@ OirEdlas@¥ Leto XXV Ljubljana, oktober 1983 štev. 305 Priznanje iz ČSSR . Letos poleti smo tako kot vsako eto izmenjali učence s prijateljskim Podjetjem Bytostav iz Ostrave. aJboljši naši učenci so za nagrado Potovali na Češko, bytostavovi pa k am’ Predvsem na Jadran. Hkrati pa smo se na obisku v Ostravi pogovorili o možnostih še tesnejšega sodelovanja. Na področju rekreacije bomo razširili naše dopustovanje na češkem še na zimske počitnice — za smučarje na njihovih terenih. Predvsem pa želimo razširiti naše poslovne odnose. Načelno gre za tekoče izmenjave strokovnih izkušenj, konkretno pa za možnost plasiranja izdelkov naših kovinskih obratov na češkoslovaški trg, kasneje pa tudi v druge dežele SEV. Začetek v naših ddnosih pa izhaja slejkoprej iz kadrovskega področja. Pobudnik je bil tudi sindikat gradbincev med posamezniki pa naš Lo jze Cepuš. Kmalu bo minilo 20 let od prvih stikov in ves ta čas je bil tov. Cepuš glavni člen v dolgoletni verigi sodelovanja, ki se ni pretrgala niti v letih preizkušnje, tudi v letu 1968 ne, v času takoimenovane praške pomladi. Vztrajnost v odnosih med nami, njihova krepitev in širitev je v veliki meri zasluga prav tov. Lojzeta Ce-puša. Za to svojo aktivnost in prizadevanje je letos ko je bil »uradno« zadnjič (medtem se je upokojil) z učenci v Ostravi, dobil on in z njim Gradis visoko češkoslovaško priznanje, ki mu ga je podelilo češkoslovaško Ministrstvo za gradnje. direktor Bytostava Miroslav Vodak je Izročil visoko priznanje Čestitamo.! *e‘u Cepušu Stane Uhan Letošnji Gradisovi nagrajenci Kegljači Gradisa 5. v Evropi ^misija za podelitev Gradisovih nagrad in diplom je na svoji 4. redni seji 10. 1983 sklenila, da prejmejo Gradisove diplome naslednji tozdi: j’ diplomo TOZD LIO Škofja Loka „L d>plomo TOZD Ravne na Koroškem dipl omo TOZD Jesenice I 'ra,lisove nagrade so podeljene naslednjim delavcem: ‘ Edvard Bali, — TOZD GE Ravne na Koroškem f" Ana Dominko — TOZD GE Ljubljana ■J- Franc Hočevar — DSSS Ljubjana Andrej Jež — TOZD Nizke gradnje Maribor l' Mojntir Jevtenič — TOZD OGP Ljubljana Alojz Kepic — TOZD GE Ljubljana . L' Vinko Koleto — DSSS Ljubljana Venčeslav Ojsteršek — TOZD GE Celje Jožica Petrovič — TOZD GE Celje J?* Marjan Starovasnik — TOZD GE Maribor ]«' Stane Simeonov — TOZD GE Jesenice *' Edi Šav — TOZD GE Koper ^°bitnikom nagrad čestitamo! Joži Kocjančič Gradis je stopil v 39. leto 4. oktober 1945 je rojstni dan Gradisa. Obletnica je tiho šla mimo nas. Ni bilo proslav in ni bilo hrupa. Veliko je v teh letih vzniknilo lepega in veličstnega. i Vse to pa pomeni za nas gradbenike veliko trdega dela, veliko naporov, vzponov in padcev, ko-i njuktur in restrikcij. Tako je bilo '■ v teh letih tudi z Gradisom. O gradisovih 38. letih govori najbolj zgovorno čez 5000 zgra-l jenih objektov doma in v tujini, l govorijo visoko razviti samou- pravni odnosi, novi tehnološki i dosežki in idejnopolitična enotnost v naših družbenopolitičnih i organizacijah. Kot že vrsto let nazaj, se tudi | letos borimo za uresničevanje | ekonomske stabilizacije. Zavedamo se težkega položaja in težav, ki nas še čakajo. Istočasno pa se zavedamo tudi svojih sposobnosti in moči Gradisa. Z dobrimi strokovnimi kadri, modernimi stroji, sodobno tehnologijo in veliko znanja ter z organizacijskimi spremembami bomo rešili nastale probleme. V ponedeljek, 17. oktobra so se s 15. tekmovanja evropskih kegljaških prvakov v Plankstadtu (ZR Nemčija) vrnili naši državni prvaki, ekipa KK Gradis, ki je v izredno močni konkurenci zasedla 5. mesto. Pomlajena ekipa Gradisa tudi zaradi preutrujenosti — na poti v Plank-stadt so noč prespali kar v avtobusu — ni dosegla še večjega uspeha. Boji desetih najboljših evropskih kegljaških ekip so bili dokaj izenačeni, kegljači Gradisa pa so metali takole: Juvančič 881, Janša 858, Hočevar 901, Marinšek 862, Zdešar 855, Bizjak 905. Pred Gradisom so bili uvrščeni prvaki Romunija Urul Baia Mare, ki so tudi zmagali, potem pa Vollkugel — ZRN, Elore — Madžarska, Moravska Slavia — ČSSR. Za Gradisom pa so zaostali: Felden Dunaj — Avstrija, Bruneck —^talija, Fortuna Bern — Švica in Amide Strasburg — Francija. Več o nastopu v Plankstadtu v'naslednji številki. Gradis je vsa leta po osvoboditvi bil v samem vrhu jugoslovanskega gradbeništva, kjer mora ostati tudi danes. To bo omogočilo 7000 Gradisovcev, na katere moramo računati, saj je vsem skupen eden cilj —prosperiteta in napredek Gradisa. V vse težjih pogojih pridobivanja del in plasmaja izdelkov naših obratov bo moral odigrati vidno vlogo letos ustanovljeni tozd Inženiring, od katerega si mnogo obetamo. Kolegijski poslovodni odbor je tudi že prevzel svojo funkcijo. S tem so znotraj Gradisa dani pogoji za nadaljni razvoj in napredek. Moramo le združiti vse sile in sredstva, včasih pozabiti na »tozdov interes« v interesu Gradisa, kajti samo enotni bomo dosegli skupne cilje. Cveto Pavlin V C. PAVLIN Nekaj pomembnih nalog sindikata v naslednjih mesecih Najbrž je dokaj tvegano deliti naloge sindikata na bolj ali manj pomembne. V tem trenutku je sleherna naloga in akcija sindikata pomembna, če: — zagotavlja uresničevanje in utrjevanje samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca; — krepi zavest delovnih ljudi o nujnosti doslednega izvajanja ukrepov ekonomske stabilizacije na vseh ravneh družbenopolitičnega in družbenoekonomskega odločanja; — je organizirana politična akcija usmerjena k opredelitvam in izvajanju nujnih ukrepov za dvig produktivnosti, kar je v danih razmerah še posebej odločujoče, ker v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja le dobro načrtovana in od delavcev zavestno sprejeta aktivnost lahko daje pozitivne učinke; — ho imela za c.ij, socialni položaj delavca reševati neločljivo povezano s problemi proizvodnje (organizacija, (delovna) disciplina, nagrajevanje po delu in rezultatih dela ipd.), ker lahko le v nemoteni in produktivni proizvodnji, v kateri imajo vse strukture proizvodnega procesa svoje naloge, vidimo zagotovila za stabilen socialnoekonomski položaj slehernega delavca. Trenutno sta aktualni dve skupini nalog katerim se bomo morali v prihodnjem obdobju posvetiti. Enkrat gre za operativne naloge na področju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Morali bi pričeti s pripravami na obravnavo in sprejem planov za leto 1984. Pri tem nam bo osnova tričetrtletni obračun. Če bomo v tem času opravili vse potrebne aktivnosti bo tudi manj težav kasneje, ko bom?> obravnavali in sprejemali zaključne račune. Priporočljivo je. če se osnovne organiza- cije ZS poslužujejo knjižice Izhodišča za sprotno obravnavanje rezultatov gospodarjenja (knjižnica Sindikati štev. 31). Druga skupina nujnih nalog se nanaša.na področje socialne varnosti, kar bomo obravnavali v povezavi s politiko delitve osebnih dohodkov. Sprejeti bomo morali nekatere kratkoročne ukrepe in odločitve, kako reševati to področje ne da bi bila bistveno motena razmerja vrednotenja posameznih nalog oz. opravil. V sleherni sredini bomo morali temeljito pretehtati vse možne variante ter sprejeti optimalne ukrepe, odvisno pač od danih možnosti. Ne bi nam pa smelo pri tem manjkati poguma,da odločneje zahtevamo učinkovite rešitve. Prav vse akcije, ki jih sindikat začenja pa morajo imeti enotno izhodišče — vpete morajo biti v naše skupne napore za stabilizacijo. Na tem področju bo sindikat moral zahtevati konkretne opredelitve, katera so tista področja na katerih lahko v posameznih sredinah največ prispevajo k izvajanju te skupne družbene naloge, ki ji pravimo stabilizacija. Imamo celo vrsto družbenih dokumentov, ki doslej še niso našli ustreznega mesta v našem vsakdanjem delu in ravnanju. Druga skupina nalog za katere menim, da so še kako pomembne za učinkovito uveljavljanje sindikata, so tako imenovane organizacijske naloge. Predvsem gre za pravočasno in temeljito pripravo na občne zbore. Do teh je še relativno dosti časa, vendar nas izkušnje učijo, da se ob podobnih priložnostih na koncu vedno znajdemo v časovni stiski, roki nas priganjajo, vse skupaj pa je opravljeno manj kvalitetno, kot sicer želimo. V nekaterih osnovnih organizacijah ZS v Gradisu se bodo morali še posebej poglobiti v stanje sindikalnega delovanja. Pa ne samo v sindikatu, tudi zveza komunistov bi morala spregovoriti o delovanju komunistov v sindikatu, tudi poslovodnim delavcem ne bi smelo biti vseeno kako je organiziran in kako deluje sindikat. Težko je namreč verjeti, da v posameznih okoljih sindikat po več mesecev ne bi imel o čem razpravljati in po svojih močeh pomagati pri reševanju problemov, ki jih najbrž ne manjka. Ali pa je prevladalo prepričanje o njegovi nemoči. Če je tako, je sedaj čaš, da takšna mnenja ovržemo in pripravimo osnovo za prihodnje boljše delovanje. V obdobju do občnih zborov moramo pripraviti oceno aktivnosti in učinkovitosti, ki naj predvsem pove kako je z uresničevanjem delovne usmeritve in programa osnovne organizacije, kakšno je vključevanje članstva v oblikovanje politike in stališč osnovne organizacije in delovanje IO v tej smeri, ali in kako delujejo sindikalne skupine, kako se sindikat vključuje v delovanje delegatskega sistema ipd. Pomemben del priprav na občne zbore pa je kadrovanje. V predhodnem postopku moramo oceniti delo izvršnega odbora in predsednika. Aktivne in delovne člane ponovno evidentirati. Neaktivne bomo seveda zamenjali ob tem pa tudi analizirali vzroke za njihovo neaktivnost. Ti so lahko različni in če jih pravočasno ne odpravljamo bomo ponovno imeli neaktivne člane v organih osnovnih organizacij. Teh pa ne bi