*t. 07.
V Gorici, dne 21. avgusta T0OO.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat; na teden r Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje iz-danje opoldne, rečemo izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto    .  .  . „..-..,J3 K 20 h, ali gld. 6-60
"  pol leta*......'. . «,*»rr""*fiio"
Četrt leta.......3 , 40.:»   .    ,    1*70
Posamične Številke 3tanejo 10 via.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki uliti
stv. 9 v Gorici v «Goriški Tiskarni* A. OabrSček vsak
dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od
"i do 12. ure. Nai naroČila brez doposl:me naročnine
¦'-i ne oziramo,   i    -**... t     ._
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od «SoSe» vsak netok in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
cSočav in ePrin;orec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulioi in JellerBitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčic- na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Z jutra nje izdanje).
Uredništvo
sa nahaja v Gosposki nJioi-St. 7 v Sonci V Lnadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12, dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 3L 9..
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge redi, katere ne spauTjo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio le upr«;uiStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne urodnifitvo ne
apravništvo.                   ______
Oglasi in poslanica se raeunijo.po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat ti kr. vsaka vrsta. Vefikrat po pogodbi. — Vscje Črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica.
„<JoriSkA TIskarna« 4. GabrSeek tiska in zalaga razen «So5e» in .Primorca* še -Slovansko knjižnico«, katera izhaja meseSno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «8lov. knjižnici* se laBonijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
«Gor. Tiskarna* A, GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Užitnina - krčmarske zadruge.
Vprašanje o užitninskih davščinah jo pokazalo, kako nujno so potrebne krčmar-ske zadruge. — Da, prav to za naše krcmarje silno važno vprašanje jih naravnost sili. da se združijo v zadrugo, da jim ni treba za vsako priliko, ko finančni crar oddaja užitnino, imeti takih silnostij in težav, kakoršne so pri ustanovljanju vsakega društva, prav za prav še večjih, ker finančni erar zahteva obveznost dobre polovice boljših obrtnikov.
Da ne bo »Norica* zopet le zabavljala po svoji stari navadi, ker zna le podirali in nič zidati, naj jej takoj sapo zapremo. — Naghtšati namreč treba, da je finančna uprava na Primorskem skoro docela zavrgla barona Plenkerja sistem v oddajanju užitnin, kajti ozira se v prvi vrsti — le na krcmarje, s katerimi se pogodi za ceno, ali pa jih pobira v svoji upravi. Krč-tnarji imajo očividno prednost. Oddajati jih drugam, od tega načina se oddaljuje.
Finančna uprava se prav za prav nič veliko ne poganja, da bi dosegla .o d k u-pilo užitnini podvrženih obrtnikov* z?, navadno svoto, marveč rada bi okraj za okrajem imela v svoji režiji, da se zopet enkrat prepriča, koliko nosijo.... Da si pa ne želi noben krčmar sitno strogega nadzorstva fmancnrjev, je naravno; s tem si fiskusu v pesteh tudi za odmero obrtnega in dohodninskega davka.
Vsled tega pa krčmarjem ne preostaja nič drugega nego da se odkupijo in na dan obravnave lepo podpišejo Usti .Zapisnik zadružnega odkupa" ali »Solidarabfindungs-Protoeoll".. — AH polem užitnino pobarajo v svoji upravi, ali se i oni medsebojno odkupijo za določeno svoto in so potem celo leto prosti vseh silnostij, ali pa oddajo z a se b-niku ali — deželnemu odboru, je to povsem njihova reč.
Finančna uprava zaht««va zaveznost pre-vladne večine obrtnikov, ki morajo biti bodisi osebno pričujoči alt z legalizovanimi pooblastili Pri tej priliki volijo predsednika in njegovega namestnika. Ta dva podpisujeta, prejemat.i in odpošiljata vse listine, ki se tičejo odkupila — in morata plačevati obroke.
RUSINJA.
PniHiViHlkn iz iiti\eJM^a časa.
Srbski spisal Gjuro Jakšič.
Posl. Podravsfci.
Tako je govorna razžaljena deklica. »Oh, ti goldinarji, rublji in cekini! Ta zlata obleka nagote bogatinov, to zlato žezlo človeških pohabljencev, ta grdi trnek nesramnih lovcev ! to prazno zlato — to so naše solze! Hetman, čuvajte svoje cekine, spravite jih. Ko se pa z milostljivo gospodično Ksenijo oženite, podkupite ž njimi lekarja, kupite si za nje cijankalija ter jo ostrnpite. Dokaj srečnejša bo, ako umre, nego bi živela z vami...« . ¦-,
Bled kakor mrlič je zrl začuden Bajbakov za sobarico in v tem hipu se mu je zdelo, kakor b! se bal. SkloniVŠi glavo k tlom, je dvignil sabljo pod pazduho ter s počasnimi koraki odšel doli po stopnicah, sedel v kočijo ter se odpeljal.
IV.
Štirnajst dnij poznej so sedeli »pri Balkanu« v jedni posebni sobi v gorenjem nadstropju Bajbakov, Porcirov m Klinski. V peči je veselo plapolal ogenj, na mizi se jo kuhal čaj in stekle-
—- Ako krčmarji oddajo pobiranje komu drugemu, bodisi Gorupu ali deželnemu odboru, tedaj se finančni erar nič ne briga ne za preslavni deželni odbor, marveč on prejema vse obroke v imenu predsednikov krčmar je v, ki so sami odgovorni, ako Gorup ali deželni odbor izvršujeta prevzete dolžnosti ali ne!
Kaj sledi iz vsega tega? Iz toga skeli, da je .Norica" silovito pogorela s svojim Berbučcm in Klavžarjem, ki sta hotela po ovinku ujeti vse našo krcmarje v zanjke laške večine deželnega odbora, in tona stroške krcmarje v samih.
Kaj pa je hotela »Soča* ?! Ta pa je prigovarjala ves čas krčmarjem, naj tišče oblast, katero imajo, naj dobiček — ako ga je kaj — pridrže lepo zase, alt pa naj oddajo pobiranje užitnin zasebniku po pogojih, ki jim bodo ugajali. Kaj bolj naravno nego to ? Kdo naj ho tako predrzen, kakor je bila .Norica*, da bo zahteval od krčmarjov, naj se prostovoljno odpovedujejo svojim pravicam, priznavanim od finančnega erarja v prvi vrsti njim, naj bodo oni vezani edino na izpolnjevanje prevzetih dolžnostij, obseženih v .zapisniku zadružnega odkupa", a ves dobiček naj lepv) odstopijo - deželi.,.. In tako neizmerno velikodušni naj bodo le slovenski davčni okraji, le oni naj bi dajali ta dobiček — deželi, v kateri gospoduje dr. Pajer s slovenskim poganjačem G a h e-jem! Tako nesramno se je pisarilo po .Norici", ki je psovala .Sočo" z izdajico in raznimi lepimi naslovi, ker ni hotela tako žalostne žrtve naših kremarjev 1
Vsled takega novejšega postopanja finančnega erarja je torej neobhodno potrebno združenje kremarjev po davčnih okrajih, ki so pri nas ob enem sodni okraji. Da ne bo treba vedno takih silnostij, naj se ustanove - krčmarske zadruge po sodnih okrajih. Te bodo imele že v pravilih, da se pogajajo s finančnim erarjem glede odkupa, a sklenejo še posebe to na o bčneni zboru in pooblaste odbor, da sklep izvrši. Kako lepo bi bilo tako delovanje v prid naših obrtnikov in našega ljudstva! Naši krčmarji naj mislijo sami za se, ne pa za — deželni odbor, ki je letos zahteval od njih legalizovanih pooblastil, da bo potem stiskal iz njih d o b i-
nice, napolnene z močnim jamajskim rumom, so Žvenkljale.
»Pri svetem Kozmu!« reče Porfirov, ki je pri polni steklenici najrajše molčal, toda sedaj se ni mogel premagati, da ne bi spregovoril na Čast tako zalega in močnega ruma. »Pri levi nogavici mu-čenice Eudoksije - to je močna vodka!« In da bi potrdil te svoje besede, je izpraznil čašo v jeclni sapi, na kar se je moško odkašljal: »O, ho, ho! Čuješ-h* Bajbakov, ta vodka je sama vredna, da bi si človek za njo razbil nos. Vidiš tako-le !* Po teh besedah je stisnil pest, da bi napravil prvi poskus na nosu Klinskega. »Ta tvoj nos, zlodjev sin, ni zrasel kakor se spodobi, počakaj nekoliko!« Toda potuhneš seje pripognil in Porfirov je udaril s pestjo krepko ob mizo, da se je samovar prevrnil in so se razletele črepinje razbitih steklenic po tleh. »O, — o! močna vodka! Kadar se* spomnim njihovega okusnega »domačega« vina, čuješ Bajbakov, me prav nič ne mika, vrniti se v Rusijo !...
