dan, sam ali v spremstvu odraslih, v stiku s prometom in to peš ali v vozilu. Svet prometa so ustvarili odrasli za odrasle. V ta svet pa se vsak dan vključuje tudi otrok. Srečuje se z nevarnostmi v prometu, s prometnim jezikom, z vso tehnično strukturo in z dokaj zahtevnimi pravili vedenja v prometu. Zaradi značilnosti v njegovem psihosocialnem in telesnem razvoju pa se otrok ne more samostojno vključevati v prometni vsakdan. Za to potrebuje pomoč, nasvete, vodenje in nadzor odraslih. Teh osnovnih dejstev se učitelji dobro zavedajo in zato ne ločujejo prometne vzgoje od celostne vzgoje, temveč jo dopolnjujejo kot pomembno sestavino celotnega vzgojnega procesa ter kot eno izmed učinkovitih spodbud za kar najboljši otrokov razvoj.
Tudi številne javne ustanove kot so ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje, skupaj s prometno policijo, ministrstvom za infrastrukture in prevoze, skladom za varnost na cestah Ania, v sodelovanju s fakulteto psihologije univerze La Sapienza 2 in pomočjo Unicefa že več let zapored organizirajo in ponujajo šolam širom po
Italiji projekt Icaro. Namen tega projekta je širiti med mladimi pomen in kulturo varnosti na cestah.
Učitelji osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu so v letošnjem šolskem letu sprejeli ponudbo in odobrili sodelovanje pri projeku Icaro. Ta je predvideval najprej teoretično obravnavo in nato še natečaj za osnovnošolsko in višješolsko mladino z naslovom: La campagna la facciamo noi. Med letom so učenci v šoli spoznavali osnove prometne vzgoje. Pri ozaveščanju odgovornega in previdnega ravnanja na cestah pa je nedvomno pripomogel tudi učinkovit poseg članov prometne policije iz Trsta. Policisti so učencem na prijeten in igriv način obrazložili in prikazali s projekcijo odlomkov Disneyevih risanih filmov različne prometne situacije in njihove posledice. Nato so sodelujoče šole, med katerimi tudi OŠ Josip Ribičič - Karel Širok in OŠ Ivan Grbec in Marica Gregorič-Stepančič, povabili v gledališče Miela, kjer je potujoči ansambel z duhovitim muzikalom ponovil in utrdil obravnavane osnove previdnega in odgovornega vedenja mladih v prometu. Na Velikem trgu pa je bil ob isti priložnosti nameščen avtobus, ki so ga namensko spremenili v potujočo učilnico s številnimi računalniki, igrami in poučnimi panoji. V
Učenci in učitelji didaktičnega ravnateljstva Sv. Jakob med majskim izletom v Gardaland
njem so učenci pod vodstvom spretne policistke preverili svoje spretnosti.
Ob vrnitvi v šolo pa so morali učenci pokazati svoje osvojeno znanje. Najprej so odgovarjali na vprašanja iz vprašalnikov, ki jih je dala prometna policija, nato pa so dali duška svoji kreativnosti. Pod spretnim vodstvom svojih učiteljev in učiteljic so pripravili zanimive izdelke na temo prometa in jih predstavili na razpisani natečaj.
Na nagrajevanju, ki je bilo aprila na sedežu tržaške pokrajinske prometne policije v Ul. Montorsino sta bila učenca Andrea Mandic in Lorenzo Obersnel z osnovne šole Josipa Ribičiča - Karla Široka deležna pohvale in nagrade. V dar sta prejela vsak svoj digitalni fotografski aparat. Oddelek tržaške pokrajinske prometne policije je za zavzetost pri sodelovanju in kakovost predstavljenih izdelkov nagradil še vse učence in učitelje osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu z izletom v zabaviščni park Gardaland. Maja so učenci in učitelji v lepem sončnem vremenu in izjemnem vzdušju preživeli nepozabni šolski izlet. Da bi bili otroci v velikem parku bolje razpoznavni in lažje vodljivi, jim je Zadružna kraška banka podarila oranžne čepice, za kar se ji učitelji najtopleje zahvaljujejo. (AD)
Včeraj danes
Danes, SREDA, 3. junija 2009
PAVLA
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.49 -Dolžina dneva 15.31- Luna vzide ob 16.47 in zatone ob 1.28
Jutri, ČETRTEK, 4. junija 2009
FRANC
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,1 stopinje C, zračni tlak 1010,5 mb pada, veter 20 km na uro vzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,57 stopinje C.
CI3 Lekarne
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, na vogalu z Ul. Valdirivo (040 639342).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Do sobote, 6. junija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure
Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 - 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, na vogalu z Ul. Valdirivo, Milje - Lungomare Venezia 3
Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Mt Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15,
22.15 »San Valentino di sangue«. ARISTON - 16.00, 18.45, 21.30 »Uomini
che odiano le donne«. CINECITY - 16.00, 18.00, 19.00, 21.15, 22.00 »Uomini che odiano le donne«; 16.10, 18.10 »Battaglia per la terra«; 16.00, 18.00, 20.00, 21.30, 22.15 »Una notte al museo 2: La fuga«; 17.30, 19.50 »Vincere«; 16.00, 18.00, 19.00, 21.15, 22.00 »Angeli e demoni«; 20.00, 22.10 »San Valentino di sangue«. FELLINI - 16.00 »Again, ritorno al liceo«; 17.30, 19.15, 21.00 »Soffocare«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10, 20.15, 22.20 »Vincere«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10 »Il topi-no Despereaux«; 17.45, 20.00, 22.15 »Angeli e demoni«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Cadillac Records«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 19.00, 22.00 »Angeli in demoni«; 17.00, 19.20, 21.40 »Noč v muzeju 2«; 17.30 »Državniške igre«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Coco Avant Chanel«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte al museo 2«; Dvorana 3: 16.30, 18.50, 21.15 »Angeli e demoni«; Dvorana 4: 16.30 »Battaglia per la Terra; 18.00, 20.05, 22.15 »Star Trek«.
SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Uomini che odiano le donne«; Dvorana 2: 17.45, 20.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 17.20, 20.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 22.00 »Uo-mini che odiano le donne«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Coco Avant Chanel«; Dvorana 5: 22.10 »Angeli e demoni«; 17.30, 19.50 »Vincere«.
S Izleti
Obenem obvešča, da je za zamudnike na razpolago še nekaj prostih mest. Za informacije lahko kličete na štev. 3475292058.
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Bo-ljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040-228050.
IZLET V LJUBLJANO IN V PARK ARBORETUM Socialno skrbstvo občin De-vin/Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z Zadrugo La Quercia organizira za osebe nad 65. letom starosti bivajoče na teritoriju treh občin, v sredo 10. junija, dnevni izlet v Ljubljano in v Park Arboretum. Cena izleta je 30,00 evrov (kosilo v restavraciji, v ceno ni vključena pijača). Za informacije oglasite se na tel. št.: 040-2907151 ali 345-6552673.
38. SREČANJE OBMEJNIH PLANINSKIH DRUŠTEV - v nedeljo, 14. junija 2009 bo v Šentjanžu v Rožu na Koroškem, v organizaciji SPD Celovec, 38. srečanje obmejnih planinskih društev. Predvidena sta dva pohoda: krajši, dvourni po Šentjanških Rutah in štiriurni pohod na Sinski vrh. SPDT prireja ob tej priliki avtobusni izlet in vabi člane in prijatelje, da se čimprej prijavijo na tel. 040/220155 (Livio) ali na tel. 040/2176855 (Vojka). Avtobus bo odpotoval iz Trsta, s trga Oberdan ob 5.45 in izpred hotela Danev na Opčinah ob 6.00 uri.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja v torek, 16. junija, izlet na Kostanjevico pri Novi Gorici z ogledom samostana, njegove bogate knjižnice ter grobnice Burbonov. Od tu se bomo preko Vipavske doline podali v Štanjel. Po kosilu si bomo ogledali grad in obnovljene zanimivosti naselja. Prijavite se lahko do 10. junija na tel. št. 040-225468 (Vera) in 040-369949 (Mira). Toplo vabljeni!
¿j Čestitke
v Bazovici. Danes, 3. junija, ob 20.30, »Klavirski večer« posvečen Haydnu in Mendelssohnu, nastopajo učenci Glasbene matice iz razreda prof. Tamare Ra-žem, sodeluje Rossana Paliaga; sobota, 6. junija, ob 17. uri, srečanje z »Glasbo za violino in klavir« učencev prof. Jagode Kjuder in prof. Tamare Ražem; ponedeljek, 8. junija, ob 20.30, »Klavirski večer«, koncert učencev prof. Tamare Ražem. Vljudno vabljeni!
MEPZ DEVIN-RDEČA ZVEZDA v sodelovanju z župnijo Sv. Mihaela iz Zgoni-ka vabi na celovečerni koncert pred gostovanjem v Atri, ki bo v petek, 5.juni-ja, ob 20.30 v cerkvi Sv.Urha v Sama-torci.
SKD VIGRED vabi v sredo, 10. junija, ob 20. uri na šolsko dvorišče v Šempolaju na zaključno prireditev Živijo počitnice. Sodelujejo otroška pevska in plesna skupina Vigred, mladinska glasbena skupina Vigred in glasbeniki gojenci Zorana Lupinca in Aljoše Sakside ter ansambel Mladi kraški muzikanti.
OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVIŠKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626.
S Poslovni oglasi
PISARNA V KOPRU IŠČE osebje od 25 do 50 let za telemarketing. Popoldanski urnik in možnost redne zaposlitve. Pogoj: komunikativnost in resnost. Ponuja se fiksno plus uspešnost.
Tel. 00386-5-6641074
(od 14. do 18. ure)
AŠD-ŠK BRDINA obvešča udeležence izleta v Gardaland, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 7.junija, ob 06.00 uri na parkirišču ob glavnem križišču državne ceste 202 na Opčinah (nasproti črpalke).
Nori nona je zdaj spet, saj ŠTEFAN je prišel na svet. Z Jeričevimi se veselimo, ta malemu pa srečno, zdravo in veselo življenjsko pot iz srca želimo. Odbor Skd Tabor.
Draga učiteljica IVIJANA, ob praznovanju okroglega življenjskega jubileja Vam želimo vse, vse najboljše in se Vam iz srca zahvaljujemo za vse delo in trud, ki ju vsakodnevno vlagate v vzgojo naših malčkov. Starši in otroci boljunskega vrtca Kekec.
Draga HANA, danes praznuješ tvoj 18. rojstni dan. Bodi še naprej tako pridna doma in v šoli, da se ne boš kesala nikoli. To ti želita nona Vida in nono Marko.
H Šolske vesti
SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN, ob 40.
obletnici izhajanja šolskega glasila Jadro, vabi na zaključno prireditev, ki bo v petek, 5. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MIL-ČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Naravoslovni »Živijo Kekec« v Kranjski Gori od 14. do 20. junija (od 1. do 5.raz.), Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 21. do 26. junija (od 4.razre-da dalje), Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta) slovenščina in jahanje, Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta), Krasoslovni »Netopir« v Postojni od 05. do 10. julija (od 7. do 12 leta), Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 12. do 17. julija (od 3. razreda dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 19. do 25. julija optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 26. julija do 01. avgusta optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Angleški »Jezikajte!« v Postojni od 23. do 28. avgusta (od 8. do 17. leta), Delavnico »Mišk@« v Trstu od 31. avgusta do 04. septembra (od 3. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: franmil-cinski@gmail.com.
H Prireditve
SKD LIPA prireja v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta niz »Glasbenih srečanj« v dvorani Gospodarske zadruge
' . Mali oglasi
AKVAREL ROBERTA HLAVATYJA iz leta 1978, edinstven pogled na Trst s Kon-tovela, mere 40x28 cm (z okvirjem 60x46), prodam za 2.000 evrov. Tel. št.: 339-4181709.
DAJEM V NAJEM lepo opremljeno, klimatizirano stanovanje. Tri spalnice, kopalnica, dnevni prostor z balkonom, centralno ogrevanje. Najemnina znaša 450,00 evrov mesečno. Informacije na tel. št.: 348-5289452.
KUHARICA s 25-letno izkušnjo išče delo v gostinstvu, gospodinjstvu ali negi ostarelih oseb. Tel. št.: 320-3557811.
MLADIČ ZLATEGA PRINAŠALCA z rodovnikom nujno išče gospodarja. Tel. št.: 349-5252201.
PODARIM DVE TIGRASTI IN ENO BELO MUCKO ljubitelju živali. Tel. 040228311.
PRODAM KOZLIČKE - klicati v jutranjih urah, od 9.00 do 11.00, na tel. št. 040 -2330630.
PRODAM PAŠNIK v Boljuncu (stenice), 1.300 kv.m. Poklicati na tel. št.: 040280910.
PRODAMO štiri ovce in dva jagnjeta. Tel.št.: 335-6322701.
ZADNJI ODBIJAČ za vw golf 4, črne barve, skupno s stranskimi spodnjimi krili (»sottogomme«) prodam za 50,00 evrov. Tel. št.: 040-208989.
[H Osmice
DARJO IN JELKA sta odprla osmico v Ri-cmanjih. Vljudno vabljeni.
DRUŽINA PERTOT (Špj'lni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni!
MEDJAVAS 1 - pri Županovih je osmica. Tel. št. 040-208367.
NA KONTOVELU, Kamence, je odprta osmica. Vabljeni.
OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprla družina Briščak v Pra-protu št.19.
OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk.
OSMICO so odprli Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 3401461778.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
STANKO je na Opčinah odprl osmico.
V PREBENEGU smo Kocijančičevi odprli osmico. Čaka vas pristna kapljica in slasten prigrizek. Vabljeni.
/
i
«I
¡t¡
no
SKD LIPA
v sodelovanju z Glasbeno Matico iz Trsta vabi na
Glasbena srečanja
v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici
danes, 3. junija - ob 20.30 klavirski večer posvečen Haydnu in Mendelssohnu -
nastopajo učenci Glasbene matice iz razreda prof. Tamare Ražem, sodeluje Rossana Paliaga
sobota, 6. junija - ob 17.00
srečanje z "glasbo za violino in klavir" učencev prof. Jagode Kjuder in prof. Tamare Ražem
ponedeljek, 8. junija ■ ob 20.30 klavirski večer - koncert učencev prof. Tamare Ražem
Vljudno vabljeni!!!
TRST
abonmajska sezona
Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc
ZALJUBLJENI V SMRT
Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec
Igrajo: NiMa Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija.
zaradi velikega povpraševanja i
IZREDNA PONOVITEV
TOREK, 9. JUNIJA ob 20.30
v Slovenskem stalnem gledališču z italijanskimi nadnapisi
Info in predprodaja: blagajna SSG. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), brezplačna telefonska številka:800214302
HK Obvestila
60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 335-6434129 (Vojko).
KRUT obvešča, da z junijem bodo društveni prostori odprti z naslednji urnikom: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure ter v petek od 9. do 13. ure.
KRUT obvešča, da zbira prijave za tečaj informatike za senjorje, ki nimajo niti osnovnega znanja za delo s PC, ki ga je razpisala Dežela FJK. Ker je število mest omejeno, prosimo za čimprejšnjo prijavo na našem sedežu v Ul. cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072.
MLADI SREČAJO BORISA PAHORJA: skupina Mladi za mlade prireja srečanje s prof. Borisom Pahorjem, kandidatom za evropski parlament na listi južnotirolske ljudske stranke. Pogovor bosta vodila dva mlada člana skupine: govora bo o Pahorjevih delih in o kulturnem, družbenem in političnem trenutku, ki ga doživljamo. Dobrodošli bodo posegi in vprašanja iz strani publike.
FOTOVIDEO TRST 80 prireja sejo za člane in prijatelje danes, 3. junija, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul, Sv. Frančiška 20. Vsak član naj prinese nekaj fotografij. Vabljeni!
O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja danes, 3. junija, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predstavitev kleti Montemoro iz slovenske Istre z degustacijo olja in vina. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št.: 3334219540 (Luciano).
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center potekala v Uradu za Šolstvo občine Dolina od danes 3., do 8.junija, od 8.30 do 12.30. Danes in v ponedeljek bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 17.30. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 22.junija do 3.julija, kot poletni nogometni, odbojkarski in košarkarski kamp za otroke med 6. in 14. letom starosti v sodelovanju z A.Š.D. Breg; od 6. do 31.julija, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Urad za Šolstvo tel.št.: 040-8329282213 e-mail: scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it , www.sandorligo-dolina.it.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUN-CU bo danes, 3., v ponedeljek, 8. in v sredo, 10.junija zaprta zaradi občinskih volitev. V ponedeljek, 22. in sredo, 24.junija pa bo zaprta za referendum.
OBČINSKI KROŽEK DEMOKRATSKE STRANKE DOLINA vas vljudno vabi na volilni shod in družabnost ob
izteku volilne kampanje za upravne in evropske volitve danes, 3. junija, od 19. do 22. ure, pred gledališčem F. Prešeren v Boljuncu. Prisotni bodo kandidati Demokratske stranke za občinske volitve Fulvia Premolin, županski kandidat za levosredinsko koalicijo senatorka Tamara Blažina, poslanec Ettore Rosato, pokrajinski tajnik Demokratske stranke Roberto Cosolini. Na koncu bomo nazdravili s kozarcem vina in prigrizkom.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo danes, 3. junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. Obenem obveščamo člane in prijatelje, da bo v četrtek, 4. junija, ob 18. uri na ogled v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) razstava znamk in fotografij stare Gorice. Pričakujemo vas.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 29. junija do 4. julija »Planinsko šolo« na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo v četrtek, 4. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vardelska cesta 7). Za informacije pišite na mla-dinski@spdt.org, ali pokličite Lauro (348 7757442) in Katjo (338 5953515). Vabljeni!
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 5. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah redni občni zbor. Vljudno vabljeni vsi člani.
LIKOVNI TEDEN TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Srenjo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Likovni teden Trebče 2009« za otroke iz zadnjih razredov osnovne šole in prvih razredov srednje šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah od 22. do 26. junija, pod strokovnim vodstvom diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Otroci bodo spoznavali različne likovne tehnike, ki jih bodo konkretno uporabili z ustvarjanjem na terenu. Število mest je omejeno, zato pokličite čimprej na št. 347-8386109 (Biserka). V petek, 5. junija, bo ob 18.uri informativni sestanek v Ljudskem domu v Trebčah, kjer bomo poleg formalnosti za vpis sprejemali predujem. Vabljeni!
POLETNE DELAVNICE TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Sre-njo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2009« za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah v tedenskih izmenah od 29. junija do 31. julija, pod strokovnim vodstvom študentk in diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Na sporedu bodo športne igre, likovno ustvarjanje, glasbene urice, kuharske delavnice, zabava, igre in še in še. Število mest je omejeno, zato pokličite čimprej na št. 347-8386109 (Biserka). V petek, 5. junija, bo ob 18.uri informativni sestanek v Ljudskem domu v Trebčah, kjer bomo poleg formalnosti za vpis sprejemali predujem. Vabljeni!
SKD SLOVENEC vabi na »39. Praznik vina«, ki bo od 5. do 8. junija, v parku Hribenca v Zabrežcu s sledečim sporedom: petek, 5. junija ples z ansamblom Hram; sobota, 6. junija ples
info@teaterssg.it - www.teaterssg.it
z ansamblom 3Prašički; nedelja, 7. junija ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Sv. Anton iz slovenske Istre, sledi ples z ansamblom 3Prašički. V ponedeljek, 8. junija od 20.30 dalje bo pod pokroviteljstvom pokrajine Trst nastop glasbene skupine Kraški ovčarji. Vse štiri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s speciali-tetami na žaru.
ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom »Drobci iz športnega sveta 2009«. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA prirejajo dneve slovenske tržaške knjige. Do 6. junija bodo v Galeriji Tržaške knjigarne z ugodnimi popusti v prodaji knjige obeh omenjenih založb.
XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico, s Turističnim društvom Škocjan ter s SKD Primorec, vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Vi-viani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na tel. št.: 3472576505 ali www.festivalkras.com.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na prvo društveno regato v nedeljo, 7. junija, s pričetkom ob 12. uri. Prijave sprejemamo v tajništvu v soboto, 6. junija, od 16. do 18. ure in v nedeljo, 7. junija, od 9. do 11. ure.
KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Dolenjske toplice v nedeljo, 7. junija, ob 14. uri iz Trsta, trg Oberdan-Deželna palača in ob 14.10 izpred avtobusne postaje št. 39, Dunajska cesta 11/A (picerija Ri-no). Udeležencem priporočamo točnost in želimo prijetno počutje!
PLAVALNI KLUB BOR organizira od 8. do 26. junija intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 11. leta starosti. Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 15. do 16. ure v bazenu na Alturi. Za Informacije in vpis tel. št.: 334-1384216, vsak delavnik od 15. do 17. ure.
AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 15. junija do srede, 24. junija. Informacije in prijave do 9. junija na telefonski številki: 040-635627 (ZSŠDI) ali na mailu: sloga.info@gmail.com.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo naslednja redna pevska vaja v torek, 9. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah.
NK KRAS organizira pod pokroviteljstvom občine Repentabor »Nogometni kamp« (letniki 1997-2003) na
nogometnem igrišču v Repnu, od 15. do 20. junija. Vsak udeleženec prejme ob vpisu dres (majčka in hlačke). Prijave in informacije sprejemamo do 10. junija na tel. št.: 333-2939977 (Roberta), 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko).
ORATORIJ 2009 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH pod vodstvom g. Be-denčiča skupaj z mladimi animator-ji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Program: dva tedna za različni starostni skupini, od
9.	do 16. ure. Po dogovoru lahko pripeljete otroke pred urnikom. Prvi teden: od 29. do 3.julija za otroke, ki obiskujejo osnovno šolo, tri dni v Marijanišču, dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe. Drugi teden: od 20. do 24.julija, za dijake nižjih srednjih šol, dvodnevni izlet v slovenske planine. Za vsako skupino sprejemamo največ 30 udeležencev. Cena znaša 70,00 evrov. Info in vpis: do 10. junija na tel. tajnico 040211113 ali 335-8186940.
TABORNIKI RMV organizirajo akcijo OVN-Odprta vrata v naravo (dvodnevni tabor). 13. in 14. junija bomo v Gabrjah skupaj spoznavali taborniško življenje, aktivnosti in igre. Za vse informacije: 335-5316286 (Veronika).
ORATORIJ 2009 V SLOMŠKOVEM DOMU V KRIŽU - Slomškovo društvo in župnija v Križu prirejata počitniške dneve za osnovnošolsko mladino v tednu od 6. do 10. julija v Slomškovem domu; v programu je dan kopanja in celodnevni izlet. Skupina ima največ 30 otrok. Dodatne informacije in vpis: do 14. junija na tel. št.: 040-220332 (v popoldanskih urah oz. na tel. tajnico).
AŠD POLET IN ZSŠDI prirejata tradicionalni košarkarski kamp 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah v dveh izmenah, prva od ponedeljka 15. do petka, 19. junija in druga od ponedeljka 22. do petka, 26. junija. Informacije in prijave na tel. št. 3385889958 (tudi sms) ali na naslovu: marinaandrej@alice.it.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1996 do 2000 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 15 do 26. junija; drugi tečaj od 22. junija do 3. julija; tretji tečaj od 6. do 17. julija in četrti tečaj od 20. do 31. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858, e-mail info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU je od 1. junija dalje zaprta za nedoločen čas. Vabimo »vse« bralce naj vrnejo izposojene knjige v naslednjih dneh: ponedeljek, 15.junija, 15.0019.00; sreda, 17.junija, 9.00-12.00 in 15.00-19.00; ponedeljek, 29.juni-ja,15.00-19.00.