smelo biti, če želimo sindikalno delo popraviti. To pa nam mora biti cilj. Valter Masten Sedanje težave, ki pestijo naše gospodarstvo se odražajo seveda tudi v združenem delu. V tej »drami« igra posebno vlogo sindikat, zato ni čudno, da smo v objektiv ujeli zaskrbljena obraza nekdanjega predsednika konference sindikata tozda GE Maribora Franca Čontalo in sedanjega predsednika Toneta Slkoška. Le tega nismo uspeli ugotoviti, kakšna je bila teina njunega razgovora. Po obrazih sodeč — sila resna. Besedilo in sliki: Franjo Štromajer Srečanje »Iračanov« 30. septembra smo se na vrhu Pohorja zbrali delavci Gradisa, Konstruktorja, SCT in Primorja, ki smo skupaj delali v Iraku. V prijetnem ambientu hotela »Areh« je tako začelo II. srečanje »Iračanov«. Srečanje je organiziralo SGP Konstruktor, kakor je to bilo domenjeno na I. srečanju, ki ga je organizirala SCT v Ljubljani. Z veliko vnemo in velikim veseljem smo sd pripravljali na to srečanje, saj smo vedeli, da se bomo po dolgem času znova našli in videli s prijatelji, s katerimi smo se zbližali in spoprijateljili y tujini. Bili smo resnični prijatelji, skupaj smo se veselili, smejali in v trenutkih obupa tudi skupaj jokali. Med nami ni bilo egoizma, ni bilo razlik, vse nas je vlekla v tujino želja po zaslužku. V trenutku, ko smo se odločili oditi v Irak, sploh nismo vedeli, kako bomo živeli in kako delali. Daleč stran od domovine, od svojih najdražjih in daleč stran od svojih prijateljev smo sklepali nova poznanstva, nova prijateljstva, ki so bila iskrena. Vsi skupaj smo si ob odhodu iz Iraka obljubili, da se bomo srečevali v domovini. Tako smo se torej že drugič srečali v velikem številu, obujali spomine, se razveselili ip pozabili na trenutek vse skrbi. Na 150 poslanih vabil se je od' zvalo 50 ljudi, žal ostali niso prišli na naše srečanje. Svojo odsotnost so opravičili, z upanjem, da se vidimo na III. srečanju, ki bo v Ajdovščini v mesecu marcu 1984. Ko so prijatelji prihajali na donjenjeno mesto, sta jih pričakali »Arabka« in »Arabec«. Na prša so jim pripeli amblemc. Srečanje je bilo res prisrčno. Pred obilno večerjo smo prebrali p?z' dravni govor in seveda kroniko dogodkov iz Iraka. Vsi prisotni so bili nad organizacijo srečanja presenečeni. Drugi dan smo se znova našli, in nadaljevali naš pogovor. Ko smo sc poslavljali, smo si obljubili, da se kmalu zopet snidemo, da naša srečanja ostanejo tradicionalna in da se vsako leto vsaj enkrat srečamo kjerkoli v naši domovini z željo, da se srečanj udeležijo tudi ostali, ki na naših dveh srečanjih niso bili prisotni- Plesali in veselili smo se do poznih jutranjih ur. Nazdravili smo vsem, tudi tistim, ki. so se vedno ha delu v Iraku, da z našim minulim in svojim delom čimproJ dokončajo projekt, ki ga nam )e v izgradnjo zaupala prijateljska država Irak. * o< o Predsednik poslovodnega odbora Maks Bastl je predal priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje tehničnemu pomočniku direktorja TOZD GE Celje tov. Francu Zupančiču ;li ^radi$aSt* ** *ld'*etnid Cinkarne Celje so se udeležili tudi predstavniki ni letnici Cinkarne Celje Zgradili smo zemeljsko pregrado Bukovžlak tretjo najvišjo v Jugoslaviji iilej*ieAko Poberemo vest, da neka delovna organizacija praznuje 110. ju- raki, ribe in žabe, ki živijo v vodi ter *ttPilnir icas,l,*i*v* --- IVI jvr bila. ln}enovaIi Žepina. Takrat je Prejč. ^dv'dena izgradnja zemeljske ^ za20inaj b' zadostovaIa naJ" je *Jska Pregrada Bukovžlak se ^dai v-' i P°stoP°ma tako, da je lajviV ISoka 38 metrov in je tretja S*avijjJar5ei?.e*jska pregrada v Jugo-ll’elrnvUolžin? Pregrade znaša 516 tietrov V svoi* osnovi je široka 84 gradi ’na Vrhu pa 6 metrov. V pre-Peif JC grajeno 450.000 kubikov kov „,:e8a melja, čez 50.000 kubi-grade ,ne’ ki predstavlja jedro pre-Za er P'ritni ogorki itd. sPreim*3re8.rado je odlagališče, ki e Približno 4 milijone kubična f°v sadre in ostale odplake in *ev (vj. rsiljp 23 hektarjev. Zapolni-^oizv a?a"^a je odvisna od poteka cijj ti®dnj<; in čiščenja v nevtraliza-sedanifn?Ve8a dioksida. Glede na !'devi ? , 8 proizvodnje se predle* a;dabo odlagališče zapolnjeno P|anu 'bhzno štiri leta. Zato je v" na katerem je montirana zabijalo naprava in avtodvigalo. Zabijajo J® klene pilote premera 812mmindo žine do 32 m. . ... ■. Zaradi dobrih rezultatov, ki jih ■ naprava pokazala, je podana zahte ; va, da se odpre drugi del razvojn^ naloge in sicer za skonstruiran] podvozja, tako da bi se naveden naprava lahko uporabljala tudi n kopnem. Podvozje naj bi bilo na pravljeno iz dveh parov gosenic s hi dravličnim pogonom. . Miro Ognzek V Rušah smo končali gradnjo 42 hišic delavci. Gradisa tozd GE Maribor zaključujejo dela na izgradnji stanovanjskih hišic v Rušah pri Mariboru. Investitor gradnje je stanovanjska za-c*ruga Ruše. »Zadrugarski« način gradnje dopušča lastnikom hišic več mož-n°sti dokončne izgradnje, v glavnem pa bodo hišice dokončane do četrte aze- Cena posameznih hiš je v poprečju okoli tri milijone dinarjev, pač odvi-Sn°tipa projekta. Okolje je v glavnem že urejeno. Napeljava za zemeljski plin je že postav-J®na kajti poznejše razkopavanje pri morebitnem priklopu bi povečalo stro- Vse hišice so podkletene, imajo lastno Zaklonišče, način ogrevanja pa je Prepuščen lastnikom. Vprašanje je, ali bi ne kazalo urediti skupno ogreva- !'ie> saj hišice lokacijsko niso ne vem kako oddaljene od stanovanjskih blokov. Besedilo in slika: Franjo Štromajer Sgdis gradi v TAM Računalniško vodeni distribucijski center rezervnih delov Gradis tozd GE Maribor je izva-’ h‘l ec del pri izgradnji novega distri-... c,Jskega centra rezervnih delov v ovarni avtomobilov Maribor, investicija je del programa vla-^nj * V * * * * v okviru srednjeročnega ra-,e°Ja I AM, ki bo z realizacijo le-gn bistveno dopolnila proizvodni ''gram in omogočila še večji izvoz. r‘lni °bjekt je sodobno zasnovan z cunalniškim vodenjem, z najso- °hneiŠO tphnnlnoi in in ‘njem. ejšo tehnologijo in poslova- t '1Ducijskega centra je bilo po-lok n” izhaiali 'z stališča, da mora , Kacija omogočati nadaljn jo širitev 0 leta 2000 in dalje, da je možna »«ava vseh trgovinskih funkcij lučno s prodajo vozil in da bo °g°čala najbližje možne poti za ."»Port blaga. ski l'’Unalni*k° vodeni distribucij-s, Ccnter rezervnih delov je kon-(jj.Ulran po sistemu pretočnega skla-S]4jCai, kjer bo možno v tehnološko , ‘■"jeni verigi opravljati vse tehno-e funkcije od sprejema, konzer- viranja in zaščite rezervnih delo^ do predpakiranja, skladiščenja in od-premljanja. V prvi fazi bo objekt zgrajen na površini 14.370 kv. m. Tu bo upravni aneks, tri ladje skladišča in nadstrešnica. V drugi fazi je predvidena še ena ladja skladišča. Skladišče bo imelo srednje visoke šestmetrske regale, kamor bodo rezervne dele spravljali s skladiščnimi viličarji. Na sprejemu je predviden zraven dovozne ceste za razkladanje še železniški tir. Vrednost investicije je 752 milijonov dinarjev. Po rokovnem planu naj bi bili projekti končani v treh mesecih, tako da bi temeljni kamen položili v začetku prihodnjega leta. Gradbena dela naj bi končali v januarju 1985, po namestitvi tehnološke opreme pa naj bi distribucijski center pričel redno obratovati julija 1985 Gradisovce čaka veliko dela, rok je izredno kratek, Gradisovi projektanti pa bodo lahko kot že velikokrat do sedaj, pokazali svojo prhvo vrednost. Franjo Štromajer* ( Gradbeni strokovnjaki — gostje Gradisa Izmenjava izkušenj Pred dnevi je bilo v Mariboru v organizaciji Visoke tehniške šole, VTO gradbeništvo 10. medkatedersko srečanje gradbenih fakultet Jugoslavije pod naslovom — »ORGANIZACIJA, TEHNOLOGIJA IN EKONOMIKA GRADENJ«. .Pobuda za te vrste prepotrebnih srečanj strokovnjakov je bila dana že na četrti zvezni konferenci gradbenih fakultet v Ljubljani leta 1971. Vsi dosedanji rezultati v desetletnem obdobju kažejo na to, da je organizacija in ekonomika kot znanost, našla pravo mesto na naših gradbenih fakultetah. Temu so v veliki meri doprinesli podiplomski študiji iz organizacij gradenj, tako, da imamo sedaj na tem področju že devet doktorjev znanosti in večje število magistrov, docentov in znanstvenih asistentov. Ni naklučje, da je bilo deseto posvetovanje na to lemo zaupano prav mariborski univerzi. O tem predstavnik Visoke tehniške šole v Mariboru VTO gradbeništvo Ivan Jecl, dipl. inž. gradb.: » Za našo univerzo, ki je sorazmerno mlada je to veliko priznanje. Na posvetovanju sodeluje petdeset strokovn jakov iz vseh gradbenih fakultet Jugoslavije. Med njimi naj omenim samo doktor Trbojeviča iz Beograda in prof. Klepca iz Zagreba. Namen posvetovanja je predvsem usklajevanje na področju ekonomike in tehnologije gradenj, kar je posebno v današnjem času še kako pomembnti«. Franjo Štromajer. V Mežici gradimo stanovanjski blok • Po dolgih letih smo na Ravnah začeli spet s klasično gradnjo stanovanj. Blok, ki ga gradimo v Mežici, bo imel 38 stanovanj različnih veli- kosti. Gradnja je klasična, povezana s protipotresnimi vezmi. V kletnih prostorih bo zaklonišče za 180 ljudi. Rok gradnje je kratek, nared Ozi- roma vseljen mora biti v 13 mesecih, v kar je všteta tudi zunanja ureditev. Investitor je Samoupravna stanovanjska skupnost Ravne na Koroškem. Klasična gradnja bo trd oreh za naše tesarje in zidarje, saj so bili zadnja leta vajeni bolj skeletne montažne gradnje. Skeletna armirana betonska konstrukcija se na našem področju ne obnaša posebej dobro. Dolga leta nam že puščajo ravne strehe, pri različnem delovanju betona in siporeksu nastajajo razpoke, tako odpadajo keramične ploščice in omet. Zadnje čase se odgovorni