Poštnina plačana v gotovini* Leto LXHX, št« 287 V Ljubljani, petek 19« decembra 1930 Cena Din i.— iznaja vsak dao popoldne, izvzemši nedelje m praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. ->d 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EV CPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica Štev. 5. Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126. USSOLINI O GOSPODARSKI KRIZI V ITALIJI Fašistični diktator priznava da je zabredla Italija pod sedanjim režimom v strašno gospodarsko krizo in apelira na disciplino italijanskega naroda k i m. 19. decembra. Ministrski pred-sedrik Mussolini Je imel snaći v senatu veR govor o gospodarskem položai« Italije, s katerim ie utemeliil nedavno Izvedeno znižani? uradniških plač V slojem govoru ?e Mussolini uvol^ns podčrtal splošni gospodarski položaj u?» svetu, poudarjajoč da vlada po vsem svetu gospodarska kri?a. Je to sp- >šni pc«av, ki prihaja kot posledica nes>iaz-mernosti med produkcijo in uporabo hi ima obenem za posledico veano vecto brezposelnost, a v zvezi s tem tudi nazadovanje državnih dohodkov. Prena-Jajoč po tem splošnem uvodu na gospodarski položaj Italije je .Mussolin" najprej izjavil, da bi bilo nespametno skrivati pravo stanje državnih financ, dasi bi ne bilo težko prrkriti deficit v državni blagajni s fiktivnimi številkami. Državne finance izkazujejo za prvih 11 mesecev letošnjega leta 900 milijonov lir primanjkljaja. Mussolnii :e nagtašal. da 9i je vlada na vse načine prizadevala znižati državne izdatke in zvišati do- hodke. V času splošne gospodarske krize je to silno težavna naloga in pri najboljši volji se ni moglo najti drugega izhoda, kakor da se še poveča splošna štednja. Davčna bremena so že tako visoka, da na povišanje obstoječih ali na uvedbo novih davkov ni mogoče niti misliti. Splošni izdatki, ki so znašali pred vojno 650 milijonov, znašaja seda? 5 miliard, toda tu se ne more ničesar odškrniti. vse tako dolgo, dokler ne bo Tzvedena razorožitev. Kai*' ftaffi ne more mirno gledati, kako se drugi obo-rožujejo. Z znižanjem plač državnim uradnikov se je omogočilo tudi znižanje mezd v industriji in v poljedelstvu. To pomeni z drugimi besedami veliko razbremenitev narodnega gospodarstva, ki bo sedaj lažje prenašalo ostala bremena. Prihranek, ki je bil dosežen na ta način, znaša naimani 3 miljarde. Musso-'ini ie v svojem nadaliniem govoru opozoril na ukrepe, ki »ih »e izvedla nemška vlada za sanacijo državnih financ in na-Tlasil. da se *ncii ItaPia ne srne ustraš«- Konec španske revolucije Uporniške čete so se razkropile. ukinila mobilizacijo in om Pariz, 19. decembra. Po zadnjih vesteti ki prihajajo iz Madrida in drugih večjih centrov Španije, je razvidno, da ie revolucionarni pokret, ki je resno ogrožal obstoj monarhije :n sedanji španski režim, ustav Uen. Vladi je uspelo z energičnimi ukre.n ustaviti nadaljno širjenje revolucionarne in republikanske propagande, uporniške čete pa, ki se jim je pridružil tudi del ,"ima rice, so razkropijene. voditelji pa so večinoma nobegnili. Vlada je danes ž. ukinila predvčerajšnjim odrejeno splošno mobilizacijo, a tu.ii ostali varnostni ukrepi so bili znatno o m i -jeni. Telefonski in brzojavni promet z inozemstvom je zopet vzpostavljen, Ie kontrola na meji je še vedno zelo stroga Revolucionarji so raču; ili na to, da bo po prvih strelih nastala splošna zmeda in da se bodo v tej zmešnjavi z lahkoto polastil' oblasti. Računali so tudi na neslogo v armadi. Njihova pričakovanja pa se kljub trenutnim uspehom niso uresničila. Prvi poraz je povzročil v njihovih vrstah malodušnost, vrhutega pa so nastali med vodi- — Vlada obvlada položaj ter |e že ilila varnostne