»Oduren svet, Porfirov ! Nesrečni ljudje! Prokleta.zemlja!« je zamrmljal Bajbakov. * Zares, ničesar mi ne ugaja tukaj, niti zemlja, niti ljudje, niti zakoni, niti njih izvrševanje. .Glej! če greš po ulici, ti niti najposlednejši šolarček ne skaže take časti, kakor nekateremu raztrganemu brusaču. A če najdeš slučajno kako nesramno sobarico, pa se ti še roga v obraz, knkor bi bil njej enak.« »T.ako je, hetman!« pritrjuje Klinski,
ček za celo deželo, pa tako, da bodo oni za vse odgovorni in da se bo vršila tak? stisk", ija v njihovem imenu! Finančni erar bi poznal deželni odbor toliko, kolikor pozna danes Gorupa, to jo — nič, zanj so le krčmarji na svetu!
Najnovejša odredba glede policijskih ur, objavljena tudi v .Soči", dokazuje dovolj jasno, da se hoče stiskati posebno krcmarje..,. Vsak posamičnik se ne more braniti, ker ne opravi nič in bi si stališče še poslabšal. Tu mora biti zveza vseh krčmarjev, torej zadruga, ki se potegne za koristi kremarjev, — Evo zopet najnovejši slučaj, ki dokazuje, kako koristne so te zadruge!
Konecno naj še omenimo, da krčmar-ske zadruge imenitno poslujejo v vseh naprednih deželah. Da jih zategadel ne marajo naši nazadnjaki — klerikalci, je naravno. Boje se luči, napredka, kakor povsod, ker oni le v temi, le v motni vodi dobro ribarijo. Zato »Norica* in »Lažnjivi Kljukec* besnita proti »Soči* in »Primorcu", her ta hočeta luči, hočeta napredka.
Prav to dejstvo p«i dokazuje najbolj, da je tudi pri nas že skrajni čas, da gremo bliže luči, k napredku t Krčmarji so vedno naprednejši ljudje, ki se ne dajo voditi za nos od klerikalnih nazadnjakov! Zato je nedvomno, da se zadruge ustanove pod žarki napredka v blagor tega stanu in vsega naroda!
DOPISI.
V Gorici, 17. avg. (Tutti frutti). — Gospod Bog je udaril svoje ljudstvo s strašno sušo. Zemlja je bila suha kakor drobni pesek v rečnih prodih, katerih že dolgo ni preplula voda. Ljudje so zdihovali, molili — h Gospodu Bogu, ali dežja le ni hotelo biti. Kaj bo? Prvi pridelki so že zgoreli. Med ljudstvom nt bilo tO gld.; če bi vse vkup na glavo postavili, ne bi padlo toliko od njih ! — Častiti gospod Jakop so bili zelo v skrbeh zastran prihodnje bire; tudi za maše in očenaše pojde slabo! O M presneta suša! — Pride k njemu stara Ženica in mu nudi 3 krone, govoreča: »Tu, gospod nune, smo zložili za eno sveto mašo pri sv. Uolerju (Jelerju), da nam izprosijo lega potrebnega dežja". — Oče Jakop  odgovore:
odurno skremživši oči; »jaz že icomaj čakam, da bi videl, kako so konča naš posel s to malo poniglavko, in precej bi odrinil dalje, bodisi v Avstrijo ali v Rusijo. Ako gre človek na pogin, naj pogine vsaj v službi velikega naroda. Sicer pa, kedaj se je še lev žrtoval za miš ? Ali se mar splača, da bi zamahnil z repom za tako malenkost* !
Porfirov se je uejevoljen odkašljal; njemu je bila všeč srbska dežela, narod in njegovi običaji, ne da bi bil vedel, kaj je temu vzrok. Ko bi bila odvisna bodočnost tega naroda samo od njega, ne bi se bil vrnil nikdar v Rusijo.   .
Ako bi ga bila njegova tovariša vprašala, čemu to? bi bil odgovoril Porfirov brez vseh okoliščin: »V tej deželi se vendar lože diše U
Bajbakov je vzel veliko. skledico toplega čaja in srkaje ga polagoma je izpuščal gost dim iz svoje smodite. Oči je imel uprte na jeden gumb vojaške obleke Klinskega. Videlo se je, da nekaj premišljuje. Na to je vzel uro in gledaje na kazalce, skoro šepetaj e dejal: »Čas je!«
»K čemu?« vpraša začuden Porfirov ter domislivši si, da je Čas za pijančevanje, izprazno še jedno kupico ruma.
»Mar se ne spominjaš, Porfirov, o čem smo se danes jutro razgovarjali in kaj smo sklenili ?*
»A, a!« odvrne čemerno Porfirov, »radi te male čarovnice naj bi se človek
»Prav, mati, prav, da skrbite za dež, ali za 3 krone ne bom nadlegoval sv. Uolerja,,..". Ženica je žalostna odšla in nabrala Se 2 K 20 vinarjev; šele za ves ta denar so Sli gospod Jaka k sv. Jelerju dešja prosit.
Pod Grintovcem so imeli kaj prebrisanega župnika. (Ime je merodajnim krogom na razpolago), ki je bil ob enem d oh ta r-p a* dar, ali le za ženske. Ni iebil dolgo pod Grintovcem, že se je raznesla vest, koliko žensk da je bolnih! Slaba voda ali slabi luftl morajo biti »uržoh«. Do zdravnika je dalefi? sreča, da so imeli tako »frajndleh* nunca, ki se ni nič sramoval tako delikatnega opravila.... Zdravil je pa vso jed na kol Po Kneippovo jih je najprej osnažil % mokrimi obkladki, na to jih je drgnil s flanelo, da jim je začela kri urneje plati po žilah.,,, Za svoj »Ion* ni zahteval denarja, samo s »Bog polonaj« se pa tudi ni zadovoljil, Nail viri trde, da se je »poglihalo* tako, da sta bila zadovoljna nunc-padar In pa mlada »bolnica*,
Prišla je v farovž tudi mlada ženica plačat sv. mašo, da bi se mož, ki je bil »na rajži«, srečno vrnil domov. Pričakovala gaje vsak dan. Nune je sicer sprejel denar, aH takoj se je oglasila v njem tudi padaraka kri. Posadil jo je za mizo, prinesel vina, salama in sira, pa sta trčila l — »Jej, to je frajndleh gaspud ?" si je mislila naji"na ov-čica. — »Mica, vi morale biti kaj bolna*, meni padar. »Ježeš, saj mari ne!" odgovori Mica prestrašena. — »Ja, ja, draga Mica, jaz poznam take reči. Le poslušajte, kaj pravijo bukve*. Iti padar je vzel bukve ter začel nekaj brati. To berilo je Mico prepričalo, da je res bolna. •— Na to je začela stara lajna z mokrimi obkladki s flanelo. Padar je slekel vrhno suknjo in hitel drgniti, da se je kar potil. AH — joj — Mici je manjkalo še nečesa, da bo zdrava! Nič hudega, samo še malo »tega"! Ali M:ca je začela upiti, nakar jej«jc padar z robcem zamašil usta. — »Tako, zdaj bo pa dobro ! Samo nikomur tega ne povejte; nimam »potente* za taka opravila". — Mica je odšla vsa razburjena, razježena, razžaljena; čutila se je res bolno na telesu in duši,  vrtelo se jej je v glavi....
Ali je padar maševal za srečno vrnitev, moža, ni nikomur znano; to pa vem, da se je srečno vrnil, da mu je Mica vse razodela,
kakor blazen klatil po noči? Ali nismo imeli tega dovolj na meji, da hočeš, da bi ti še tu kdo razbil tvojo veliko palico? Čuj, Bajbakov! že davno sem vedel, da ti je nekak zlod zmešal možgane, toda, da si tak bedak, da bi te jedno mlado dete moglo voditi za nos, tega bi, pri moji duši, no bil verjel!«
»Ti si podlež !< zagromi jezno Bajbakov, »ti nikdar nisi bil Rus, nisi bil Kozak, ker se danes bojiš poginiti za svojega brata. Prav, ni treba ti hoditi z nama. Jaz in Klinski ujameva to malo srno, ti pa ostani ter srkaj to vodko, zlodjev sin, dokler se v tebi ne vname!«
»Nu — batjuška«, reče Porfirov, »torej tudi jaz pojdem z vama ! Kam naj gre jeden pošten Kozak brez drugega? Nisem pa vedel in tudi rekel nisem, da ne pojdem s teboj. Jaz sem samo mislil, ali to, kar smo se govorili, izvršimo nocoj ali jutri ?« .
»Ali je kočija pripravljena ?< vpraša Bajbakov Klinskega.
*Vse je v redu!«
»Ali si našel sobo za to malo trdo-glavko?«
»Našel sem jo; tam spodaj na Dočuli*) sem najel • sobo, ki je vsaj za teden dnij vsa belograjska policija ne najde — a potem? - Ti.boš s svojim Porfirovem v daljni Rusiji, a jaz ? He, za-me je lahko, ker sem majhen«, reče Klinski, potuhneno se smeje.