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teori-čne in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do
10.	julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Mira-marski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040-422696, email: tpkcntsirena@libero.it.
PROMEMORIA društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinaciz-ma sklicuje redni občni zbor v četrtek, 18. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu Zore Perello v Škednju
Sreda, 3. junija 2009
(Trst). Dnevni red obsega predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo ter razpravo.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -
Slovenska prosveta in Študijski center Melanie Klein obveščata, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki se bo odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca v Bazovici. Središče je namenjeno otrokom med 2. in 10. letom starosti. Vpisovanje je možno vsako soboto do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8. Informacije na www.melanieklein.org ali tel. 3284559414 (vsak dan od 10. do 13. ure in ob sobotah med 16. in 18. uro).
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2.: 10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.julij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mai-lu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org.
11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040-635626, fax: 040635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu.
Prispevki
V	spomin na Dorico Legiša daruje sestra Irma z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Ob 28. obletnici smrti Danila Baše darujeta žena Lucija in hči Anamarija 30,00 evrov za SKD Brakovlje.
V	spomin na Krasuljo Suhadolc daruje Irma Kraus 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Luciota Sossija darujejo sosedje 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Adrijana Sossija darujejo teta Pija, stric Gušto in Aleksander 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Pepko Rustja daruje Ivan 20,00 evrov za Godbeno društvo Pro-sek.
/Navodila za prostovoljne prispevke
Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec.
Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika.
Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca.
12
Sreda, 3. junija 2009
KULTURA
/
PADOVA - Galerija La Rinascente
Pet sodobnih predstavnikov konkretne umetnosti
Med njimi je tudi Tržačan, slovenski oblikovalec Sandi Renko, ki je izhajal iz spoznanj Bauhausa
Padova je mesto ključnega pomena za zgodovinski razvoj konkretne umetnosti, saj je v šestdesetih letih tu bila aktivna napredna neoavantgardna skupina Gruppo Enne. Galerija La Rinascente je pripravila zanimiv pregled likovnih stvaritev petih likovnih umetnikov, ki so svoje raziskovanje v tej smeri tudi nadaljevali ter oprli svoje ustvarjalno razmišljanje na kleno racionalno osnovo in načrtovalnost, ki s svojimi aktualnimi smernicami še danes pomeni prenovljeni ustvarjalni izziv.
Guglielmo Costanzo, Renato De Santi, Sandi Renko, Roberto Sgarbossa in Claudio Sivini so protagonisti te zanimive razstave, ob njih pa je možen še zgodovinski pregled mojstrov, ki so utrli pot s stvarnim uvajanjem principov psihologije zaznavanja in gestaltike, kot so Getulio Alviani, Alberto Biasi, Franco Costalunga, Marcello Morandini in Bruno Munari.
Soočanje z ustvarjalnostjo polpretekle zgodovine se razpleta v smislu dialoga in kontinuitete, ki že po svoji osnovni zasnovi dovoljuje popolno ustvarjalno avtonomijo v duhu raziskovanja, širjenja poznavanja predvsem pa vzpostavlja pomembno vez med razumsko in ustvarjalno sfero, ki se v aktualnem času toliko bolj povezujeta in oplajata v smiselnem zasledovanju funkcionalnosti in estetike.
Prav pogled nazaj v fragmentarnost različnih gibanj in pristopov, ki so se zvrstili v teku prejšnjega stoletja in pustili za sabo težko enovito opredeljiv scenarij, dovoljuje ovrednotenje programirane umetnosti, saj gre za rdečo nit, ki je v času pustila stvarno sled in daje smisel objektivni pojavnosti na osnovi poglobljene miselne zasnove, zakar se stalno razvija zazrta v bodočnost.
Ustvarjalci - prve z leve je Sandi Renko - v razstavnih prostorih v Padovi
Razstavljajoče umetnike je približal podoben pristop in želja po izmenjavi v duhu kritičnega ozaveščanja in razmišljanja. Guglielmo Costanzo prepleta tanke napete niti, ki sledijo geometrijski zasnovi in raziskovanju razsežnosti zaznavnih procesov ter specifično barvnih učinkov. Poslužuje se preprostih materialov in opira svoje ustvarjalno delo predvsem na osnovno struktur motiva.
Renato De Santi se opira na prvin-sko modularnost, preko katere raziskuje skladnost nasprotij med belo in črno, kjer postane vidna stvarnost le otipljiva pojavnost miselne sfere. Red postane metaforično osnova oblikotvornosti, kjer zaseda harmonija ključno mesto.
Tržaški umetnik in cenjeni oblikovalec Sandi Renko je svoje izhodišče naravnal na izkustva Bauhausa in razvijal motiviko aksonometričnega prikaza kubusa s pomočjo reliefne površine valovite lepenke ter tovrstne teksturizacije, ki mu dovoljuje doseganje optičnih in kinetičnih učinkov. Pomemben pa je tudi interaktivni dejavnik in dinamično vpletanje gledalca.
Roberto Sgarbossa se opira tudi na prvine optične umetnosti v smislu izgradnje in nadgradnje sekajočih se črt v dinamičnem zaporedju, v duhu igrivosti predvsem pa raziskovanju svetlostnih efektov in dinamične prostorske umestitve.
Tržaški umetnik Claudio Sivini se poslužuje stekla in ogledala, površin, ki omogočajo odsevanje ali so prosojne ter preko prepletanja mrežastih struktur namigujejo na kompleksnost in soodvisnost posameznih prvin, ki se metaforično sklicujejo na urbano tkivo. Likovno delo tako metaforično postane odsev gledalca ali pa pritegne njegovo pozornost.
Ob razstavi (zaprli so jo 1. junija) je izšel dokumentativni barvni katalog s spremnim esejem Manlia Onorata in prispevki drugih avtorjev, kjer je dejavnost posameznih protagonistov konkretne umetnosti posebej dokumentirana.
Jasna Merku
Nominiranci za nagradi humornik in M. Bambič
Ob izidu prve številke revije Humornik 4. septembra bodo prvič podelili tudi nagrado humornik za literarne dosežke na področju humorja in satire ter nagrado Milka Bambiča za umetniške dosežke na področju stri-pa.Tričlanska komisija je za literarne dosežke na področju humorja in satire izbrala pet nominirancev. Za nagrado humornik se bodo potegovali Branko Gradišnik z delom V senci pod zelenim zmajem, prevodom hu-morne klasike Jamesa Thurberja Moje življenje in težki časi, za uredniko-vanje zbirke Harlekin ter za humor-ne kolumne v slovenskem časopisju. Andreja Rozmana Rozo je komisija med drugim nominirala za hudomušno inovativnost pri ustvarjanju literarnih del za najmlajše, kot so zgodbice o Čoflih v reviji Ciciban, uganke v slikanici 100+1. Izbrala je še Marka Vezoviška za romaneskni prvenec Kuba Libre: pesem o svobodi, Gorana Vojnoviča za roman Čefurji raus! in Janjo Vidmar za tri dela: mladinska romana Klub besnih punc in Pink ter kolumne zbrane v zbirki Jezi(č)kanja. Za nagrado Milka Bambiča, ki so jo poimenovali po prvem slovenskem stripovskem avtorju, so letos izjemoma izbrali šest nominirancev. Komisija je izbrala Cirila Horjaka z izdelkoma Kuhna in Zgodilo se je čisto blizu nas, tandem Davida Krančana in Andraža Poliča za poetično stvaritev Na prvem tiru in Tomaža Lavriča za strip Sokol in golobica ter za njegovo uredniško delo pri projektu Slovenski klasiki v stripu. Nominirala je še Gašperja Rusa za stripovsko predelavo kratke zgodbe Vinka Moderndorfer-ja Omejen rok trajanja, za risarski doprinos k drugemu delu trilogije Mostovi ter za uredniško delo pri reviji Stripburger; Iztoka Sitarja za knjižno izdajo stripa Dnevnik Ane Tank ter Zorana Smiljaniča in Marjana Pušav-ca za drugo knjigo stripa Meksikajnarji z naslovom Laibach. (STA)
SALZBURG - Binkoštni festival
Preizkušnja zla
Komorna opera je nastala za salzburški festival in je v tem okviru doživela krstno izvedbo
Salzburg ni samo mesto znamenitega poletnega festivala (letos bo potekal od 25. julija do 30. avgusta pod geslom Igra mogočnih), saj se v slikoviti Mozartovi zibelki zvrščajo vsako leto razni tovrstni, že tradicionalni ali novejši dogodki. Binkoštni festival, ki se je zaključil 1. junija, je štiridnevni niz, ki poteka od leta 2007 pod umetniškim vodstvom dirigenta Riccarda Mutija. Dogodek je od tedaj pridobil izrazito »italijansko« oznako, saj je Muti ustvaril večletni projekt s skupnim naslovom Neapelj-Metropola spomina, v sklopu katerega raziskuje in vrednoti bogato baročno in klasično glasbeno tradicijo južnoitalijanskega mesta. Programska usmeritev festivala pogumno in pohvalno združuje časovno in geografsko spe-cifiko s ponudbami, ki so namenjene bolj ozaveščeni (ali radovedni) publiki in pripomorejo k širitvi splošno manj znanega repertoarja. Reziden-čni orkester je orkester Cherubini, kateremu sta bila letos zaupana otvoritev z Jommellijevo opero Demofoonte in zaključek z Misso defunctorum Giovannija Paisiella. Ostali gostje festivala sodijo med najbolj dejavne in priznane glasbenike in ansamble na področju antične glasbe (med temi je na primer Fabio Biondi z njegovim orkestrom Europa galante).
Skupina Accordone, ki igra na stara glasbila, že nekaj let razvija v tem festivalskem okviru lastne projekte, najprej s fokusom na zvrst kantate v neapeljskem ambientu, lani z neapeljsko ljudsko in tradicionalno glasbo. Letos je bila na vrsti predstavitev avtorskega projekta ustanoviteljev in vodilnih glasbenikov skupine, ki sta ustvarila glasbeno pripoved po sugestijah življenjske zgodbe princa Raimonda de' Sangra. Za to skupino je povezava z neapeljsko glasbeno, literarno in gledališko tradicijo zaznamujoči element, saj že dolgo let poglablja (in preoblikuje) čisto posebno mu-zikološko področje manj »uradne« glasbene tradicije, na pol poti med resnim in ljudskim izrazom. Komorna opera »La Tentazione del Male« (Preizkušnja zla), ki je nastala za salzburški festival in je doživela v tem okviru krstno izvedbo, predstavlja fiktivno srečanje z neapeljskim plemičem v okviru njegove znamenite družinske kapele San-severa. Med skrivnostnimi kipi, ki so čudežno za-
viti v marmornate pajčolane, zaživijo zgodbe in stremljenja princa-znanstvenika, o katerem je ljudstvo pripovedovalo, da je služabnike uporabljal za svoje anatomske raziskave ali da je ugrabil glasbeno nadarjene otroke na podeželju, da bi si priskrbel skopljene pevce za svojo kapelo.
Pevec neapeljskega izvora Marco Beasley in skladatelj Guido Morini sta napisala tekst in glasbo apologije legendarnega princa, akademika, izumitelja, ezoterika, prostozidarja, ljubitelja glasbe, ki je zaradi živahne znanstveno-raziskovalne dejavnosti postal tarča vraževernih govoric. Morini izhaja iz poglabljanja antične glasbe in v njej najde navdih tudi kot skladatelj s slogom, ki črpa iz renesančnih, baročnih in ljudskih izrazov v prepričanju, da imajo prepoznavni prijemi še zmeraj določen izrazni potencial tudi za sodobne skladatelje in publiko. Vprašanje pa je, če je ta potencial resnično še neizčrpan kot sredstvo sodobnega avtorja, ko v splošni prikupnosti širše dojemljivega sloga najbolj učinkovito izstopajo predvsem že po svoji naravi učinkoviti, ljudsko obarvani deli. Scenski ali ambientalni okvir bi gotovo pripomogel k ojačevanju sugestij skrivnostne zgodbe o luči razuma in temi iracionalnosti, manjša koncertna dvorana pa bi bolje ovrednotila kultiviran glas Beasleya, ki nima širine operno nastavljenega pevca. Koncertno izvedbo je bistveno razgibal ekspresiven nastop plesalca Vincenza Capezzuta, bivšega prvaka plesnega ansambla gledališča San Carlo, ki je ob koncu pokazal svoje večstranske gledališke sposobnosti tudi s petjem v kontratenorski legi. Uglasbitev libreta, ki se ravno tako navdihuje pri literaturi 18. stoletja, se je po instrumentalni uverturi razvila skozi recitative, arije in deklamacijo v precej raznolikem zaporedju glasbenih vtisov, ki je doživel zelo topel sprejem pozorne publike v veliki dvorani salzburškega Mo-zarteuma. Mediteranska toplina, ki jo je publika pričakovala od italijanske skupine, je obarvala tudi tri dodatke, med katerimi sta bila stara ligurij-ska serenada in še, s kančkom ironije do italijanskih stereotipov, intimistična izvedba pesmi O sole mio v neobičajno nežni, posebno prepričljivi različici za glas in čembalo.
Rossana Paliaga
LJUBLJANA - Mladi virtuoz
Alexander Gadžijev v Slovenski filharmoniji
Alexander Gadžijev, štirinajstletni pianist, gojenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel v Gorici v razredu prof. Sijavuša Gadžijeva je bil v petek, 29. maja gost ciklusa Mladi virtuoz, ki ga prireja Glasbeni atelje Tartini v sodelovanju s Slovensko filharmoniji in SNG Opera in balet Ljubljana. Izjemni goriški pianistični talent, ki se je doslej udeležil številnih tekmovanj in vedno presenetil z najvišjimi ocenami, je 3. aprila letos v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici z orkestrom Arsateljeja (dirigent Marco Feruglio) prvič javno izvajal Koncert za klavir in orkester v a-molu norveškega skladatelja Edvarda Griega in s svojo interpretacijo navdušil številno občinstvo. Med 11. in 18. majem se je mladi pianist udeležil mednarodnega tekmovanja »Cit-ta di Cantu«, kjer je Griegov klavirski koncert izvajal s Simfoničnim orkestrom iz Romunije. Na itali-
janskem tekmovanju je sodelovalo kar 71 pianistov iz devetnajstih držav. Alex se je med hudo konkurenco (bil je najmlajši udeleženec) uvrstil med šestnajst izbrancev, ki so svoje pianistične vrline lahko predstavili tudi v 2. etapi tekmovanja.
Polna in dinamična zvočnost nordijske postromantike je pod zlatimi prsti Alexandra Gadžijeva vnovič zazvenela v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani 29. maja. Pod vodstvom dirigenta Igorja Švare je goriškega glasbenika v izvedbi Griegovega koncerta tokrat zgledno in korektno spremljal orkester SNG Opere in baleta Ljubljana. Mladi goriški virtuoz je navdušil in osvojil tako mlade kot tudi starejše obiskovalce koncertnega abonmaja za otroke, ki ga v letošnji sezoni organizira Glasbeni atelje Tartini.
Tatjana Gregorič
/
ITALIJA
Sreda, B. junija 2009
13
DRUGI JUNIJ - Z udeležbo državnega vrha s predsednikom Napolitanom na čelu
Parada v skromnejši izvedbi za pomoč Abrucem
Milijon evrov prihranka za popotresno obnovo - Poziv predsednika republike
RIM - Po ulici Fori Imperiali sredi prestolnice so med včerajšnjim mimohodom italijanskih oboroženih in varnostnih sil in prostovoljcev doživeli največji aplavz tisti, ki so pomagali po potresu v Abrucih. V središču pozornosti tokratne parade ob dnevu republike niso bili pripadniki oboroženih sil, ki delujejo zunaj italijanskih meja, ampak tisti, ki so svoje naloge opravili v službi potresencev.
Na ministrstvu za obrambo s ponosom pravijo, da so bili pri letošnji paradi zelo varčni: trajala je deset minut manj in stala milijon evrov manj kot prejšnja leta. Prihranek, ki so ga dosegli predvsem z omejitvijo števila nastopajočih (6400, lani pa 7200), bo šel v sklad za obnovo Abrucev.
Odločitev za večjo skromnost je naletela na odobravanje predsednika republike, kateremu se je zdela v skladu s težavnim obdobjem, ki ga preživlja država. V svojem sporočilu oboroženim silam je Giorgio Napolitano še enkrat izpostavil ustavo: »Vrednote, ki so postale načela ustave, kot so demokracija, svoboda, enakopravnost in pravičnost, so danes še bolj kot kdajkoli vodilo za izgradnjo kohezivne, cvetoče in solidarne Italije,« države, ki jo njen predsednik poziva, naj »vse bolj spodbuja končno združeno Evropo, ki bo protagonistka gospodarskega razvoja in družbenega, civilnega in kulturnega napredka mednarodne skupnosti.«
Poleg predsednika republike so se parade udeležili najvišji institucionalni predstavniki, od premiera Berlusconija (ki je zaradi bolečin v vratu prišel z zamudo) in predsednikov obeh domov parlamenta Schifanija in Finija do ministrov in vojaških častnikov.
Utrinek z včerajšnje vojaške parade ob dnevu republike
AFERA STARLET - Odzivi
Times: Berlusconijeve obtožbe so smešne
LONDON - »To, da bi nas navdihovala italijanska levica, je preprosto smešno.« Tako je dejal Michael Bi-nyon, član vodstva londonskega dnevnika Times, ko je v intervjuju za dnevnik La Repubblica odgovoril na vprašanje, kaj misli o trditvah italijanskega premiera Silvia Berlusconija, češ da ga njegov časopis napada pod vplivom italijanske opozicije, podobno kot naj bi sicer delal velik del tujega tiska. »Mi ne pišemo, da bi ugodili temu ali onemu. Mi pišemo, ko zasledimo novico. In to, da je premier ene največjih evropskih držav, članice Nato, in trenutno predsedujoči skupini G8 v težavah zaradi žensk ter da potem govori neresnice, je nedvomno novica,« je povedal Binyon. Britanski časnikar je pristavil, da je laganje neodpustljiv greh za političnega voditelja, »in to povsod, tudi v Italiji«, sicer pa menil, da je v italijanskem časnikarstvu veliko »serviliz-
Silvio Berlusconi na včerajšnji paradi
ANSA
Na afero starlet, v katero se je zapletel italijanski premier, pa se je včeraj v Italiji odzvala skupina žensk, nosilk državnih priznanj. Skupina je objavila poziv »Za republiko, ki naj spoštuje ženske«. V njem je obsodila dejstvo, da danes v Italiji zaslužijo javno pozornost predvsem ženske, ki se klanjajo mogočnežem, kar je ponižujoče za žensko identiteto. Med prvimi podpisnicami so Silvia Costa, Maria Luisa Spaziani, Elena Doni in Maria Bianca Bosco Tedeschini Lalli.
VOLITVE - Protest
Bonino zasedla RAI zaradi pristranskosti
RIM - Nosilka liste Bonino-Pan-nella na evropskih volitvah Emma Bo-nino je včeraj skupno z nekaterimi sodelavci zasedla prostore državne radio-televizije RAI. Potem ko je posnela volilni poziv v televizijskem studiu v kraju Saxa Rubra pri Rimu, je prisotnim funkcionarjem sporočila, da namerava nenasilno zasesti studio v znak protesta zaradi zapostavljanja manjših kandidatnih list v predvolilni kampanji, in to v brk sklepom garanta za komunikacije, pa tudi v brk pozivu predsednika komisije za nadziranje RAI Sergia Zavolija.
Boninova je ob tej priložnosti tudi sporočila, da je v znak protesta zaradi ravnanja državne radiotelevizije skupno z nekaj desetinami radikalcev začela totalno gladovno stavko. »Protest se bo nadaljeval, dokler ne bo RAI z dejanji dokazala, da je spremenila svoje ravnanje,« je povedala. Vodstvo RAI pa je odgovorilo, da je državna ra-diotelevizija že sprejela potrebne ukrepe za uravnovešeno poročanje o predvolilni kampanji.
SICILIJA
Podobno kot pred meseci v Neaplju
V Palermu zaradi krize s smetmi posreduje vojska
PALERMO - V Palermu, ki se zaradi stavke smetarjev utaplja v odpadkih, je zaradi krize s smetmi včeraj začela posredovati vojska, ki pomaga pri pobiranju smeti. V prestolnici Sicilije so tudi minulo noč zaradi požiga smeti na ulicah posredovali gasilci, policija pa je aretirala dva mladoletnika.
Na ulicah Palerma je že okoli 6000 ton smeti, ogorčeni meščani pa so doslej zažgali že več kot 200 smetnjakov. Smeti se na ulicah Palerma kopičijo že več dni, potem ko se smetarji minuli teden odločili za stavko. Delavci so od komunalnega podjetja Amia, ki mu grozi bankrot, zahtevali boljšo zaščitno obleko in opremo. Potem ko je podjetje vsaj deloma ugodilo njihovim zahtevam, so delavci končali stavko.
Za rešitev krize s smetmi v Pa-lermu si prizadeva tudi vlada. Premier Silvio Berlusconi je tako obljubil, da bo vlada prispevala 95 milijonov evrov za rešitev Amie. Za rešitev
podjetja bi sicer potrebovali 150 milijonov evrov. Amia je nameravala težave rešiti s 35-odstotnim zvišanjem prispevka za odvažanje smeti, a je načrt spodletel zaradi nasprotovanja predstavnikov lokalnih oblasti. Vlada v Rimu je sicer že pred meseci prispevala 80 milijonov evrov za doka-pitalizacijo Amie, ki vsak mesec pridela dva milijona evrov izgube.
S krizo s smetmi se je lani, kot znano, soočal Neapelj, kjer niso imeli primernega smetišča. V tem dvo-milijonskem mestu so se smeti na ulicah kopičile več mesecev, nato pa so oblasti v posredovanje poslale vojsko. Pred nekaj meseci so v kraju Acerra postavili sežigalnico smeti, ki je Nea-pelj v veliki meri rešila težav.
Po navedbah okoljevarstveni-kov Italija na prebivalca dnevno pridela 1,3 kilograma smeti, kar je nad povprečjem EU. Po istem viru v Italiji mnogo manj kot v drugih evropskih državah spodbujajo recikliranje. (STA)
Italijanske banke je rešilo nezaupanje
BERLIN - Italijanske banke so se izognile kopičenju zastrupljenih vrednostnih papirjev tudi zato, ker niso nagnjene k vlaganju »v tisto, česar ne poznajo«, je na simpoziju o socialni ekonomiji v Berlinu povedal guverner Banke Italije Mario Draghi. Dejstvo, da je tokratna kriza italijanski bančni sistem praktično obšla, je sicer za Draghija precej čudno, kajti če se ozremo v preteklost, ugotovimo, da je bil v središču vseh kriz v zadnjih 700 letih kak Italijan, je na pol v šali napol zares povedal guverner. Poleg omenjenega nezaupanja italijanskega bančnega sistema do oblik investiranja, ki jih ne pozna, so razlogi tudi strukturne narave: »Italijanske banke niso nikoli zaupale v finance na debelo, kajti 70 odstotkov njihovega financiranja izvira preprosto iz drobnih vlog oziroma iz trga na drobno,« je pojasnil Draghi in se pri tem nanašal na dejstvo, da italijanske banke izdajajo obveznice, ki jih potem ponudijo svojim varčevalcem. Tudi kreditna politika italijanskih bank je »na drobno«, kajti prevladujejo posojila majhnih ali srednjih dimenzij, kar preprečuje večja tveganja. Skratka, italijanske banke so se rešile strupov s previdnostjo, nezaupanjem in nepoznavanjem zapletenih finančnih proizvodov.