na tem področju le prebujajo in ugotavljajo, da le ni moderna mestna gradnja ugodna za koroško klimatsko področje. Slabo delo projektantov, ki so projektirali stanovanjske soseske v Ravnah, navadno čuti izvajalec. Nekvalitetni izbor materialov in površno delo obrtnikov pa kupec. Upamo in želimo, da bomo blok v Mežici zgradili v roku in kvalitetno ter brez prej omenjenih slabosti (napak). Težka gospodarska situacija in pomanjkanje del v gradbeništvu nam pri licitacijah zbija že tako nizke cene. Stanovanja pa naj bi bila zmeraj kvalitetnejša. Tako ostane gradbincu le ena možnost: Če hoče delati kvalitetno, mora Sesam k objektu nekaj doplačati. Le kako dolgo še tako! Ludvik Rudolf Betoniranje temeljev v Mežid kar hitro napreduje in bo do postavitve žerjava končano I ■ Člani PD Gradis so na pohodu na Triglav obiskali tudi prenovljeni planinski dom na Kredarid — v ozadju (Foto: C. Pavlin) Še nekaj podatkov o gradnji Kredarice V prejšnji številki našega gla>ila smo pisali tudi o obnovitvi doma na Kredarici, kjer je sodeloval tudi naš tozd Lesno industrijski obrat Škofja Loka. Ker v prispevku vsi podatki niso bili popolni jih sedaj objavljamo. »Gradis TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka je izdelal in montiral celotno stavbno pohištvo (okna in vrata) ter vso notranjo opremo v novih prostorih doma na Kredarici in izvedel prenovitev sta- rih prostorov doma. Pogodbena vrednost izdelave in montaže stavbnega pohištva in notranje opreme znaša 6.350.000,00 dinarjev. V tej vsoti je upoštevan tudi dvo ddstoten popust kot prispevek naše tozd k financiranju doma na Kredarici. V pogodbeni vrednosti 6.350.000,00 dinarjev predstavljajo steklarska dela, ki jih je izvršila Jelovica Škofja Loka le 75.757,50 dinarjev.« Anton Demšar IS « 'mt 1 Uspešno smo opravili vajo — Golovec 83 Parkirni prostor tokrat drugače I iavijo, če moraš ni težko. Tako nekako bi lahko komentirali posnetek, narejen v Ljutomeru pred prenovljeno usnjarno. Gradbena dela je izvajal tozd GE Maribor, kdo pa je projektiral ta pokriti par-kuni prostor za kolesa, pa ne vemo. To ni niti tako pomembno, po-membneje je, da je razmišljal o času, v katerem živimo, primerno. Vse prepogosto smo namreč priča velikim zazidalnim projektom, kjer projektanti mislijo le na štirikolesne železne konjičke, na prostor, kjer bi lahko shranili za nekaj časa kolo, pa ne. Časi se spreminjajo, z njirni pa tudi navade. Prav je tako. Le želimo si, da bi ta primer urejevanja okolja ne bil osamljen. Franjo Štromajer Vaja nič nas ne sme presenetiti GOLOVEC 83 — nas dejansko ni presenetila, saj smo se na njo v Gradisu pripravljali že od letošnje spomladi. V tem času so bili ažurirani načrti civilne zaščite, ustanovljene so, bile splošne enote civilne zaščite in kadrovsko popolnjenc specializirane ekipe civilne zaščite. Ekipe prve medicinske pomoči in gasilske enote so sodelovale na občinskih tekmovanjih. Največji pomen in glavni namen je ves čas bil — seznaniti in usposobiti specializirane ekipe civilne zaščite za delovanje v potresu in po potresu, seznaniti samoupravne organe ter vse ostale delavce z načrtom ukrepanja ob I rušilnem potresu, predvsem glede na seizmično ogroženost gradisovih objektov. Zaključne aktivnosti na sam dan vaje, to je 24. septembra, so se pričele ob 8. uri. Ker Gradis ni bil aktivno vključen v izvajanje vaje, zato so za vse delavce v tozdih in delovni skupnosti skupnih služb bila organizirana predavanja o potresih v Ljubljani do sedaj, o pojavnih oblikah panike med potresom, o protipožarni zaščiti v primeru potresa ter o preskrbi prebivalstva s hrano po potresu. Praktično je bil izveden le preizkus reševanja s spustnico. Besedilo in slika: C. Pavlin I ako smo preizkusili reševanje s spustnico iz višjih nadstropij Bodo lokacije preprečile uresničitev srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje? Zadnja seja plenuma Republiškega odbora sindikata delavcev gradbeniška je bila v celoti posvečena stanovanjski problematiki. Nekaj ugotovitev in stališč vam posredujemo v nadaljnjem besedilu Razvoj samoupravnih družbe-n°ekonomskih odnosov v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu je narekoval v polpreteklem obdobju zahtevo po njegovi temeljiti preobrazbi in večjemu Vplivu delavca na ta pomemben sektor njenega ekonomskega in socialnega Položaja. Sprejeta je bila vrsta pobočnih stališč novih zakonskih in Podzakonskih aktov ter družbenih dogovorov z namenom uveljavitve koncepta razvoja in usklajenega dejanja vseh dejavnikov na tem področju. Podrobnejša analiza vseh teh dokumentov kaže dokajšnje ponavljanje nekaterih aktualnih nalog. Nji-°ya nerealizacija pa povzroča stalno Prisotnost posameznih nerešenih vPrašanj. Odprti problemi stano-Vilnjskega gospodarstva so vezani na Preobrazbo odnosov in doseganje ključnih ciljev in sicer: vltv s.amoupravno urejanje stano-VJ*njskih vprašanj delavcev: ~7 samoupravno družbeno plani-ranje in usklajevanje planov: ~~ zagotavljanje sredstev in si-stem financiranja: ~~ dohodkovno povezovanje in Organizirariost: racionalizacija graditve in — gospodarjenje s stanovanji in j^cvanjskimi hišami v družbeni Prepletanje in nujna povezanost anovanjskega in komunalnega go-Podarstva pa zahteva sočasno uravnavanje planiranja financiranj. samoupravnega organiziranja, calizacije in odgovarjajočega go-Podarjenja (vzdrževanja) znotraj °rnunalne sfere. Napori za hitrejše razreševanje _ anovanjskih vprašanj delavcev so Pritegnili velika družbena in tudi za-na sredstva (individualna grad-. Ja. zadružništvo, etažna lastnina, kstna udeležba pri pridobitvi družnega stanovanja). Ustrezno temu p. n* sledila urbanistična politika Pfidobivanje in opremljanje stavb-ij n ^crnljišč in neizvajanje raciona-Za^ijskih ukrepov v stanovanjski |radnji. Občinske politike ta vpra-a°ja rešujejo avtonomno, ne ozi-^ Je sc na širše območje. Raznoli-°st s*ovenskega prostora, njegova 'P)°trna uporaba in visoka dnevna 'gracija delavev, narekuje zahtevo ° .stalnem usklajevanju politike ^JeJai}ja prostora in s tem tudi razre-' vanja stanovanjskih vprašanj občinskih meja. , J. Ve^ji meri bi si morali angažirati va Za. Poenotenje reševanja stano-anjskih vprašanj v organizacijah vD|Uzenega dela in bistveno okrepiti, p lv delavcev v samoupravnih sta- novanjskih skupnostih. Raznolike stanovanjske politike ali pa celo samo občasno improvizirano reševanje najbolj žgočih problemov, navaja delavce na izključno individualno reševanje in s tem slabi njegovo razredno zavest. V sklopu celovite ocene uveljavitve novih rešitev v stanovanjskem gospodarstvu bi veljalo temeljito oceniti tudi vse vidike lastne udeležbe pri pridobitvi družbenega stanovanja. Dolgoročni interes delavca pri urejanju njegovega bivalnega okolja je usklajeno planiranje in realizacija planov stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Nepopolni podatki temeljnih nosilcev, pomanjkljivi prostorski deli planov občin, odsotnost medobčinskega planiranja, nerešena vprašanja pridobivanja urejanja in opremljanja stavbnih zemljišč, postavljajo pred vprašaj realizacijo planov stanovanjske graditve v tem srednjeročnem obdobju. V obstoječih planih tudi še ni upoštevan zakon o zaščiti kmetijskih zemljišč ki pa bistveno posega na to področje. Istočasno tudi ugotavljamo, da pri razreševanju stanovanjske problematike, tako v stanovanjskem kot v komunalnem delu, nosi svoj delež krivde tudi prepočasno zakonodajno urejanje, predvsem opredeli- tve rabe prostora in pridobivanje ter urejanje stavbnih zemljišč. Visok odstotek družbenega proizvoda namenjen razreševanju stanovanjske problematike delavcev, ne daje ustreznega rezultata. Sistem financiranja je nedodelan, posebej med stanovanjsko in komunalno sfero, stanovanjska vlaganja se obravnavajo neprioritetno, prav tako niso aktivftana vsa namenska sredstva. Banke obravnavajo stanovanjske investicije enako kakor druge. Pogosto je tudi nenamenska uporaba teh sredstev. Z namenom racionalizacije stanovanjske graditve je bil sprejet poseben družbeni dogovor. Ugotavljamo, da skupne haloge udeležencev vsled nekoordiniranega dela zaostajajo ali pa sploh niso pričete. Predvsem se to odrazi v občinah, ki sploh niso sprejele svojih racionali-zacijskih ukrepov. Prav tako je brez nerazdelanih in sprejetih skupnih temeljev plana, planska poslovna skupnost. Vsekakor bi bilo potrebno pospešiti akcijo za uveljavljanje tega dogovora, posebej pa v tistemu delu, ki zahteva usklajenost dela udeležencev in ustvarjanje pogojev za industrializacijo graditve. Politično opredeljena in zakonsko urejena zahteva za prehod na družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, pri čemer morajo samoupravne stanovanjske skupnosti prevzeti investicijske naloge, se zatika. Jačajo se zahteve po gradnji za trg. Samoupravne stanovanjske skupnosti se morajo (kjer že niso) usposoboti za prevzem teh nalog in predvsem- z ustrezno kadrovsko zasedbo okrepiti svoj strokovni nivo. Večja strokovnost dela in ustrezen informacijski sistem sta podlaga za kvalitetno delegatsko odločanje. S tem bi tudi kvalitetno prispevali k realnemu vrednotenju in obvladovanju cen stanovanjske gradnje. Vsekakor je potrebno ugotoviti, da je temeljna zavora nedosledno uveljavljeni družbenoekonomski položaj delavca. Razlogi so predvsem v neizvajanju sprejetih družbenih usmeritev in zakonske regulati-ve, kar se posebej odraža v zaprtih lokalnih politikah (razdrobljenost gradbeništva). Prav tako lahko tudi ugotavljamo, da se bo nižanje realnega standarda nujno odrazilo v večjem številu nerešenih stanovanjskih