¦*) Del mesta; tako imenovano turško mesto
da je sprva kar divjal od žalosti, hotel je tudi ovaditi padarsko obrt brez »potente* — c. kr. državnemu pravdništvu, ali najbrže mu je Sinilo v glavo, da ne doseže niC in bo Se osramočen, zato je raje pametno molčal. Vsakdo drugi bi šel za tisti »robec* v luknjo vsaj 6 mesecev! — Mica in njen mož sta pač le slutila, saj vedeti nista mogla, da piše veliki svetnik dr. Alfonz Marija de Liguori v svoji svetovnoslavni morali (Theologia moralis, Tom. V, pag. 781) tako-le: Judices non facile credunt cuique mulierculae accusanti (soduiki ne verujejo lahko vsaki tožeči babnici !)• — 6UI7 Theo1-moralis, II. n. 596 pa pravi:
»An facile fides sit adhibenda mulie-ribus sacerdotem de sollicitatione accusan-tibus? — Respondetur: Negative!«
Nočem tega preložiti v slovenščino. To pa pomeni, da bi utegnila Mica in njen mož slabo naleteti, kajti padar bi lahko š? dalje zdravil brez pisane »polente«, onadva pa bi bila Se vsem v javen posmeh, ako bi ju ne doletela po vrhu Se kaka kazen zaradi — obrekovanja. Sv. vera pa j* pod Grintovcem za ves ta rod prav na trdni .katoliški podlagi".
ta Dornberga, dnč 19. avgusta. — (O nameravani veselici v Dornbergu in Se nekaj drugega).
Veterani oddelka v Dornbergu so sklenili v seji dne 10. junija, da priredijo slavnost v proslavo 70-letnice rojstnega dne cesarja Franca Josipa 1. in 400-letnice združenja Goriško GradiSke s habsburškimi deželami. Spored slavnosti ni bil Se določen. Naloga je bila dana odborniku našega oddelka, podžupanu g. Karlu Kerševaniju, da naprosi g. župana Bercetn, da bi pri tem dovolil tudi ples. Seveda naš jasni župan se ne odloči kar naenkrat, Zato je moral g. Kerševani večkrat iti povprašat; torej po večkratni proSnji šele je dobil odgovor, da dovoli. (Mi bi bili vložili tudi postavno kolekovano prošnjo, pa ker je že dvakrat dovolil fantom brez nje, lani in letos, smo upali, da smo tudi mi tega prosti. Ali smo se varali!) Na to smo prijavili v »Soči* in »Prim.*, da bode oddelek veteranov v D. imel dne 19. avgusta veselico. To smo naznanili v raznanje drugim društvom v bližini. Odbor je začel pripravljati potrebno za slavnost. Spored je bil taki-le: Dne 18. avg. vdeležitev sv. maše, zvečer baklada, obhod z godbo, umetni ognji; dne 19. ob 10. uri godba pred društveno pisarno, opoldne slavnostni banket, ob 2/84. javna plesna veselica. Spored se je bil dal že tiskati.
Po naključbi je prišla dne 8. t. m. g. županu v roke »Soča* štev. 91., v kateri je članek »Nevihta v Dornbergu". Tu se je županovo obličje stemnilo, začel je blisk in grom, in s potjo je treščilo v veselico. Maščevanje se je izreklo, veterani so bili žrtev. Se enkrat je zagromelo iz županovih ust: veteranom plesne veselice ne! Že isti večer je dobil naznanilo g. Kerševani, da župan ust-meno dovoljenje preklicuje. Vse se je zgodilo, kakor da so veterani pisali oni dopis v cenjeni »Soči*. Iz patrijotične slavnosti je skuhal naš modri župan klerikalni boj. Streljalo se je zdaj na tega zdaj na drugega, posebno na ubogega načelnika, češ, to je on zasmodil. Tako je trdil mežnar, brat župana. Ko je še enkrat šel g. Kerševani h g. županu ter mu zatrjeval, da od veteranov ni nobeden pisal dopisa, je jasni župan zlil še enkrat svojo zeleno jezo na načelnika, ter jasno izgovoril, da ne dovoli naprošenega glede njega. Kaj mu je kdo storil?
Tukaj vidite, da jasni župan ni imel nobenega povoda, preklicati dovoljenje plesne veselice, ko je za nami dovolil Rojčim fantom, kateri so imeli že pred veselico tri tožbe pri orožuikih radi pretepa. Oddelek veteranov ni imel javne plesne veselice v D. od I. 1892.
Tako smo praznovali to slavnost od ene strani s hinavskim smehom, od druge z ogorčenostjo. Veterani se nismo hoteli ribati z takim županom in tako smo pustili celo slavnost, ko povsod drugod jo lahko slavijo. Ali ni to škandal? Ge mogoče g. župan noče videti veteranov, naj dela na to, da napravimo »Sokol«. Smo pripravljeni. Potem bo menda vesel on in tudi g. Lovre.
Odbor oddelka veteranov.
(Iz Dornberga. dalje:) Sedaj soza-peli starašine dornberški hozano g. Lovretu v »Gorici«, se ve, ekscelenca župan s svojim »šolo* naprej, pa ni prav harmoniralo, ker pravijo nekateri starašine: ker so drugi, sem moral tudi jaz, nekateri celo prisiljeno. Kaj pa pravijo ljudje,  o tem ničesa ne vejo. Pa
ne misliti na ono peščico »liberalcev*, kakor pišejo v »Gorici«, — ali pri nas jim pravijo »libejarci«, ker ta beseda je prišla prav v modo, odkar je začel g. Lovre imeti politične propovedi. Pa »oberkomandant* ekscel. župan je tako hotel, da bi L. nam ne ušel. Zato je napravil dne 12. t. in. slavnostni banket. Mislimo, da zato, le čudno se nam zdi, da je povabil tudi prvaške starašine in iz Zalošč, ker ti niso peli hozane z gospodom županom na čast gosp. L. Pa kako žalosten je bil ta banket. Strašno tožen, mislimo, da gg. sta-rašinom iz Privačne prav dolgočasen, niti ene napitnice se ni slišalo, prav za prav, se ni vedlo kaj je to; edino le seje slišalo rožljanje s krožniki. A slednjič so jo naši Dorn-beržani vendar »pogruntali", da zalo je tako tužno, ker bodo kmalu nove volitv^ ter da vsi ne bodo drugo leto vživali več običajnih makaronov.
Ko se je vse to godilo, je naš, g. Lovre nam' tako lepo oznmjal besedo božjo, da smo bili vsi zadovoljni. G. L. tudi ne zamudi ničesar, poslal je bil Nežiko iz farovža na lov. Sla je k nekemu mesarju, kateri je bil naročen na »Sočo«, da ako pusti »Sočo«, bodo hodili k nemu po meso. Meja je imela uha, in je to slišala. Punf, ena duSa je bila rešena peklenščeku iz rok; tako je mislil g. Lovre, ko je Nežka prišla domov. Pride še.
Iz Podmelea, dne 17. avgusta. — Dne 14. t. m. je začelo goreti v neki hiši pri cesti vrhu vasi Kneza. Gospodar je bil daleč od doma na polju. V hiši pa je ležala po porodu bolna žena z novorojenčkom in zraven nje še trije mali otroci. Žena ni mogla vstati. Ko je pribite! gospodar domu, si ji' oprtil soprogo z detetom ter z drugimi otroci odšel na oddaljeno njivo. Komaj eno minuto po njegovem odhodu iz hiše se je udri strop s streho ter zasul vse imetje. Zgoreli sta edini kravi in en preSič, vse orodje, obleka, denar itd. Vendar, hvala Bogu, da so si rešili le življenje. Škode je nad 2000 kron. Zavarovana je bila hiša za 800 kron. Bolje nekaj, kot nič.
Na lice mesta so prišli tudi orožniki iz Grahovega, ki so ljudstvu dajali primerne ukaze pri gašenju in tudi sami pomagali ter s tem zabranili razširjenje požara, ker vsled vetra je bila v nevarnosti vsa vas Kneza. Njihova požrtvovalnost zasluži polno priznanje! — Zažgali so otroci, — Ta slučaj pa naj služi v svarilen izgled vsem onim, ki še niso zavarovani — ali pa le zamalesvote.
Sv. Lucija, dne 16. avgusta. — Na dopis iz naše vasi z dne 25. pr. m. v cenjeni »Soči«, se je zdelo potreba oglasiti se onemu voditelju županstva Sv. Lucijskega, brez ko-jega se pri istem nič važnejšega ne zgodi, ter zagovarjati-svojega župana iz »Grmov«, češ, da je pravilno postopal, ker je pustil trasno komisijo iti kar tako tiho skozi našo vas, ker se ni s tem nobenemu zameril. Najbrže se ni čutil zmožnega, zagovarjati koristi vseh davčnih občin ali pa samo direktne cestne zveze iz »Grmov« na železniško postajo pri Sv. Luciji (katero se je baje prej ustil zagovarjati). Morda bi se tukaj ne strinjale njegove koristi z onimi vasi Sv. Lucije.
Opuščenje cenitve škode po toči zagovarja kar s paragrafi. Vprašali bi pa: velja K morda za davčno občino Modrejce druga postava, ker je tam komisija cenila škodo brez naznanil posameznih posestnikov, katere je naznanil tamošnji podžupan sam, ne da bi prosili prizadeli gosp. župana s klobukom v roki, da sprejme milostno njih naznanilo na zapisnik.
Tudi moramo povedati gosp. županu, da so do sedaj vsakokrat škodo po toči naznanili podžupani posameznih davčnih občin in da je na podlagi teh naznanil vsakokrat tudi bila cenjena škoda vsem prizadetim.