Kaznovan preveč »radoveden« profesor
CESENA - Profesor matematike in fizike na znanstvenem liceju Righi v Ceseni je bil kaznovan, ker je med svoje dijake razdelil vprašalnik o verouku. Njegov namen je bil ugotoviti, kaj bi dijaki izbrali med uro katoliškega verouka, zgodovino religij in človekovih pravic. Pokrajinski šolski urad je profesorja, ki je sicer tudi predstavnik baznih sindikatov Cobas, suspendiral za dva meseca, kar je povzročilo močan protest sindikatov in ateistov. Ti namreč govorijo o »klerikalnem napadu« in »neutemeljeni hudi kazni«, ki da si je profesor ni zaslužil. Po trditvah predstavnikov baznih sindikatov je anketa med dijaki pokazala, da bi se za verouk odločilo samo 11 odstotkov vprašanih dijakov, to pa je zelo razjezila učitelje verouka, ki so se obrnili na šolski urad s trditvijo, da jih je inkriminirani profesor užalil.
EVRO
1,4238 $ +0,13
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. junija 2009		
valute	evro (povprečni tečaj) 2.6. 1.6.	
ameriški dolar japonski jen kitajski juan	1,4238 136,09	1,4220 134,89
ruski rubel indijska rupija	9,7261 43,5755	9,7073 43,5185
danska krona	66,9420 66,9420 7,4456 0,8652	7,4457 0,8680
švedska krona	10,6375 8,7725	10,5965
češka krona	26,830	26,783
estonska krona	15,6466	15,6466 280,73
poljski zlot	4,4877	4,4620
avstralski dolar	1,7443 1,9558	1,7552
romunski lev	4,1860 3,4528	4,1831 3,4528
latvijski lats	0,7095 2,7677	0,7093 2,7752
islandska krona	290,00	290,00
hrvaška kuna	7,3383	7,3520
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 2. junija 2009		
1 mesec	3 meseci 6 mesecev 12 mesecev	
LIBOR (USD) 0,32 LIBOR (EUR) 0,912 LIBOR (CHF) 0,2 EURIBOR (EUR) 0,926	0,646 1,233 1,258 1,469 0,393 0,535 1,262 1,461	1,607 1,635 0,838 1,6244
ZLATO
(999,99 %%) za kg
21.991,85 € +145,70
TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
2. junija 2009
ANSA
vrednostni papir	zaključni tečaj v €	spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,87 imtudei iDnDA 7 m		+3,13 -1 40
KRKA LUKA KOPER	70,43 25,04	+1,44 +0,40
MERCATOR PETROL TELEKOM SLOVENIJE	171,00 267,70 175,90	+5,07 +2,16 +2,84
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 59,52 AERODROM LJUBLJANA 33,66 DELO PRODAJA -ETOL 138,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA 33,79 ISTRABENZ 10,15 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,78 MLINOTEST -		+4,42 +1,81 -1,43 +1,93 -6,80 +0,47
KOMPAS MTS - -NIKA - -		
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA	39,03 14,01	-0,84 -1,89
SAVA TERME ČATEŽ	247,33 194 00	+0,18
IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	85,00 18,73	+4,30 +0,27
MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 2. junija 2009 -1,25		
delnica	zaključni tečaj v €	spr. v %
A2A ALLEANZA ATLANTIA	1,359 5,31 15,43	+1,34 -0,93 +2,05
BANCO POPOLARE BCA MPS	5,93 1,228	+1,63 +2,16
BCA POP MILANO Edison	5,9 1 212	-0,59 +1 68
HLJUKJl \ ENEL ENI	3,775 17 72	+0,67 -0,06
FIAT FINMECCANICA	7,89 10,05	+1,28 -0,99
GENERALI IFIL	16,2	-0,55
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA	2,585 14,54	-1,81 +1,75
LUXOTTICA MEDIASET	15,22 4,245	+0,93 -1,28
MEDIOBANCA PARMALAT	8,785 1,787	+2,03 +0,79
PIRELLI e C PRYSMIAN	0,304 10,88	+6,84 +6,98
SAIPEM SNAM RETE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA	18,89 3,075 5,48 1,021	+4,94 +0,57 +5,28 +2,66
TENARIS TERNA	11,3 2 61	+4,34 +0,48
TISCALI UBI BANCA	0,375 9,94	+1,08 +1,07
UNICREDIT	1,923	+1,21
SOD NAFTE
■	(159 litrov)
68,66 $ +0,16
IZBRANI BORZNI INDEKSI
2. junija 2009
indeks
zaključni tečaj sprememba %
SLOVENIJA
SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana
4.188,63 1.017,43
+1,78 +1,73
TRG JV EVROPE
CROBEX, Zagreb BIRS,
FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje
2.247,19 994,29 1.985,40 602,25 276,84 1.139,98 14.632,14 2.751,60
-1,13 -0,16 +0,88 +1,82 +2,81 +5,09 -3,99 +4,99
DRUGI TRGI
Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj
8.757,74 1.482,49 946,35 994,49 5.144,06 4.477,02 3.378,04 2.181,63 927,9 2.534,17 9.704,31 2.375,82 18.389,08 2.724,30 14.874,91
+0,42 +0,36 +0,37 +2,53 +0,03 -0,65 +0,04 +3,62 +1,06 -0,13 +0,27 +0,17 -2,64 +0,11 +0,23
1 4 Sreda, 3. junija 2009	TRST	/
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
Goriško letališče nikakor ne more »vzleteti«. Ob stalnih prerekanjih, nesoglasjih in polemikah, ki se porajajo okrog njegovega upravljanja in projektov za njegov razvoj, je v prejšnjih dneh ustanova ENAC ponovno prepovedala vsako letalsko dejavnost na njem. Državna ustanova je bila primora-na, da sprejme sklep, ker na letališču ni bilo več mogoče zagotavljati prisotnost protipožarne službe.
Zakaj pa je iz dneva v dan prišlo do pomanjkanja gasilske službe? Vzrok naj bi bil v prepiru med društvi, ki na letališču delujejo. Uslužbenec združenja Aeroclub Giuliano - temu klubu je maja ustanova ENAC zaupala nadzor nad vhodom v strukture na letališču in s tem tudi protipožarno službo - naj bi se namreč sprl s predstavnikom drugega društva in odločil, da ne bo več zahajal na letališče, dokler se položaj ne bo razjasnil. Posledično so letalci ostali »brez ključev«, ENAC pa je morala zaradi zakonskih določil prepovedati vse letalske dejavnosti na letališču.
Na račun zaprtja se je včeraj oglasila goriška Demokratska stranka, ki je ocenila, da nosi za propadanje goriškega letališča veliko odgovornost občinska uprava. »Do razcveta letališča bi lahko prišlo po zaslugi predsednika pokrajine Enrica Gherghette, Romoli pa
Letala pred hangarjem goriškega letališča
BUMBACA
NOVA GORICA - Pogodbe niso podpisali
Družba Hit še vedno brez predsednika
Slovenski filatelistični klub L. Košir Slovenska knjižnica D.Feigel in Kulturni dom Gorica vabijo na odprtje
razstave znamk in starih razglednic
»Pot skozi čas«

Nadzorniki Hita z izbranim kandidatom za novega predsednika uprave - neuradno je to Drago Podobnik - niso dorekli vseh podrobnosti, tako da pogodbe z njim še niso podpisali, je po ponedeljkovi, več kot peturni seji povedal Andrej Miška, ki vodi Hitov nadzorni svet. Miška pričakuje, da bi se to lahko zgodilo prihodnji teden. »Odločitve še ni. Izmenjali smo poglede na razvoj družbe, na odprta vprašanja, ki so se pojavila v medijih, stališča smo izmenjali tudi o pogodbi in ugotovili, da nismo še tako blizu, da bi jo podpisali. Vzeli smo si še nekaj dni časa,« je pojasnil. Na vprašanje, ali je izbrani kandidat Podobnik, je odgovoril, da tega ne more reči.
Izbrani kandidat ima tako do jutri čas, da poda svoje mnenje in dodatne predloge, o
Občanom vseh
Marino Ferfolja se je rodil leta 1963 in stanuje v Doberdobu. Je poročen in oče enega otroka. Zaposlen je pri italijanskem ministrstvu za notranje zadeve z večletnimi izkušnjami na enogastronomskem področju; ob tem je podjetnik v sektorju oblačil in prevozov.
Kako in zakaj ste se odločili za kandidaturo na listi Severne lige in Ljudstva svobode?
Že dolgo poznam predstavnike naše koalicije in z njimi sodelujem; vezani so na naše ozemlje in pozorni do slovenske manjšine, ob tem pa so mi dali možnost, da jih zastopam.
Ste član omenjenih strank? Soglašate z njunimi temeljnimi stališči? Kaj vi menite o manjšinskem vprašanju, ki ima v občini Doberdob pomembno težo? Se stranki glede tega strinjata z vami?
Kot član te politične skupine se strinjam z načeli, ki stremijo k sožitju in medsebojnem spoštovanju vseh prebivalcev občine. Vsakdo v občini lahko pri-
DOBERDOB - Marino Ferfolja, kandidat Severne lige in Ljudstva svobode
»Na občini vedno isti ljudje«
starosti hoče dati možnost, da ustvarijo nova delovna mesta in pripomorejo h gospodarskem razvoju
Marino Ferfolja
ALTRAN
pomore k rasti naše skupnosti.
Zakaj ste prava oseba za župansko mesto?
Brezpogojno bom zastopal vse ob-čane,upošteval njihove potrebe in želje ter skupaj z njimi gradil razvoj na našem ozemlju.
Katera vaša značajska lastnost ali poklicna oziroma življenjska izkušnja bo koristna pri upravljanju občine?
Ne le moje značajske lastnosti in življenjske ter poklicne izkušnje, pač pa celotna naša skupina, kot je opisano že v na-
šem programu, je sestavljena iz izkušenih oseb in naša želja je, da občina zaživi.
Navedite pet prioritet vašega programa?
Manj birokracije, manj besedičenja, več dejstev; naš program ni le "knjiga sanj" pač pa predlagamo konkretne načrte, ki se bodo kratkoročno uresničili. Kot sem povedal na predstavitvi liste mora občina postati kristalna, vsem popolnoma vidna, brez skrivnosti.
Kateri so najbolj pereči problemi Doberdoba?
Gotovo je eden izmed ključnih problemov ta, da upravljajo občino že desetletja vedno isti ljudje z vedno istimi idejami, zato sta nemogoča katerakoli sprememba in učinkovit razvoj na našem ozemlju, h kateremu bi s skupnimi močmi pripomogli vsi občani.
V primeru izvolitve koliko odbornikov boste imenovali? Kdo bo sestavljal vašo ekipo?
Ekipo bodo sestavljali ljudje, ki lah-
ko s svojimi sposobnostmi pripomorejo k rasti naše skupnosti.
Se populacija občine Doberdob in narodnostna sestava ljudi spreminjata?
Seveda se, kot se spreminja slika celotnega ozemlja, na katerem živi slovenska manjšina.
Je vaša občina dovolj aktivna in angažirana na socialnem področju? Kako lahko še ukrepa? S katerim denarjem?
Naša občina trenutno ni dovolj angažirana na socialnem področju, občani vseh starosti imajo voljo do dela in z našo upravo jim bo gotovo dana možnost, da ustvarijo v občini nova delavna mesta in pripomorejo k razvoju našega ozemlja.
Kateri gospodarski sektor ima največji potencial na ozemlju občine Doberdob?
Gotovo je to ovrednotenje naših prelepih krajev na področju obrtništva in turizma.
GORICA - Ponovna prepoved letalske dejavnosti zanetila polemiko
Letališče že spet zaprto, oživitev znova odložena
Vzrok je odsotnost gasilske službe - »Občina kriva za propad Gherghettovega načrta«
NOVA GORICA
Temeljna zahteva sta dve pokrajini
je želel ubrati drugo pot,« je povedal goriški tajnik DS Giuseppe Cingolani in dodal, da je Gherghetta s projektom Go-fly dobil soglasje društev, ki delujejo na letališču, sestavil dober plan za njegov razvoj in ponudil svojo kandidaturo za predsedstvo letališča, dokler bi projekt ne shodil. »Takrat pa se je Romoli prebudil, ker ga je skrbelo, da bi Gherghetta odigraval preveč vidno vlogo. Zato je bil projekt Go-fly obsojen na propad, ob tem pa je bil imenovan upravni svet s tržaškim predsednikom,« je povedal Cingolani, ki z imenovanjem deželnega funkcionarja Daria Danese-ja na vodilno mesto goriškega letališča - tako kot Gherghetta - nikakor ne soglaša.
V pričakovanju na prve korake novega upravnega sveta pa združenje Alpe Adria Aero Club, ki ga sestavljajo italijanski in slovenski letalci, še vedno čaka na odobritev svojega projekta za oživitev goriškega letališča. Le-ta predvideva obnovo štirih poslopij letališča in oživitev območja, financirali pa bi ga z denarjem zasebnikov. »Zaenkrat nam ne preostaja drugega, kot da čakamo na odločitev pristojnih institucij,« je povedal Claudio Paulin iz Alpe Adria Aero Cluba, ki je prepričan, da bo birokratski zaplet, zaradi katerega so v minulih dneh ponovno zaprli letališče, zlahka premoščen.
Andrej Malnič
FOTON.N.
katerih se bodo nadzorniki posvetovali ter se nato spet sestali prihodnji teden. Po besedah Miške ima izbrani kandidat svoje mnenje glede pogodbe, razhajanja pa so predvsem okoli konkurenčne klavzule in prenehanju mandata. Hkrati pa so enotni glede spoštovanja usmeritev vlade, v katerih je določena tudi najvišja možna plača, je pristavil. Miška je tudi zavrnil možnost, da izbrani kandidat pogodbe ne bi podpisal. Miška je zavrnil tudi informacije, da naj bi se izbrani kandidat zavzemal le za razvoj igralništva: »Zavzema se za celovit razvoj igralništva in turizma. Pogledi kandidata in nadzornega sveta so zelo podobni.« O poslovanju Hita pa je še dodal, da sicer ni blesteče, ni pa zaskrbljujoče, »da bi bilo treba biti plat zvona«.
Andrej Malnič, direktor Goriškega muzeja, je na ponedeljkovem zasedanju Odbora za Goriško predstavil dokument, ki ga je skupaj z Brankom Marušičem, Brankom Tomažičem in Tomažem Vugo za »interno rabo« pripravil že januarja letos. Le-ta postaja zdaj spet aktualen, saj je vlada napovedala, da se znova začenjajo priprave za ustanovitev pokrajin. V dokumentu so zapisane temeljne zahteve, in sicer, da se na Primorskem ustanovita dve samostojni pokrajini s sedežem v Novi Gorici in v Kopru, da se pokrajinska zakonodaja oblikuje tako, da bodo imele pokrajine samostojne vire financiranja in da bodo samostojno odločale o lastnem razvoju.
Zahtevajo tudi, da se čimprej nameni več državnega denarja za izgradnjo sodobnih cest na severu Primorske, in da se hitra cesta skozi Vipavsko dolino dogradi in prekategorizira v avtocesto, da se nameni več denarja za izgradnjo infrastrukture za razvoj univerzitetnega študija na severu Primorske in da Univerza v Novi Gorici postane državna. Od državne politike terjajo tudi, da prepozna specifičen geostrateški položaj Nove Gorice v povezavi z Gorico in okrepi njeno obmejno vlogo z novimi pomembnimi javnimi državnimi institucijami (raziskovalni inštituti, kulturni zavodi, vladne službe itd.), da državna politika v primeru nastanka evroregije predlaga za središče te regije Novo Gorico - Gorico in da vzpodbuja prihod evropskih institucij v goriško regijo. »Napačen odgovor na postavljene zahteve ne bo škodil le Goriški, ampak tudi Primorski in Sloveniji,« so prepričani podpisniki. Verjamejo tudi, da sodi pojem »enotna« ali »vstala Primorska« v kontekst narodne zavesti, ne pa v kontekst reševanja tekočih problemov in razvoja, in da mora slovenska razvojna paradigma podpirati poli-centrizem in uravnotežen razvoj vseh mest, ki ležijo na mednarodnih strateških oseh, politika pa mora vzpodbujati njihove raznolike razvojne možnosti. Med argumenti za severno Primorsko pokrajino s sedežem v Novi Gorici so izpostavili dejstvo, da je lahko Nova Gorica enakopravni čezmejni sogovornik le, če se bo zmogla kosati ne le s sosednjo Gorico, ampak tudi z bližnjimi bogatimi mesti Furlanije in Benečije.
Poudarili so tudi, da je po priključitvi Primorske leta 1947 in Istre leta 1954 nova Jugoslavija na slovenskem zahodu podpirala razvoj dveh središč. »Politika je takrat pravilno razumela, da je »enotna Primorska« pojem, ki sodi izključno v kontekst narodnoosvobodilnega boja, s samo lokalno samoupravo, gospodarsko in razvojno politiko pa nima nobene zveze. Primorska v kulturnem, političnem, gospodarskem, verskem, socialnem in antropološkem pomenu besede ni bila nikoli enotna. Srce »prave, avtohtone« Primorske sta bili pokrajini Trsta in Gorice, ki z italijanskimi mesti v Istri (Koper, Izola, Piran) nista imeli nič skupnega,« še piše v dokumentu, ki omenja tudi, da je edino, kar imata severni in južni del Primorske resnično skupnega, državna meja z Italijo, glede razvojnih usmeritev pa sta si sever in jug daleč vsaksebi. Da bi bil Koper središče enotne primorske pokrajine, se zdi podpisnikom dokumenta nelogično že zaradi lege na skrajnem robu, daleč stran od večjega dela Primorske in njenih problemov, razlog proti temu pa je tudi dejstvo, da se nahaja na dvojezičnem območju, kjer morajo biti uradni dokumenti vseh institucij, ki imajo tu sedež, dvojezični. (nn)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 3. junija 2009
15
VRH - K sreči brez hujših posledic
Na domačem dvorišču modras pičil 8-letnega dečka
Da bi mu zagotovili najboljšo oskrbo, so ga odpeljali v tržaško bolnišnico
PRI NAS POGOST
Modras, najbolj strupena kača
• | v •	•
iz družine viper
Glede na to, da je modras (znanstveno ime Vipera ammodytes) najbolj strupena kača iz družine viper, moramo z njim zelo pazljivo ravnati. V naravi ne napade, če ga ne presenetimo, in se raje umakne. Po navadi nase opozarja z značilnim sikanjem. Toploljubni Modras živi na skalnih, prisojnih področjih, kot so pobočja s kamenjem in grmičevjem ali zaraščeni pašniki. Redko kdaj se direktno sonči na soncu. Raje se skrije v kamenje ali grmičevje, kjer je na varnem pred plenilci; človeka se hitro navadi. Če je temperatura zraka pod 15 stopinj Celzija, se zelo počasi premika in z zamikom reagira na dogajanje okoli sebe, ob bolj vročem vremenu pa je zelo živahna kača. Zraste lahko od 65 do 90 centimetrov, je svetlo rjave, rdečkasto rjave ali sive barve, na hrbtu ima verigi podoben vzorec, na koncu gobca pa značilno prifrknjeno konico, zaradi katere bi ga le stežka zamenjali s katero drugo kačo. Čeprav je modras strupena kača, je njegov pik le izjemoma smrtno nevaren. Zelo nevaren je le za manjše otroke ali tedaj, ko piči v žilo ali v bližino ust; količina izbrizganega strupa je odvisna od samega razpoloženja modrasa.
Prepozno je osemletni fantič opazil modrasa, ki se je splazil na zidek domačega dvorišča. Ko je prestrašeni D.Č. hipoma umaknil roko z zidka, ga je strupenjača že pičila. Začetnim trenutkom groze je sledila presodnost. Dečka so polegli na divan, roko najprej prevezali nad pikom in na rano položili mrzle obkladke. Medtem je prišel rešilec in ga odpeljal najprej v goriško bolnišnico, nato pa v oddelek za hitro pomoč otroške bolnišnice Burlo Ga-rofalo v Trstu. Mladi Vrhovec je že doma, posledice kačjega pika pa izginjajo. Z držo malega junaka sedaj pripoveduje, kako ga je pičil modras in se je vse srečno končalo.
Zgodilo se je v soboto okrog 15.30 pri Cotičih na Vrhu. Ker je temperatura nekoliko upadla, se je mladi modras povzpel na zgornji rob obcestnega zidka, visokega 1,30 metra, zato da bi se ogrel. V istem trenutku se je na zidek za oddih naslonil osemletni D.Č., ki je rolkal na domačem dvorišču. Zgrožen se je takoj umaknil, od šoka pa se ni takoj zavedel, da ga je kača uklala v desno roko med zapestjem in komolcem. Ko je pomislil, da bi ga lahko tudi pičila, je opazil značilni vbodni ranici na koži v razdalji enega centimetra, ki nista takoj krvaveli. Ni bolelo, polastil pa se ga je strah. Na otrokov klic pomoči se je odzvala mama, ki je bila v hiši, k sreči je prišel mimo tudi domačin, poklicni anestezist, ki je dal navodila o pravilnem ukrepanju. Fanta so pomirili, roko mu prevezali pod pazduho. Najprej se je ob znakih pika pojavila nekroza, nato je začela roka tekati; nanjo so položili led in počakali na rešilca iz Gorice. Da bi dečku zagotovili najboljšo oskrbo, so ga iz goriške bolnišnice po eni uri odpeljali v trža-
Modras (levo), na roki 8-letnega D.Č. z Vrha značilni vbodni ranici na koži (desno) in močno oteklo zapestje (desno spodaj). Mesta ugriza ne smemo izsesavati, žgati ali izrezovati. Pičeno mesto je potrebno sterilno prevezati in na rano položiti mrzle obkladke;
ud je treba imobilizirati, nad mestom pika je dobro narediti rahlo prevezo, predvsem pa je treba poiskati zdravnika.
ški Burlo, kjer so bili zdravniki v stiku s centrom za zastrupitve v Pavii. Že kmalu so ugotovili, da kljub otekanju zapestja in roke k sreči ne bo hujših posledic. Zato so sklenili, da ne bodo uporabili seruma, ki lahko povzroči anafilaktični šok. Rano so mu zdravili z antibiotikom, da bi preprečili infekcijo zaradi ugriza, in s kortizonom proti oteklini. Le-ta se je v nedeljo začela manjšati, pri pogumnem fantiču pa se je kačji pik že spreminjal v drzno pustolovščino s srečnim izidom, naraščal je občutek, da je mali junak. »Kot Spidermana pajek, je mene modras, zato sem Vipera-
man,« se je nad zadevo pošalil. V ponedeljek popoldne so ga poslali domov.
Kaj pa modras? Potem ko je svoj strup vbrizgal v dečkovo roko, se je najprej skril v zemljo ob zidku, a ko se je spet pojavil na površju, so ga domačini pričakali s palico. Povedali so, da je bila kača mlada, zaradi verigi podobnih lis po hrbtu in značilnega rožička na glavi pa so potrdili, da je šlo za modrasa. Na Vrhu je dečkovo doživetje na ustih krajanov, ki znajo povedati, da po kraški gmajni sicer srečujejo kače, ne pomnijo pa, da bi že dolga desetletja koga pičil modras. (ide)
ŠEMPETER
Strah glede bolnišnice odveč
Borut Miklavčič
FOTO N.N.