problemov delavcev, na kar pa v celoti vejetno nismo pripravljeni. Ostrili se bodo socialni problemi in nadaljevala izkoriščevalska politika dp podnajemnikov. Ti problemi so posebej očitni v komunalnem gospodarstvu in gradbeništvu, kjer delavci zaradi nizke stopnje akumulativnosti, najtežje rešujejo svoje stanovanjske probleme. Smatramo da je potrebno pospešiti stanovanjsko graditev, ki je pomemben faktoi1 oživljanja splošne gospodarske rasti. Le v skupnem reševanju stanovanjske In komunalne problematike je iskati hitrejši razvoj stanovanjske izgradnje • Med našimi upokojenci • Med našimi upokojenci • Med našimi upokojenci # Med našimi upoto Upokojenci tozda GE Maribor so se na pod v Poreč ustavi« tudi na novi lo- Pravo vzdušje med upokojend v našem počitniškem domu v Poreču kadji Kovinskih obratov v Ljubljani Štajerska pesem na ljubljanskih tleh Srečanje mariborskih upokojencev Vsi tisti, ki letos (pa ne samo letos) niso bili na srečanju gradi so-vih upokojencev, si ne morejo misliti s kakšnim veseljem se ti »fantje in dekleta« zbero v Gradisu. Nekateri še čisto »sveži« drugi pa že prekaljeni upokojenci težko čakajo dneva, ko se ponovno snidejo. Od kod vse niso prišli. Letošnje leto so se v GE Maribor odločili, da popeljejo upokojence na morje, pa ne na dopust, ampak na ogled objektov, ki so zrasli ob naši obali — in jih je gradila gradisova enota. V nedeljo dopoldan so se v treh avtobusih podali na pot. Čakala jih je naporna vožnja. Za kratek čas so se ustavili v naših novih obratih MP-3 v Ljubljani. Tu so jih pričakali kljub lepi nedelji. Pozornost kakršne si vsi samo že-naslednji dan so se pogovar-jali upokojenci o prisrčnem sprejemu, ki so ga bili deležni v Ljubljani. Kar sama od sebe jim je ušla pesem iz ust; KOLIKO KAPLJIC TOLKO LET... Pozneje smo izvedeli, da je bila to prva pesem v novi jedilnici. Vsi so nazdravili Gradisu, pridružili pa so se jim tudi vsi štirje direktorji (na sliki). V Poreč so prišli pozno popoldan. Nekateri so bili prvič v življenju na morju. Pred tem so si ogledali Portorož, novo naselje Bernardin in starejše že zgrajene hotele ob morju na katerih so nekateri še sami delali. Pozno v noč je donela pesem v po- čitniškem domu v Poreču, kljuh temu pa so bili prvi zjutraj že zarana pokonci. Treba si je bilo dati Poreč, pa tudi poskusiti votlo, e® je res slana. Škoda, dva dneva sta kar prehitr0 minila in treba bo počakati do p0' hodnjega leta, da se zopet snidemo, Ali pa tudi ne. Vrata Gradisa so odprta na stežaj za vse nekdanje-gradi-sovce. Besedilo in f°10' Franjo Stroma) /\; -------—-— —' — . -v ■ "■■‘»J. ML" Obiskali smo bazo 20 "N Kot vsako leto smo tudi letos v Srečanje se je uradno začelo 7. Kovinskih obratih Ljubljana pripra- - oktobra ob 7.30 na avtobusni postaji vili srečanje upokojencev. Poskušal na številki 26, vendar so mi naši bom v nekaj besedah opisati vtise s nekdanji sodelavci že ob 7.10 doka-tega našega srečanja, ki so v bistvu le zali, da bi se mi, ki smo mlajši, mo-utrinki s poti, ki si sledijo po krono- rali še marsikaj naučiti od njih, saj so loškem zaporedju. bili ob tem času že skoraj vsi zbrani. »lovnim! prostori na Letališki cesti. (Foto: C. Pavlin) Ob dogovorjeni uri smo se odpeljali v našo tozd na lokacijo ob Letališki cesti, kjer smo vsem udeležencem pripravili krajši sprejem. Po pozdravnem nagovoru je besedo prevzel tov. Jože Repše, direktor tozda, ki je poleg ostalega opisal tudi namen nove investicije, opisal je tudi težave s katerimi se srečujemo, prav tako pa tudi naše želje in hotenja po razširitvi proizvodnega programa. Po tem kratkem sprejemu smo nekdanje sodelavce popeljali na ogled proizvodnih prostorov in priznati moram, da sem porabil kar precej časa, da sem jih ponovno zbral, saj so ob srečanju z nekdanjimi sodelavci in ob ogledu samih prostorov kar pozabili, da nas čaka še dolga pot. Nato smo se odpeljali proti Žužemberku. V Žužemberku nam je udeleženka NOB tov. Ve-hovčeva pred spominskim obeležjem iz druge svetovne vojne živo opisala dogodke iz tistih težkih časov. Podpisali smo se v knjigo obiskovalcev, se tov. Vehovčevi lepo zahvalili in že smo morali z avtobu- som naprej in to v Kočevski rog v Bazo 20. V Lukovem domu, ki se nahaP poleg Baze 20 nas je sprejel pri-i32,6? oskrbnik koče in nam postregel obilno malico, vodič Ivan pa nam P povedal novejšo in preteklo zgom’ vino Kočevskega roga in Baze - ' Nato smo vsi, ki smo bili sposobni hojo odšli peš v kakih 10 mi1111 oddaljeno bazo. Po ogledu smo se odpeljali n3 Trško goro v gostišče »Krkin hram*’ kjer smo nato ob izdatnem kosilu > dobri kapljici, veselo razpelo*6 zbirali vtise s poti. Našijnekdanji ^ delavci pa so ob tem tudi obnavlj3 spomine na svoje delovne dni-zvokih harmonike, ki jo je razteg11 tov. Igor Kobal pa so nekateri tu zaplesali. Čas je kar prehitro m< ^ val in morali smo nazaj v Ljubija11 Polni vtisov smo si obljubili: ^ SVIDENJE DRUGO LETO! Janez Client • Med našimi upokojenci • Med našimi upokojenci • Med našimi upokojenci # Med našimi up Veselo srečanje upokojencev SPO Pet. Je prišel čas vsakoletnega t ,Cania upokojencev v SPO. Ob cm srečanju je izrečenih tudi 5,eceJ »komplimentov« predvsem s K.ani še aktivnega nežnega spola, st r v obliki vzdihljajev »oh, kako se pomladili«, »kako ste sedaj ejst«, so se vrstile pohvale. Mi pa čimV"n°’ *car birite delati, da boste v: Prej v »penzionu«, pa boste tudi ^Pomlajeni in »fejst«. Srečanje je t., r Pbsrčno, rahločutnemu so se ud| »rosile oči. Dp„.estava upokojencev SPO je zelo vji ra P° poklicih. Sedaj večje šte-fe°. Upokojencev predstavljajo šo-Za ln tisti, ki so po vojni sedeli stil ,ani razHčnih tovornjakov, do-nih b,rez šip v kabini in brez raz-ra, ..u8ih pripomočkov, vozili so po kinvtlh-Cestah in gradbiščih. Z Črtast ' tcžavami so se srečevali tudi Un gradbene mehanizacije. tuit-aV*'|a*c' str°jev so morali biti raii' lnebaniki in to dobri, saj so mo-nih r°i Popravljati brez nadomestnimi lov'. Izpostavljeni so bili raz-re: P°v°jnim »dobrotam« — neu- stanov.P.rehrani’ Pre.Pihu na strojih, rjk ,vall so v neprimernih prosto-Se : dostikrat kar v Strojih. Tako so dana ‘a naši upokojenci, zato pa so aaes tako »fejst«. naA:a srečanja so tradicija. Na ta Sov p 0staia živa vez (poleg »Gradi-so n8a vestnika«) s kolektivom, kjer vsak'1’ del svojega življenja. Ob nov,eni srečanju se obudijo vedno boo,,Spomini- Ne zmanjka jih, tako 6dta Je ta zakladnica. Kljub ta- kratnemu trdemu in težkemu delu so vsi spomini danes prijetni. Vsakoletno srečanje je popestreno z ogledom kakega gradiso-vega gradbišča. Letos smo gostovali pri gradbeni enoti v Ptuju. Z vso pozornostjo smo bili sprejeti na gradbišču stanovanjskih blokov, kjer nam je vodja gradbišča inž. Kampi predstavil projekt in organizacijo dela ter tudi probleme, s katerimi se soočajo. Prisoten je bil tudi tehn. pomočnik direktorja tov. Petek. Vedno nasmejan se je pogovarjal s poznanimi, s katerimi je nekoč v kakršnikoli obliki sodeloVhl. Iz gradbišča so se zaslišali klici »O, Branko, Jože, Ernest, Franc«, in še bi lahko naštevali. Tamkajšnji delavci so namreč spoznali svoje nekdanje sodelavce, in jih prisrčno pozdravljali. V mozaik spominov je vgrajen nov spomin — spomin s tega srečanja. Zvedeli smo za probleme, ki pestijo naše tozde, videli napredek v tehnologiji in kljub raznim težavam še vedno korajžne ljudi. Gradisovi delavci se ne srečujejo s krizo prvič, zato verjamemo, da bodo to tudi dokaj težko oviro premagali. V imenu vseh na izletu prisotnih upokojencev se za to prijetno srečanje kolektivu in direktorju SPO inž. Fidlerju iskreno zahvaljujemo, saj je kljub težki gospodarski situaciji uspel organizirati to nadvse prijetno srečanje. Še enkrat iskrena hvala vsem. Upokojenci SPO Na izletu je bilo luštno in veselo »Veseli smo, da se ponovno po enem letu vidimo,« so dejali upokojenci delovne skupnosti skupnih služb, ko so se zbrali pred odhodom na izlet upokojencev, katerega jim je pripravila njihova nekdanja sindikalna organizacija. Zbrala se jih je komaj ena četrtina. Nestrpno so čakali avtobus, ki jih bo odpeljal do cilja njihovega izleta. V sončnem jutru so spomini kaj hitro prišli na plan. Pa ne samo spomini. Zanimali so se, kako gre Gradisu danes v domovini in predvsem v tujini, kjer imajo težave skoraj vsi gradbeniki in ali imamo dovolj dela. Povprašali so aLTrv:-. ■■ je čudovita ta »hči planin« katero je v svojih pesmih opel Simon Gregor čič. Nikamor se nam ni mudilo. Sedeli smo pred kočo in poleg Soče občudovali tudi mogočno goro Jalovec in ostale okoliške hribe, ki so se kopali v soncu, saj je nekatere najvišje vrhove že pobelil prvi sneg. Dobro razpoloženi smo se pripe*-Ijali do Bovca, kjer so nam postregli kosilo. Po kosilu se kar nismo mogli odpraviti dalje na pot. Nazdravljali smo drug drugemu, pri eni mizi pa so začeli potihoma peti. Pesem so povzeli tudi ostali in že takrat smo vedeli, da hotel ne bomo kar tako hitro j i* 1 Nekateri smo se s proslave na Vršiču odpravili do Poštarske koče tudi po svojih nekdanjih sodelavcih, ki še delajo. Vožnja do Gozd martuljka je hitro minila. V depandansi hotela »Špik« so nas postregli z aperitivč-kom, zajtrkom in kavico, tako da , smo lažje nadaljevali pot do Vršiča, kjer smo imeli poldrugo uro postanka. V pravem planinskem vzdušju smo mimo Tičarjevega doma prišli do Poštarske koče in nazdravili ob ' kozarcu domačega žganja ali, Ljutomerčana. Še posnetek za spomin in že smo hiteli proti izviru Soče. Res zapustili. Kasneje nam je ravno ta časovni premik onemogočil ogled bolnišnice Franje. S pesmijo na ustih smo prišli v