Sedaj so nekateri podžupani predebeli, da bi se potrudili s svojim »kvintalom" v občinski urad v »Grme« ali pa so le pomilovanja vredni nevedneži.
Kar se tiče občinskih potij, ni res, da jih je župan take podedoval, ker v takem stanu so še-le po hudem nalivu meseca junija tega leta.
Je-li častno za <?osp. župana, da je moral neki posestnik - ,edi največjega poljskega dela najeti na svojo pest delavce, da so popravili občinsko pot vsaj toliko, da je mogel voziti pridelke s polja?
To vprašanje prepuščamo v razmotri-vanje možem z zdravim razumom!
Davkoplačevalci.
Iz Kobarida, 16. avgusta, (f Mat k o Sverko. — Razno). V ponedeljek je bila
sodna komisija pod Humom, da je spoznala nesrečno smrt Šverkovo. Ustrelil se je po nesreči naravnost v desno oko, da so se pocedili možgani iz glave; vse kroglje so ostale v glavi. Tekom dneva so se lotile rane že muhe. Zdravnik je moral vse izči-stiti in glavo zavezati. Zvečer so ga prenesli na vlečki iz vejevja po plazu do ceste in od tam na vozu v Devetakovo »gostilno pri Kri lanu«, kjer je stanoval. Gospodarje prijazno dovolil, da je bil postavljen mrtvaški oder v dvorani. — V Kobarida je bilo sočutje tako živo, da se je govorilo povsod le o nesrečnem mladeniču, katerega je nekaj prav gnalo v žalostno smrt. Po svoji službi bi niti ne bil smel iti iz Kobarida, dokler se ni vrnil g. sodnik z dopusta. Imel je pa tudišeLtepšoLPJ^*«t.^»_M_bLl^JMLfeJL drugo dražbo, a ni hotel I Sel je v nedeljo pod noč na Hum, kjer so prenočili; drugo jutro so šli na divje koze, in zgodila se je nesreča. V hoji se je nasloni! na puško, na kateri je bil odprt jeden petelin; sprožil se je in na mestu   je  obležal Šverko  mrtev.
— Njegova tovariša gg. zdravnika V o točko in urarja Uršiča je ta smrt silno potrla.
—  V torek zjutraj sta dospela iz Istre v Kobarid brata gg. Jure in Roko z ljubim prijateljem g. Davorinom Sankovič-Solda-t i če m. Kakošen pogled na tako razmesarjenega Matka!
V  sredo popoldne je bil pogreb, ka-koršenega že veliko let ni videl Kobarid. Sprevod je bil zelo dolg, a v Kobaridu je bilo vse živo ob cesti, koder se je premikala dolga vrsta občinstva. Vse, kar ima Kobarid najboljšega, se je udeležilo pogreba. Fantje in dekleta so došli v obilem številu ter vodili ves pogreb. Udeležili so se vsi uradniki, na čelu njim obče priljubljeni g. sodnik; došli so tudi zastopniki uredništva iz Tolmina in Bolca. »Narodna Čitalnica* je spremila svojega člana s častitljivo staro zastavo na tej zadnji poti; čitalniški pevski zbor pa je zapel tri pesmi pred hišo, v cerkvi in ob grobu. — Tako smo Kobaridci pokopali prvega umrlega uradnika. Žal, da je moral najti tako nesrečno smrt. Naj počiva v miru { i
Lovska družba iz Gorice je ubila na | Krnu 5 divjih koz. Vseh je videla le kakih j 15. V torek se je zadovoljno vrnila v Gorico, j
Podjetni   Hrvat  g.   Lončarič   prav j pridno napreduje z zgradbo  nove ceste  od Kobarida proti Trnovemu. Doslej je naprav- j Ijen  že  velik kos ceste. — Delo je prera-čunjeno na 4 leta. Ako pa  vlada plača g. i L. vsaj obresti od založene glavnice, naredi cesto v najkrajšem času. — Da bi se to le zgodilo!
Starodavna cerkev 3V. Antona na griču enakega imena nad Kobaridom je že j davno potrebna poprave. Treba jo na novo prekriti. To delo je že pričelo. Tesarji so že na delu! Les je kupila cerkev; vse drugo mora poskrbeti občina.                                    |
Tujcev ni v Kobaridu čez poletje, kakor jih je drugod, n. pr. v Bolcu. Tu je sicer lepo število nenavadnih obrazov, ali so večinoma le domačini ali njih rodbine, ki žive drugod, n. pr. v Gorici, Trstu, Ljubljani in drugod.                                               i
Tukaj je že od zadnjega dežja prav prijetno, zvečer in zjutraj skoraj hladno, torej kakor nalašč za razvajene meščane.
V  Kobaridu se j© ustanovila — javna | knjižnica,   ki bo v oskrbi učiteljstva. To lepo misel je sprožil naš  domačin g. notar Ignacij Grunt ar. ki je daroval v ta namen že pred leti večjo svoto. — S tem denarjem se je nakupilo že okoli   100 najlepših slo- | venskih knjig, posebno vse naše klasike. Vse I knjige   so  lepo   vezane. — Naša  mladina rada čita. Gotovo bo knjižnica izborno služila svojemu namenu! — Občina bo  darovala v j ta   namen  vsako   leto   30  kron,  da se bo j knjižnica popolnjevala. Prav dobro!
V   Kobaridu imamo zadnji čas tudi svojega knjigoveza. To je g. Janez Ra-P.ovšček, ki je ob enem orgljavec. Bil je v ljubljanski »orgljavski šoli* in se je ob enem izučil knjigovežtva. — Dela bo imel dovolj, ako bo dobro stregel in po zmernih cenah.
Dnč 20. avgusta bo dražba erarskih užitninskih davščin. Krčmarji se za reč zanimajo. Upanje je, da bo vse v redu in na splošno zadovoljnost!
Za »krčmarsko zadrugo* je veliko zanimanje. Snuje se za ves sodni okraj. Štela bo okoli 90 članov.
V   ponedeljek pojdejo romarji k »Mariji Pomagaj* na Brezje. Agitacija duhovščine je   strašna.   Udeleži   se   iz   raznih  vzrokov
I mnogo takih, ki niti doma  nimajo posebne gorečnosti   do   molitve.  Na  daljši sprehod treba tudi, kajpak! — Pri neki podobni pri-I liki je dobil g. nune za jedno  samo mašo I nad 50 gld. Potem pa je šel od »božje poti* I na drugo pot, na kateri se mu je tako imenitno godilo, da ga  ni bilo  14 dnij  nazaj! Plačaj kmet!!
Iz Postojfne, dne 19. avgusta. — I Nikdar ni dobro soditi človeka po zunanjosti; I marsikateri se je že zmotil, kakor na Lav-I donu in princu Evgenu. Pa ne samo na člo-I veku ni umestno soditi po zunanjem, ampak I tudi drugače. Poglejmo na pr. Kras. Njegovo I golo skalovje vendar nima nič lepega na sebi. I In vendar pod tem skalovjem leže nedoumna I čuda, po katerih je Kras svetovno znan. Ko-[Jiko-prekrasnih,- prečudapolnih-jam,- votlin— I hrani v sebi. Tudi na Goriškem so ne-| katere. Tako je ena pri Rihembergu; o njej I je bilo že nekaj omenjeno v »Soči*. Potem I je ena še v Kostanjevici na Krasu, ki je v I resnici krasna. Obe te jami bi bilo treba pre-[ iskati. V kostanjeviški jami so bili v zadnjih { dneh nekateri častniki, ker so tam manevri, I in izrazili so svojo pohvalo v najboljšem I superlativu. V njej je mnogo umetnih podob, I kakor Mati Božja z Detetom in dr. Najbolj I znana je pa postojinska jama. Kako neiz-I merno, nepopisljivo krasno je v njej na bin-I kostni ponedeljek in na 15. avgusta I Od vseh krajev pridejo ljudje, tako tudi letos na 15. avgusta. Zjutraj ob polu 11. uri so bili I vojaki 97. pešpolka ob navadni razsvetljavi. Popoldne ob 3. uri pa je bila sijajna raz-I svetljava. Kdo bi popisal vsa ta čudesa I Ne, I vsako pero je preslabo, vsaki superlativ pre-¦ nizek, to očrtati le približno. To je treba I videti, gledati! Pri pošti v jami so bile vse I mize prepolne obiskovalcev, ki so pisali razglednice, na plesišču je vse plesalo. Svirala je vrla postojinska godba, a samo nekoliko, ker prišel je bosenski polk iz Gradca, čigar I godba je potem svirala krasne slovanske ko-I made; za vsakim so se razlegati glasni »živio*-klici obiskovalcev. Godba je jako glasno svirala, glasovi so odmevali po jami daleč okoli. I Navdušenje je prišlo do vrhunca, ko so h koncu začeli svirati naš »Naprej*. Takrat je I vse ploskalo, pelo . . . ah, tega trenotka ne-I pozabim nikdar ... Ko je končalo, je vso i kričalo »Živio* in zopet ploskalo. Ne, kaj I takega se ne doživi kmalu. Iz Gorice je malo i ijudij, od drugod pa mnogo, posebno Itali-I janov je bilo dosti.