»Če bi bile vse bolnišnice v taki kondi-ciji, bi imeli na ministrstvu malo dela,« je ob včerajšnjem obisku šempetrske bolnišnice izjavil minister za zdravje Borut Miklavčič. V zvezi s kategorizacijo bolnišnic, po kateri naj bi šempetrska bolnišnica pristala v kategoriji H2, zaradi česar so na Goriškem izrazili strah, da bi postala le večji zdravstveni dom, je Miklavčič zatrdil, da je kategorizacija H1 in H2 nastala zgolj kot delovna oznaka glede na število sprejemov in nič drugega. »Bolnišnica bo glede na kvadraturo ipd. uvrščena v H1, v zvezi z urgentnim centrom pa je pred nami in bolnišnico še veliko dela pri pripravi projektov, določitvi kvadratur in pripravi kadrov,« je še povedal minister in dodal, da denar za to, kar se bo letos in prihodnje leto naredilo - gre za 200 tisoč evrov -, bo. V zvezi z onkološkim oddelkom pa je povedal, da so se dogovorili o tem, da gre vloga o tem ponovno na zdravstveni svet, saj je bila prva zavrnjena, in pojasnil, da je odločitev v pristojnosti zdravstvenega sveta.
»Mislim, da smo na pravi poti, da probleme, ki so se nakazovali, rešimo,« je včeraj dejal direktor bolnišnice, Silvan Saksida, in izrazil mnenje, da je zdravstveni svet vlogo za onkološki oddelek verjetno le odložil, ker še ni določena natančna zdravstvena mreža za zdravljenje onkoloških bolnikov v Sloveniji. Povedal je, da je bolnišnica lani poslovala pozitivno, tudi rezultati za prve štiri mesece so še ugodni, v naslednjih mesecih pa pričakujejo manj prihodkov in temu primerno drugačno finančno situacijo. »To ne pomeni varčevanja pri bolnikih. S strokovnimi službami pripravljamo ukrepe za racionalizacijo stroškov, vendar predvsem na področju stroškov dela in materialnih stroškov,« je zagotovil. V zvezi s kadrovsko podhranjenostjo je pojasnil, da jim trenutno manjka od osem do deset srednjih medicinskih sester, precejšnje pa je pomanjkanje babic in zdravnikov določenih specialnosti, zlasti patologije, transfuzije, mikrobiologije, kardiologije. V zvezi z analizo vprašalnikov, ki so jih obdelali na direkto-ratu za zdravstveno varstvo, in po kateri je bila šempetrska bolnišnica v letu 2008 med bolniki po kakovosti in prijaznosti med 23 bolnišnicami na predzadnjem mestu, pa je povedal, da te analize ne pozna. (nn)
DOBERDOB - Paolo Vizintin, županski kandidat Občinske enotnosti
Z zastavljenim delom želi nadaljevati
Upravi pušča v dediščino javna dela za preko 8 milijonov evrov - »Največje razvojne perspektive imata gostinsko-kmetijski in turistični sektor«
Paolo Vizintin, 43-letni odvetnik, se poteguje za drugi županski mandat. Prvič je bil izvoljen pred petimi leti, pred tem je bil nekaj časa občinski odbornik.
Zakaj ste se odločili za ponovno kandidaturo?
Pri srcu mi je zlasti usoda naših ljudi in našega teritorija. Želel bi si še naprej prizadevati za dobrobit celotne naše skupnosti in našega Krasa, na katerega sem zelo navezan. Poleg tega menim, da je bilo delovanje občinske uprave uspešno. Izvedli smo večino načrtovanih programov, v teku pa imamo še mnogo javnih del in projektov, ki bi jih želeli izpeljati do konca v naslednjem mandatu.
Kaj ste se naučili iz prvega županskega mandata?
Naučil sem se biti kos raznim problemom, ki se vsakodnevno pojavljajo in jih sproti reševati. Rad bi še izboljšal vpeljane upravne postopke in organizacijo dela, ki so se doslej vsekakor že dobro obrestovali. Pri tem naj navedem le nekaj dosežkov naše uprave; uspelo nam je prepovedati prehod po Dolu težkim vozilom. Postavili smo dvo-
Paolo Vizintin
ALTRAN
jezične smerokaze in table z imeni vasi. Podpisali smo konvencijo z družbo, lastnico kamnoloma pri Devetakih, ki občini zagotavlja v naslednjih letih skoraj 5 milijonov evrov javnih del in 2,5 milijona evrov blagajniškega dohodka. Odprli smo telovadnico ter uredili kuhinjo in razstavni prostor v centru Gradina. Obnovili smo center Kremenjak in občinski park, uredili razne šolske prostore; pred kratkim smo se pobratili z madžarskim mestom Ujfeherto in odprli kapelico pri Vižintinih s prireditvijo, ki je imela mednarodni odmev. Z naštevanjem bi lahko nadaljeval, vendar
mislim, da bolj kot besede pričajo dejstva; oceno le-teh prepuščam občanom.
Navedite pet prioritet vašega programa?
Zaščita slovenske narodne skupnosti; podpora civilni zaščiti, smotrni razvoj kraškega okolja, kmetijstva in turizma; skrb za zgodovinsko-kulturno dediščino posameznih vasi; uresničitev javnih del za preko 8 milijonov evrov, ki jih zapuščamo v dediščino naslednji upravi; skrb za šolstvo in dejavnosti društev.
Kateri so najbolj pereči problemi in glavne potrebe vaše občine?
Pereč problem je peti koridor, ki bi hudo iznakazil Kras. Skrbita me tudi promet in infrastrukture, kot so plinovod, daljnovod in avtocesta, ki povzročajo občanom številne nevšečnosti. Omenil bi še pomanjkanje skupnega strateškega načrta za razvoj Krasa in dejstvo, da je število občinskih uslužbencev žal nezadostno.
V primeru izvolitve koliko odbornikov boste imenovali? Kdo bo sestavljal vašo ekipo?
V primeru izvolitve bom imenoval tri odbornike. Ekipo bodo sestavljale prizadevne, odgovorne in sposobne osebe z ustrezno strokovno in kulturno pripravo, primerno za opravljanje funkcij, za katere bodo zadolžene.
Je vaša občina dovolj angažirana na socialnem področju?
Naša občina nudi različne storitve: dom za ostarele in bolnike alzhaimerja, socialno pomoč in dostavljanje hrane na dom, številne davčne olajšave za upokojence in revnejše občane, socialno pomoč za fizično prizadete osebe, prispevke in pomoč za popoldanski pouk dijakov itd. Te storitve bo treba okrepiti v sodelovanju z deželo, občinami in socialno zdravstvenimi ustanovami.
Katere so razvojne perspektive občine Doberdob?
Razvojne perspektive naše občine so vezane predvsem na okolje, ki ga bomo še nadalje ščitili in vrednotili skupaj z dejavnostmi, ki so povezane z zemljo; posebno pozornost je treba posvetiti našemu zgodo-vinsko-kulturnemu bogastvu.
Kateri gospodarski sektor ima največji potencial?
Nedvomno gostinsko-kmetijski in turistični sektor.
Je okolje v vaši občini primerno zaščiteno? Kako bi bilo treba ovrednotiti Doberdobsko jezero in sploh doberdob-ski Kras?
Kljub vsemu našemu prizadevanju in skrbi okolje ni še dovolj zaščiteno. Doberdobsko jezero in kraški teritorij se lahko ovrednotita s skupnimi čezmejnimi evropskimi posegi. Na italijanski strani si bomo obenem prizadevali za končno uresničitev deželnega razvojnega načrta za zaščitena območja; pri tem bo morala imeti naša občina vodilno vlogo.
Se populacija vaše občine in narodnostna sestava ljudi spreminjata?
Zadnji regulacijski načrt ne dopušča divjih gradenj in naselitev, tako da se število prebivalcev ne more bistveno spremeniti. Tudi narodnostna sestava se v zadnjih letih ni bistveno spremenila.
1 6 Sreda, 3. junija 2009
GORIŠKI PROSTOR
REDIPULJA - Minister na včerajšnji svečanosti ob prazniku republike
Delavski protest zaznamoval ceremonijo
Scajola odločno nasprotuje ukinjanju prefektur, za kar pa sta se izrekla Segantijeva in Gherghetta
Delavski protest je zaznamoval včerajšnjo ceremonijo ob drugem juniju, prazniku republike, ki je potekala pred kostnico v Re-dipulji in ki se je je udeležil minister za proizvodne dejavnosti Claudio Scajola. Zaposleni v tovarnah družbe Safilo iz krajev Martignacco in Precenicco pri Vidmu so s transparenti opozarjali, da zaradi selitve proizvodnje očal na Kitajsko bo ostalo na cesti 780 delavcev.
Po ceremoniji, na kateri so bili prisotni predvsem predstavniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti, ljudi pa je bilo bolj malo, se je Scajola v sejni dvorani ronškega letališča sestal s sindikalnimi predstavniki delavcev iz omenjenih furlanskih tovarn. Med srečanjem je napovedal sklic državnega omizja za družbo Safilo, ki bo potekalo 25. in 26. junija. Minister je sindikalistom pojasnil, da vlada išče nove investitorje za obrata v Furlaniji, hkrati pa pripravlja nove socialne blažilce; z njimi želijo pomagati delavcem, da se prebijejo skozi gospodarsko krizo in počakajo na nov zagon gospodarstva, ki že kaže na prve znake prebujanja. Sindikalisti iz furlanskih tovarn so po drugi strani izrazili svojo zaskrbljenost, saj družba Safilo z julijem uvaja izredno dopolnilno blagajno; sledila naj bi ji mobilnost, zatem pa odslovitev. Minister se je tudi srečal z Mar-com Cappellettom, komisarjem za tovarno Caffaro iz Torviscose, ki je ravno tako v hudi krizi. Sestanka se je udeležil tudi predsednik deželne vlade Renzo Tondo, ki je spomnil, da bo dežela namenila socialnim blažil-cem denar iz variant deželnega proračuna.
Ob robu slovesnosti v Redipulji se je Scajola obregnil ob predlog ministra Severne lige Roberta Calderolija o ukinitvi pre-fektur v pokrajinah z manj kot 250 tisoč prebivalci, za kar se je izrekla tudi deželna od-bornica Federica Seganti. »Že res, da je z ustanovitvijo novih pokrajin prišlo do ra-zmnožitve perifernih državnih organov, kljub temu pa odločno nasprotujem kateremu koli ukinjanju prefektur, ki so na kra-
jevni ravni temeljni državni organi,« je poudaril Scajola. Omembe je vredno, da se je za ukinitev goriške prefekture opredelil predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta, ki je izjavil, naj se pristojnosti prefekture porazdelijo občinam, pokrajini in deželi. Korak nazaj pa je včeraj naredil Calderoli. Na volilnem shodu v kraju Az-zano Decimo je dejal, da prefektur ne namerava ukinjati, pač pa, da hoče združiti vse državne ustanove v eno samo okence
Delavci pred kostnico s transparentom (levo); minister Scajola in predsednik Tondo med ceremonijo
ALTRAN
VOLITVE - Kocijančič v centru Gradina v Doberdobu
»Edina alternativa«
»Predstavniki Demokratske stranke, UDC in Ljudstva svobode so v Evropi zavezniki«
Doberdobski krožek Stranke komunistične prenove na evropskih volitvah podpira Igorja Kocijančiča, ki je zato v ponedeljek nagovoril somišljenike v centru Gradina. Srečanje je uvedel Viljem Gergolet, nato pa je Kocijančič predstavil glavne programske točke Komunistične in antikapitalistične liste, ki po njegovih besedah predstavlja edino resno alternativo. »Predstavniki Demokratske stranke, UDC in Ljudstva svobode so v Italiji na različnih pozicijah, v Evropi pa so vključeni v iste poslanske skupine in glasujejo povsem enako,« je opozoril Kocijančič in pojasnil, kako so v zadnjem mandatu glasovali predstavniki raznih poslanskih skupin glede direktive Bol-kenstein in drugih vprašanj.
Po srečanju na Gradini se je Kocijančič udeležil shoda Občinske enotnosti in njenega županskega kandidata Paola Vizintina na Palkiš-ču. Kocijančič bo spet na Goriškem jutri; ob 18.30 bo v Turjaku sodeloval na zaključnem shodu županske kandidatke - in dosedanje županje - Alessandre Brumat, ki jo podpirata DS in SKP.
V
OLITVE
2009
Kocijančič v centru Gradina
BUMBACA
OE s kombijem po Steverjanu
Volilna kampanja, ki jo v Števerjanu vodi Občinska enotnost, sloni na načelu doslednosti. Zato je tudi nastopanje županske kandidatinje Ingrid Komjanc in kandidatov za občinski svet umirjeno in spoštljivo. »Z občani se pogovarjamo o konkretnih problemih in se ne spuščamo v nepotrebne analize izbir posameznikov, ki včasih že mejijo na osebne žalitve,« poudarjajo predstavniki OE, ki so se včeraj podali po občini s kombijem in se zaustavili pri vsaki domačiji, predstavili svoje ideje in se soočili s težavami in željami sovaščanov. Do izraza so prišle potrebe po urejenih cestah, predvsem tistih, ki vodijo od glavne poti do bolj oddaljenih domov, po boljši razsvetljavi, po hitrejši internet povezavi. »Zabeležili smo si vse, kar smo slišali od sogovornikov; tako bomo nadaljevali tudi v primeru izvolitve, saj nameravamo uvesti sprejemno pisarno za občane, kjer bomo prisluhnili predlogom in iskali rešitve,« je povedala Ingrid Kom-janc.
Devetak na Križadi
Na Križadi v Škrljah je v petek potekalo dobro obiskano srečanje županskega kandidata Walteqa Devetaka s krajani. Uvodoma je čestital mladim pevkam skupine Bodeča neža za dosežke na mednarodnih tekmovanjih in nogometni ekipi za napredovanje v promocijsko ligo. Takoj zatem je Devetak povedal, da je ravnokar prišel s sestanka s predsednikom deželnega odbora Renzom Tondom. Guvernerju, ki je tudi pooblaščeni vladni komisar za izvajanje načrta preureditve avtocestnega odseka Vileš-Gorica, je izročil pismo glede urejanja problemov ob razlastitvah in načrtovani gradnji. Devetak se bo danes ob 20.30 srečal s krajani Vrha v centru Danica. Poleg glavnih smernic programa bo v pogovoru z občani tekla beseda o vprašanjih, ki posebej zanimajo ta zaselek (urejanje jusarske imovine, ceste, saniranje šole, preskrba z vodo). Jutri bo volilno srečanje v Vasi v Sovodnjah, v petek pa zaključna fešta pri Francetu.
Floreninova v Škrljah
V Škrljah bo danes ob 20.30 volilni shod Občinske enotnosti in njene županske kandidatinje Alenke Florenin, ki bo predstavila volilni program in prisluhnila predlogom domačinov.
Komel danes v Benečiji
Kandidat na listi Levica in svoboda za evropski parlament Igor Komel bo danes ob 20.30 na povabilo občinskega svetnika Fa-brizija Dorboloja v Nediških dolinah, in sicer v Špetru Slovenov, v podporo tamkajšnjemu županskemu kandidatu Si-moneju Bordonu. Ob tej priložnosti se bo srečal tudi s Slovenci iz Škrljevega.
DOBERDOB - Dario Bertinazzi, županski kandidat stranke Slovenske skupnosti
Z vsemi pripravljen na pogovor
»Za težave občanov je treba iskati primerne rešitve, ne pa samo obljubljati - Okolje prepuščeno samo sebi - Paludarij gnije, ob jezeru vse zaraščeno«
Dario Bertinazzi je star 30 let in od rojstva živi v Doberdobu. Zadnjih pet let poučuje na slovenski osnovni šoli v Romjanu, kjer je koordinator; obenem je tudi podravnatelj Večstopenjske šole v Doberdobu.
Zakaj ste prava oseba za župansko mesto?
Zato, ker dobro poznam stvarnost naše občine na vseh področjih: kulturnem, socialnem, šolskem in upravnem.
Katera vaša značajska lastnost ali poklicna oziroma življenjska izkušnja bo koristna pri upravljanju občine?
Odkar sem bil leta 1999 izvoljen v občinski svet, sem se vedno držal tega, da je treba vsem dati možnost, da povedo, kaj mislijo; šele zatem je treba presoditi, ali ima morda prav tudi tisti, ki drugače razmišlja kot ti. Čeprav sem deset let sedel v opoziciji, sem bil vedno na razpolago vsem, vedno sem skušal s človekom priti do rešitve pro-
Dario Bertinazzi
BUMBACA
blema in se zavzemal zanj tudi, ko mi je zaupal, da ni volil zame. Vsak v življenju si začrta svojo pot in vsak sledi življenjskim vrednotam, v katerih je zrastel. Pri upravljanju občine pa se je treba z ljudmi pogovarjati in razumeti njihove potrebe, nato poiskati primerno rešitev, ne samo obljubljati.
Navedite pet prioritet vašega programa?
Prioritete so: odprt odnos do občanov, saj vsak ima pravico, da se lahko obrne do upravitelja; sodelovanje s
sosednjimi občinami v Sloveniji in Italiji ter popolno izvajanje zakonov o zaščiti manjšine; javna dela s preuredi-tivijo glavnih prometnih cest, z dokončanjem napeljave metana in preureditvijo šolskih poslopij. Podpirati je treba domača društva in organizacije ter delo civilne zaščite.
Kateri so najbolj pereči problemi?
Najbolj pereči problemi v naši občini so varnost na cestah, nezadostni šolski prostori in zapuščeno okolje.
V primeru izvolitve koliko odbornikov boste imenovali?
Mojo ekipo sestavljajo sposobni, odgovorni in mladi ljudje, ki poleg službe so člani domačih društev. Zato bodo vsi soudeleženi pri upravljanju tudi po volitvah. Za podžupana bom imenoval podjetnika Roberta Frandoliča, za odbornika pa odvetnika Marca Jarca; ne izključujem dejstva, da bom imenoval še tretjega odbor-
nika. V smislu skupnega upravljanja naše občine ponujam to mesto Demokratski stranki, ker sem prepričan, da je treba v občini sodelovati, ne pa si nasprotovati.
Je vaša občina dovolj aktivna in angažirana na socialnem področju?
Na socialnem področju se bomo zavzemali za ustanovitev organizacije v podporo naših starejših občanov, na področju zdravstva in socialne oskrbe. Prav tako mladim družinam bomo ob preureditvi šolskih poslopij, uredili otroške jasli. Denar se dobi z razvojnimi evropskimi projekti. Občina ima dobiček tudi s kamnolomom, a brez naše trdne opozicije bi današnja uprava ne imela tolikšne vsote denarja, saj je hotela širitev kamnoloma odobriti v čim krajšem času.
Katere so razvojne perspektive doberdobske občine?
Občina Doberdob ima vse pogoje, da zaživi, obenem pa lahko ostane njen videz nespremenjen. Za to pa
je treba imeti novo razvojno vizijo teritorija. Naša občina se nahaja v čudovitem okolju in je polna zgodovine. Kmetijstvo in turizem imata največji ptoencial, ki ga pa sedanja uprava ni hotela izkoristiti. Naše okolje je tudi dovolj zaščiteno, a je žal prepuščeno samemu sebi; paludarij gnije, vse je ob jezeru zaraščeno in zapuščeno. Odprli bomo omizje s kmečkimi organizacijami in sodelovali z družbo LAS Kras. Poleg tega bomo promovirali naše kmečke tur-izme in gostilne. Tudi lovska družina je bila do danes zapostavljena.
Se populacija vaše občine in narodnostna sestava ljudi spreminjata?
Narodnostna sestava se spreminja in tretja lista je znak te spremembe. Ne smemo pa doživljati novih občanov kot nasprotnikov, a jim je treba dopovedati, da nismo tujci, pač pa, da smo tu že stoletja in želimo tu ostati še naprej.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 3. junija 2009
17
GORICA - Nastopila stoterica gojencev centra za glasbeno vzgojo Emil Komel
Pričarali zgodbico o goskici
Oder so preplavili gojenci skupinskega pouka na šolskem sedežu v Gorici in s podružnic v Doberdobu, Mirnu in na Plešivem
Na odru goriškega kulturnega centra Lojze Bratuž je prejšnji petek zaživela pravljica o goskici, ki se je učila peti. Veliki oder so preplavili najmlajši učenci glasbenega centra Emil Komel, ki obiskujejo skupinski pouk v Gorici, Doberdobu, Mirnu in na Plešivem. Otroški zbor, ki so ga sestavljale vrane, prepelice, sove in kukavice, je spremljal zgodbo o goskici - igrala jo je Barbara De-vinar -, ki je zapustila svoj dom in šla v širni svet, da se nauči lepega petja. Seveda se po različnih dogodivščinah spet vrne v objem svoje družine in zagaga tako, kot jo je bog naučil.
V odrskem prikazu so poleg petja in recitacije prišle do izraza različne discipline, ki jih gojijo otroci na centru Komel, pisan izbor glasbil in ob zaključku še prijetna plesna igra »metuljčkov« v koregrafiji Nataše Sirk in Kristine Di Dio. Sodelavka Mateja Černic je napisala letimotiv, ki se je med zgodbo prijetno oglašal. Zbor je vodila Marja Feinig, ob klavirju je bila Damijana Čevdek, dogajanje je povezovala igralka Majda Zavadlav. Sodelovali so še učitelji Alessandra Schettino, Martina Hlede, Fa-bio Devetak, Frančišek Tavčar, Andrea Liani, Franko Reja, San-di Vrabec, Matija Faganel, Tatiana Donis, Aleksander Sluga, Patrick Quaggiato in Mirko Ferlan. Prireditev si je zamislila Mic-hela De Castro, ki že vrsto let skrbi, da se lepo usmerja pedagoško delo z najmlajšimi. Množici nastopajočih - bilo jih je okrog sto - je sledila polna dvorana staršev in prijateljev mladine.
NA SOLI V STEVERJANU
Poslavljajo se od klopi
Na šoli Alojza Gradnika v Števerjanu bo jutri, 4. junija, ob 18. uri prireditev ob zaključku šolskega leta, na kateri bodo nastopili osnovnošolci in otroci iz vrtca. Pripravila jih je Michela De Castro, ki je skozi vse leto vodila glasbeni projekt. Hkrati bo potekal sejem rabljenih igrač in knjig ter srečelov (prva nagrada bo kolo), izkupiček pa bo šel za nakup video projektorja. Da bo šola za to priložnost čedna, je včeraj poskrbelo pet staršev, ki so očistili zanemarjeno okolico šolske stavbe. Med drugim so našli devet odrablje-nih avtomobilskih akumulatorjev ter več plastičnih zabojev in plastičnih plošč. Starši upajo, da bo v prihodnje bolje poskrbljeno za čistočo krajevne šole in za odpravo odpadnega materiala.
Prireditev na odru centra Bratuž
BUMBACA
ŠMARTNO - Slikarski ex-tempore za otroke
Navdihnile so jih češnje
Organizatorka Maria Grazia Peršolja se nadeja, da bo prihodnje leto sodelovalo več malih ustvarjalcev iz zamejstva
Otroci ustvarjajo na ulicah Šmartnega
FOTO VIP
Po lanski uspeli izkušnji so v slikovitem Šmartnem v Brdih v soboto ponovno priredili otroški slikarski ex-tem-pore. S risarskimi listi, barvami in čopiči je dalo duška svoji ustvarjalnosti nekaj desetin otrok z obeh strani meje. Pobudnica za slikarsko popoldne je bila goriška likovna ustvarjalka Maria Grazia Peršolja, ki je po rodu prav iz Šmartnega in je na srednjeveško vasico tako navezana, da se tam pogosto pojavlja in udeležuje pobud z likovnega in drugih področij.