Cerknico, kjer smo imeli še eden krajši postanek, nakar smo nadaljevali pot preko Škofje Loke v Ljubljano. V poznih večernih urah smo se pripeljali v Ljubljano in se razšli z željo, da se prihodnje leto znova vidimo in da bi nas bilo le nekoliko več, saj je na izletu res bilo lušno. Besedilo in sliki: Cveto Pavlin Upokojend DSSS so se za spomin slikali v Cerknid V. srečanje pesnikov amaterjev drugih narodov in narodnosti, ki žive v Sloveniji Tudi letos smo pesniki-začetniki drugih narodov in narodnosti, ki “ stalno živimo v Sloveniji, nadaljevali tradicijo in se srečali na našem petem srečanju, kar predstavlja mali jubilej. Srečanje je bilo v Kočevju ' 24. in 25. septembra. Pokrovitelja srečanja sta bili delovni organizaciji Gozdno gospodarstvo Kočevje in Melamin Kočevje. V soboto smo po lepem vremenu prispeli v Kočevje, kjer so nas pričakali domačini — organizatorji kulturnega življenja v Kočevju in nam razkazali svoje mesto. Med ostalimi znamenitostmi smo videli tudi Šeškov dom, v katerem so se pred štiridesetimi leti srečali slovenski odpo-■ stanci in izvolili prvo slovensko 1 vlado. Popoldne smo z velikim zanimanjem poslušali predavanje dr. Ra-domira Ivanoviča. Govoril je o kulturnem ustvarjanju delavcev v Jugoslaviji. Poudaril je, da je kultura v združenem delu pomemben člen kulture nasploh in da moramo lc-to še bolj razvijati. Škoda pa je, da v Jugoslaviji nimamo urejene bibliografije pesnikov-delavcev od 1945. do 1983. leta, saj bi le-ta dajala celovit vpogled v dosedanje delo pesnikov' iz organizacij združenega dela. Po svojem predavanju je dr. Ivanovič odgovarjal na naša vprašanja in omenil pozitivne izkušnje podobnih srečanj v drugih republikah. Zbranim pesnikom pa sta zatem govorila o pomenu ljubiteljskega ustvarjanja, predvsem tistega v združenem delu, tovariša Marjan Belina in Doro Hvalica. Naše srečanje je doseglo vrhunec zvečer, v dvorani stare gi mnazije, ko je med nas prišla pesnica Desanka Maksimovič. Z velikim zanimanjem je spremljala nastop izbranih pesnikov iz združenega dela, sama pa se je predstavila s tremi pesmimi. Srečanje z Desanko Maksimovič je bilo prijateljsko, pesniško in veselo, tako da bo ostalo dolgo v spominu vsakega izmed nas. V nedeljo dopoldan smo za okroglo mizo o naših delih diskutirali z Aleksandrom Marodičem in Alešem Guličem. Pokazala sta na najbolj pogoste napake, k*sta jih zasledila v naših prispevkih in dajala napotilo za naše bodoče delo. O našem delu sta izrazila pozitivno, dala pa sta tudi nekaj idej za naša bodoča srečanja. Iz Gradisa smo na srečanju v Kočevju nastopili trije in,sicer: Ilijaz Nesimovič in Vitomir Duričič iz Kovinskih obratov Ljubljana in Milenko Nikič iz DSSS, svoja dela pa je na 'srečanje poslal tudi Matjan Madaj iz GE Maribor, vendar na srečanje ni mogel priti, ker služi vojaški rok. Na koncu svojega prispevka pozivam tudi ostale pesnike amaterje, da se nam pridružijo in s svojimi deli javijo Komisiji za kulturo in izobraževanje,. ki dela pri Konferenci OOZS GIP Gradisa. Besedilo in slika: Milenko Nikič Aktivnosti invalidov v okviru tozdov in Gradisa Po formiranju aktivov delovnih invalidov v tozdih na ljubljanskem področju ter po konstituiranju izvršnega odbora in sprejetju pravilnika Društva invalidov občine Moste-Polje, v okviru katerega delujejo aktivi društva invalidov ljubljanske regije, in sprejetju Pravilnika o pravicah, obveznostih in delu aktivov invalidov v GIP Gradis, želimo prikazati namen ustanovitve aktivov in njihovo delovanje v okviru Društva invalidov v meščanski občini. Član aktiva lahko praviloma postane vsak invalid, ki je v delovnem razmerju. Namen združevanja zaposlenih invalidov v tozdu je zagotavljanje posebnega varstva invalidov in invalidnih oseb v okviru zakonov in samoupravnih aktov. Posebna naloga aktiva je, da tvorno sodeluje s sindikalno organizacijo v tozdu in predlaga samoupravnim organom izboljšanje pogojev iz varstva zaposlenih invalidov. S pomočjo sindikata skrbi za organizacijo in izvajanje preventivne rekreacije invalidov. Aktiv invalidov daje mnenje z ozirom na izvid invalidske komisije o preostali delazmožnosti v spornih primerih glede razporeditve delovnega invalida na drugo ustrezno delo. Lahko pa tudi prepreči samovoljno premeščanje invalidov na naloge in opravila, ki niso v skladu z mnenjem invalidske komisije s preostalo delovno zmožnostjo. Bodisi za skrajšan delovni čas ali lažje ustrezno delo. V resor aktiva spada tudi zavzemanje stališč do predlogov ali pritožb organizatorjev proizvodnje v zvezi z delovno disciplino ali z neizpolnjevanjem delovnih obveznosti. Dolžnost aktiva je spodbujati invalide, da si v času usposabljanja in zaposlitve nenehno izboljšujejo svoj gmotni položaj v tozdu in izven. Zato priporočamo organizatorjem dela, vodjam sektorjev in gradbišč, naj v svojih sredinah obravna- vajo invalide kot delavce z zmanj' šano delovno sposobnostjo in jih1 okviru organizacijskih možno*11 razporedijo na ustrezna dela in na" loge, katere bodo opravljali po sv0" jih psihofizičnih sposobnostih. Kaj1 nobenemu izmed nas ni prizanesen0 in ga lahko doleti usoda, da postan invalid za posledicami nesreče P° delu ali pa kakšnimi drugimi hujši01 obolenji (maligna obolenja), na W tere lahko računamo zaradi pten' trega ritma življenja in neodp0' nojtjo organizma. Poudarja00 sprejmite delovne invalide v svoj sredo kot sodelavce, kajti le v o brem in zdravem okolju se bodo čutili prijetno in z upravičenosti gojili upanje na popolni uspc zdravljenja. Štefan Šneberg6' Težki pogoji dela v gradbeništvu . trujejo tudi večjemu številu 1 lidskih upokojitev Likovna razstava ob 38-letnici Gradisa Ob osemintrideset letnici naše delovne organizacije smo v poslovni stavbi na »martinski cesti 134-a v Ljubljani odprli 3. oktobra likovno razstavo z deli Jjaših delavcev, ki so nastopali na V. kulturnem srečanju v Celju. Ob tej pri-“ki je zbranim delavcem spregovoril direktor delovne skupnosti skupnih služb tov. Janez Brezovec. Razstavo je odprla predsednica Komisije za kul-taro in izobraževanje pri konferenci OOZS Gradisa tovarišica Ivanka Golob. V svojem pozdravnem nago-y°ru je tovarišiva Golobova de-J>>la, da smo redko imeli priložiti, da bi svoje sodelavce spoz-nali tudi sH;ozi njihovo kulturno Us'varjanje in dodala: »Pred-slavljamo jih kot svojevrstne za-aesenjake neke dejavnosti, ki je °'j poredko deležna posebne Pozornosti širšega kroga ljudi. Še Posebej smo veseli, da razstavo °opiramo neposredno pred “oletnico ustanovitve naše de-ovne organizacije, zato naj bo ta °°godek naš skromen prispevek .Počastitvi tega datuma. Želimo 1 ‘e, da bi takšen način obeležena gradisovega praznika po-s'al tradicionalen. , ^»misija za kulturo in izobra-^ anje pri konferenci OOZS radisa je storila velike napore, V' redki ustvarjalci kulturnih "oorin doživijo tudi širšo druž-en° predstavitev in potrditev j^ojih umetniških nagnjen. Naša fe*j,a je, da bi ta razstava obiskala oi druge gradisove tozde, kar ■ 10 oašim temeljnim organizaciji m tudi ponudili. Na ta način že-uto vzpodbuditi interes za kul-Urna dela, kar dosedaj žal ni bilo ** zavidljivi ravni. Želimo, da bi f^ujtura bila bolj prisotna pri asern vsakodnevnem delu, da bi ^očnej* odražala v medčlove-. 'h odnosih, v našem odnosu do klavnega in bivalnega okolja in ^lazadnje v našem odnosu do kin^uzital(šno širše pojmovanje j ,'ure bo naraščala tudi potreba *e|ja po posamičnih kulturnih hrinah, ki na tako svojstven način bogatijo človeka in mu ponujajo prepotrebna duhovna zadovoljstva. Zahvaljujemo se vsem nstopajočim, v upanju da nas bodo tudi v bodoče razveseljevali s svojimi deli istočasno pa pozivamo tudi tiste, ki doslej svoje tovrstne dejavnosti še niso odkrili in predstavili javnosti, da se nam pridružijo.« Člani literarne sekcije so ob otvoritvi izvedli tudi krajši kulturni program, nakar so si vsi z velikim zanimanjem ogledali dela slikarjev Vladimira Valenta, Milana Majeriča, Ksenije Ferenc in Vladimira Duriniča ter dela. fotografov Franja Štromajera, An-drije Pajtaka in Ludvika Šnajde-ra. Istega dne je bil v mali sejni sobi pripravljen literarni večer na katerem so nastopili Vitomir Duričič in Ilijaz Nesi mo vic iz Kovinskih obratov Ljubljana ter Jure Jamnik, Jakoša Albina, Tanja Mlinar in Milenko Nikič iz DSSS. Kot gosti pa so nastopili Jure Drljepan iz Nastanitvenega centra v Ljubljani, Ivica Mijič iz Železniškega gospodarstva Ljubljana in Dušan Cunjak iz Mladinske knjige Ljubljana. Na koncu literarnega večera, na katerem je vsak nastopajoči predstavil svoje dve pesmi, smo si s posebnim zanimanjem ogledali tri filme, ki jih je posnel tov. Ludvik Šnajder. Tako smo tudi kulturniki primerno prispevali k gradisovemu jubileju. Besedilo: Milenko Nikič Foto: Cveto Pavlin Ukov ne razstave, ki je bila odprta ob 38. letnici Gradisa Praznovanja 200-letnice šolstva in 110-letnice šolske zgradbe v Bučkovcih se je udeležilo veliko gostov PRAZNOVANJE OB 200-LETN1CI ŠOLSTVA Gradis pokrovitelj proslave v Bučkovcih V prijazni vasici Bučkovci nekdaj imenovani Mala Nedelja, je bilo te dneve kar se da živahno. Kako tudi ne,saj so se pripravljali na svečanost ob 200-letnici šolstva v tem kraju in 110. obletnico šolske zgradbe. Pokroviteljstvo nad proslavo je že pred časom prevzel Gradis tozd Ge Maribor. Osrednja proslava je bila v soboto 17. septembra pred poslopjem osnovne šole. Zbralo se je veliko krajanov in gostov, učenci pa so skupaj z člani godbe na pihala pripravili lep kulturni program. O zgodovini šolstva v tem kraju je sprego- Milan Petek je predal prapor v imenu Gradisa voril