J           Jama je otfprta vsaki dan ob polu 11.
J uri predpoldne proti vstopnini 5 K, pa samo J ob navadni razsvetljavi. Sijajna razsvetljava I je le na binkoštni ponedeljek in 15. avgusta j proti vstopnini 2 K.
Iz Prage, 17. avgusta. (O položaju. j — Taborovo gibanje na Češkem. — Razno.) — O položaju v Avstriji pisati, je J težko delo. Vlada ima vsaki dan nov načrt, J nov projekt, novo nado ... Pri ničem pa ne { ostane. Nobenega načrta se ne oklene, četudi se bliža doba, ko se bo treba odločiti tako i ali tako. Zdi se, kakor da bi bila avstrijska I vladina politika odvisna od trenotka. Nič te-I meljito premišljenega ne vidimo v vladnih j načrtih, iz katerih zeva praznost in jedno-I stranskost. Vlada bi rada videla parlament I pri delu, ali kako narediti ga delavnim, je se-J veda zopet vprašanje. Vlada baje bi nerada j bila oprta na staro večino. Kako pa priti do J neke nove? Zopet vprašanje! In tako se vrste t vprašanja za vprašanji. Iz Budimpešte pa J prihajajo senzačne vesti o novih, predelanih | jezikovnih načrtih, ki ne bodo oktrojevani, i ampak dani državnemu zboru v odobrenje. j Ti Madžari! Kako se smejo v pest! Pa tudi t pošteno vodijo našo polovico za nos, ne le I doma, ampak v plujini, in ne le na polili-I škem, temveč tudi na gospodarskem polju. j (Opozarjamo pri ti priliki na notice v na-1 rodno-gospodarskein oddelku. Op. urednika.) j           Sedanja kriza v Avstriji je važna. Kdor
J jo hoče rešiti, jo mora popreje temeljito po-I znati, potem sistematično proštudirati poti, I po katerih bi se dala izvesti. Tu ne' sme biti j na delu »fušar*, ampak v pravem zmislu be-I sede — strokovnjak! Voditi ga pa mora I princip jednakopravnosti narodnostne in dr-I žavljanskel
I           V nedeljo  12. t. m. se je  vršil tabor
I ljudstva na Žižkovem polju  pri  Pfibvslavi.
j Govorili so: za Mladočehe dr. Brzorad in
dr.Stranskv, za radikalne državnopravnike
j dr. Jandač, za agrarce urednik Hrub^, za na-
I rodne socijaliste urednik Klofač. Govorile so
se ostre besede, ali samo govorile.    »Osveta
Lidft" dobro pravi: Te besede,, te kra?ne be-
I sede! AH primerjajmo jih z resničnim sta-
USCein, katero imamo doma. Resolucije« v I katerih se protestuje z obema rokama proti I Steviljenju ljudstva po občevalnem jeziku, se I z navdušenjem vsprejm<5. Da bi se pa delalo I na to, da bi se podpisovale peticije za to I svrho, tega ne. I, nu, saj smo — glasovali itd.
Res,  prav ima  »Osveta  LidftV Raje doma delati,  kot pa ¦•glasovati^na ^taborih.- -Tabora na Ž ižkovem polju se je "že vdeležilo dosti manj občinstva. Tako le 6000 do 7000 oseb. Vidi se, da ljudstvo spoznava, da tako govoričenje ni prav mnogo vredno. Od pra- j vega tabora,  koee~j&~m Bloški gori zbralo I nad 60.000 ljudij, eto, komaj  6000 oseb na četrtem!!                                                         j
Dnč 26. t. m. bodeta zopet dva tabora, I jeden na Debeninu, drugi na ftipu. Na prvem J bodo govorilL za- Mladočehe- dr,-Herold, za-Staročehe Turnovski, za radikalce dr.So- j botka itd.   .ledno veliko  novost, neverjetno, 1 aH   možno   pri   sedanjih  razmerah,  doživi j tabor   na  Dobeninu,   namreč,  da  bo  govoril na njem potomcem Husa — krščanski socijalist, urednik Mvslivec.   Manjka Se grof I Vojteh  SehOnborn, ki je tako  že v »Nar. svitu", da izpregovori v imenu — »Katoliških Listov*.  Da tako nizko padejo združene dr- I žavno-pravne čelke stranke, tega si ni nikdo I mislil.                                                               I
Zanimiv  jubilej je   praznoval   poljski J socijalistiški  dnevnik   »Naprzod«,   Odkar je dnevnik, je izšlo   še-le   124 številk,  a kon- I fiskovanih je bilo «—¦ 25.   Torej vsaka  peta številka.   Zato je sklenilo" uredništvo izdati I 125. števiko na slavnostni način  ter jo po- I svetiti   svojemu   stalnemu   »solrudniku*   — I gospodu državnemu pravdniku. Dogovorjeno, storjeno. In 125. številka »Naprzoda* je pro- < slavljala »zaslužnega soirudoika-jubilarja", ter 1 ga po zaslugah ocenjevala. To je gleda! drž. pravdnik,  ko so  mu  prinesli njemu posvečeno številko. In ni je zaplenil! — »Soča" bi bila ludi že mogla izdati podobno jubilejno številko, ki bi brez dvombe bila prav zanimiva!                                                             I
Domače in rum novice.
Shod r Dol. Vrtojbi. - Na nedeljskem shodu v Dol. Vrtojbi, kateri je sklical deželni poslanecinodbomikg.dr.il. Turna, je bil razmerno dobro obiskan. Udeležili so se ga pred vsem pristaši narodno-napredne stranke v Vrtojbi, kateri štejejo vse inteligentnejše može. Prosto ljudstvo je, žal, v goriški okolici Se malo politično razvito in kaže premalo zanimanja za politično življenje. Zato bode dolžnost pristašev naše stranke, vplivati pri enakih slučajih na ljudstvo, da se shoda udeleži zato, da se pouči in zdrami iz dosedanje letargije
Shoda se je udeležil tudi g. vikar vrtoj-benski na posebno povabilo g. sklicatelja. G. vikar je v občini priljubljen pri obeh strankah, ker ve ločiti vero in politiko in nikomur ne usiljuje svojega političnega prepričanja, še manj pa zlorabi cerkev in lečo, da ljudstvo fanatizuje proti somišljenikom kateresikolibodi druge stranke. Bilo je dobro znamenje, da je domači g. vikar prišel na shod in se ga udeležil dostojno, kakor gre duhovniku. S tem pridobi le veljavo pri svojih župljanih, inobjednem je pokazal, da je mogoče, delati strankam raznega političnega mišljenja skupno, da je mogoče mirno, in trezno skupaj govoriti in doseči spora-zumljenje pri stvareh, katere je treba na korist vseh strank z združenimi močmi izvesti. Shoda pa sta se udeležila tudi gg. kurat biljenski in kaplan šempeterski. Vstrajala sta sicer precej mirno do konca dve uri trajajočega poročila g. poslanca, zato se je ves zbor vršil mirno. Poslušalci so pazljivo sledili besedam govornika, kateri je v kratkih potezah načrta! splošni položaj v Avstriji, žalostni gospodarski položaj v naši državi in tako žalostni, ali še žalostnejši v naši deželi. Povedal je istino v zadevah vipavske železnice in glede pobiranja užit-nine in stvarno označil svoje stališče glede zadrug in konsumnih društev. Obširnejše poročilo o shodu prinesemo v prihodnji številki; danes konstatujemo z obžalovanjem le to, da sta imenovana gg. kurat biljenski in kaplan šempeterski hotoma provzročila proti koncu shoda velik škandal, kateri je dal navzočemu c. kf. komisarju baronu Baumu priliko, da je shod razpustil ter poklical orožnika za intervencijo.
Vsi poslušalci shoda morajo oddati dež, poslancu dr. H. Turni spričevalo, da se ni taknil niti z besedico onih predmetov, ki bi zanesli kak spor med poslušalce inzanesli gnusne pojave domačega strastnega strankarskega boja tudi med udeležence shoda. Skrbno se je ogibal vsega, kar bi nasprotno stranko zadevalo. Ravno to pa menda imenovanima duhovnoma ni bilo po volji in mesto da bi z iskreno besedo nastopila o sklepu shoda ter poudarjala združevanje in krščansko prizanesljivost, sla vedoma in hotoma provzročila razpor med poslušalci s tem, da se je  kaplan   Ličan
spravil na govorniški  stol ter taknil našega j časopisja  ter je očital   »Soči*   brezverstvo, da je vlačil na dan imena  Hus  in Smetana ter apeliral na verski čut poslušalcev, katere sta pripeljala on  in  kurat biljenski, in iste  poživljal,  naj   dajo   duška   svojemu prepričanju s primernim kričanjem. Dobro je moral vedeti |g. kaplan,   da s svojim  naslonom fanatbuje nekatere  poslušalce in jih zavede.   To se ,mu je tudi   posrečilo   vsled odpora pristašev narodno-napredne stranke, j Nastal je grozen krik in vik, kateri je moral I privesti do razpusta shoda, to, kar sta ravno j namerjala omenjena  gg.   duhovnika,  katera sta se hala stvarnega odgovora g. poslanca. J Vedela sta dobro, da  se jima pojasni  za- J vijanje kaplana Ličana tako, kakor se  spodobi;  zaradi tega sta zavedla svoje pristaše J h kričanju in kričala sta sama, da nista do-1 bila odgovora,  in da njih  pristaši  niso dobili pojasnilaodstrani g. poslanca,-pojasnila* katero bi jih gotovo  le pomirilo  in prepričalo, da narodno-napredna stranka nikakor ne izpodkopuje vere, marveč strogo zahteva, da se vera odloči od politike in zatrjuje, da smo dolžni  vsi stanovi sodelovati v javnem političnem  življenju,  da   pa  ondukaj   velja I duhovnik le toliko, kolikor velja kot mož in j človek, in da ga suknja sama  ne dela ve-Ijavnejšega.