Organizatorka je želela, da bi na prireditvi sodelovali otroci z obeh strani meje, si med opravili s čopičem kaj povedali, se spoprijateljili in tudi pokazali, kako se drži čopič v Brdih in kako v Gorici. Pobuda je bila uvod v vsakoletni praznik češenj, ki se bo v raznih briških krajih odvijal v naslednjih dneh. Ravno okusnemu rdečemu sadežu, ki poleg grozdja od nekdaj velja za »zaščitni« znak Goriških Brd, je bil posvečen letošnji ex-tempore. Pri zasnovi in izvedbi lepe prire-
ditve je sodelovalo briško društvo likovnih ustvarjalcev Da-blo, da se je program iztekel na najboljši način pa je poskrbela turistična agencija Jota. Poleg Marie Grazie Peršolja, ki je vodila slikarsko popoldne, sta tudi goriški slikar Adriano Velussi in predstavnica društva Dablo Anica Blažič pokazala otrokom, kako je treba držati čopič, kako se mešajo barve in kako se zamisel prelevi v sliko. Likovna sobota je potekala po ozkih uličicah Šmartnega, na koncu pa so vse »umetnine« postavili na ogled številnim obiskovalcem vasi. Pobudo je finančno podprla Reiffeisen bank, barve, čopiče in drug material so prispevali družba Hit Nova Gorica, Katoliška knjigarna in trgovina Centro colori iz Gorice. Agencija Jota je vsem otrokom poklonila spominske kapice in majice. Per-šoljeva je bila nad uspehom pobude navdušena, izrazila pa je željo, da bi prihodnje leto sodelovalo otrok iz zamejstva. (vip)
ICI, rok zapade 16. junija
Rok za plačilo davka ICI bo zapadel 16. junija. Z goriške občine so sporočili, da vsem občanom, ki so dolžni plačati davek, pošiljajo ustrezno položnico. Davka ICI ni treba plačati za glavna bivališča, plačila pa so oproščeni tudi starejši občani, ki so nastanjeni v domovih za ostarele, in lastniki stanovanj, ki so dana v brezplačno uporabo sorodnikom do drugega kolena. Urad ICI goriške občine je vsak dan odprt za informacije in pojasnila.
Voziček s hrano dobil noge
V	Kromberku je v ponedeljek dopoldne izpred nakupovalnega centra izginil nakupovalni voziček, poln prehrambenih izdelkov. Oškodovanka je v nakupovalnem centru nakupila prehrambene izdelke in jih z vozičkom pripeljala na parkirišče k svojemu avtomobilu. Potem naj bi se le za trenutek oddaljila od vozila, ko pa se je čez nekaj minut vrnila, nakupovalnega vozička ni bilo več. Predrzni tat jo je oškodoval za slabih 80 evrov. (nn)
Motena oskrba z vodo
Zaradi del na črpalki vodovodnega omrežja na goriškem gradu bo danes motena oskrba s pitno vodo v središču Gorice. Težave je treba javiti na zeleno številko družbe Irisacqua 800-993190.
Spremenjen prometni režim
V	ulici Giulio Cesare v Ločniku in v Kapucinski ulici v Gorici bo z današnjim dnem stopil v veljavo začasni prometni režim, ker bodo ob robu cestišč uredili gradbišči za obnovo dveh poslopij.
V	obeh primerih bo veljal izmenični enosmerni promet s prepovedjo parkiranja.
Tito Maniacco z novo knjigo
V	hiši Ascoli v ulici Ascoli v Gorici bodo jutri ob 17.30 predstavili knjigo »Fi-glio del secolo«, ki jo je napisal Tito Ma-niacco. Predstavitev prireja združenje Forum Cultura; ob prisotnosti avtorja bo spregovorila Anna Di Giannantonio, Andrea Zuccolo bo prebiral odlomke iz knjige.
GORICA - Slovo
Odšla je Marija Sever
Dočakala je 103 leta
Na poslednjo pot bodo danes pospremili Marijo Sever, goriško Slovenko, ki je bila dočakala 103 leta starosti.
Marija Sever vd. Macuz se je rodila 18. maja 1906 v Rihemberku, v kmečki družini z desetimi otroki; njen brat je bil znani profesor klavirja in pe-vovodja Anton Sever. Izbruh prve svetovne vojne je Marija Sever doživela v rojstnem kraju in se je do zadnjega spominjala Sv. Gore v plamenih. Bila je punčka, ko je tudi njeno družino doletelo mučno tavanje beguncev. Povsod in tudi v najhujši bedi pa so našli dobre ljudi, ki so jim lajšali izgnanstvo, je znala povedati. Omoži-la se je pri 33 letih in se leta 1939 priselila v Gorico. Njeno življenje ni bilo postlano z rožicami, a še tako mračni spomini - med temi je omenjala Mussolinija na Travniku, nemške, fašistične in četniške zločine - niso zasenčili njenega vedrega obraza. Zato so jo mnogi imeli radi. Ko je dočakala svoj stoti rojstni dan, v maju pred tremi leti, ji je šop cvetic in voščilo mesta ponesel tudi tedanji župan Vitto-rio Brancati, ki jo je obiskal na njenem domu, kjer je živela sama; tudi zadnja leta so jo ob rojstnem dnevu obiskovali predstavniki občinske uprave, saj je bila med najdlje živečimi Goričani. Dokler so ji moči dopuščale, se je rada sprehajala, peš se je redno odpravljala v Pevmski park in v duhovnijo sv. Ivana, posvečala se je branju in tudi pisanju s svetlimi občutki prežetih verzov. Mnogi jo bodo sedaj imeli v hvaležnem spominu, najprej njena hči Ada, ki ji izrekamo tudi naše sožalje.
Pogreb Marije Sever bo danes ob 11. uri v cerkvi sv. Ivana v Gorici.
[I] Lekarne
10. in 13. uro in od 16. do 18. ure ter med prireditvami.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 048176025.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Uo-mini che odiano le donne«. Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »Angeli e demoni«.
Dvorana 3: 17.45 »Una notte al museo 2: La Fuga«; 19.50 - 22.05 »Vincere«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Uo-mini che odiano le donne«. Dvorana 2: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«.
Dvorana 3: 17.20 - 20.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 22.00 »Uomini che odiano le donne«.
Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Coco avant Chanel - L'amore prima del mito«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 »Vincere«; 22.10 »Angeli e demoni«.
iS Razstave
~M Koncerti
KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Gabrij prireja Srečanje zborov in vokalnih skupin na sedežu društva v soboto, 6. junija, ob 20.30.
SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Komel in Arsateliera iz Gorice: 6. junija ob 20.30 bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici solisti, komorne skupine, zbor in orkester centra Komel oblikovali Glasbeni mozaik Haydnovih skladb; vstop prost.
□ Obvestila
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR prireja odprtje razstave starih znamk in razglednic Primorske, Gorice in Solkana ter publikacij in dokumentov goriškega pisatelja Damirja Fei-gla v četrtek, 4. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici; na ogled bo do 22. junija od ponedeljka do petka med
1954-2009: 55-letnica mature na učiteljišču v Gorici. Spet se bodo srečali. Informacije čimprej na tel. 0481-82253 v večernih urah.
POLETNA SREDIŠČA NA GRADINI v Doberdobu za otroke med 6. in 10. letom starosti od 22. junija do 31. julija: ekskurzije, kuhinjski tečaj, skupinske igre, delavnice od 8. ure do 15.30; informacije in vpisovanje na inforo-gos@gmail.com ali na tel. 333-4056800.
POLETNI SREDIŠČI SREČANJA IN IZZIVI 2009 za otroke in mlade od 4. do 14. leta bosta potekali vsako dopoldne v Gorici v ul. Don Bosco 60 - 66 od 15. junija do 17. oz 3. julija v režiji Skupnosti družin Sončnica in Mladinskega doma iz Gorice. Vpisi in informacije na tel. 328-3155040 ali 0481-546549 in 0481536455.
VOLILNI URAD GORIŠKE OBČINE bo še
danes, 3. junija, odprt od 8.45 do 19. ure,
6.	junija od 8. do 22. ure in 7. junija od
7.	do 22. ure; informacije na tel. 0481383227.
GLASBENI KAMPUS CENTRA KOMEL V ŠTANDREŽU za otroke od 6. do 12. leta bo potekal v prostorih župnijskega doma od 11. do 19. junija od 9. do 13. ure; informacije in vpisovanje še danes, 3. junija, pri SCGV Emil Komel, drevored 20.
septembra v Gorici, 85 tel. 0481-532163.
AŠZ OLYMPIA prireja prikaz dela skupin gymplay, orodne telovadbe, ritmike, minivolleyja in športnega plesa z naslovom Vsi na počitnice! v četrtek, 4. junija, ob 19.30 v telovadnici na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici.
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabi bivše skavte, starše in prijatelje, da se udeležijo maše ob 45. obletnici skavtov na Goriškem ter ob zaključku skavtskega leta. Srečanje bo potekalo v nedeljo, 7. junija, na skavt-skem sedežu v Gorici. Člani se bodo zbrali ob 8.30, saj bodo najprej potekale igre; starši in starejši skavti se bodo v tem času lahko udeležili srečelova. Ob 11. uri sledita taborni ogenj in zahvalna maša.
V DOBERDOBU ustanavljajo Slovenski krožek zgodovine in kulture; informacije na tel. 0481-78368.
POLETNO SREDIŠČE KRATKOČASNIK bo
potekalo od 6. do 17. julija v stavbi otroškega vrtca v Doberdobu z urniki od 8. do 13. ure (malica, brez kosila) in od 8. do 17. ure (malica, kosilo in malica); informacije in vpisovanje do 10. junija pri skladu Mitja Čuk, tel. 040-212289 (uradne ure) in pri Damijani Češčut, tel. 3355952551 (večerne ure).
SUMMER CAMP 2009: AŠD Juventina prireja poletni nogometni kamp na nogometnem igrišču v Štandrežu od 22. do 27. junija od 8.30 do 17.30; informacije in prijave do 13. junija na tel. 0481521314, tel. 333-3693689 (Luciano Col-lenz) in tel. 329-0913340 (Maja Peterin).
TABORNIKI RMV organizirajo akcijo OVN - Odprta vrata v naravo (dvodnevni tabor): 13. in 14. junija bodo v Ga-brjah spoznavali taborniško življenje, aktivnosti in igre; informacije na tel. 3355316286 (Veronika).
0 Prireditve
KD OTON ŽUPANČIČ prireja srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki potekajo v domu Andreja Budala v Štandrežu med 19.30 in 21. uro; predava strokovna
vzgojiteljica Paola Scarpin. V četrtek, 4. junija, bo predavanje o otroškem obdobju od 24. do 36. meseca; zadnje srečanje, ki bo obravnavalo otroštvo od 3. do 6. leta, bo v četrtek, 11. junija.
V TRŽIŠKEM KINEMAXU bodo v četrtek, 4. junija, ob 21. uri predvajali film v produkciji Transmedie »Polvere« Ivana Gergoleta; vstop prost.
DRUŽBA ROGOS prireja v soboto, 6. junija, dan Biodiverziteta v živo. Ornitolog, entomolog, botanik in erpetolog bodo spremljali skupine po rezervatu. Zbirališče na Gradini v Doberdobu ob 10. uri; informacije in vpisovanje na in-forogos@gmail.com ali na tel. 3334056800.
IH Osmice
V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Lino Troian iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.00, Maria Sever vd. Macuz iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ivana in v Videm za upepeli-tev; 11.30, Eleonora Grinnover vd. Mez-zorana na glavnem pokopališču.
DANES V GRADIŠČU: 11.05, Maria Grillo vd. Viola na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Ennio Linda iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Trst za upepelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 10.50, Fiandra Caricchi vd. Pin s pokopališča v cerkev v kraju Bistrigna in v Trst za upepelitev; 13.20, Roberto Cociancich s pokopališča v cerkev in na pokopališče v Coroni pri Marianu.
DANES V BORGNANU: 14.00, Narcisa Gratton (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ŠKOCJANU: 13.45, Guerrino Bagolin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
1 8 Sreda, 3. junija 2009
TRST
/
ZDA - Ameriški predsednik odpotoval na turnejo v Savdsko Arabijo in Egipt ter Nemčijo in Francijo
Obama pred obiskom na Bližnjem vzhodu znova ostro do Izraela
Trenutna politična usmeritev judovske države naj bi bila škodljiva za interese ZDA in samega Izraela
WASHINGTON/LONDON -Ameriški predsednik Barack Obama je pred odhodom na turnejo, v okviru katere bo obiskal najprej Savdsko Arabijo in Egipt, nato pa še Evropo, v ponedeljek spregovoril za ameriški nacionalni javni radio in britanski BBC. V pogovorih je znova spregovoril o Izraelu in med drugim napovedal več "odkritosti" v odnosu med ZDA in judovsko državo.
Obama se je v pogovoru za nacionalni javni radio zavezal, da bo ohranjal tesne vezi med ZDA in Izraelom, a hkrati ocenil, da je status quo v bližnjevz-hodni regiji "nevzdržen" in ogroža interese obeh držav. "Del dobrega prijateljstva je tudi odkritost," je dejal ameriški predsednik in tako nadaljeval s svojim v zadnjem času ostrejšim tonom do Izraela.
"Mislim, da je bil čas, ko bi morali biti bolj odkriti glede dejstva, da je trenutna usmeritev, trenutna pot v regiji globoko negativna, ne le za interese Izraela, ampak tudi za interese ZDA," je dejal Obama in dodal, da je to "del novega dialoga", ki bi ga rad okrepil v regiji.
Na besede predsednika ZDA se je odzval Izrael, ki je skušal predvsem zmanjšati pomen njegove najnovejše kritike. Nekateri izraelski politiki so skušali Obamove ostre besede olepšati in izpostaviti predvsem to, da je predsednik vendarle ponovil svojo podporo Izraelu, drugi pa so poudarili, da mora Obamova administracija spoštovati dogovore, ki jih je z Izraelom dosegla administracija Obamovega predhodnika Georgea Busha.
O Izraelu je Obama spregovoril tudi v pogovoru za BBC, prvem za kakšen britanski radio ali televizijo, v katerem je med drugim izrazil prepričanje, da lahko ZDA pomagajo ponovno zagnati resna mirovna pogajanja na Bližnjem vzhodu. Glede Irana je Obama dejal, da upa na napredek do konca leta, ki bo dosežen s "trdo, neposredno diplomacijo".
Obenem je ameriški predsednik poudaril, da ZDA ne smejo vsiljevati svojih vrednot drugim državam z drugačno zgodovino in kulturo, ampak bi jim morale služiti kot vzor - v prvi vrsti z zaprtjem spornega zapora za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi. Predsednik je sicer ocenil, da so načela demokracije, vladavine prava, svobode govora in svobode religije univerzalna, in dejal, da bo skušal na svoji prihajajoči turneji države spodbuditi h krepitvi teh načel. (STA)
RUSIJA - Izraelski zunanji minister pri svojem ruskem kolegu
Lavrov in Lieberman v Moskvi o Iranu in bližnjevzhodnem mirovnem procesu
MOSKVA - Ruski in izraelski zunanji minister Sergej Lavrov in Avigdor Lieberman sta včeraj v Moskvi pozvala Iran h konstruktivnemu dialogu z mednarodno skupnostjo. Poleg spornega iranskega jedrskega programa sta ministra govorila tudi o izraelsko-palestinskih odnosih, v okviru česar je Lavrov že za junij napovedal srečanje bližnjevzhodne četverice.
Rusija bi lahko svoj tesen odnos z Iranom uporabila prav za to, da Teheran prepriča v ustavitev jedrskih aktivnosti, je menil Lieberman. Lavrov je ob tem omenil korake, ki jih Rusija s tem ciljem sprejema v okviru skupine šestih velesil
Avigdor Lieberman
ANSA
k4| -J J m
- ZDA, Francije, Kitajske, Velike Britanije, Nemčije in Rusije, o ločenih prizadevanjih Moskve pa ni govoril. Ob tem je vendarle dejal, da Rusija in druge države od
Teherana pričakujejo "konstruktiven odgovor" glede predlogov, ki naj bi prinesli obnovitev pogajanj o iranskem jedrskem programu. Kot je menil, imajo sedaj za to zaradi odnosa nove ameriške administracije do Irana še posebej dobre možnosti.
Lavrov in Lieberman sta tudi poudarila, da so se odnosi med državama od obdobja Sovjetske zveze, ko je Moskva močno podpirala arabske nasprotnike Izraela, izrazito popravili. Kot je menil Lie-berman, so odnosi "najverjetneje na najvišji točki", odkar sta državi pred 18 leti vzpostavili diplomatske odnose.
A kot je dejal Lavrov, si Rusija prav
tako želi dobrih odnosov s Palestinci. Med drugim Moskva nasprotuje osamitvi palestinskega gibanja Hamas; poleg tesnih vezi z Iranom izraelsko-ruske odnose sicer najbolj kali prav odnos Moskve do Hamasa. Je pa Lavrov Liebermanu zagotovil, da bo Rusija prodajala orožje državam Bližnjega vzhoda, le če to ne bo ogrožalo stabilnosti v regiji. Lavrov je tudi napovedal, da se bo že junija na ravni ministrov sešla bližnjevzhodna četverica, ki jo sestavljajo Rusija, ZDA, EU in ZN. Poleg tega je vodja ruske diplomacije opisal napredek pri pripravi mirovne konference o Bližnjem vzhodu, ki jo Rusija namerava gostiti še to leto. (STA)
NESREČA - Še vedno neznani vzroki tragedije
Brazilsko letalo v Atlantiku opazilo ostanke izginulega francoskega airbusa
RIO DE JANEIRO/PARIZ - Brazilsko vojaško letalo je v Atlantskem oceanu na območju, kjer od ponedeljka pogrešajo francosko potniško letalo, opazilo ostanke letala. Med drugim naj bi opazili letalski sedež in druge manjše ostanke, vendar vojska ni potrdila, da gre res za letalo Air Francea.
Potniško letalo francoske letalske družbe Air France z 228 potniki in člani posadke je v ponedeljek zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času izginilo nad Atlantikom, ko je bilo iz Ria de Janeira na poti v Pariz. Brazilsko vojaško letalo je ostanke - domnevno kose kovine ter ostanke kerozina pa tudi letalski sedež - opazilo približno 650 kilometrov severovzhodno od brazilskega otoka Fernando do No-ronha, ki je sicer od brazilske obale oddaljen okoli 370 kilometrov. Tiskovni predstavnik vojske je dejal, da zaenkrat ne morejo potrditi, da gre za ostanke francoskega letala. Iskalno akcijo medtem nadaljujejo, da bi našli dokaz, ali gre res za pogrešano letalo.
Da je je v Atlantskem oceanu na območju, kjer pogrešajo francoski airbus, opazila razbitine, je po poročanju brazilskih medijev sporočila tudi francoska tovorna ladja. Mornarji naj bi razbitine opazili na območju, kjer je v ponedeljek kmalu po izginotju letala posadka brazilskega letala na morju opazila oranžne madeže.
Pilota letala brazilske letalske družbe TAM, ki je bilo na poti iz Pariza v Brazilijo, sta namreč približno pol ure po izginotju francoskega letala na morju opazila oranžne madeže, ki bi lahko bili goreči ostanki francoskega airbusa.
Pomoč pri iskanju ostankov letala je včeraj ponudil tudi ameriški predsednik Barack Obama. ZDA bodo na območje napotile posebno letalo, francoska vlada pa je ameriško tudi že zaprosila za posredovanje satelitskih podatkov. Pogrešano letalo sicer poleg brazilskih iščejo tri letala francoske vojske, na poti je tudi več francoskih vojaških ladij.
V francoski vojaški bazi v Senegalu so sporočili, da vojaška letala na območju, ki je okoli 1000 kilometrov oddaljeno od brazilske obale in okoli 2000 od afriške, doslej niso odkrila ničesar. Povedali so še, da je na območju vreme zelo slabo, je oblačno s pogostimi nevihtami in močnimi turbulencami.
Francoska vlada je medtem sorodnikom žrtev ponudila, naj obiščejo območje, kjer naj bi se zgodila nesreča. Kot je povedal vodja kriznega centra na pariškem letališču Charles de Gaulle, bi lahko bil takšen korak za prizadete koristen. Za sorodnike ponesrečenih sicer na letališču skrbi ekipa več psihologov. (STA)
SEVERNA KOREJA - Na vrsti najmlajši sin
Kim Jong Il izbral
svojega naslednika
PJÖNGJANG - Severnokorejski voditelj Kim Jong II je izbral svojega naslednika na položaju, in sicer najmlajšega sina Jong Una. Kim Jong Il naj bi svojega tretjega sina za položaj prihodnjega voditelja Severne Koreje določil neposredno po drugem severnokorejskem jedrskem poskusu 25. maja, o tem pa naj bi obvestil vojsko, parlament in severnokorejske diplomate v tujini.
Kim Jong Il naj bi lani poleti doživel možgansko kap, vendar je po njej okreval in opravlja dolžnosti. Jong Un, ki se je rodil v Kimovem zakonu s tretjo ženo, ki je leta 2004 umrla za rakom, je obiskoval mednarodno šolo v Švici, ni pa znano, ali trenutno zaseda kakšen uradni položaj. Star naj bil bil 25 oziroma 26 let.
Najstarejši sin, 37-letni Jong Nam, ki je sprva veljal za verjetnega naslednika, si je možnosti za to zapravil leta 2001, ko je skušal s ponarejenim potnim listom priti na Japonsko. Kim ima sicer še enega sina, 27-letnega Kim Jong Chula, ki pa naj bi bil po nekaterih navedbah preveč poženščen. (STA)	Kim Jong II s sinom na plakatih v Seulu
VELIKA BRITANIJA - Povračila stroškov
Zaradi škandala sta se opravičila dva ministra
LONDON - Britanska ministra za finance in za promet Alistair Darling in Geoff Hoon sta se včeraj opravičila zaradi, kot sta pojasnila, "napak", ki sta jih zagrešila ob porabi sredstev, do katerih so upravičeni člani britanskega parlamenta.
Prometni minister Hoon je priznal, da je "po nesreči" zahteval povrnitev stroškov za najem stanovanja v Londonu, ki ga je vmes zamenjal, ter napovedal, da bo vrnil spornih 384 funtov. Podobno je storil finančni minister Darling, ki naj bi v štirih letih kar štirikrat zamenjal stanovanje v Londonu, poleg tega pa naj bi prejel 1400 funtov povračila za pomoč pri izpolnjevanju davčne napovedi.
Britanski tisk je obtožbe na račun ministrov v vladi premiera Gordona Browna objavil le nekaj dni pred evropskimi volitvami - te bodo v Veliki Britaniji že v četrtek, na njih pa naj bi vladajoči laburisti tudi zaradi škandala v zvezi s povračili članom parlamenta doživeli hud poraz.
Brown naj bi po napovedih kmalu, po nekaterih navedbah že konec tega ali v začetku prihodnjega tedna, zamenjal nekaj ministrov v svoji vladi, med tistimi, ki bosta verjetno morala oditi, pa sta tudi Darling in Hoon.
Poleg tega naj bi v okviru zamenjav po poročanju britanskih medijev odstopila notranja ministrica Jacqui Smith. Marca se je znašla pod plazom kritike, ko je po pomoti vložila vlogo za povrnitev stroškov, ki je vključevala ogled pornografskih filmov na njenem domu. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, Brown poročanja medijev ni želel komentirati.