ukrepe teiji pokreta spon, tako da je bila vsaka uspešnejša akcija vnaprej izključena. Sedaj je vlada že z upe t popolnoma gospodar položaja it: l^hko se smatra, da ie te rev> ucije že konec. Manjši lokain nemiri se ,icer še nadaljujejo, vendar pa so za sploš-t" položai brezpomemb-"1 V tukajšnjih krogih sodijo, da je mir v Španiji začasno zopet vzpostavljen, vendar pa je republikansko gibanje tolko napre* dovalo. da se mora ob vsakem ugodnejšem trenutku zopet računati z novim revoluci« jonarnim pokretom London, 19 decembra. Glavni urednik l sta »Star« je imel telefonski govor s špan* sko kraljico. Po njeni izjavi vlada skoraj v vsej Španij' popolen mir Španska vlada upa. da bo v kratkem popolnoma vposta* vila mir m red. Španski poslanik v Londo* nu je potrdil to vest ter naglasil, da so po* vzročil Španske nemire inozemski agenti Množice so kralja Alfonza, ko se je pojavil včeraj na ulicah, povsod živahno pozdrav* Ijale. Omejitev priseljevanja v Ameriko VVashington, 19. decembra. Državni tajnik Stimson je danes obvestil senatno komisijo, da bi predlog senatorja Reeda, naj se za dobo dveh let zaradi brezposelnosti v Zedinjenih državah popolnoma prepove priseljevanje, imel za posledico večje izseljevanje iz južne Evrope v Ameriko, ker Reedov predlog oprošča sorodnike naturaliziranih mozemcev v Zedinjenih državah vseh priseljeniških omejitev. Stimson predlaga, naj se sedanja naseljeniška kvota zniža za vse narode za 90%. Značilna sodba o Hitlerjevcih Berlin, 19. decembra. AA. V športni palači je imel bivši častnik nemške kri-žarke »Enden«, v. Miicke zanimivo predavanje o nemškem narodnosocijalistič-nem gibanju Predavatelj je med drugim ostro napadel narodnosocijalistično stranko ter izjavil, da je izstopil iz te stranke ker izrablja socijalizem v sleparske in egoistične namene gotovih gospodarskih krogov. Sovjetski gospodarski načrt Moskva. 19. decembra. Izvršilni odbor je odobrii gospodarski načrt za leto 1931, ki predvideva med drugim zgraditev velike mehanične tvornice in razširjenje tovarne poljedelskih strojev. Snežni zameti v Rusiji Moskva, 19. decembra. Veliki snežni viharji so popolnoma zamedli železnice v južni Rusiji. Železniški promet je zelo oviran. Boljševički propagandni film v Nemčiji dovoljen Berlin, 19. decembra. Kitajski poslanik v Berlinu je protestiral pri zunanjem ministrstvu proti predvajanju boljševiškega propagandnega filma »Modri mesec«. Nemško zunanje ministrstvo je zato opozorilo filmsko družbo, naj ta film izpre-meni. Film »Modri mesec« je imel v Nemčiji zelo velik uspeh in je bolj protiangle-škega kot pa protikitajskega značaja. Film prikazuje boj med Angleži in boljševik!. Demokratsko časopisje se vprašuje, kako je mogla nemška filmska cenzura dovoliti ta film, dočim prepovedala pacifistični film »Na zapadu nič novega«. Nove izkopnine v Egiptu Kairo, 19. decembra. Pri izkopavanju v Teli el Amari so našli dragocene zlatnine in srebrnine. Med drugim so našli neko izredno krasno izrezljano soho, v kateri so spoznali ženo egiptskega kralja Tutankamo-na. S temi izkopavanji so odkrili cel labirint cest in zagat Turkestansko - sibirska železnica Moskva, 19. decembra. S 1. januarjem 1931 prične obratovati turkestansko-sibirska železnica. Poroka Stinnesove hčerke London, 19. decembra. Hčerka pokojnega velikega nemškega industrijalca II u ga Stinnesa ?e je poročila s filmskim magnatom Karlom Soederstroemom, ki ga je spremljala na potovanju okrog sveta. ti žrtev, ko gre za dobrobit vsega naroda in države. Fašistična vlada se ne bo pustila presenetiti od dogodkov in bo vedno intervenirala tam, kjer bo to potrebno, ne glede na to aH gre za privatna ali državna podjetja. Fašistična