Na sploh pa je vspel shod sijajno. Vrtojbenci so povabili g. dr. Turno med se, in so danes prav zadovoljni, da je prišel ter jim povedal in razjasnil marsikaj, česar so potrebovali. Vrtojbenci so bili navdušeni za gosp. dr. Turno in vedo mu le hvalo, da je prišel in govoril, vedo pa tudi, koliko veljajo ljudje Lica no vega kalibra, katerim je le do škandalov na sličnih shodih in pa do tiranja neukega ljudstva v pogubo vsled fanatizma in iz njega izvirajočega napačnega umevanja položaja, kateri ima kapelan v slovenski vasi. Vrtojbenci so se držali izvrstno. Zato bodi jim priznanje. Le vstrajajte dalje na tej poti. Prav je začrtana in prav po tej zmagamo končno v splošni blagor slovenskega naroda!
Smrtna kosa. — V Orehovljah pri Mirnu je umrl v visoki starosti 85 let gosp. Mihael Mozetič, mlinar, veleposestnik in 50-letni občinski predstojnik. Pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik pri svojih soobčanih in še drugih.
V Št, Andrežu so  položili  k večnemu
i počitku g. Frančiške Molar, roj. Lutrnan.
|           Včeraj je umrl v Gorici g. Al. D e 11' A r a,
sodnijski svetnik na tukajšnji okrožni sodni j i.
j       Spomini na ogenj na Bertollnljevcni
j trgn. — Naši čitatelji se še gotovo  spomi-
I njajo velikega požara v skladišču g. Vidmarja
na trgu  Bertolini, v katerem je zgorelo za
120.000   kron   bombaža.   G.  Vidmar je bil
I tožen radi pomanjkljive pozornosti po § 459.
in obsojen plačati globo 40 kron. G. Vidmar
je  vložil  na   to   vtok.   Pristojna   sodnija je
razveljavila   prvotno   obsodbo   in   odredila
novo obravnavo. Na drugi obravnavi, katera
se je vršila 17. t. m., je bil g. Vidmar zopet
obsojen, in sicer na ravno isto globo. Gosp.
Vidmar je zopet vložil vtok.
Požar. — V nedeljo je gorelo v Mirnu, in sicer v hiši Greg. Cijana. Zgorelo je nekaj obleke, pohištva, sena ter poškodovalo zidovje. Škode je okoli 200 K. Pogorelec je zavarovan. Pogorel je tudi hlev, ki je last Iv. Beltrama. Škode okoli 500 K. Krita je z zavarovanjem.
|           Strela ga Je ubila. — V soboto seje
bila raztegnila nevihta tudi nad Doberdobom.
Družina Podbrškova,  ki je  bila na polju, je
bežala pod neko drevo, stoječe v bližini. Bili
so v Štirih.  Starejša  hči je opozorila ostale,
da je neprevidno, stati pod drevesom za časa
nevihte. Zato  so se oddaljili, ostal pa je na
I mestu njihov stari oče. Kmalu ko so se odda-
I Ijili, pa je treščilo v drevo. Strela je zadela
i tudi starca, ki je vsled tega ostal mrtev.
Razvitje zastave  pevskega društva
»NabreŽina*. — Pišejo nam z Nabrežine:
Ž  veseljem   objavljamo,   da   zanimanje  za
I slavnost  razvitja  zastave  pevskega   društva
»Nabrežina"   raste   od  dne do dne v večji
j meri. Glas, da se je prijavilo že do sedaj 11
j društev, med temi 7 korporativno z zastavo,
J navdušuje   vse,   ki s pomnoženim   veseljem
I pripravljajo   potrebno,   da  se  bode   vršiia
J slavnost v vsej sijajnosti. Ker. se tudi odda-
I Ijeni društvi »Slavec" in »Ljubljana!' iz Ljub-
I ljane pripravljata za ta velik narodni praznik,
se vidi,  da   je  zanimanje  za   vrlo   pevsko
j društvo »Nabrežina" tudi  izven Primorskega
I veliko. Ker so doslej   vse  male slavnosti tu
1 sijajno   vspele,  pričakujemo  to  sosebno od
j velikega narodnega praznika, kjer se hočemo
j bližje seznaniti ter pod novo razvito zastavo
j priseči narodu vedno zvestobo.
Patrijotični gospčui oddelek društva rudečega križa v Sežani priredi v nedeljo dne   26.   avgusta t. 1. v hotelu   »Pri. treh kronah* povodom 400-letnega jubileja zdru-( ženja poknežene grofije Goriško-Gradiščanske z Najvišjo Cesarsko hišo in v slovesno praznovanje 70-letnega rojstnega  dne Njih c. in kr. Apostolskega Veličanstva, presvitlega cesarja Frančiška Jožefa I.,  koncertno veselico in ples. Godbo za koncert  in  ples oskrbuje J h posebne uljudnosti   polkovna godba c. in kr. rešpolka baron Waldstaiten štev. 97. Na j večor. bode splošna  razsvetljava  in umetni j ognji. Za goste iz Trsta je naročen za vrnitev J poseben vlak, kateri ima v Nabrežini za goste I z   Goriškega  zvezo z \ lakom   1012.  Odhod iz Sežane o polnoči. Slovesnost se b j vršila pri 1 vsakem vremenu. Cisti dohodek je namenjen
društvenemu zalogu. Vstopnina;   2 kroni za t osebo. — Začetek ob 5. uri popoludne.        i Veselični odbor. Dornberg in Prvačina. — Načrt za- I kona, vsprejet v zadnjem  zasedanju našega deželnega zbora, po katerem se loči Prvačina od   dornberške županije,  je   dobil  Najvišje potrjenje. Torej dobe"   Prvačkovci  svoje županstvo,  in  glede' "ha* obstoječe  razmere v Dornbergu morajo biti tega le veseli. Upamo, da izbero na čelo občine može v pravem po- J menu besede, ki  se ne bodo dali voditi od I kakega oblastnega samodržca izven starašin-stva, kakor, žal, se godi slično v njihovi bližini, Tatvina t goriški razstavi. — V soboto zvečer se je dogodila v goriški razstavi tatvina.  Najemnik  restavracije Spirid. Skert je štel denar. Poklical ga je  kapelnik. Na to je Skert denar, okoli 130 K, pokril s papirjemi teršel h kapelniku. JCo se je vrnilr ni Mo več denarja. Aretovali so nekega natakarja, ki pa menda ni kriv.
Za veselico r Kasovljau, pri kateri sodeluje »Goriški Sokol", raste zanimanje od dne* do dne. Kdor se hoče udeležiti te vese-| lice iz Gorice, naj se oglasi pri blagajniku I »Sokola* g. Gilčvertu, ki preskrbi potem potrebne vozove. Oglasiti se je najkasneje v I petek,                                                              i
Bralno   društvo   »Kras*. — Radi >atrijotične slavnosti, ki bode v Sežani 26, t. m., I je odložilo bralno društvo »Kras" v Skopem veselico, določeno za isti  dan, na nedeljo 2. septembra.
Listnica. — Gosp. dopisniku iz Vel. Žabelj: Naprošeni smo bili  od  merodajne strani,  dopisov iz Vel. Žabelj v znani reči ne več priobčevati, ker bi se le po nepo trebi dražilo ljudi.  Obljubili smo to,  zato se tudi I držimo besede, namreč glede  na znane   v prejšnjih  dopisih obravnavane  reči.  Dopisa I Vašega zatorej za sedaj ne priobčimo, da si ne moremo reči, da nimate Vi prav. Da se bojujete proti klerikalni hinavščini, to imate prav. Le naprej I Zdi se  nam vredno, ome-. I niti, da je bilo naprošeno tudi skupno uredništvo »Gorice" in »Prim.  lista",  ne priobčevati v enaki reči dopisov. Kljubu temu smo čitali v zadnjem »Prismojencu" nadaljevanje dopisa iz Vel. Žabelj. Vidite, koliko je vredna dana beseda na »katoliški podlagi*! Zdravi! Raznim gg. dopisnikom, poročevalcem I in opozoriteljem:  Porabimo vse, za danes I pa je moralo radi drugega gradiva izostati mnogo, kar pa pride na vrsto še tekom tedna. I Tudi   glede  Vipavske   železnice  pojasnimo, kako slepi »Gorica* občinstvo s tendeneijo-nim zavijanjem dejstev. — Vsem  gg. dop., I por. in opoz. se zahvaljujemo za rastoče po-I ročanje; želimo, da se isto še  razširi v namen našega splošnega napredka. Živeli!