Darlinga bi lahko zamenjal sedanji minister za šolstvo Ed Balls, medtem ko naj bi sedanji minister za gospodarstvo Peter Mandelson postal zunanji minister. Dosedanji vodja diplomacije David Miliband naj bi postal notranji minister namesto Jacqui Smith, ki bo zaradi vpletenosti v škandal z računi verjetno ob položaj, piše dpa. (STA)
WHO - Nova gripa
Vse bližji
razglasitvi
pandemije
ŽENEVA - Spričo nadaljnjega širjenja virusa nove gripe se svet bliža
razglasitvi popolne pandemije, je včeraj opozoril namestnik generalne direktorice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Keiji Fukuda. O novem primeru okužbe z virusom A H1N1, ki so ga doslej potrdili že v 64 državah, so medtem poročali tudi iz Avstrije. Kot je novinarjem na telefonski konferenci pojasnil Fukuda, je več držav na prehodu med peto in šesto stopnjo pandemije. Prehajajo od primerov okužb, povezanih s potovanjem v kraje, kjer je virus razširjen, v okužbe, do katerih pride znotraj države same. Po besedah Fukude se virus najbolj širi v Veliki Britaniji, Španiji, Či-lu, na Japonskem in v Avstraliji. Trenutno velja peta stopnja nevarnosti za pandemijo, kar pomeni, da se virus trajno širi s človeka na človeka v najmanj dveh državah. Razglasitev šeste stopnje bi pomenila širjenje virusa po vsem svetu oziroma pandemijo. (STA)
w
Sreda, 3. junija 2009 1 9
Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
NOGOMET - Težki časi za italijanski nogomet
Bodo poleg trenerjev odšli tudi najboljši igralci?
Kakaja, Pata, Pirla, Ibrahimoviča in De Rossija snubijo tuji klubi - Dvoboj Spalletti-Ferrara
MILAN - Ali italijanskemu poklicnemu nogometu grozi stagnacija, je vprašanje, ki že nekaj dni po koncu A-lige buri duhove med poznavalci in navijači. Znanilec težkih časov je Ancelottijev odhod k Chelseaju v Angliji. Še pred desetimi leti je bilo praktično nepojmljivo, da bi italijanski nogometaši in trenerji nastopali v tujini, zdaj pa jih Italijo zapušča vse več, Ameriko pa odkrivajo predvsem v Angliji. Ve se, da so veliki angleški klubi najbogatejši na svetu, toda vse več poznavalcev priznava, da je to le eden od razlogov za odhajanje iz Italije, drugi je tudi v tem, da so življenjske in športne razmere na Otoku neprimerno boljše kot na italijanskem škornju. Res je sicer, da je An-celotti že dan po podpisu pogodbe s klubom ruskega bogataša Abramoviča postal tarča londonskega rumenega tiska (med drugim se je izvedelo, da se je s tamkajšnjim klubom za prestop dogovoril že marca meseca), toda pritisk na nogometnih igriščih je tam vseeno manjši kot v Italiji. Zato se za odhod poleg trenerjev odločajo tudi igralci, to pa je tusto, kar naiv-jače najbolj skrbi. Mirno ne morejo spati niti Interjevi, kljub obljubam, da se bo klub skušal tdi v prihodnji sezoni potegovati za zmago v Ligi prvakov. Vse bolj odmevne so namreč govorice, da bi se lahko Ibrahimovič preselil k Real Madridu, ki snuje z njim, Cisitianom Ronaldom in Kakajem sanjsko ofenzivno linijo, s katero bi si povrnil izgubljeni ugled. Zanjo je pripravljen odšteti 250 milijonov evrov. Milan, ki ga dušijo dolgovi, bi se težko lahko uprl ponudbi za svojega brazilskega asa, grozi pa mu tudi odhod organizatorja igre Andree Pirla, ki bi ga Ancelotti želel odpeljati v London. Nov trener Chelsea
baje snubi tudi Rominega vezista De Rossija, spogleduje pa se tudi s Patom. Nemec Ballack je medtem s Chelseom že podaljšal pogodbo.
V Italiji je za sedaj najodmevnejši prestop Quagliarelle iz Udineseja v Napoli. V Vidmu se sprašujejo, kako se ta odhod usklajuje s trditvijo, da bodo moštvo okrepili, vendar je poteza nedvomno v skladu s politiko kluba, ki razmišlja tudi o tem, da bi se odpovedalo »režiserju« D'Ago-stinu, ki je na vrhu Juventusovih želja (cena 15 milijonov evrov je že določena). V ta sklop sodi tudi vest, da se za slovenskega vratarja Samirja Handanoviča zanima nič manj kot miinchenški Bayern, njegov prestop v vrste stare dame pa ni več aktualen, saj Buffon ne bo zapustil Turina.
Bolj kot »borza« igralcev je vsekakor ta čas v ospredju »valček« trenerjev. Kar polovica jih je že ali jih še bo zamenjala klub. Če ne bo prišlo do presenečenj bodo na svojem mestu ostali le Mourin-ho (Inter), Allegri (Cagliari), Di Carlo (Chievo), Prandelli (Fiorentina), Gasperini (Genoa), Donadoni (Napoli), Marino (Udinese) in Guidolin (Parma), vse druge »klopi« pa so pod vprašajem. Zlasti negotov je položaj v Juventusu, ki se je na grd način znebil Ranierija, položaj njegovega namestnika Ferrare pa ni povsem trden. Dobra novica zanj je ta, da bo »konkurent« Antonio Conte ostal v Bariju, turinski klub pa se še vedno spogleduje s Spallettijem, ki od Rome še ni dobil ustreznih jamstev, da namerava sestaviti kompetitivno moštvo. V Rimu pač ni dosti denarja, z njim pa ne more razmetavati niti Juventus. Toda Spalletti je drag: s svojim štabom vred stane 3 milijone evrov na leto.
TENIS - Roland Garros
Presenetljivi polfinalisti Pariza
PARIZ - Na teniškem Roland Garrosu, neuradnem svetovnem prvenstvu na peščenih igriščih, so znani prvi četrtfinalisti. Šved Robin Söderling se je dva dni potem, ko je presenetljivo izločil prvega igralca sveta Španca Rafaela Nadala, prvič v karieri uvrstil v polfinale kakega turnirja za grand slam. V četrtfinalu 16 milijonov evrov vrednega turnirja v francoski prestolnici je premagal Rusa Nikolaja Davidenka, desetega nosilca, s 6:1, 6:3, 6:1. Štiriindvajsetletni Söderling, 24. nosilec, bo v pol-finalu igral s Čilencem Fernandom Gonzalezom, dvanajstim nosilcem, ki
Robin Soderling, ki je v prejšnjem krogu izločil Nadala, se je že uvrstil v polfinale
ANSA
izločil tretjega nosilca Britanca Andyja Murrayja s 6:3, 3:6, 6:0 in 6:4. Gonzalez do dvoboja z Murrayjem ni izgubil niti niza.
Med ženskami je Rusinja Dina-ra Safina prvič na turnirju naletela na težave (v prvih štirih krogih je izgubila le pet iger, kar je najmanj v zgodovini turnirja od leta 1994), a je z 1:6, 6:4, 6:2 odpravila deveto nosilko, Be-lorusinjo Viktorijo Azarenko. Z njo se bo v polfinalu pomerila Slovakinja Dominika Čibulkova, dvajseta nosilka, ki je gladko premagala Rusinjo Marijo Šarapovo s 6:0 in 6:2. Slednji pariški pesek nikoli ni preveč dišal.
£Primorski
~	dnevnik
NOGOMET
Vse nared za Pokal konfederacij
RIM - Do začetka nogometnega SP 2010 manjka še več kot eno leto, Južna Afrika pa bo že čez enajst dni gostila generalko, to je Pokal Konfederacij, na katerem bo od 14. do 28. junija merilo moči osem reprezentanc. V skupini A so Brazilija, Italija, ZDA in Egipt, v skupini B pa Španija, Južna Afrika, Irak in Nova Zelandija. Pokal so prvič organizirali leta 1992, Francija in Brazilija sta ga osvojila po dvakrat, enkrat pa Argenitna, Danska in Mehika. Azzurri bodo krstni nastop opravili 15. junija v Preto-rii proti ZDA. Prve dve ekipi iz vsake skupine se uvrstita v polfinale.
KOŠARKA - Izid 3. tekme polfinala končnice A1-lige: Milano - Biella 75:70 (stanje 2:1). Danes bo v Sieni 3. tekma med Sieno in Tre-visom. Po ponedeljkovi zmagi v go-steh z 92:72 Siena vodi z 2:0 in se torej že lahko uvrsti v finale.
OLIMPIJA PRVAK - 1. slovenska košarkarska liga, finale končnice (tretja tekma): Union Olim-pija - Helios Domžale 69:58.
NBA-EVROPA - 8. oktobra bo v Madridu košarkarska tekma med Real Madridom in NBA moštvom Utah Jazz. Real je leta 2007 v Madridu premagal Toronto Rapptors s 104:103.
SKOK - Panamec Irving Sa-ladino je na atletskem mitingu v Hengelu na Nizozemskem dosegel v daljini izid 8,56 metra.
TRENERJI - Pri vodstvu Vil-larreala niso izgubljali časa in so hitro našli zamenjavo za trenerja Manuela Pellegrinija, ki je odšel k madridskemu Realu. Novi trener Vil-larreala je postal 45-letni Španec Ernesto Valverde, ki je v minuli sezoni vodil Olympiakos.
KOLESARSTVO - Kaj menijo »naši« o letošnjem Giru d'Italia
Na severu se rojevajo novi talenti
Menčov je zasluženo zmagal - Radivoj Pečar ni pogrešal Dolomitov - Christian Leghissa kritičen do tržaške etape - Ivan Sossi: »Doping? Ne bi dal roke v ogenj«
Šved Thomas Lovkvist (v ospredju) bi lahko v prihodnjih letih marsikoga presenetil. V ozadju Danilo Di Luca in zmagovalec letošnje dirke po Italiji Denis Menčov
ANSA
Letošnja kolesarska dirka po Italiji je bila za nekatere zanimiva, za druge pa malo manj. Kaj pa menijo naši ljubitelji tega športa? Vprašali smo jih:
1.	Letošnji Giro je bil...
2.	Ali je bila zmaga Menčova zaslužena? Kdo vas je razočaral oziroma presenetil?
3.	Ste mogoče kaj pogrešali na letošnji dirki po Italiji?
4.	Ali so bili kolesarji »čisti« (doping)?
5.	Katera je bila najlepša etapa?
6.	Kdo bo glavni favorit na Touru de France?
RADIVOJ PEČAR, tajnik lonjerske Adrie in duša kolesarske Trofeje ZSŠDI je letošnji Giro ocenil z diplomatskim 7+.
1.	Giro je bil zelo zanimiv in bi pohvalil organizatorje, ker so spremenili progo in spored etap. Vse skupaj je bilo bolj izenačeno in napeto. O zmagovalcu je odločala zadnja etapa. Pa tudi posamezne etape so bile zelo borbene in odločitve so bile tesne. Letošnji Giro je bil torej bolj moderen, privlačnejši. Težke etape so bile primerno porazdeljene. Posledično so bili časovni presledki med kolesarji manjši. Pogrešal sem le večjo objektivnost Raievih komentatorjev, ki so preveč odkrito navijali za Di Luco.
2.	Zmaga Menčova je bila absolutno zaslužena. Ruski kolesar je obdržal mirne živce in s preprosto taktiko (Men-čov je le branil doseženo prednost in ni napadal) onesposobil Di Luco, ki je bil prepričan, da bo letošnji Giro njegov. Tudi proga mu je bila pisana na kožo. Med favoriti je bil še Pellizotti, ki pa je izgubil preveč dragocenih minut na samem za-
četku. Največje razočaranje je mogoče bil Američan Leipheimer. Presenetili pa so me mladi kolesarji iz severnih evropskih držav. Predvsem Šved Thomas Lovkvist. V Skandinaviji in baltskih državah se rojeva nova generacija kolesarjev, ki bodo čez kako leto prav gotovo zmagali na kakem večjem tekmovanju.
3.	Sploh nisem pogrešal Alp in Dolomitov. Vesel sem, da so se letos organizatorji odločili za Apenine. Na Mor-tirolu je vsak že vedel, kdaj bo kdo pospešil in napadal.
4.	Pri tem vprašanju je treba biti vedno zelo previdni. Po pravici rečeno ne vem, če so bili vsi čisti. Na prvi pogled
bi ocenil, da je bil letošnji Giro vseeno malo bolj korekten od prejšnjih. Med prvih dvajset uvrščenih kolesarjev je žal veliko takih, ki so imeli pred leti težave s športnim sodstvom in so bili tudi že diskvalificirani zaradi dopinga.
5.	Jih je bilo veliko. V spominu mi bo ostal predvsem kronometer v kraju Cinque terre.
6.	Če bo dirkal, bo glavni favorit Contador.
IVAN SOSSI, trener mladih kolesarjev pri SK Devin, je letošnji Giru ocenil z 8.
1.	Kolesarska dirka po Italiji je vsako leto zanimiva. Letos je bil boj zelo izenačen. Mogoče pa je bilo premalo težkih vzponov.
2.	Menčova zmaga je bila povsem zaslužena. Bil je koncentriran skozi vso dirko in se ni pustil presenetiti. Prvo mesto je branil kot je treba. Di Luco je imel stalno pod nadzorom. Rus je res vrhunski kolesar. To je sicer dokazal že v lanski sezoni. Letos pa je postavil piko na i. Pozitivno sta me presenetila Pellizotti in Valjavec. Oba sta se izkazal, čeprav letošnji Giro jima ni bil pisan na kožo. Razočaral je le Di Luca, ki je bil prepričan, da bo zmagal. Od Armstronga pa ni nihče pričakoval boljših rezultatov, saj je prišel v Italijo le na priprave za Tour.
3.	Pogrešal sem alpske etape. Dolomiti imajo pač svoj čar.
4.	Nikoli ne bi stavil rok na ogenj. Protidopinških kontrol je sicer veliko, žal pa se doping stalno razvija in nekateri protitesti so žal zastareli.
5.	Najbolj zanimiv je bil daljši kro-nometer v kraju Cinque terre.
6. Na Touru bi lahko presenetil Sastre.
CHRISTIAN LEGHISSA,, ki letos tekmuje v pokalu Serenissima in Veneto Cup, z letošnjo kolesarsko dirko po Italiji pa ni bil najbolj zadovoljen aktivni kolesar , .
1.	Letošnji Giro me ni privlačil, oziroma me je razočaral. Ni bil spektaku-laren, saj ni bilo epskih vzponov na dolomitske prelaze.
2.	Menčov se je letos izkazal. Njegova zmaga je povsem zaslužena. Po kro-nometru v kraju Cinque terre se je Rus opogumil in odtlej verjel, da lahko zmaga. Pozitivno me je presenetil Pellizotti, ki je veliko napredoval. Pravo razočaranje pa je bil Simoni, ki bo najbrž tudi končal svojo profesionalno pot. Od Armstronga pa nismo pričakovali od-mevnejših rezultatov. Mogoče bo boljše kolesaril na Touru.
3.	Kot sem že prej povedal, pogrešal sem dolomitske vzpone. Pa tudi tržaška etapa me je razočarala, saj bi lahko organizirali zaključni krožni vzpon do Opčin, v spomin na nekdanjega kolesarja Cotturja.
4.	Tovrstne kolesarske dirke niso nikoli čiste, saj človeško telo ne zdrži tolikšnega napora.
5.	Najlepša etapa je bila tista iz Cunea do Pinerola. Pa tudi tista, ki se je končala na hribu Petrano, je bila nadvse privlačna.
6.	Glavni favorit bo Contador, ki je nalašč preskočil Giro. Mogoče bi mu lahko ponagajala Menčov in Leip-heimer.
Jan Grgič
20 Sreda, 3. jun'ja 2009
ŠPORT
/
NAMIZNI TENIS - Veteransko DP v Apuliji
Krasovke večkrat stopile na najvišjo stopničko
Članice ŠK Kras Sonja Doljak, Sonja Milič, Dragica Blažina in Isabella Torrenti
Veteranke zgoniškega športnega krožka Kras so te dni iz državnega veteranskega prvenstva v Casaranu v Apuliji odnesle domov kar pet zlatih medalj.
V	nedeljo so krasovke najprej nastopile v ekipnem tekmovanju. Kras je v postavi Sonja Milič, Sonja Doljak, Dragica Blažina in Isabella Torrenti v finalu po izenačenem boju premagal rimsko Eure-ko. Končni izid je bil 3:2. Odločilen je bil dvoboj med Sonjo Milič in Marto Ma-strantonio, ki je še do lani igrala v A2-li-gi. Miličeva je po izenačenem dvoboju zmagala s 3:2. Tudi pri dvojicah je bil boj zelo oster. Miličeva in Doljakova pa sta vseeno solidno zmagali s 3:1. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Csi, prav tako iz Rima.
V	ponedeljek so bili na vrsti še ostali dvoboji v starostnih kategorijah štirideset in petdeset let. Pri ženskih dvojicah je par Sonja Milič-Dragica Blažina (obe sta zelo uigrani, saj sta skupaj začeli nastopati že pri šestnajstih letih) v finalu premagal dvojico Rondena-Bolzanello. Krasov-ki sta zmagali s 3:0. Pri mešanih dvojicah pa je Sonja Milič v finalu skupaj z Miche-
lejem Giardinom premagala par Lago-marsino-Ascione z gladkim 3:0. Miličeva in Giardino sta imela težje delo v četrtfi-nalu, v katerem sta resno tvegala, da se ne uvrstita v polfinale. Nekdanja državna prvakinja in reprezentantka Sonja Milič je zlato medaljo osvojila tudi pri posameznicah. V finalu je premagala vse prej kot ugodno nasprotnico Carannantejevo iz Pozzuolija pri Neaplju. »Proti tej igralki sem že nekajkrat izgubila in tudi tokrat je bila naloga vse prej kot lahka. Zmagala sem s tesnim 3:2,« je povedala Miličeva, ki je v polfinalu premagala soigralko in prijateljico Dragico Blažina.
V kategoriji štiridesetletnic je Sonja Doljak v mešanih dvojicah, skupaj z Gion-tello, izgubila v polfinalu proti dvojici Pu-ricelli-Corsivo, ki sta v nadaljevanju stopila na najvišjo stopničko. Sonja Doljak pa je včeraj skupaj z Morettijevo (Coccaglio) zmagala pri ženskih dvojicah.
Veteransko državno prvenstvo se bo danes zaključilo z moškimi dvoboji. Jutri pa bodo pred mizo stopili četrto-kategorniki.
KARATE - Državna pokal Topolino
Zelo dobre uvrstitve najmlajših članov Shinkai kluba
Milena Legiša je bila med modrimi pasovi prva
N 18. pokalu Topolino, ki ga je državna karate zveza FIKTA ob sodelovanju grupe The Walt Disney Italia priredila v veliki športni hali znanega to-skanskega kraja Montecatini Terme (PT), so se mladi tekmovalci Shinkai kluba odlično odrezali.
Prestižno tekmovanje v tradicionalnem karateju, namenjeno otrokom od 9. do 14. leta starosti, ki se ga udeležuje iz leta v leto vedno več tujih gostov, velja že kot prvenstvo evropskega formata. Letos je tekmovalo nad 1200 mladih atletov, pripadnikov 170 ekip iz osmih evropskih držav.
Med našimi atleti se je izkazala z izredno koncentracijo in veliko mero ambicije modri pas Milena Legiša, ki je med dekleti letnika 95 stopila na najvišjo stopničko. Milena ni novinka na pomebnejših tekmovanjih, saj je bila v svji kategoriji »zlata« že na že na dveh državnih prvenstvih društev Libertas (Neapelj 2008 in Rimini 2009) . Zadnji dve leti zapored pa ni nastopila na pokalu Topolinu, ker sta manifestaci-
KOŠARKA - V Pordenonu
Poletovke s pomočjo Fogliana prve na turnirju U17
Mlade Poletove košarkarice so se tudi letos za konec sezone udeležile privlačnega turnirja v Pordenonu, ki ga organizira domače društvo Don Bosco, s katerim je Polet že nekaj let v zelo prijateljskih stikih. To je tudi v resnici edini razlog, zaradi katerega se je Polet odzval vabilu, saj je zaradi raznih poškodb in bolezni v tem trenutku izven stroja kar sedem igralk. »Preživele« tri so na srečo dobile povsem v redu okrepitve, ki jim jih je dal na razpolago klub iz Fo-ljana. Sicer za leto ali več mlajše igralke Fogliana so zelo dobre, borbene, telesno in tehnično dobro podkovane. »Osvežitev« je obrodila nepričakovane sadove, saj so poletov-ke nepričakovano celo osvojile turnir. Kljub malemu številu igralk so v prvem srečanju nadigrale starejše nasprotnice iz Tržiča, in to s prodorno igro v drugem polčasu, ko so polnile nasprotnikov koš kot za stavo z natančnimi meti z razdalje in hitrimi protinapadi. Posebno se je izkazala okrepitev Clemente (letnik '95), ki je zadela kar štiri trojke.
V finalu so potem proti domačinkam iz Pordenona igrale sicer nekoliko manj učinkovito, a jih je treba še pohvaliti za borbenost in zbranost, predvsem v obrambi, za zelo malo po neumnem izgubljenih žog in predvsem za hladnokrvnost na koncu tekme, ko so iz obupa nasprotnice začele predvajati veliko bolj »moško« igro. Z veseljem moramo tudi ugotoviti, da so bile nosilke igre v tej tekmi »originalne« poletovke, Di Lenardova z odličnim začetkom tekme in prisotnostjo na odbitih žogah, Crosellijeva z natančnim metom in važnimi koši v najbolj kočljivih trenutkih, in predvsem presenetljiva Paola Grisonijeva, ki je verjetno prvič igrala tako, kot bi vedno morala po potencialu, ki ga ima. Res lep uspeh za konec te sezone in, upamo, dober obet za začetek prihodnje.
Polfinale:Don Bosco - Cussignacco 46:41 (17:10,8:10,8:13,13:8); Polet - ABF Monfalcone 72:54 (l0:18,17:15,26:11,19:10). POLET: Croselli 11, Grisoni 8, Morresi 11, Di Lenardo 10, Bergamo 8, Colucci 8, Clemente 16.
Za 3. mesto: ABF Monfalcone - Cussignacco 61:50 (17:15,21:16,11:7,12:12), finale: Polet - Don Bosco PN 56:48 (14:6,19:17,13:11,10:14). POLET: Cro-selli 15, Grisoni 10, Morresi 7, Di Lenardo 10, Bergamo 7, Colucci 3, Clemente 4.(ST)
STRELJANJE - Tekmovanje lovske družine FJK Doberdob
Komisija prijetno presenečena nad rezultati v vseh disciplinah
Društvo Slovenskih lovcev F.J.K Doberdob je organiziralo že tradicionalno pristreljevanje risanic tekmovalnega značaja. Tekmovanje se je odvijalo v Ušjah pri Petovljah (GO). Pokrovitelj tekmovanja je bilo ZSŠDI.
Na tekmovanju so lovci in strelci streljali na 100 metrov dolgem strelišču v lovski in športni kategoriji ter z risanico brez optike. Vsi strelci z vseh koncev dežele in bližnje Slovenije, so pripomogli k temu, da je tekmovanje potekalo v najboljšem redu in, kar je še najpomembnejše na takih tekmovanjih, v največji varnosti. Tekma je bila tudi priložnost druženja, izmenjave mnenj in še posebno za pri-strelitev pušk, saj se je 15. maja začela lovska sezona. Pri lovu je iz etičnega vidika korektno imeti pravilno pri-
streljeno lovsko puško, predvsem zato, da divjadi ne povzročamo nepotrebnih muk. Strel je zadnji namen lova, zato pa mora biti absolutno precizen in zadati smrtonosno rano.