ravnatelj šole Alojz Makoter, predsednik zbora delavcev na šoli pa je prebral sklep o poimenovanju šole po domačinu Francu Belšaku. Razstavo ročnih del so popestrili še z kulinarično razstavo, na kateri smo lahko videli nekatere jedi značilne za te kraje. Na proslavi so pionirji razvili tudi svoj novi pionirski prapor, saj je bil prejšni res še samo simboličen. Pionirjem ga je predal Milan Petek, podpredsednik konference sindikata Gradisa. Podelili so tudi priznanja najzaslužnejšim za razvoj šolstva v tem kraju, posebno priznanje pa je prejel nekdanji ravnatelj te šole Karel Stropnik. Prejel je umetniško sliko kraja v katerem je služboval in živi — Bučkovc. V spomin na srečanje z gradiso-vimi delavci, ki so urejevali šolsko zgradbo je napisal pesem, katere del glasi: Ali še najdeš v brezizraznem svetu tem prijatelja-heroja, podpira zvesto na nevarni spolzki poti te, človeka-pravljičnega boja lik. To-lažnik je razočaranim ljudem, jim vdahne na življenja vero spet blagodejno upanje Vendar zagorel je plamen sreče iz srca temine, ko srečal Gradisovce v samoti klene, srečno dobre sem ljudi, ponosni gradijo betonske gigante za nas v trajne spomine. Besedilo in sliki: Franjo Štromajer Proslava 40-letnice organiziranega odhoda mladih v partizane Ob 40-Ietnid organiziranega odhoda v partizane 43 mladincev-skojevcev iz takratnega Učiteljskega doma v Ljubljani, sedaj Doma Otona Zupančiča, katerega ima v upravljanju Gradis, je bila 8. septembra organizirana proslava. Le-to sta organizirala krajevna skupnost Milan Majcen in krajevna konferenca SZDL. Na proslavi pred domom je nastopila mladinska gledališka skupina, mešani pevski zbor Kulturno umetniškega društva Ivan Novak-Očka iz Tacna in godba ljubljanske milice. Pri organizaciji in izpeljavi proslave so aktivno sodelovali tudi naši učenci. Učiteljski dom v Ljubljani, v Šiški, Ži-bertova 27, je pred vojno obstajal z namenom, da bi'v njem stanovali sinovi podeželskih učiteljev, ki so obiskovali srednje šole v Ljubljani. Ker pa interesentov, ki jim je bil dom v prvi vrsti namenjen, ni bilo dovolj, so vanj sprejemali tudi druge dijake, tako da so že pred vojno v domu živeli napredni mladinci, ki niso zamudili nobene priložnosti, da ne bi tovarišem razlagali, kakšna nevarnost za ves svet je fašizem. Politično delo v Učiteljskem domu se ni omejevalo le na prebiranje literature, temveč so številni skojevci sodelovali tudi na različnih demonstracijah, ki jih je spretno organizirala Komunistična partija. S tesnobo v srcu so dijaki Učiteljskega doma spremljali aprilske dogodke leta I941. Prihod okupatorja je v glavnem razpršil tedanje gojence Učiteljskega doma tako da se je tudi značaj doma znatno spremenil. Postal je pravo zatočišče učiteljev, beguncev in dijakov, predvsem iz Štajerske in Gorenjske. Vse vodilne vloge v domu pa so še vedno imeli predvojni skojevci, ki so v začetku septembra I94L leta ustanovili sedemčlanski skojevski aktiv in za sekretarja izvolili Leona Kosmača. Gojenci doma so sodelovali v večini akcij, ki jih je organizirala OF, tako da so se v začetku decembra odločili ustanoviti odbor OF v katerem so imeli svoje predstavnike skojevci, sokoli in krščanski socialisti. Važen dogodek v revolucionarnem delovanju Učiteljskega doma je bila ustanovitev desetine mladinske narodne zaščite sredi decembra leta I94l. S tem so nastale tudi nove naloge, saj so v Učiteljskem domu odslej uvedli tudi vojaško izobraževanje. V Učiteljskem domu so že konec leta I941 organizirali tudi rdečo pomoč, ki je imela nalogo pomagati tovarišem, ki so padli v roke sovražnika. Z zaprtimi tovariši so vzdrževali stik, dokler je bilo mogoče. Rdeča pomoč je bila zelo aktivna predvsem v letih 1942 in 1943, potem ko so bili mnogi dijaki Učiteljskega doma odpeljani v internacijo. Konec decembra 1941 In zlasti januarja 1942 je v domu dozorevala ideja o lastni tiskarni za tiskanje letakov, ki bi jih trosili po šišehskih ulicah. S prostovoljnimi prispevki tovarišev je skupina petih skojevcev kupila ročno stavnico, blazinice, barve štampiljke irr podobno, ter v nočnih urah ilegalno, na primitiven in zamuden način tiskala letake s svobodoljubnimi parolami, imeni proletarskih voditeljev, znaki protifašističnih organizacij in podobno. Aktivnost tiskarnice v Učiteljskem domu se je tako razširila, da se je moralo število tiskarjev podvojiti, nekatere manjše tiskarnice pa so sc morale priključiti ■ tiskarni. Učiteljskega doma, tako da je le-ta postala rajonska. Z letaki je oskrbovala področje Šiške in Bežigrada. V eni noči so lahko natiskali tudi do šestdeset tisoč letakov, kar je predstavljalo veliko več kot v samem začetku, ko so lahko natiskali" največ tisoč letakov. Vodstvo mladinskega aktiva je predvzelo tudi vse varnostne ukrepe, da jih pri tiskanju ne bi zalotile italijanske patrulje. Spomladi 1942. leta se je delovanje v Učiteljskem domu še razširilo. Najboljše mladince iz doma je vodstvo mladinskega gibanja v Ljubljani začelo pošiljati Preživeli borci in matere padlih (Foto: P. Josipovič) Redtal »Z revoludjo v svobodo« so izvedli predstavniki kulturno umetniškega društva »Ivan Novak-Očka« iz Tacna (Foto: Pero Josipovič) kot inštruktorje v druge kvarte in celo druge rajone, vodilni skojevci šo bili že povezani z VOS, zbiral se je material za partizane itd. Dejavnost mladincev in skojevcev se je tako razširila, da so ti|di Itali jani postali bolj pozorni in previdni, tako da se je maja in junija meseca moralo v partizanske enote umakniti več tovarišev, saj bi v nasprotnem padli v roke okupatorjem. Največjo izgubo, ki je najbolj ohromila organizirano delo. je doživel Učiteljski dom 30. junija 1942, ko so Italijani v splošnih racijah obkolili Učiteljski dom in vse mladince razvrstili na dvorišču. Izločili so starejše od sedemnajst let, jih naložili v kamione in odpeljali v in-ternacio v Treviso, od‘tam pa v taborišče Padova. Z delom so v Padovi nadal jevali. Politično so se izobraževali, navezovali stike z novodošlimi interniranci in jim v vsem pomagali. Živeli so popolnoma kolektivno življenje in ustanovili tudi mladinsko organizacijo. Kljub raci jam Učiteljski dom ni klonil. Delalo se je sicer z nekoliko manjšo intenziteto. Svojo nesebičnost in medsebojno tovarištvo je izpričala mladina Učiteljskega doma tudi v odnosu do interniranih sošolcev, saj so jim v času njihove internacije poslali mnogo paketov živil in obleke. V začetku leta 1943 so mladinci v Učiteljskem domu začeli izdajati humoristični domski list Fajfa. Izšla je petkrat v , rokopisu. Po prvih številkah Fajfe so začeli izdajati tudi resen list — Rdeči mladinec, izšel je trikrat, tipkan je bil na stroj in imel je ovitek. Velik pomen mladinske organizacije v Učiteljskem domu ni bil samov tem, tiki ji je uspelo z velikega števila gojencev ustvariti močen, enoten kolektiv, ki nima primere v nobenem drugem ljubljanskem internatu in najbrž tudi v Sloveniji ne, temveč je uspeh in pomen Učiteljskega doma bil tudi v tem, da je v kratkem času razširil krog svojega delovanja tudi na svojo okolico, domala na celotno Šiško ter izven nje. Pomembno vlogo so mladinci Učiteljskega doma imeli tudi pri ustanavljanju pionirske organizacije na tem območju ter pri njenem kasne) šem usmerjanju in vodenju. ■. Vse delo v Učiteljskem domu p;,3 bilo samo priprava za odhod v partizt*1’ -Toše je zgodilo po kapitulaciji Italije-^ ! je med sedem tisoč iz Ljubljane m,osi in žena bilo tudi 43 mladincev Učite J skega doma. Z vlakom so 9. septem odšli do Št. Lovrenca, naslednji dan P? se odpeljali v Trebnje, kjer so skup1 ^ vključili v tretjo in četrto četo četf1 ^ i bataljona Cankarjeve brigade. Kot N’ | so sodelovali v neštetih bojih širom j • |ti - venije. S pridom so uporabl jali znan)^ v | ga pridobili z-organiziranim deh” ^ ^ Učiteljskem domu, do izraza pa je Pr‘s, njihova visoka moralno-pdlitična zav . II [IIIV/VU VIMJAtl IIIUI 1II1IU-|«'M"1 " -.1. pogum in vztrajnost, saj pri delu ni*0• koli štedili svojih moči. Kmalu P11 F .j svojih moti. Miituu r -.^-i hodu v partizane so nekateri im11 prevzeli odgovorne vojaške in pom11 |j n funkcije, v borbah pa so številni daro svoja mlada življenja. Iz Učitel.P.