Razgled po svetu.
Pogovor z anarhisti. -— Povodom umora italijanskega kraija Umberta je obiskovalo mnogo newjorskih novinarjev uredništvo anarhističnega lista »La questione sociale" v Pattersonu. Glavni urednik lista, avstro-ogerskt podanik Francis VVinder, je odklonil odgovor na vsa vprašanja, dočimje lepa anarhistinja Ernestina Crevelle brez obotavljanja priznala, da so vsi anarhisti. »Tudi Bresei je jeden.naših", je rekla. »Nu, on je dovršil svoje delo, katero mu je naložila bila prosta volja, ni pa res, da mi s kockanjem odločujemo, kdo naj izvrši dejanje. To je stvar vsakega posameznika; ako hoče on izvršiti, lahko lo stori, a noben- ga k temu ne sili. Kar storj, to stori na svojo roko". Na vprašanje, ali je Bresei ravnal v duhu skupine, je odgovorila anarhistinja: »Naravno; nji mu izkazujemo vso svojo simpatijo*. Na opazko, da po umoru kralja Umberta je prišel na njegovo mesto drugi vladar, so vsi anarhisti, bilo jih je kakih 40 mož in žena, vskliknili: »Žalibog! Tudi ta ni nič boljši od prejšnjega; mi mrzimo vse vladarje. Naj le pazijo, da se jim isto ne dogodi. Umora Cirnota in Ganovassa odobravamo vsi", je pristavila še Ernestina, »ne odobravamo pa umora cesarice Elisabete, kakor bi tudi obsojali, ako bi hotel umoriti kdo angleško kraljico Viktorijo. Mi tudi nismo poznali nakan Lucchenijevih, in ako bi jih bili poznali, Skušali bi bili pregovoriti Lucchenija". Na vprašanje, kako se jim godi v Ameriki, so se anarhisti vsi pritožili *, rekli so, da morajo mnogo in težko delati, a da dobivajo majhne plače, posebno da so italijanski delavci najslabše plačani. Mnogo odločneje kakor Ernestina Grevelle, je govorila Lucija Parsons, žena znanega anarhista Parsonsa, kateri je bil 1887. v Gikagu obešen. Ona je rekla: »Za kralji in cesarji ne prelivam solz. Kolikor več vladarjev bo usmrčenih, toliko bolje bode za narode; ako .pa bi bil ubit kakšen delavec, bi jaz s-a njim jokala, ker je z njim izginil koristen ud človeštva". Vodje anarhistov niso bili tako iskreni, posebno ni hotel nobeden povedati natajčnejih podatkov, kako se je izvršil umor Umberta; posebno oni niso hoteli nič o tej stvari vedeti, kateri so bili o priliki metanja bomb v Cikagu po-miloščeni po guvernerju Altgeld.
Barska vojna. — Buri so na severu Pretorije počeli Angleže nadlegovati. O tem javlja „Daiiy Express": Buri so potisnili Angleže iz Middelburga, Angleži so izgubili 500 mrtvih in ranjenih. Buri so zopet zavzeli Heil-bronn, Devillersdorp in Frankfort. Predsednik Kittger   odrekala vest, da  se   misli  udati.
Dalje javljajo, da Buri tudi v oranjski republiki dosegajo male vspehe. — Reuterjev urad javlja, da je oblegal general Buller s mesto Ermela in da so se morali Buri umakniti, pustivši nekaj orožja in živila. —• Javljajo iz Londona, da je burski general Dewet ujel 4000 Angležev in zaplenil 7 topov. Iz Pretorije pa javljajo, da je Dewet pozval Baden-Powella, ki brani Gomandsock, naj se uda. Baden-Po\vell je vprašal pod kakšnimi pogoji. — Ti angleški generali morajo pa vendar biti veliki vojskovodje. Štiri love De-weta z armado, ki šteje 60.000 mož, Dewe-tovo krdelo šteje pa samo 8,000 mož, in glej, mesto, da bi njega vlovili, jih on lovi in sili na kapitulacijo.
Vojna na Kitajskem. — Združena armada je Peking konečno vendar le zavzela.
V  jutro dne 14. t. m. so združene čete naskočile mesto in sicer njega vzhodno stran. Kitajci so odbili vse napade in so se do večera prav hrabro držali. Po noči pa so Japonci razstrelili dvoje vrat in skozi odprtini vdrli skupno z Rusi v tartarski del, Ameri-kanci in Angleži pa v kitajski del' mesta. — Zavzetje Pekinga je tudi uradno potrjeno. —
V  Mandžuriji se vojskujejo Rusi z velikim vspehom. Dne 6. t. m. po noči so zavzeli po krvavem bojevanju mesto Kingun in si osvojili 4 Krupove topove,
V Šangaju se nekaj plete. Angleži hočejo sami za-se zasesti to mesto — v kakšno svrho, si lehko vsakdo misli, Proti temu pa so nastopile druge velevlasti, ki ne pripuste, da bodo delali oholi Angleži na svojo roko — za svoj žep. Admiral Bruce je brzojavil včeraj iz ftifu, da Peking gori. Po vseh ulicah se nadaljuje boj. Princ Juang je zabranil beg cesarice. Zavezniki bom« bardujejo Peking, posebno pa tako zvam* »sveti del" mesta, kjer se nahaja najbrže cesarica z vso cesarsko družino. — Zanimiva vest prihaja sedaj iz Pekinga, Ker niso imeli oblegani Evropejci več streljiva, so si rapravili krogi j o iz srebra, katero so imeli v poslaništvu. Mnogim Kitajcem je torej prinesla smrt srebrna kroglja.
Stavke v Avstriji t uiohccu Juliju ti.— V mesecu juliju je bilo v Avstriji 33 stavk, in sicer: na Češkem 9, na Niž|em Avstrijskem 7, na Gornjem Avstrijskem 2, na Solnograškem 1, na Štajerskem, na Ko* roškem, na Primorskem In Bleskom tudi po jediia, na Tirolskem in Predarelskem 3, na Moravskem 2, v Galiciji 4 in v Dalmaciji 1. Na Kranjskem in pa v Bukovini ni bilo nobene, Skončalo je pa 21 stavk v juliju sledeče; 5 s popolnim vspehom, 10 deloma z vspehom, 6 pa brez vspeha. V teh 33 stavkah je bilo udeleženih 700—800 delavcev, Vzroki teh stavk so bili: v 21 slučajih nezadovoljnost z mezdo, v 7 nezadovoljnost z delavskim časom, v 9 slučajih pa razno, kakor nezadovoljnost z delavskim redom itd. — V celoti je bilo v Avstriji prvo polovico 1.1. 195 stavk, v katerih je bilo udeleženo od 126.000 delavcev, ki so bili v službi, kjer so bile stavke, 98.000 delavcev. 30 stavk je imelo popolni vspeh, 63 deloma, 50 pa nič vspeha. Kako pa je skončalo ali pa skonča ostalih 52 stavk, se ne ve.— Zani-I mive številke, povedo mnogo. So važnejše kot poročila z raznih bojišč, kakor s Kitajskega I iz Afrike itd., kajti so poročila z bojišča dela! Največji dohodek. — Pod Jem naslovom smo nedavno povedali, koliko jih ima v Avstriji nad 100.000 gld. dohodka. Danes pa hočemo povedati, koliko jih pa nima niti 600 gld. Na 24,770.000 prebivalstva v Avstriji spada manj dohodkov kot 600 gld. Odštejemo li od tega števila žene in otroke, dobimo, da je v Avstriji nad 6,000.000 obrtno delavnih osob, katerih dohodek ne presega šest sto goldinarjev. Škoda le, večna Škoda, da nam j statistika ne pove, kako so ti dohodki pod i 600 razdeljeni? Tu bi se nam pokazala I prava podoba avstrijskega proletarjata. Ni le možno, temveč je tudi res, da mej temi 6,000.000 osebami je večina onih, ki imajo dohodke jedva dosegajoče 300—400 gld.l j           Poljedeljski delavci imajo pa še manjše
J dohodke. Največji dohodek poljedeljskega delavca znaša komaj 150 gld. Ponavljamo: škoda, da nanf statistiška pisarna minister-stva financ ni podala natančne statistike dohodkov v obče. Taka statistika bi bila prav velike vrednosti za človeka, ki se peča s socijalnim vprašanjem l Mogoče, da jo na prošnjo naprednega časopisja statistiška pisarna za tekoče leto pripravi. Bili bi jej prav zelo hvaležni!
Narodno gospodarstvo.
Avstrija In pariška svetovna razstava. —% Kdorkoli iz Avstrije je poročal o uredbi avstrijskega oddelka na pariški razstavi, je napisal trpke besede o avstrijskem oddelku. Če vstopite v avstrijski oddelek, morate dolgo časa gledati, da zveste, kje ste. Napisi »Autriche8 so motni, neprimerno vme-ščeni, zelo mali in v malem mnoštvu.