Pri ocenjevanju tarč je bila komisija prijetno presenečena nad dobrimi rezultati v vseh disciplinah. V kategoriji pušk brez optike je prvo mesto zasedel R. Mian s 30 točkami, sledila sta mu S. Štoka z 28 točkami na drugem mestu in Visentini A. z 28 točkami na tretjem mestu.
V	lovski kategoriji je na prvem mestu stal Sergij Štoka z 28 točkami, sledila pa sta mu M. Croselli in M. Paci s 28 točkami.
V	športni kategoriji je prvo mesto osvojil M. Pozzati z 32 točkami, drugo mesto B. Bertolo z 32 to-
□ Obvestila
ji sovpadali z drugimi njenimi obveznostmi, zato je letos, ko lahko zadnjič še nastopa na tem pokalu, odločno ciljala na zmago...in uspelo ji je!
Med dekleti sta se zelo dobro izkazali tudi Ivana Saražin, ki je prišla do srebrne kolajne (modri pas letnika 1996) in Fiorenza Badila (rumeni pas 1996), ki si je prislužila bron. Do bronaste kolajne je prišel tudi mlajši modri pas letnik 1998, Adam Saražin. Zaradi manjše napake pa so stopničke ušle Martini Budin , ki je v prejšnjih izvedbah Topolina bila vselej več kot solidna. Prvič se je udeležil tega pokala shinkajevec Aljoša Poljšak (letnik 2000), ki je kot novinec presenetil in osvojil bronasto kolajno.
Naša tri dekleta Ivana, Martina in Milena so se preizkusila tudi v tekmovanju skupin, kjer pa se, kljub dobri izvedbi, niso prebila v končnico najboljših.
Na 18. Pokalu Topolino je v sod-nijski komisiji stal tudi Shinkajev trener Sergij Štoka, ki je kot državni sodnik zastopal deželno federacijo karateja.
Nagrajenci na tekmovanju v Ušjah pri Petovljah
čkami, tretje mesto S. Štoka s prav tako 32 točkami. Prvo mesto društvene lestvice je osvojil S. Štoka, drugo M. Croselli, tretje mesto Ž. Šuc.
Tekmovanje - prisotne je pozdravil Prisotne je pozdravil Jože Florenin, podpredsednik društva Doberdob, se je končalo v zgodnjih popoldanskih urah. Za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno, tako da dobre volje in veselja tudi po končani tekmi ni manjkalo.
Društvo Slovenskih lovcev F.J.K »Doberdob« organizira dne 21. junija 2009 v sodelovanju z lovsko družino Svoboda v Štorjah pri Sežani že tradicijonalni Pokal Primorske. Streljali bodo v kombinaciji na glinaste golobe in na tarčo z malokalibersko puško. (M.R.)
ASD-SK BRDINA obvešča udeležence izleta v Gardaland, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 7.junija ob 06.00 uri na parkirišču ob glavnem križišču državne ceste 202 na Opčinah (nasproti črpalke). Obenem obvešča, da je za zamudnike na razpolago še nekaj prostih mest. Za informacije lahko kličete na štev. 347-5292058.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 29. junija do 4. julija 2009 Planinsko šolo na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo v četrtek, 4. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vardelska cesta 7). Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Lauro (348 7757442) in Katjo (338 5953515).
PLAVALNI KLUB BOR organizira od 8. do 26. junija intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 11. leta starosti. Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 15. do 16. ure v bazenu na Alturi. Za Informacije in vpis tel. št. 3341384216 vsak delavnik od 15. do 17. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Izmene: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2.: 10.,11 .,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.julij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1996 do 2000 in znajo plavati. Tečaji bodo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 15 do 26. junija; drugi tečaj od 22. junija do 3. julija; tretji tečaj od 6. do 17. julija in četrti tečaj od 20. do 31. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah,, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040299858, e-mail info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org.
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 5. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah redni občni zbor . AŠK KRAS s sodelovanjem ZSSDI organizira »Športni kamp Zgonik 2009« za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku od ponedeljka, 22. do vključno petka, 26. junija, od 8.30 do 17.00 ure. Prijava in ostale informacije v tajništvu Sportno-kulturnega centra, tel. št.: 040-229477, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 16. ure, najkasneje do ponedeljka, 15. junija. Informacije tudi na tel. št.: 348-8590233 (Liljana) in 349-0934409 (Vesna).
AŠD POLET in ZSŠDI prirejata tradicionalni košarkarski kamp 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah v dveh izmenah, prva od ponedeljka 15. do petka, 19. junija in druga od ponedeljka 22. do petka, 26. junija. Informacije in prijave na tel. št. 338-5889958 (tudi sms) ali na naslovu: marinaandrej@alice.it.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR prireja od 15. do 19. junija pod pokroviteljstvom ZSSDI športni teden za otroke stare od šest do dvanajst let. Na njem se bodo otroci preizkusili v košarki, odbojki, nogometu, kotalkanju in lokostrelstvu. Za dodatne informacije in vpisovanje lahko pokličete na 3331755684 (Silva) ali 3497923007 (Tjaša), na razpolago pa je tudi e-mail naslov info@od-bor.com
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA organizira na Padričah od 15. junija do 3. julija začetniške in nadaljevalne tečaje za otroke do 14. leta. Informacije dobite na tel. št. 389-8003486 (Mara). AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSSDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo od ponedeljka 15. junija do srede 24. junija 2009. Informacije in prijave na telefonski številki 040 635627 (ZSSDI) ali na mailu: sloga.info@gmail.com do 9. junija 2009.
NK KRAS organizira pod pokroviteljstvom Občine Repentabor nogometni kamp (letniki 1997-2003) na nogometnem igrišču v Repnu od 15. do 20.junija. Prijave in informacije sprejemamo do 10. 06. 2009 na tel. 333-2939977 (Roberta), 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko).
ŠD VESNA organizira od 11. do 20. junija v Križu 1. nogometni poletni kamp za otroke rojene od 1. januarja 1997 do 31. januarja 2002. Za informacije: 3389344927 (Nadia Luxa). Vpisovanje: na nogometnem igrišču v Križu v dneh 18., 20., 25. in 27. maja od 17.00 do 18.30. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it
ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2009. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it.
ŠPORT
/
JADRANJE - V Cesenaticu se je končalo DP v olimpijskem razredu 470
Čupina jadralca državna podprvaka
Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti druga tudi med mladinci - Napredek v primerjavi z lanskim petim mestom
Od leve: trener Matjaž Antonaz, Jaš Farneti, predsednik jadralne zveze dr. Carlo Croce, Simon Sivitz Košuta in sodnik Luka Vuga
Jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti se iz državnega absolutnega prvenstva v olimpijskem razredu 470 vračata s srebrno kolajno v članski in mladinski konkurenci. Zaradi neugodnih vremenskih razmer (močen val je preprečil odhod jadrnic na morje) včeraj tekmovalci niso nastopili, zato je končna razvrstitev ostala nespremenjena. Za skupno razvrstitev so upoštevali rezultate šestih regat, ki so jih tekmovalci opravili v soboto oziroma v ponedeljek. Novope-čena državna podprvaka sta z drugim mestom v absolutni konkurenci potrdila zelo dobro formo ter nov pozitiven napredek; lani sta bila jadralca sesljanske-ga kluba na državnem prvenstvu peta. »Nekaj smole in nepazljivosti je onemogočilo, da bi bili rezultati v ponedeljek še boljši. Simon in Jaš sta dvakrat tudi vodila, a sta obakrat zdrknila s prvega mesta. Kljub temu sem s končnim izidom zelo zadovoljen. Pokazala sta nov napredek,« je povedal trener Antonaz. Simon in Jaš sta z drugim mestom na absolutni razvrstitvi tudi potrdila mesto v ekipi C italijanskih reprezentantov, katerim nudi zveza strokovno in finančno podporo.
V Cesenaticu je prvo mesto v članski konkurenci po šestih regatah pripadlo bratrancema Dubbini, ki sta bila z naj-
JADRANJE
Najmlajši TPK Sirena na Pokalu Burja
Izolski Jadralni klub Burja je konec tedna organiziral Pokal Burja za kadete in juniorje otroškega razreda optimist. Skupno je nastopilo 90 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi tudi lepa skupina tekmovalcev TPK Sirena. V treh dneh so izvedli pet regat, najtežje je bilo prvi dan, ko zaradi močnega vetra marsikdo ni dokončal tekme ali ni startal. Med tistimi, ki so v težkih razmerah pripluli skozi cilj, sta bila tudi člana barkovljanskega društva Max Zu-liani in Pietro Osvaldini.
Regato je osvojil Madžar Benjamin Vadnai pred Slovencema Domnom Vasli-čem Stepančičem in Markom Radmanom, prvi med kadeti pa je bil na 13. mestu Madžar Johnatan Vadnai.
Tekmovalci TPK Sirena so dosegli naslednje uvrstitve (v oklepaju uvrstitev med kadeti): 36. Max Zuliani (7.), 53. Pietro Osvadini (14.), 56. Vanja Zuliani (16.), 68. Nicholas Starc (23.), 81. Marco Marzo Magno (28.), 82. Peter Marzo Magno (29.).
novejšo opremo najhitrejša. Oba še sodita v kategorijo mladincev, kjer nastopata zadnje leto, zato sta se prvi dve mesti v mladinski kategoriji ujemali z absolutno lestvico. Simon in Jaš sta bila torej tudi med mladinci druga. Obe posadki sta zdaj vidno korak pred vsemi ostalimi mladinci, ki so se na državnem prvenstvu uvrstili v drugo polovico skupne razvrstitve. Nenazadnje sodita bratranca Dub-
bini, Simon in Jaš tudi med najboljših deset posadk v svetovni mladinski konkurenci. Pohvalne besede o naših jadralcih je izrekel tudi predsednik italijanske jadralne zveze dr. Carlo Croce, ki je trenerju Antonazu potrdil, da v prihodnosti resno računa na Čupina jadralca. V ženski konkurenci sta zmagali Gaia Scotti in Chia-ra Simetti, drugi pa sta bili Tržačanki Francesca Komatar in Sveva Carraro, va-
rovanki trenerja Antonaza.
V Cesenaticu je istočasno steklo državno prvenstvo tudi v drugih olimpijskih razredih. Na regatnem polju razreda laser je v vlogi sodnika sodeloval tudi Luka Vuga, član Čupe.
Končni izidi: 1. L. Dubbini/R. Dubbini, 2. Sivitz Košuta/Farneti3. Ber-tola/Alcidi, 4. Airo'/Mascoli, 5. Berto-ne/Malagugini.
Vesna - Opicina 4:2
VESNINI STRELCI: Monte 2, Peter Carli in Gorgi.
VESNA: Sorci, Pečar, Zampino, Drassich, Galassini, Debernardi, Salice, Ronci, P. Carli, Giorgi (E. Carli), Monte (Di Donato).
Kriška Vesna je na turnirju »Il Giu-lia« premagala Opicino in bo v prihodnjem krogu igrala v torek proti zmagovalcu dvoboja Esperia-Domio.
TURNIR »CIMADOR« Vesna - Aiello 1:2 (1:0)
VESNIN STRELEC: Loiacono.
VESNA: Rossoni, Farfoglia, Zarba, Drassich, Pečar (Galassini), Burni, Ba-gattin, Toffoli, Tuccio (Ribezzi), Kerpan (Simonis), Loiacono (Brandolisio).
V malem finalu turnirja »Cima-dor« v Nabrežini so mladinci Vesne izgubili proti Aiellu in se tako uvrstili na končno 4. mesto.
Sreda, 3. junija 2009
ŠTANDREŽ
V soboto 12 ur nogometa ŠD Juventina
V	soboto, 6. junija 2009 (s pričetkom ob 10. uri) bo na nogometnem igrišču v Štandrežu potekal sedmi turnir v malem nogometu »12 ur nogometa«, pobudnik katerega je domače športno društvo Juventina v sodelovanju z amatersko skupino nogometašev iz Štandreža. Svojevrsten turnir v Štandrežu postaja iz leta v leto že prava tradicija, oziroma posebna predpoletna atrakcija, ki privablja številne ženske, kot tudi moške nogometne ekipe iz celotnega zamejskega prostora in Furlanije.
Letos bodo v ženski konkurenci nastopile naslednje ekipe: Štandrež, Rupa-Peč, Bum Bum Lady (Dolina), Timava (Medja vas), Doberdob, Rubentus (Gorica) v moški pa: Štandrež, Rupa - Peč, Timava (Medja vas), Bum Bum Boys (Dolina), Rubentus (trenerji Juventine), Quel-li che il calcio...(bivši igralci Juventine), Ciapalabala (mladinci Udinese-ja in Ita-le S.Marco), Magicapra (mladinci Juventine in prijatelji), Črni Vogrini (klapa zamejcev) ter ekipe iz Furlanije.
Zenske ekipe se bodo pomerile vsaka proti vsaki, moške pa bodo porazdeljene na tri skupine, najboljša ekipa vsake skupine bo igrala še zaključno »tro-bojno« tekmo, ki bo odločala o zmagovalcu moškega turnirja. Moštva, ki se na turnir predstavijo z obema ekipama (žensko in moško), se bodo potegovala še za trofejo 12 ur.
Med turnirjem bo deloval dobro založen kiosk s pijačo in tudi jedačo. Nogometnemu naporu bo sledil zabavni trenutek z DJ glasbo 70-80-90 tih let.
V	soboto se torej v Štandrežu predvideva precej razgiban dan, ki bo prav gotovo privabil na travnati pravokotnik precejšnje število ljubiteljev nogometa, pa tudi marsikoga, ki želi preživeti sproščen trenutek v prijateljskem okolju. Upati je le, da bo tudi vreme »nogometnim maratoncem« naklonjeno... čeprav se bodo tekme odvijale ne glede na vremenske razmere.
Gregor Sfiligoj potrjen za predsednika ŠZ Olympia Jutri sklepna Akademija
Za predsednika ŠZ Olympia je bil na prvi seji novoizvoljnega odbora potrjen Gregor Sfiligoj, ki društvo neprekinjeno vodi že od leta 2004. Podpredsednik društva je Simon Komjanc, tajnica Damijana Češčut, blagajnik Marjan Vogrič. Andrej Vogrič bo športni direktor, gospodarja pa sta Martin Komjanc in Stefano Bensa. Maja Devetak bo skrbela za urejevanje spletnih strani društva, Karin Dor-ni pa za usklajevanje dela zapisnikarjev na odbojkarskih tekmah. Gianni Mania' bo v novi sezoni 2009/2010 odgovoren za D ligo, Martin Komjanc za 1. moško divizijo, Marko Komjanc za under 18, Andrej Vogrič za under 16, Simon Terpin under 14, Niko Komjanc za under 12 in mini-volley, Damijana Češčut pa za vso otroško, gimnastično in plesno dejavnost. Ze jutri, s pričetkom ob 19.30, čaka društvo zaključna telovadna akademija »Vsi na počitnicah«, prihodnji teden (od 8. do 13. junija) pa odbojkarski turnir »2. Memorial bratov Špacapan«, ki bo na zunanjem igrišču telovadnice na Drevoredu XX.sep-tembra.
KOLESARSTVO
Visintin (Devin) se je spretno izognil padcu
V	kraju Campolongo di Coneglia-no pri Trevisu se je preteklo nedeljo odvijala cestna dirka, ki jo je priredil krajevni kolesarski klub Campolongo Esse 85. Med začetniki 1.letnika se je na startu zbralo kar 77 tekmovalcev, ki so prevozili 23,8 km s povprečno hitrostjo 30,4 km na uro. Med številnimi tekmovalci je Mat-teo Visintin (SK Devin ZKB) kot običajno dobro vozil skozi celotno tekmo in v končnem šprintu osvojil 7. mesto. V zadnjih metrih pred ciljem je Visintin imel že zelo dober položaj med prvimi, a se je moral izogniti padcu drugih kolesarjev in je tako izgubil nekaj hitrosti. Zmagal je sprinter Giulio Pestrin (Rivignano Club).
UMETNOSTNO KOTALKANJE - DP v obveznih likih
Romanova zadovoljna
Z 8. mestom je poletovka v igri za naslov prvakinje v kombinaciji - Roncellijeva 14. - Prosti program bo julija
Na državnem kotalkarskem prvenstvu v obveznih likih v Bologni je Tanja Romano med seniorkami osvojila 8. mesto. Čeprav se morda čudno sliši, je to zanjo v tej zvrsti dober rezultat (zadnjič je bila trinajsta), po katerem se ji že nasmiha tudi naslov državne prvakinje v kombinaciji, ki ga bodo podelili po nastopu na DP v prostem programu prihodnji mesec v Roccarasu.
»Zelo sem zadovoljna, saj sem like vozila iz kroga v krog boljše, je povedala Romanova, ki ji ta zvrst nikakor ne prija in je celo razmišljala, da se v njej ne bi več preizkušala. Naslov prvakinje je osvojila Elisa Giunti pred Candido Cocchi. Obe tekmujeta samo v tej zvrsti, torej nista tekmici poletovke v kombinaciji. Je pa to Ilenia Bal-dissin, ki je včeraj osvojila bronasto kolajno, vendar njena prednost v točkah ni takšna, da je ne bi mogla Romanova nadoknaditi v prostem programu.
Druga slovenska kotalkarica, tekmovalka tržaškega Gionija Francesca Roncelli, je pristala na 14. mestu. Z rezultatom ni bila zadovoljna. »Boljše, da ga ne komentiram. Ze tretje leto zapored sem štirinajsta. Upala sem, da bom vsaj dvanajsta. Mislim, da na kolajno v kombinaciji ne morem več računati, kvečjemu na četrto mesto,« je povedala Roncellijeva.
Uspela čistilna akcija JK Čupa na sedežu v Sesljanu
Novoizvoljeni predsednik JK Čupa Robi Antoni se je pred kratkim obrnil na članstvo sesljanskega kluba z odprtim pismom, v katerem je predstavil klubski program za prihodnje mesece. Prva pobuda, ki je stekla že pred dnevi, je bila tradicionalna akcija ureditve in čiščenja društvenega prostora in imovine. »Ob takih prilikah se v sproščenem vzdušju širijo medsebojna spoznavanja, ustvarjajo ali utrjujejo prijateljstva, izmenjujejo mnenja, znanja in poznanja. Vse to za vzajemno rast in korist.« pravi Antoni. Pobuda je naletela na izredno dober odziv. Lepo število vestnih članov je poprijelo za delovno orodje in opravilo kar nekaj pomembnih del: postavili so ploščad pred društvenim sedežem, prebarvali dvoriščna vrata in kontejnerje, pokosili travo, odnesli večje odpadke, pospravili skladišče. Delovna akcija se je zaključila s kosilom in prijetno družabnostjo. Naslednje pobude, ki jih načrtujejo pri JK Čupa, so prva društvena regata v nedeljo, 7.junija, tradicionalna nočna regata (Sesljan-Piran-Sesljan) v soboto 27. junija, poletni društveni praznik v soboto 4. julija in druga društvena regata v nedeljo 6.septembra.
NOGOMET
Turnir »Il Giulia«: kriška Vesna boljša od Opicine
22
Sreda, 3. junija 2009
PRIREDITVE
/
LJUBLJANA - Mestno gledališče ljubljansko
V prihodnji sezoni
kar pet slovenskih novitet
Človečnost, sočutje, dostojanstvo, osamljenost, odtujenost, iskanje smisla, reda, »miru« - so motivi, ki se bodo po napovedi direktorice in umetniške voditeljice Mestnega gledališča ljubljanskega Barbare Hieng Samobor vlekli skozi vse predstave sezone 2009/2010. Iztekajočo sezono so zaznamovale travme, zablode sveta, novo bodo individualne usode. Na velikem odru MGL bo šest premier. Igrali bodo klasiko - Shelleyja, novega Zupančiča, musical na We-dekinda, zgodnjega Brechta, hrvaško mlado odkritje Martinica in dobrega starega Moliera.
Na mali sceni bodo nanovo brali Albeeja, mlada ustvarjalna ekipa se bo lotila McPhersona, pisca irskih uspešnic. Na novi Obsceni bodo praizvedli Grumovo nagrajenko, 5fantkov.si Simone Semenič. Gostoljubno bodo ponudili streho trem koprodukcijam, s konceptom »slovenski avtorji uprizarjajo slovenske avtorje«.
Skupaj bo v MGL v prihodnji sezoni - izrazito posvečen ženskim likom - torej pet slovenskih novitet. Od devetih uprizoritev bo, če izvzamemo koprodukcije, kar šest prvih izvedb. Hieng Samoborjeva se je na včerajšnji predstavitvi sezone 2009/2010 pohvalila tudi z rastjo obiska v zadnjih sezonah. Lani so imeli 458 predstav in 101.000 obiskovalcev. Kljub recesiji se je s sodelavkami odločila za povečanje repertoarja. Stavi na angažiran teater, ne pa tudi za aktualizacije za vsako ceno.
Septembra bo sezono uvedla zgodba o rimskem grofu Cenciju, igral ga bo Uroš Smolej. Družinsko tragedijo Cen-ci, ki jo je Percy Bysshe Shelley napisal leta 1819, je prevedel Srečko Fišer, režira Diego de Brea. Z noviteto v lastni režiji se bo predstavil Matjaž Zupančič. Reklame, seks in požrtija, napisana lani, sklene trilogijo, s Hodnikom in Razredom. Zupančič je sicer želel narediti premor v pisanju za teater, a ko se je usedel, da na prigovarjanje umetniške voditeljice MGL napiše nekaj nalašč za to hišo, je ugotovil, kot je dejal, da je bila igra že »napisana«. Dramatik je spet prehitel stvarnost in o managerskih strategijah spregovoril še pred objavo finančnega zloma.
Musical ostaja stalnica MGL. Tokrat so iskali v novo smer, kakovosten libreto, in se odločili za dve leti staro broad-wayjsko Pomladno prebujenje s podpisom Stevena Saterja in Duncana Sheika. Ljubljanska premiera bo tretja v Evropi, za Londonom in Dunajem. Dialoge je prevedel Jakob Ja-ša Kenda, pesmi Gaja Lužnik Ivanuša, režira Sebastijan Horvat, glasbeni vodja je Drago Ivanuša. Scenarij je naslonjen na Wedekindovo tragedijo iz leta 1891. Glasba je »spevni novi punk«, ki naj bi ugajal mladim in starim.
Horvat se, posredno, vrača k Wedekindu, ki ga je re-žiral za diplomo.
V MGL so si v novi sezoni želeli Brechta, je pojasnila Hieng Samoborjeva. Zastopan bo z Bobni v noči iz leta 1922, v prevodu Boruta Trekmana. Režiral bo Matjaž Pograjc. Premiera je v načrtu za februar 2010. Gre za usodo dekleta, ki čaka na fanta, da se vrne z bojišč I. svetovne vojne, medtem pa zanosi z drugim.
Dušan Jovanovic bo režiral lastno »odkritje«, mladega hrvaškega dramatika Ivorja Martinica. Drama o Mirja-ni in tistih okrog nje, kot nosi naslov, bo v MGL sploh praiz-vedena. Gre za rafinirano igro, v njej se zrcali leitmotiv sezone. Nima gigantskih dimenzij, vendar brez patosa odstira pogled v zgodbe treh žensk treh generacij. Jovanovic je bil nad igro očaran.
Zadnja premiera na velikem odru, aprila, bo Molierov Skopuh v novem prevodu Aleša Bergerja in režiji Borisa Ko-bala. To bo sinteza sezone, v njem režiser vidi vse, kar, po nobelovcu Foju, opredeljuje pravo satiro - denar, religija, seks, smrt. Delo bo zanimivo, ker je skopuh v dobi recesije morda »najbolj doma«.