^., doma je v partizane odšlo 93 tovai n i. k P pročelju Učiteljskega doma J ^ J* hnrinclčfi nln^n 7 tistih« i 39 pa se jih ni nikoli več vrnilo. .... Preživeli tovariši so po vojni nav ,< vali z delom. Takti so že koncem leta n« oročeliu Učitcliskeea dom-1 dali spominsko ploščo z imeni tist,ri-■ - j. padli v Osvobodilni vojni. V jcseni^^ ^ leta pa so ustanovili klub Zveze 1 - ;|lt NOV »Kosmač-Klemenc«, poirn^11' [, gj po dve najbolj aktivnih tovariših- p, naj hi združeval preživele tovarn" -j ^ Učiteljskega doma in starše nji ^ padlih soborcev. Po ustavnih sPrif’1efii'' je bah se je vloga kluba nekoliko t'Prc vjuh v la, tako da se je tudi preimenoval' ” ^ In za ohranjanje partizanskih izroči smač-Klemenc«. . vjv- 'If Po vojni so se v domu naselil' P ,njjh ko ro vojni so se v uornu i' .anl11 u sem.mladi glasbeniki in dijaki siv j;l šol. Leta 1978 je dom odkupil^'. svoje potrebe in sedaj v njem /,|vl|)V;1|v (?j učenci. Dom se je tudi preirnem v| j »Dom Otona Zupančiča«. (,r‘u.io'nit mladinci, ki sedaj živijo v domu in - jii . oskrbi spomenik padlim skojevec - .g. JC zanj lepo skrbijo. Da je temu tako l . Pij kazala tudi letošnja proslava, v k-1 C , % aktivno sodelovali tudi učenci Gr- ijjl Ivica Zem" Mladina kritično o svojem delu ~\ Vernes Mujkič novi predsednik 00 ZSMS GE Maribor Z odhodom nekaterih mladin-skih funkcionarjev tozda GE Maribor na delo v tujino, je žal zamrlo tudi delo mladih. Kar predolgo je trajala ta neaktivnost, tako da je bil zadnji čas, da so se sestali na izredni volilni konfe- renci in izvolili novo vodstvo. '-al pa je celotna konferenca imela zgolj pečat imenovanja no-Vega predsednika in ostalih čla-nov predsedstva OOZSMS. Premalo, ali bolje rečeno nič pa ni oilo izrečenega na račun nedela skoraj petsto ostalih mladih. Kakor da mladino v mariborski enoti sestavljata samo predsednik ‘n morda še kdo. Če bo tako mnenje pravladovalo tudi v bodoče, potem se novemu vodstvu ne obeta nič dobrega. Skoda, da so nekateri šele pod točko razno kritično opredelili do nedela, kar razpravi ni dalo prave teže. Kljub temu pa upamo, da bo novemu vodstvu uspelo prebuditi še ostale mlade. Pa ne samo z občasnimi akcijami, ampak z kontinuiranim delom čez vse leto. Več pobud bodo morali dati prav mladi iz svojih vrst. Ne pa čakati da jim bo nekdo drugi reševal njihove probleme. Novo izvoljeno vodstvo je sposobno voditi mladinsko organizacijo, seveda s pomočjo vseh mladih. Prav ti pa bodo morali v bodoče narediti več, da se bo njihova prisotnost čutila tudi v drugih družbeno političnih organizacijah Gradisa. Upajmo, da bomo že v kratkem lahko poročali kaj več spodbudnega o delu mladih v mariborski enoti. F. Štromajer ____________________________y EKONOMSKA politika« Z^200 naj večjih v Jugoslaviji Tudi lani Gradis uvrščen nekoliko nižje je posebna izdaja »Ekonomske politike« iz Beograda, edicija »200 nia tC?ih<< “šla že petnajstič. V ediciji, id posreduje izčrpen pregled poslova-,,, "ajvečjih jugoslovanskih delovnih organizacij, so zajeti podatki za leto kov . ^an* Jc 220 največjih naših delovnih organizacij realiziralo 59 odstotki! Celot?eg» prihodka jugoslovanskega gospodarstva. Število zaposlenih v k organizacijah je ostalo na ravni iz leta 1981, kar pomeni, da je 44 odstot-tac..Vs^h zaposlenih v Jugoslaviji zaposleno v 220. največjih delovnih organi- iih, rac*'s je glede na leto prej *otn? naZadovaI. Upoštevajoč cc m,.1 Pr‘h°dek, je Gradis zavzel 1II in |g ° (leta 1981. ie bil na 93. mest l[) l_. ' l /U 1 . JV Ull Uti 7J. 1I1V31 Večjia * na 64. mestu) med na, s pj'm' Če pa primerjamo družbei t>est V°,cl’ Je Gradis lani zavzel 10 ’ 'n |°’ *eta 1981 je bil na 79. rhest |u a 1980 na 62. mestu, i! ttiiari' 8radbenimi delovnimi org£ i, 6rajsJarn' je na prvem mestu bec Prih A1, Energoprojekt s celotnii i!1 (me i *?m 27,8 milijarde dinarje v drn največjimi je na 39. mestu), n i, leka :n,^stu..ie Adrijagradnja Ri 1 Vej;: 22,4 milijarde din (med na trteJ 1,1 51 • mesto), na tretjem in č< v. tin0s . mestu sta slovenska sozd iD kon, -,\n Giposs s celotnim prihoc P' Parj " ;8 oziroma 20,8 milijarde d r ^ 54 (tned največjimi to zadošč ' (■) sn°Z' mesto). Na peto mest |V' večjj, Sestavljalci edicije »200 na i'1 ?^a-()LUvrsl'li Slovenija ceste-Tel L 'ien0 hl,ovo in sicer kot sesta> ,i' !>tihoHua^'5eno podjetje s celotnii ;i Sedn °m 14,4 milijarde dinarje p- %diaajv.ečjimi77.mesto).Šesto, Urje iz Čakovca, sedma je z< grebška Industrogradnja, osma je Pelagonija iz Skopja, deveti je gradbeni kombinat Komgrap iz Beograda, deseta zagrebška Hidroelektra, enajsti je Gradis, dvanajsti Monting Zagreb, trinajsta Hidrotehnika Beograd in štirinajsti Unioninvest iz Sarajeva. Če bi upoštevali tudi IMP iz Ljubljane, bi se le-ta uvrstil na deveto r*Žsto, med Pelagonijo in Kon-grapom, saj je IMP ustvaril celotni prihodek v višini 11,7 milijarde dinarjev. Gradis je med največjimi gradbenimi delovnimi organizacijami (upoštevajoč tudi sozde) zdrknil iz devetega na enajsto mesto, če upoštevamo IMP pa na dvanajsto mesto. Največji skok sta naredila Medi-murje iz Čakovca iz Adrijagradnja Reka, ki sta bile leta 1981 uvrščeni na 17. oziroma 16. mestu. Ekonomska politika objavlja tudi seznam največjih izvajalcev investicijskih del v tujini za leto 1982. Mesto Gradisa sicer ni objavljeno (?) bil pa bi uvrščen med 20. in 30. mestom, kar je tudi nekoliko slabše kot lani. CVETO PAVLIN Tov. Nikola Novak med pogovorom z direktorjem tozda Ravne na poslovilnem večeru Najstarejši delavec ravenskega tozda Nikola Novak je odšel v pokoj »Prišel je čas, da tudi ti tovariš Nikola prenehaš z delom in odložiš skrbi na rame drugih ter se posvetiš sebi in svoji družini. Veliko let si bil takorekoč ločen od družine zaposlen po gradbiščih širom Slovenije. Vso delovno dobo si preživel v Gradisu na Ravnah kot dober gradbeni delovodja in danes ti vsi lahko rečemo kako zasluženo je tvoje novo obdobje, obdobje upokojitve,« so bile besede s katerimi smo se delavci tozda Ravne na Koroškem poslovili od najstarejšega delavca našega tozda, ki je v tozdu delal od leta 1951. Ob upokojitvi sem Nikolo prosil, da pove nekaj besed tudi za bralce Gradisovega vestnika in je dejal:» Veliko sem povedal o sebi in svojem delu in življenju v Gradisu ob proslavi moje 60. letnice Življenja. Kljub temu bom sedaj ponovil nekaj značilnosti. V gradbeništvu sem Se zaposlil 14. junija 1945. leta in to pri takratnem podjetju »Obnova« v Mariboru. Delal sem kot tesar pri obnovi raznih objektov, in odstranjevanju ovir, ki jih je pustil sovražnik. Gradili smo mostove, tovarno TAM, kjer delam tudi sedaj pred upokojitvijo. Leta 1951 sem prišel v Gradis na Revne, tako rekoč v vojaški obleki. Prva leta so bila težka. Z malo mehanizacije je bilo treba opraviti veliko dela. Delali smo od jutra do večera, pa večkrat tudi ponoči. Nič nam ni bilo težko, bili smo pač mladi. Gradbišča v Železarni Ravne so bila moj drugi dom. Tu sem preživel celih 24. let. Bilo je težkih, pa tudi prijetnih dni. Imel sem veliko prijateljev, bili smo tesno povezani in navezani drug na drugega. Živimo v drugačnih časih, tako da je tudi prijateljev manj. Sedaj delam na gradbišču, kjer sem delal pred 32 leti. V TAM-u gradimo nove proizvodne prostore s čisto drugačno tehnologijo kot nekoč«. Ko sem tovariša Nikola vprašal po Zdravju, mi je rekel, da v vseh letih svojega dela še ni bil resno bolan, razen manjših prehladov, bolniške pa sploh ni poznal. »Če bom zdrav tako naprej, bom kar srečen, le grlo imam včasih suho«, je hudomušno dejal. Človek, kot je Nikola je svoje vrline in delovne uspehe kar zamolčal. Lahko bi povedal, da je bil prvi predsednik delavskega sveta v Ravnah in je že leta 1952 sprejel orden dela. Železarna Ravne mu je leta 1980 podelila posebno plaketo in priznanje za dolgoletno uspešno delo pri izgradnji železarne. In še bi lahko naštevali. Tovariš Nikola, zahvaljujemo se ti za dobro delo in tovariške odnose. Prosimo te, da nam oprostiš, če smo se ti kdaj kaj zamerili. Pazi na svoje zdravje, da ostaneš še naprej tako čil in dobre volje. Pa nikar ne pozabi na nas, vračaj se med nas, vedno te bomo prisrčno sprejeli. Besedilo in slika: Ludvik Rudolf Triglav je bil za naše planince nedosegljiv, saj so bile vremenske razmere zelo neugodne Tudi letos smo šli na Triglav Mogočna gora je ostala nepremagana Letos drugič zapovrstjo je sindikat delovne skupnosti skupnih služb v sodelovanju s Planinskim društvom Gradis organiziral pohod na našo najvišjo goro, na Triglav. 18. septembra je trinajst pohodnikov krenilo iz Rudnega polja na Pokljuki proti Vodnikovi koči. Veliko planincev smo srečevali med potjo, vendar so se le-ti vračali v dolino. Med njimi je bilo tudi nekaj najvidnejših slovenskih družbenopolitičnih delavcev, ki so dan pred tem prisostvovali slavnostni otvoritvi prenovljenega doma na Kredarici. »Včeraj na otvoritvi smo imeli snežno nevihto, danes pa tako lep in sončen dan«, so komentirali nekateri. Proti Vodnikovi koči se je valila strnjena kolona. Kaj hitro smo zvedeli, da so to planinci združenih slovenskih železarn, ki so prav tako kot mi štartali iz Rudnega polja. Hodili so precej hitreje od nas, saj se bodo udeležili proslave Dneva planincev v Krmi. Po eno.urnem postanku pri Vodnikovi koči, od koder se je razprl pogled na zasneženi Triglav in Kredarici, smo nadaljevali pot, ki je postajala vse bolj strma. Srečali smo se tudi že s prvimi klini in »zajlami«, nekaterim pa je že zmanjkovalo sape in moči. Prišli smo tudi na sneg in vse močneje je pihalo. Iztisnili smo zadnje atome moči iz svojih utrujenih mišic in prišli na Kredarico. Hitro smo poiskali zavetje doma. Tako prijetno je notri. Ob šilčku »takratkega« smo se tudi pogreli in začeli prazniti naše zaloge hrane. Ko smo se malo podkrepili, smo začeli ostale planince v domu spraševati, kako je bilo včeraj na otvoritvi in ali so bili na vrhu Triglava. Zvedeli smo, da je gor veliko snega, in še več ledu ter da je dostop možen samo s pomočjo derez, vrvi in ostale opreme potrebne za plezanje v ledu in snegu. Veliko oviro pa predstavlja veter, ki stalno piha, včasih tudi ž izredno močnimi sunki. »Za.jutri je vremenska napoved prav taka kot za danes, ponoči pa se temperatura spusti pod ničlo in se vsa vrhnja plast snega, ki se podnevi pod sončnimi žarki stopi, spremeni v izredno nevarno ledeno skorjo,« nam je dejal oskrbnik doma na Kredarici Božo Wagner. Postali smo zaskrbljeni glede jutrišnjega naskoka na Očaka, saj nismo opremljeni za ture v snegu in ledu. Dogovorili smo se, da v kolikor se vreme čez noč ne bo bistveno spremenilo, opustimo vsako misel o vzponu na Triglav. Veter in sonce sta tako očistila ozračje, da se je videlo daleč naokoli. Odpravili smo se v bližnjo okolico Kredarice in občudovali naše gore. Večina vrhov je imela sneženo kapo. V dolini smo videli Blejsko jezero, Kranj in Ljubljano. Tisti, ki so bili na Kredarici že večkrat so nam povedali, da je razgled izjemen. Kljub temu, da je dokaj močno pihalo