V ogerskem oddelku je pa vse drugače. »Hongrie4^ se vidi že iz daleka, v obče je tu vse malo in izzivajoče.
Ukaz nezadostnega konceptnega dela razstavljalnega avstrijskega komiteta podava avstrijsko obrtno oddeljenje, ki je v jako neugodnih lokalih. Dunajske tvrdke so tu še na ugodnem mestu, ali češke kakor tvrdka Ger-lick?, I. Reiman, Josef a Jan Fričove idr. so pa v ozadju, in.s tem.znatno poškodovane. Avstrijsko   strojevsko   oddeljenje   je   dokaj
manjše .kot ogersko, dasi v ogerskem razstavlja le jedna tvrdka, v avstrijskem pa ?est 11 V obče pa v Parizu kljubu neugodnim lokalom briljira avstrijska elektrotehnika in strojništvo. In v avstrijskem oddeljenju so skoro vse tvrdke čeSke. Avstrijski stroji prekašajo one iz Nemčije in pa one iz Francije in Anglije. So povodno skozi in skozi domače konstrukcije in funkcijonirajo dobro » zlasti so znameniti dvnamo - etektriški stroji praških tvrdk.
Pa še nekje smo bili zapostavljeni. Ne-le v razstavi torej, temveč celo — v katalogu razstavinem. Pri nemških, belgijskih in drugih tvrdkah so v katalogu veliki komentarji, pri avstrijskih pa nič in nič, le sama imena brez slehernega objasnjevanja. No, v katalogu smo vsaj z imeni zastopani; v doslavku glavnega kataloga, v tzv. volume anexe, pa še tega ne. V tem dodatku vidite pod naslovom , Autriche - Hongrie * najpoprej fotografijo avstrijskega cesarja v ogerski uniformi, temu sledi popis ogerskega oddelka in fotografije ogerskih ministrov, generalnega ogerskega razstavnega komisarja in njegovega tajnika, potem je pa še Bosna in Hercegovina s fotografijo razstavnega komisarja bosenskega in — konec. Nato je Allemagne, Nemčija.... Začudeno se povprašujete : kje je Avstrija ? Preglejte katalogov dostavek od prve do zadnje strani, Avstrije ne najdete l Posetniku pariške razstave se zdi, da je Avstrija le — otat anexe Ogorske,...
Na pariški razstavi smo dobili pomembno brco. Treba bi bilo, da jo uvažujemo in^o nji razmišljamo.... Za sedaj moremo le kon-statovati, da bo Avstrija od pariške razstave imela malo, malo koristi. Kdo je temu kriv?
Tako-le nekako se je izrazil češki elektrotehnik Fr. Kfižik v intervievu, ki je pri-občen v »Času*. Gosp. Križika, industrijalca svetovnega imena, pač ni dolžiti jednoslra-nosti l Da je strokovnjak v razstavnih delih, priča nam dejstvo, da je Kfižik bil jeden najvažnejših faktorjev pri uredbi znane praške jubilejne in narodopisne razstave, inženerskc in dr,
Jasno je torej (— moremo se opirati na izjavo strokovnjaka ! —), da Avstrija ni poslala na pariško zastavo, ki je imenovana: svetovna, mož, ki bi imeli pred očmi njene koristi. Ne, iz razstave same je razvidno, da so bili v Parizu uradniki iz Avstrije pravi posnemovatelji n. pr. raznih velikih avstrijskih ftinkcijonarjev, kakor ministerskega predsednika dr. KOrberja idr., ki gledajo tja na Ogersko in od tam pričakujejo pomoč. Madžari jim na videz dajajo razne »dobre* svete, v resnici jih pa pošteno sleparijo. Tako se je z* nami tudi zgodilo v Parizu na veliko škodo že tako, posebno zopet od Ogerske, prav zelo preganjane avstrijske industrije. Ko bi Avstrijo vsaj ta slučaj poučil, kako je in kaj!!
Zahvala.
Iz dna src ginjeni tolikega sočutja o smrti našega nepozabnega strijca
Mihaela Mozetiča,
mlinarja,   veleposestnika   in  50-lctncga očinskega predstojnika,
zahvaljujemo tem potem vse sorodnike, prijatelje in znance, ki so prihiteli v tako velikem številu skazati dragemu pokojniku zadnjo čast. Posebno pa zahvaljujemo župane in vse starašinstvo Mirenske in Biljenske občine ter sploh vse one, ki so na katerikoli način ska-zali svojeblago sočutje 85-letnemu strijcu. Bog povrni!
Oreh o vi je pri Mirnu, 18. avg. 1900.
Rodbina Mozetič.
Zeta 1881. y 6orici ustanovljena tvrdka
E. Hiessuer, y Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdeiovalnico umetnih cvetlic za vsako vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno, Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. d.)               tiskarno črk na perilo                (p. (1.
Ugodna prilika.
Radi preseiitve se proda v K o m n n za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši, (jedna dvonadstropna, druga jed-nonadstropna). Hiši ste bogato m o b 1 i r a n i, z lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnico, vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleg tega še 10.437 m* velik, vzorno vrejeni vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. 3. in 4. letu starosti. Hiši ste jako pripravni za obrt, posebno pa za letovičnike, ter bi donašali z oziram na neverjetno skromno eeno, velik letni dobiček.
Iz prijaznosti posreduje
Josip Štrekelj v Komnu.
1 Planike (Edehveiss)
samo velike in prve vrste se kupujejo po zmernih cenah; posebnosti (nenavadno velike evetke) se dobro plačajo. Ponudbe z uzorci je pošiljati na naslov;
Edelweiss-Expopt
Kciitptcn n« Bavarskem.
Tovarna tasnburic
SISAK
(Hrvatska)
Na zahtevo
pc&lja
vsakomur
brezplačno
ilubtrovanc
miiko.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste iLuka«.
Kazpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 k Ig. naprej. Obljtibuje točno in hitro postrežbo.
Anton Pečenko
Vrtna aliea
Via (riarditio
GORICA
'priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,            _
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avslro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Gani zmerne. Postrežba poltena.
briških, dal »tatinskih in isterskih vinogradov
Mirodilnica
v Tržni ulici, poleg' kritega trga
(poslopje c. kr. okrožn. sodišča)
žvepk
ima veliko zalogo   najfinejega
a v kosih,
katero   prodaja   po najnižji eeni. Ima tudi   vsakovrstnih,   najboljih pripomočkov za čiščenje vina.
Priporoča se p. n. občinstvu
Ant Jeretič.
Ivan SehindLler
Dunaj, III. Erdbergerstr. št. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-italijanskem jeziku z veC kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo,  za   obrtne in gospodarske namene.
Gene nižje kakor drugod
Ugrodni pogoji plačevanja.
Za reealno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnic se m.
IVAN SOHINDLER
c. kr. privileg. lastnik.
Dunaj, Hlr Erdbergerst. fit 12.
^arol praščil^,
pekovski mojster in sladčidar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmancer torte X t- d________
Priporoča  se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Prave in edine želodčne kapljice,
(Varstvena znamka).
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. — Te ka-
pljice vrediio nt/no prebavljenje, če se jih dvakrat na dan
po  jedno  žlicico
popije. Okrspe po-
radov. kvarjeni želodec
siore, aa zgine v kratkem času
omotica in živo te a te nos t (mrtvost).
Te kapljice tudi store, da človek
raji ji.                 —9
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatvr pa jedino itr v lekarni
Cristofoietti v Gorici.
Zahvala.
Podpisani  najprisr*,»ieje zahvaljujejo vse one,  ki so na katerikoli naftin skazali sožalje o prebritki izgubi naše predrage ranjke
Frančiške Molar
roj.
Dolžnost nam je še posebej izr^i toplo zahvalo veleč. g. župniku, slavnemu starašinstvti za udeležbo in darovan krasen venec, gg. pevcem in njih voditelju za nagrobno petje, vsem znancem in prijateljem iz mesra in okolice, kakor tudi p. n. domačinom, ki so so vdeležili v ninogobrojnem številu tužnega sprevoda. Bog povrni vsem obilo! V Št. And rezu, dne* 20. avgusta l'HK>.
Žalujoči ostali.
pop** Izšel je ravnokar *"^|§ II. zvezek .Svetovne knjižnice"
MARCO VISCONTI
zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso  Grossi.
Cena: kron 2-40; po pošti 20 vin. več.
Razpošilja
»Goriška Tiskarna1 A. Gahršcek v Gorici
tpir*' edino proti povzetji ali naprej poslanim zneskom, -^m
N« zahtevo  pošilja
„Popis leposlovnih in drugih knjig" lastne zaloge zastonj in franko.
Ustanovljena     /gg
1   1891.     ^
Odlikovana tovarna vsakovrstnega
POHIŠTVA
Ivan Doljak v Solkanu
pri Gorici
V lastni hišL     ->»>x««~     Lastne žage.
ZALOGA
vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, , okvirjev in stolic,  kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov.           |
Zaloga vsakovrstnih desk mehkega  in trdega lesa; ¦ velika izbirka  ob ki a d ko v (remeša) i« strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in |
tapetarski stroki spadajočih potrebščin.
Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica.
Jam5i se za točno in solidno postrežbo.
\