Malo sceno, ki jo bodo poleti prenovili, bo oktobra zasedlo Občutljivo ravnovesje, delo o razpadu, predvsem družinske vsebine, ameriškega dramatika Edwarda Albeeja iz 60-ih let. Nov prevod bo oskrbela Alenka Klabus Vesel, režijske vajeti bodo v rokah Zvoneta Šedlbauerja. Ta je, kot je dejal, malo sceno MGL tudi ustanovil. Pri študiju se mu odpira vprašanje, kako se opredeliti do fenomena »ameriškega sna« 60-ih let (ki mu je tudi sam podlegel), ki dobiva novo podobo. Za tekst je Albee dobil Pulitzerjevo nagrado.
Na mali sceni bo krstno na slovenskih odrih izvedeno Sijoče mesto Conorja McPhersona, čigar Jez že več sezon igrajo v Mali drami. Prevajala je Klabus Veselova, z režijo se bo spoprijel mladi Luka Martin Škof. To je igra o terapevtu in pacientu, a - kdo pravzaprav komu pomaga? V igri se vloge nekajkrat obrnejo. Škofa nagovarja koncept sreče, ki se poveže z vprašanjem, kdo je v večji stiski. In zakaj «sijoče» mesto? Režiser termin razlaga s plehko, instant različico misli o sreči. Igra kaže pasivnost moških in močne ženske.
Semeničevo »igro za pet igralk s prologom in epilogom« bo režiral Jure Novak. Besedilo ironično razpira ter problematizira genezo sodobnih medčloveških odnosov in nravi ter prepušča gledalcem, da se sami opredelijo do predstavljenega, so o Grmovi nagrajenki zapisal v MGL.
Koprodukcije bodo krstne uprizoritve: Balade za vsakdanjo rabo Andreja Jusa (koproducent E.P.I. center) v avtorjevi režiji, Skok iz kože (z Glejem) Petra Rezmana ter Pes, pizda in peder, Gregorja Fona (z zavodom Imaginarni) v režiji Primoža Ekarta. (STA)
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
Od jutri, 4. do sobote, 6. junija ob 20.00 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Danes, 3. junija ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«.
Jutri, 4. in v petek, 5. junija ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«.
V	soboto, 6. junija ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«.
V	petek, 12. junija ob 19.30 / Sebasti-jan Horovat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«.
V	soboto, 13. junija ob 19.30 / Bernd-Liopold Mosser: »Partizan«.
Mala drama
Danes, 3. in jutri, 4. junija ob 20.00 /
Milena Markovic: »Barčica za punčke«.
V	petek, 5. junija ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«.
V	soboto, 6. junija ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«.
V	ponedeljek, 8. junija ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželjskih plejbojev po drugi svetovni vojni«.
V	torek, 9. junija ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
V	sredo, 10. junija ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«.
V	četrtek, 11. junija ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«.
V	petek, 12. junija ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«.
V	soboto, 13, junija ob 20.00 / Julijan Bernes. »Prerekanja«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 3. junija ob 20.00 / David Dra-bek: »Ples na vodi«.
Jutri, 4. in v petek, 5. junija ob 20.00
/ Plavt: »Osli«.
V	soboto, 6. junija ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«.
V	ponedeljek, 8. do četrtka, 11. junija ob 20.00 / Plavt: »Osli«.
V	petek, 12. junija ob 20.00 / Olja Mu-hinja: »Tanja - Tanja«.
V	soboto, 13. junija ob 20.00 / Plavt: »Osli«.
Mala scena
V	petek, 5. junija ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«.
V	soboto, 6. junija ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«.
V	ponedeljek, 8. junija ob 19.00 / Gregor Čušin: »Hagada«.
V	torek, 9. in v sredo, 10. junija ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«.
V	četrtek, 11. junija pb 20.00 / Jana Pavlič: »Tosca«.
V	petek, 12. junija ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
V	soboto, 13. junija ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Gioachino Rossini: »L'Italiana in Al-geri« / Nastopa orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Dana Et-tingerja. Urnik: danes, 3. ob 20.30, v soboto, 6. ob 16.00, v torek, 9. in v sredo, 10. junija ob 20.30.
GABRJE
Sedež društva
V	soboto, 6. junija ob 20.30 / Kulturno društvo Skala iz Gabrij prireja Srečanje zborov in vokalnih skupin. Nastopili bodo moška pevska skupina Skala iz Gabrij, ženski pevski zbor To-nja iz Borovnice, moška pevska skupina Napev iz Batuj in mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke.
_SLOVENIJA_
■ GLASBA Z VRTOV
SVETEGA FRANČIŠKA
V	torek, 9. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Kvartet Stradivarius (Italija) - Stefano Picotti - violi-
na, Caterina Picotti - violina, Annalisa Clemente - viola in Andrea Musto -violončelo.
V	ponedeljek, 15. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Dario Savron - marimba, Fabian Perez Te-desco - marimba.
V	ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihe-la Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir.
GORJANSKO
■ »... in pesem je zazvenela na Štreklje-vem borjaču...«
Koncerti bodo potekali pred Štrekljevo rojstno hiši v Gorjanskem, ob slabem vremenu pa v dvorani Kulturnega doma v Gorjanskem.
V	soboto 6. junija ob 20.30 / Nastop dekliškega zbora »Kraški slavček» iz Na-brežine (dirigent Mirko Ferlan), in dekliške vokalne skupine »Bodeča Neža« iz Vrha sv. Mihaela (dirigent Mateja Černic).
V	nedeljo, 7. junija ob 19.00 / Nastop moškega okteta »Odmevi« iz Saleža (umetniški vodja Rado Milič) in moške vokalne skupine »Akord« iz Podgore (umetniški vodja Dario Bertinazzi).
V	soboto, 13. junija ob 20.30 / Nastop mešanega pevskega zbora »Gorjansko« iz Gorjanskega (dirigent Goran Ruz-zier) in mešanega pevskega zbora »Štandrež« iz Štandreža (dirigent David Bandelj).
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob
sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Palača Costanzi (dvorana Umberto Veruda, Mali trg 2): do 28. junija bo na ogled slikarska razstava Živka Ma-rušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE
Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«.
REPEN
Galerija Kraške hiše: še danes je na ogled razstava, ki je odprta od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA
V	palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00.
Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«.
Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih.
Kulturni dom: od jutri, 4. junija (otvoritev ob 18.00) bodo na ogled razstave pod naslovom »Pot skozi čas«, ki jih prireja Slovenski filatelistični klub »Lovrenc Košir« iz Trsta v sodelovanju s Kulturnim domom in s Slovensko knjižnico Damir Feigel iz Gorice. Razstavljajo: Peter Suhadolc (na temo gore), Odo Kalan (šport), Bruno Počkaj (Slovenija od 1991 do 2002 in zbirka Cona A in cona B Svobodnega tržaškega ozemlja), Igor Tuta (skavti) in Franc Saksida (otroške risanke Walt Disneya); Poleg filatelističnih zbirk v Kulturnem domu bo Marjan Malič pokazal del svoje zbirke o Solkanu, Roberto Ballaben del svoje zbirke starih razglednic z naslovom Sprehod po nekdanji Gorici in Igor Tuta del svoje zbirke pod naslovom Izlet v Sesljan in Devin. Istočasno bo v kulturnem domu tudi razstava, ki jo je priredila knjižnica Feigel iz Gorice, slik in knjige pisatelja in humorista Damira Fei-gla. Ob tej priložnosti klub Košir in goriška knjižnica bodo izdali posebno razglednico pisatelja Feigla s sliko, ki jo je izdelal Avgust Černigoj. Razglednica z znamko in žigom bo na razpolago obiskovalcem ves čas odprtja razstave. Razstave so odprte do ponedeljka 22. junija.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom: od jutri, 4. junija bo ob 13.00 otvoritev rastave »Ustvarjam, torej sem«.
SECOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER
Osrednja knjižnjica Srečko Vilhar (Avla knjižnjice, trg Brolo 1): od jutri, 3. junija (otvoritev ob18.00) do 24. junija, bo na ogled razstava fotografij pod naslovom »Pravična delitv dobrin bo rešila svet«.
LOKEV
Gostišče Ambasador: do 19. junija je v salonu likovne umetnosti razstava fotografij Bogdana Macarola in Borisa Prinčiča na temo »Schengenska meja, december 2007«, ko je bila ukinjena mejna kontrola med Slovenijo in Italijo.
TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Storževa galerija: do 30. junija bo na ogled razstava slikarja Alberta Žvaba pod naslovom »O Krasu o morju«.
Stolp na vratih: do 22. julija bo na ogled slikarska razstava slikarke Meti Gosar Peternel pod naslovom »Kofetek za petek«.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: do 7. junija, bo na ogled razstava 7 slovenskih kipark 1918 - 1945, Katarine Drenik Marus-sig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulo-vec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Zelenko. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro.
Galerija Artes: do 19. junija je na ogled razstava slik Rudija Skočirja iz ciklusa Moji srčni kraljici.
Mestna Galerija (Trg E. Kardelija 5): v petek, 5. junija, ob 20.00 bo odprtje razstave slik Jerneja Skrta. Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Pavla Jarc; na ogled bo do 29. junija od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto.
TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Grad Gewerkenegg: do 24. junija, pregledna razstava likovnih del Nandeta Rupnika in Stanislava Šavlja.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«.
Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«.
Cankarjev dom (Mala galerija): do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka.
Galerija Photon (Poljanska 1): do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00.
Galerija Škuc (Stari trg 21): do 20. junija bo na ogled razstava »Diva«. Razstavljajo Zemira Alajbegovic, Barbara Borčic, Miha Colner, Dušan Dovč, Ida Hiršenfelder in Necen Korda. VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: Kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00.
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (2.6. 2009)
Vodoravno: Aristotel, kartoteka, omerta, O. G., Land, vino, Ida, Nanos, Tatar, K. M., INAS, M. A., Diana, Vito, granit, mečarica, Ni-ka, ata, originali, Tar, Patani, A. R.; na sliki: Gianni Mania.
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 3. junija 2009
23

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po
svetu - »Zgodba o Don Kihotu« 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00	Aktualno: Euronews, sledi Anima
Good News
6.10	Nad.: Incantesimo
6.30	Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije
6.45	Aktualno: Unomattina
9.35	Aktualno: Linea Verde Meteo Verde
10.40	Nan.: 14° Distretto
11.30	17.00, 20.00 23.25 Dnevnik
11.35	17.10 Vremenska napoved
11.40	Nan.: La signora in giallo
13.30	Dnevnik - Gospodarstvo
14.10	Aktualno: Verdetto finale
15.00	Nan.: Un medico in famiglia 2
17.15	Nan.: Le sorelle McLeod
18.00	Nan.: Il commissario Rex
18.50	Kviz: L'eredita
20.30	Kviz: Affari tuoi Gold
21.20	Variete: 40° Premio Barocco
23.30	Aktualno: Porta a porta
V^ Rai Due
6.00	Variete: Scanzonatissima
6.20	13.55 Aktualno: Tg2 Medicina 33
6.25	14.00 Talent show: Italian Academy 2
6.55	Aktualno: Quasi le sette
7.00	Variete: Cartoon Flakes
9.15	Aktualno: Grazie dei fiori
9.45	Aktualno: Un mondo a colori
10.00	Dnevnik - Punto.it
10.50	22.40 Aktualno: Elezioni Europee 2009
11.05	Variete: Insieme sul Due
13.00	Dnevnik
13.30	Aktualno: Tg2 Costume e societa
15.00	Aktualno: Italia allo specchio
16.15	Aktualno: Ricomincio da qui
17.20	Talent show: Presa diretta - Academy
18.05	Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved
19.00	Nan.: 7 vite
19.25	Nan.: Piloti
19.35	Nan.: Squadra speciale Lipsia
20.25	Žrebanje lota
20.30	Dnevnik
21.05	Nan.: Ghost Whisperer - Pre-
23.20 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.35 Dok.: La Storia siamo noi
^ Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.00 1.40 Aktualno: La Storia siamo noi 9.00 21.05, 21.50 Aktualno: Elezioni
Europee 2009 9.15 Film: Una donna nel lago (det.,
ZDA, '46, i. R. Montgomery) 10.55 12.45, 14.50 Aktualno: Comincia-mo bene
12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved
12.25	Dnevnik Agritre
13.05	Nad.: Terra nostra
14.00	Deželne vesti in vremenska napoved
15.00	Dnevnik - kratke vesti
15.05	Glasb.: Il gran concerto
15.45	Variete: Trebisonda
17.00	Nan.: Squadra Speciale Vienna
17.45	Aktualno: Geo Magazine 2009
18.20	Dnevnik in vremenska napoved
19.00	Deželne dnevnik in vremenska napoved
20.00	Variete: Blob
20.10	Nad.: Agrodolce
20.35	Nad.: Un posto al sole
22.35	Dnevnik
22.40	Nan.: Medium
23.25	Variete: Parla con me
Rete 4
Nan.: T. J. Hooker Nan.: Magnum Nan.: Miami Vice Nad.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo 17.20 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Doc 12.25 Nad.: Distretto di polizia 3 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il
tribunale di Forum 15.10 Nan.: Il fuggitivo 16.10 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Straziami ma di baci saziami (kom., ZDA/Fr., '66, r. D. Risi, i. N. Manfredi, P. Tiffin) 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Nikita
21.10 Film: Qualcosa e cambiato (kom., ZDA, '97, r. J.L.Brooks, i. J. Nicholson, H. Hunt) 22.00 0.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
23.55 Film: Il comune senso del pudore (kom., It., '76, r.-i. A. Sordi, i. C. Ponzoni)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 8.00 10.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: Mattino cinque 10.00 18.10 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Una famiglia in prestito
(kom., Nem., '06, i. H.W.Meyer) 15.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.25 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Chi vuole essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Non smettere di sognare (kom., It., '09, r. R. Burchielli, i. A. Mastronardi, R. Farnesi) 23.30 Aktualno: Matrix
O Italia 1
6.35	13.40, 17.40 Risanke
9.00	Nan.: Willy, il principe di Bel Air
9.25	Nan.: Xena - Principessa guerriera
10.20	Nan.: Baywatch
11.15	Nan.: Supercar
12.15	Aktualno: Secondo voi
12.25	Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti
14.30	19.30 Risanke: Simpsonovi
15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.50 Nan.: Il mondo di Patty 16.55 Nan.: Hannah Montana 18.30 Dnevnik, sledi Studio Sport 19.50 Nan.: Camera café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: A testa alta (akc., ZDA, '04,
r. K. Bray, i. N. McDonough) 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 22.40 Film: Evolution (akc., ZDA, '01, r. I. Reitman, i. D. Duchovny)
^ Tele 4
7.00
8.10
8.50 10.40 12.00 12.05 12.45 13.50 14.30 15.35 16.25 17.00 19.00 20.00 20.05 20.30 20.55
22.45
8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik
Storie tra le righe Koncert: Le sinfonie di Mozart Dok.: La Cina imperiale Kratke vesti Aktualno: Super Sea Variete: Attenti al cuoco (pon.) Aktualno: ... Attualita Variete: Diamoci del tu Dokumentarci o naravi Variete: Borghi nel FVG Risanke
Rotocalco ADNKronos Qui Tolmezzo Aktualno: Musa Tv Deželni dnevnik
Film: Un caso ancora aperto (triler, '92, r. J. London, i. L. Frost, T. Bus-field)
Aktualno: A.COM Automobilissi-
23.30 Dok.: Le perle dell'Istria 23.55 Nan.: Se domani verra
LA
6.00
7.00
10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00
16.05 17.05
19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 0.50
La 7
Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Aktualno: Due minuti un libro
Nan.: Cuore e batticuore
Nan.: Mike Hammer
Dnevnik, športne vesti
Nan.: L'ispettore Tibbs
Film: Amori e ripicche (kom., ZDA,
'97, r. P. Yates, r. J. Spader)
Nan.: Relic Hunter
Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi
Nan.: The District
Dnevnik
1.15 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Cold Squad Variete: Victor Victoria Dnevnik
(t Slovenija 1
6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 13.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan.: Nekoč je bilo ... življenje
9.35 Risanka
10.10 Zlatko Zakladko (pon.) 10.25 Slovenski vodni krog (pon.) 10.55 Knjiga mene briga 11.15 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda (pon.)
11.50 Film: Šola pod fašizmom (pon.) 13.15 Skozi čas
13.25 Volitve v evropski parlament 2009 (pon.)
14.25 Slovenski magazin (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Nils Holgerson 16.10 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Turbulenca 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanke
18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 20.05 Film: Kraljica 22.00 Odmevi, kultura, sport, vremenska
napoved 23.05 Omizje 1.10 Sedma moč osamosvojitve - Tv
dnevnik 03.06.1991 (pon.) 1.35 Dnevnik 2.10 Dnevnik zamejske Tv
{T Slovenija 2
6.30	0.55 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
8.10	Spet doma (pon.)
9.55	Hri-Bar (pon.)
10.55	Sedma moč osamosvojitve - Tv
dnevnik - 03.06.1991
11.20	Prava ideja! (pon.)
11.45 Glasbeni večer (pon.)
13.45 Črno beli časi
14.00 Pariz: Tenis Roland Garros (prenos)
20.00 Nogometni magazin
20.30 Slavnostni koncert ob Jubilejnem letu akademije za glasbo v Ljubljani
22.35 Jutri bo lepše (pon.)
Koper
13.45 14.00
14.20 14.30 15.00 16.30 16.55 17.40 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 23.45
8.00 8.20
9.00
9.05 10.05 16.20 18.00 18.45 19.00 20.00
20.30 21.00 22.00
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus
Film: Robin Hood se vrača Biker explorer
27. mednarodni pokal v plesih
Vsedanes - vzgoja in izobraževanje
Minute za...
Vremenska napoved
Primorska kronika
22.00, 0.30 Vsedanes - TV dnevnik
Šport
Dok.: Raffaellove sobe Pogovorimo se o... City Folk Folkest 2007 Tenis: Roland Garros Iz arhiva po vaših željah
i Tv Primorka
23.00 Dnevnik Tv Primorka 10.35, 11.05, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 0.00 Videostrani 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice
16.20 Mozaik 17.20 Hrana in vino Mozaik
Kviz: Če me spomin ne vara Kulturni utrinek Športni ponedeljek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved Objektiv Odprta tema
23.30 Futsal: Finale DP (pon.)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 »Berlin 1989 - čas odjuge«; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ženski portreti; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, Utrinek s Primorske poje, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK Svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Evropske volitve 2009; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giu-liana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.40 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika.
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Sreda, 3. junija 2009
V REME, ZAN IMIV O S TI
zjutraj pa se bo območje nizkega zračnega pritiska s severa Evrope začelo postopoma pomikati proti Alpam in prineslo s sabo _ n nestanovitno vreme.
BIOPROGNOZA Danes sprva vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav, nato pa se bo obremenitev okrepila in pri občutljivih ljudeh se bodo pojavljale značilne vremensko pogojene težave, okrepili se bodo tudi
nekateri bolezenski znaki. --'
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.49
Dolžina dneva 15.31
r LUNINE MENE ^SŠ
Luna vzide ob 16.47 in zatone ob 2.28
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.31 najvišje -48 cm, ob 8.41 najnižje 15 cm, ob 13.30
najvišje -16 cm, ob 19.54 najnižje 50 cm. Jutri: ob 3.04 najvišje -55 cm, ob 9.25 najnižje 20 cm, ob 14.13 najvišje -12 cm, ob 20.25 najnižje 49 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........23 2000 m............7
1000 m ..........17 2500 m............4
1500 m ..........12 2864 m............1
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
(NAPOVED ZA JUTRp
Zjutraj bo nad vso deželo prevladovalo oblačno vreme s plohami in nevihtami, zlasti v nižinah in na vzhodni obali, čez dan pa se bo razjasnilo. Še vedno pa bodo možne krajevne nevihte.
Jutri bo pretežno oblačno, občasno bodo padavine, deloma plohe in predvsem na Primorskem posamezne nevihte. Hladneje bo.
AVSTRALIJA - Tokrat je osvojil 219 metrov visok nebotičnik
Francoskega človeka-pajka po plezanju v Sydneyju aretirali
SYDNEY - Alain Robert, ki je znan kot francoski Človek-pajek, je preplezal znani nebotičnik v Sydneyju, zaradi česar si je po spustu "pridelal" aretacijo. Robert je brez opreme in varnostnih vrvi ob navdušenem aplavzu mimoidočih preplezal 219 metrov visok nebotičnik, ob spustu pa so ga v prvi vrsti pričaka-
li možje v modrem. Po aretaciji so ga na podlagi varščine izpustili, a ga bodo zaradi ogrožanja življenj, kar je zagrešil s plezanjem po nebotičniku, sodno preganjali.
46-letni Robert je znan po svojem prostem plezanju po urbanih stavbah, ki se jih loteva brez dovoljenja oblasti. Prvi
"pravi" nebotičnik je preplezal leta 1994. To je bilo poslopje CityBank v Chicagu.
Od takrat je preplezal že več kot 80 stolpnic po svetu, s čimer želi javno mnenje opozoriti na globalno segrevanje ozračja. Tudi v Avstraliji ga že poznajo, saj je že preplezal slavno syd-neyjsko opero. (STA)
VATIKAN - 199 kopij znamenitega pisma
Ločitveni zahtevek Henrika VIII. na prodaj
VATIKAN - Vatikan je naročil izdelavo reprodukcije enega najdragocenejših dokumentov, in sicer poziva angleškega kralja Henrika VIII. papežu Kle-mentu VII., naj razveljavi njegov zakon s Katarino Aragonsko.
Prvo kopijo dokumenta bo kot darilo dobil papež Benedikt XVI., medtem ko bo ostalih 198 šlo muzejem, kulturnim ustanovam in v zasebne zbirke. Kopije bodo prodajali po 50.000 evrov. Original dokumenta, ki tehta 2,4 kilograma in nosi pečate 85 plemičev in duhovnikov, so si doslej lahko ogledali le predsedniki držav oziroma vlad ter člani kraljevih družin na obisku v Vatikanu.
Henrik VIII. je ločitev zahteval, da bi se lahko poročil z Anne Boleyn, vendar mu papež ni ugodil. To je botrovalo ločitvi anglikanske od katoliške cerkve.
ZDA - Osumljenca so že prijeli
Umorili zdravnika, ki je opravljal splave
WASHINGTON - V neki cerkvi v Kansasu v ZDA so v nedeljo ustrelili ginekologa, ki je kot eden redkih v državi opravljal splave v visoki nosečnosti. 67-letnega Georgea Tillerja je neznani moški, ki je nato pobegnil, ustrelil med nedeljsko mašo v cerkvi v Wichiti. Ameriški predsednik Barack Obama je v odzivu na umor zdravnika dejal, da je šokiran in ogorčen.
Obama je izpostavil, da nasilje ni pravi odgovor za zmanjšanje razlik v stališčih glede splava in poudaril, da je šlo v primeru zdravnika za umor, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Oblasti so nekaj ur po incidentu po navedbah ameriške televizije ABC prijele osumljenca za umor, 51-letnika iz Kansas Cityja. Policija sicer še ni sporočila, kakšni so bili motivi
George Tiller
Tiller in njegova klinika v Kan-sasu sta bila pogosto tarča groženj nasprotnikov splava. Že pred 16 leti so razvpitega ginekologa skušali ubiti. V takratnem napadu je bil ustreljen v obe roki. Nasprotniki splava so pred kliniko in hišo ginekologa, ki naj bi splave opravljal od leta 1970, tudi pogosto prirejali demonstracije. (STA)
za umor.