smo kar nekaj časa ostali na snegu in uživali ob pogledu na naše prelepe planine. Poletelo je tudi nekaj sneženih kep, saj je kepanje sredi septembra za večino nas predstavljalo izjemno doživetje. Celo noč je pihalo. Na skupnih ležiščih je bilo precej hladno in vedeli smo, da je Triglav za nas nedosegljiv. Zgodaj zjutraj se je kopal v soncu in pogled nanj je bil izjemen. Bil je tako blizu, da bi ga prijel z roko, in istočasno tako daleč. Ravno zato smo ga še bolj občudovali in spoštljivo opazovali. Po zajtrku smo se odpravili nazaj proti Vodnikovi koči. Medtem je vse bolj pihalo in postajalo oblačno. Tudi Triglav se je ovil v oblake. Po snegu navzdol smo počasi in previdno sestopali. Med potjo do Vodnikove koče je veter razgnal oblake in nižje smo bili, vse bolj je postajalo toplo in sončno. V Vodnikovi koči smo slekli anorake, tople jopiče, 3. teniško prvenstvo Janez Pogačnik — prvi med belimi mušketirji Gradisa Komisija za šport in rekreacijo pri Konferenci OO ZS Gradisa je 14. in 15. oktobra organizirala'3. prvenstvo Gradisa v tenisu na igriščih Zake na Bledu. Turnirja se je udeležilo deset tenisačev iz petih tozdov in delovne skupnosti skupnih služb. Po odigranih uvodnih borbah prvega dne, sta se polfinalni tekmi in finale odigrali v Podvinu, saj je dež onemogočil igranje na Bledu. V prvem polfinalu je zmagovalec drugega turnirja Janez Pogačnik gladko odpravil Petra Kristaniča z 9:3, v drugem polfinalu pa je Jernej Jeršan presenetljivo v podaljšani igri z 9:8 premagal zmagovalca prvega turnirja in finalista drugega turnirja Črta Božiča. Tako sta se v finalni borbi, ki se igra na dva dobljena seta, pomerila Janez Pogačnik in Jernej Jeršan. Slednji je moral priznati premoč Pogačnika, ki je zmagal dokaj lahko z rezultatom 6:1 in 6:2. Tako je prehodni pokal ostal v istih rokah. Končni vrstni red 3. teniškega turnirja je bil naslednji: 1. Janez Pogačnik — OGP Ljubljana 2. Jernej Jeršan — DSSS Ljubljana 3. Peter Kristanič — Biro Maribor 4. Črt Božič — GE Maribor . 5. Jure Daisinger — Lj-okolica 6. Alojz Polajnar — DSSS Ljubljana 7. Stane Potočnik—GE Maribor 8. Marko Germ — GE Ljubljana 9. Peter Rubin — GE Maribor 10. Bojan Oberleit — GE Maribor Besedilo in slika: Cveto Pavlin Jernej Jeršan — večja zbranost In zmaga v pol finalu Kljub poškodbi je Janez Pogačnik zmagal tudi na 3. teniškem prvenstvu Gradisa kape in rokavice ter v kratkih rokavih nadaljevali pot proti Uskovnici. Hitre spremembe vremena v gorah so se nam zdele neverjetne, pa kljub temu resnične. Pred štirimi urami sneg in veter na Kredarici, sedaj pa sonce in takšna vročina. Narava je res čudovita in nedognana. V daljavi smo zagledali Bohinjsko jezero in bili smo prepričani, da bomo kmalu ob njemu. A pot se je vlekla in vlekla čez planino Uskovnico, kjer smo nekajkrat opazili tudi gamse. Da hoja navzdol lahko utrudi skoraj tako kot hoja navkreber, smo se tudi prepričali, ko si" prišli do Bohinja, ki je bil poln turistov. Vsi so občudovali naše gore,1 se še posebej ozirali proti TriglavU_ Tudi mi smo ga gledali s tesnobo srcu. Bili smo mu tako blizu, a "a" nismo mogli. Stari Očak se ni dovo • premagati in v tem je njegova "J gočnost in vabljivost. Zato, Trigl®. nasvidenje drugo leto in takrat bo bolj gtistoljuben. . Besedilo in slika-Cvetko Pavl"1 ^ši kegljači prvaki Jugoslavije Trdo delo za kvaliteto in ime Gradisa pred evropskim prvenstvom, brali pa ga bomo po prvenstvu, ko bomo že vedeli, kako uspešno je KK Gradis zastopal Jugoslavijo na evropskem nivoju. Borili se bomo in dostojno zastopali ime,Gradisa in Jugoslavije. Stane Uhan Matjaž Hočevar — republiški prvak v kegljanju Uspehi Gradisovih kegljačev se je Matjaž. Hočevar, ki si je ta naslov priboril na letošnjem republiškem prvenstvu Slovenije za posameznike, ki je bilo 9. oktobra na kegljišču hotela Jelovice na Bledu. Po hudem boju z nekdanjim državnim reprezentantom Mirom Steržajem in klubskima kolegoma Juvančičem in Bizjakom, je Matjaž Hočevar izšel kot zmagovalec. V štirih nastopih so bili doseženi naslednji lezultati: 1. Hočevar — Gradis 3.649 2. Steržaj — Radenska 3.630 3. Juvančič — Gradis 3.592 4. Bizjak — Gradis 3.592 7. Janša — Gradis — 3.517 Deset najboljših se je uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo 29. in 30. oktobra v Beogradu. KZ lte8,jaškeea kluba Gradis, ki je spomladi osvojila pokal maršala Tita. Besedilo in slika: 0: c- Pavlin) Cveto Pavlin letošnjo sezono kar vrstijo. Poleg osvojenega državnega moštvenega prvenstva imamo sedaj tudi republiškega prvaka med posamezniki. To keg- vr- Kegljaški klub Gradisa goji k hn ?-Za rekreacijo, pa tudi kot vr cii't ' *Rort- Prvo moštvo je selek J, ,a ekipa, ki zelo redno in resno y n|ra pod strokovnim vodstvom. Dn°fen' naPor' Pa tudi sredstva so jcllctu dni rodili uspeh. KK Gradis t,ctos Po trdem boju osmih ekip na Jskem kegljišču kot edini pred-, ,n|k iz Slovenije postal prvak Ju-venav'ie- Rezultati državnega pr-i6v s,Va kažejo na izenačenost moš-Dj ’sal se skoraj do zadnjega lučaja ju m(?gl° predvideti prvaka, čeravno vQjVradis pretežni del prvenstva 11 končni vrstni red je bil: 2 p radis Ljubljana 10.751 kegljev ' r°štar Split 10.710 kegljev 3. Medveščak Zagreb 10.683 kegljev 4. Brodosplit Split 10.673 kegljev Naslednje štiri ekipe: Kandit Osijek, Spartak Debeljača, Novi Sad in Velež Mostar so imele večji zaostanek. Med najboljšimi posamezniki ni bilo našega tekmovalca, kar kaže med drugim na veliko izenačenost Gradisovih vrhunskih kegljačev. Najboljši posameznik prvenstva, Z. Bol jat iz Medveščak^, je podrl 1919 kegljev, najboljši Gradisov kegljač, D. Bizjak, pa 1863 kegljev. K K Gradis se je kot državni prvak uvrstil na evropsko ekipno prvenstvo, ki bo od 13. do 16. oktobra v zahodnonemškem piankstadtu (pri Mannheimu). Ta zapis je bil napisan Leti ovanje v počitniškem domu Pohorje skladu v sklepi Odbora za standard in rekreacijo razpisujemo' zim-hj ' eZ°no letovanj v počitniškem domu Pohorje in sicer za čas: Kv^ember ~ od 26. H. dalje i0L,° le'° —od 30. 12,—7.1. I ^Počitnice — od 7. L—14. I. —od 14. L—21. I. — od 21. pf*- I. — od 28. L—5. 2. prij(^ave sPfejema KSS (tov. Polajnar) do 5. novembra 1688. Prispele s/0v c o o obravnaval Odbor za standard in rekreacijo. Razpored go-obvestilo o potrditvi bo posredovano do 15. novembra 1682. V, Odbora bodo formirane nove cene dnevnemu penzionu. Ce-%eiJnformacija o koriščenju kapacitet, razporedu in cenah bo v pi-p 'obliki posredovano do omenjenega roka (15. II.). VvQ ,‘smenih prijavah naj interesenti navedejo priimek in ime, leto roj-ler„.: elVc‘t in njegovih družinskih članov za katere želi rezervacijo ter . n Za letovanje. Matjaž Hočevar VESTNIK je glasilo delovnih ljudi gradbeno-industrijskega podjetja GIF Gradis Ljubljana. Iz-f^iij t« , ^bor za informiranje. Predsednik odbora Stane Beguš* namestnik predsednika l^ranjio Štromajer* aJda Maček, Zinka Mihelič in Karolina Vodopivec. Ureja ga uredniški odbor: Milenko JNikič, Bora ynt 'Kovič, Zinka Mihelič, Tranc Kumer, Karolina Vodopivec in Franjo Štromajer. Tehnični urednik: Matija ^ v | odgovorni urednik* Cveto Pavlin* Izhaja mesečno v 9500 izvodih* 'liska tiskarna Ljudska pra™ Naslov uredništva: Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134a Ljubljana, telefon Iz vojske nam pišejo Z odsluženja vojaškega roka se nam je oglasil vojak Goran Orozo-vič. Vsem v Gradisu pošilja pozdrave, še posebej pa delavcem tozda Železokrivniča. Posebne čestitke in pozdravi so namenjeni brigadirjem Gradisa za dosežene uspehe na mladinski delovni akciji v Tuzli. Pišete mu lahko na naslov Goran Orozovič V.P. 6885 15300 Ložnica V spomin Pavli KOS Mnogo prezgodaj, v 47. letu je smrt iztrgala iz naše sredine PAVLO KOS. Rodila se je v vasi Špičnik pri Mariboru leta 1936. Pri Gradisu se je zaposlila že leta 1962 kot delavka v proizvodnji. Na tem delovnem mestu je ostala vse do danes. Zadnja leta je opravljala dela na betonarni na obratih Studenci. Z njeno prezgodnjo smrtjo smo izgubili dobro sodelavko, zvesto Gradisu polnih 21 let. Sodelavci — tozd ge maribor ZAHVALA Ob nenadni smrti moža in očeta VLADE HRŽENJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem v tozdu SPO, ki so nam izrazili sožalje, ga pospremili k večnemu počitku in darovali cvetje. Soproga Andclka in sinova Štefan in Vlado ZAHVALA Sodelavcem tozda Kovinski obrati Ljubljana se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in pospremitev mojega očeta na njegovi zadnji poti. Anton Ficko ZAHVALA Ob smrti Toneta Pogačnik, se njegovim sodelavcem iz OGP Ljubljana zahvaljujemo za Izrečeno sožalje in darovano cvetje ter spremljanje na njegovi zadnji poti. DRUŽINA POGAČNIK Obenem se tudi zahvaljujem sodelavcem iz TOZD GF. Ljubljana za izrečeno sožalje in uaro-vano cvetje. HČERKA TINKA — 25 let Počitniškega doma — Pohorje—25 let Počitniškega doma—Pohorje—25 let Počitniškega doma V imenu Planinskega društva Gradis je tov. Marko Žontar predal sporninsk° darilo ob 25-lefnici počitniškega doma Pohorje upravniku doma Frančku Novaku Fotokronika proslave ob 25-letnici Počitniškega doma na Pohorju le;’, 'a Ko je nehalo deževati, smo zaplesali kar pred domom Ob jubileju se je na Pohorje zbralo nekaj manj kot 200 G radi sovcev i ............... V metanju »Gradisove kocke« je drugo mesto zasedel direktor DSSS *° Janez Brezovec in s tem pokazal, kje je mesto delovni skupnosti Roštilj je na Pohorju odlično deloval kljub dežju in to po zaslugi osebja PD Pohorje in samskega doma GE Maribor — 25 let Počitniškega doma—Pohorje—25 let Počitniškega doma—Pohorje—25 let Počitniškega dorr^