Italija bo premagala sedanjo gospodarsko krizo kakor je premagala že jiarsi-kako drugo krizo kljub vsem naporom defetističnih krogo v inozemstvu, ki z razširjanjem vladnih vesti skušajo škodovati italijanski valuti in gospodarskemu prestižu Italije. Italijanski narod, ki je železno discipliniran, je gospodar svoje usode in svoje bodočnosti* Listi obširno komentirajo veliki govor Mussolin rja v senatu ter naglasa jo njegov velik pomen za uravnoteženje državnega proračuna. Listi naglašajo, da bo vlada dovolila svobodno izseljevanje, ker se je zadnje čase opazilo, da so postajale inozemske denarne poši-tfatve italijanskih emigrantov vedno manjše. Jug s slovenski pokret v vardarski banovini deograd, 19. decembra?" AA. Omladina iz vardarske banovine, ki je včeraj zborovala v Skoplju, da osnuje udruženje jugo-s^ovenske omiadine, je poslala predsedniku ministrskega sveta in ministru za no* t tranje zadeve generalu Petru živkoviču brzojav, v katerem naglasa, da je mladina z juga trdno odločena, da dela v duliu manifesta Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja in zakona z dne 3. oktobra 1929 ter pozdravlja predsednika kraljevske vlade kot ! prvega sodelavca Nj. Vel. kralja pri ustvaritvi velike in nedeljive Jugoslavije. Uvoz v Ameriko Beograd, 19 decembra AA. Ker kažejo Američani zanimanje samo za one inozemske Izvoznike, ki jim pokažejo vzorce in predložijo cenike, sporoča naš zavod za pospeševanje zunanje trgovine vsem interesentom, naj pošljejo svoje vzorce in cenike v Newyork. Tam že obstoja jugoslo-venski izvozni urad s stalno izložbo vzorcev blaga Brez vzorcev in cenikov je vsako poslovanje z ameriškimi uvozniki izključeno. Naslov urada je: Yougoslav tra-de information Office, 48 West-end Streed, Newyork City. Protest proti umorom v Bolgariji' Sofija. 19. decembra. AA. Bolgarska liga za zaščito človeških pravic je izdala proglas, v katerem ostro obsoja poslednje umore. Pravi, da ti umori niso le proti interesu človeštva, temveč so v škodo sami Bolgariji. Apelira na vlado, da podvzame energične ukrepe, da zaščiti človeško življenje v Bolgariji bolgarskim meščanom. Anglija plača več kot dobi London, \ dec. AA. Finančni zakladni tajnik je spodnji zbornici pismeno odgo* voril, da je angleška vlada do ponedeljka plačala Zedinjenim državam na račun svo* jega vojnega dolga več kot je dobila od zavezniških dolžnikov in na račun repara* cij. Anglija je dobila iz gornjih naslovov 140 milijonov funtov, dočim je izplačala 300 milijonov. Italijanski prekooceanski polet Rim, '. decembra s. gest letal, ki se udeležujejo prekooceanskega poleta in so morali pristati v Puerto Camposu na otoku Malorci, danes ne bo nadaljevalo poleta. Na Baleari divjajo še vedno močni severnovzhodni vetrovi, ki ovirajo celo pomorsko plovbo s celino, če bo vreme dopuščalo, bodo letala jutri letela dalje naravnost v Konitro. Jirgoslovenski glasbeni festival v Varšavi Varšava, 1 . decembra AA. Ob priliki velikega festivala jugoslovenskih glasbenikov, ki bo v soboto 19. t. m., je poljsko-jugoslovensko društvo sestavilo odbor za sprejem jugoslovenskih godbenikov Bara-novica in Skalčiča. Pri tej priliki pride med zastopniki poljskih in jugoslovenskih glasbenikov do konferenca o vzajemnem sodelovanju. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — ^ Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. šibka zaupnica Steegove vlade Včeraj se je nova francoska vlada predstavila zbornici S sedmimi glasovi večine je bila vladi izražena zaupnica Pariz, 19. decembra. Včeraj popoldne se je nova francoska vlada, ki jo je sestavil senator Steeg, predstavila parlamentu in senatu. Iz dejstva, da je vlada stopila pred obe zbornici okrnjena — tik pred sejo parlamenta je namreč podal ostavko notranji minister in dva državna podtajnika — se je sklepalo, da bo stala vlada v manjšini in pričakovalo, da bo izbruhnila nova vladna kriza. To je bilo tembolj verjetno, ker naglasa vladna deklaracija, da hoče Steegova vlada nadaljevati politiko prejšnje vlade, ki ni naletela na odobravanje v parlamentu in ki je baš imela za posledico padec Tardieujeve vlade. Debata o vladni deklaracij1! je bVa. zelo viharna in je često prišlo do hudih spopadov med skrajno desnico in levico. Z največjo napetostjo je vsa zbornica pričakovala izid glasovanja. Z pičlo večino sedmih glasov je vlada dobila zaupnico. Seja je bila takoj nato zaključena. Današnji listi komentirajo šibki položaj Steegove vlade in ji zopet proro-kujejo skorajšnji padec. Vlada, ki ima tako šibko večino, po splošni sodbi ne more izvesti kakega večjega programa. Proti vladi je glasovalo 37 neodvisen, 85 članov republikansko-demokratske zajednice (Marin), 39 članov Maginoto-ve skupine, 18 članov katoliške ljudske stranke, 54 levičarskih republikancev, 67 članov Tardieujeve skupine, 13 članov Franklin-Bouillonove frakcije, 18 radikalnih levičarjev (Loucher), 7 neodvisnih levičarjev, 11 komunistov in 1 socijalni republikanec. V ostalem pa izražajo francoski listi zadovoljstvo, da je nevarnost krize zaenkrat zopet vsaj začasno odstranjena. S tem je dana možnost, da se politični položaj umiri in da se odkloni nevarnost razpusta zbornice. »Petit Parisien« poudarjajo, da bo Steeg nadaljeval pogajanja za ojačanje vladne večine, ki naj obsega vso levico in ves j centrum. V primeru potrebe bo izvršena ' tudi rekonstrukcija vlade. Drzen vlom v Pollakovo trgovino V minuli noči so vlomilci navrtali železno blagajno in odnesli okrog 4000 Din Ljubljana, 19. decembra, Z bližajočimi se božičnimi prazniki so postali tudi tatov; in vlomilci podjetnejši. Vsakdo si pač želi za praznike kaj boljšega pod zobe, zlasti po skomina po tem razne potepuhe in profesijonalne tatove. Zadnje čase so tatovi m vlomilci neverjetno agilni Nobena kokoš, noben zajček ni varen pred njimi. Niso pa zadovoljni samo z majhnim plenom. Lote se tudi težjih »del«. To doka* zujeta dva vloma, ki sta bila v enem tednu izvršena v Ljubljani. Pretekli teden smo poročali o drznem vlomu v delavnico in poslovni lokal čev» Ijarskega mojstra in obrtnika Zalokarja na Gosposvetski cesti, kjer sta vlomilca od= nesla okrog 20 parov čevljev v vrednosti 7000 Din. Se drznejši vlom je bil pa izvr* šen danes ponoči v Pollakovo trgovino, ozi* roma blagajno v trgovini na Dunajski ce* sti 23. Ko je davi okrog pol 5. hlapec Kalan vstal in odšel v shrambo za konjsko opre* mo in razno orodje, se* je spotaknil ob ne* kai mehkega. Sklonil se je in opazil dve suknji. Ker je bila v lokalu tema, je odšel v hlev in vprašal svoja tovarna, če sta suk* nji, ležeči * shrambi pri vratih, njuni. To* variša sta odgovorila, da ne, na kar je od* šel Kalan nazaj proti shrambi. Pred vrati je ves presenečen obstal, kajti o suknjah ni bilo duha ne sluha. Kalanu se je zdelo to čudno, poklical je še svoja tovariša, p-o^ve* tili so v shrambo in presenečeni opazili, da je v zid med shrambo in trgovino izkopana luknja, skozi katero je lahko zlezel suh človek. Bilo je takoj ja'sno, da je bklo ponoči vlomljeno v trgovino in da sta bila ta* tova ob pol 5. še v lokalu. Pri poslu ju jo zmotil hlapec Kalan in zato sta naglo izko* ristila trenutek, ko se je Kalan odstranil, da sta pobegnila. V trgovini sta vlomilca pridno poslova« la. Sredi lokala stoji »\Vertheimerica« kate* ro sta spredaj močno razdejala. Blagajno sta najprej na vrtala, nato pa razbijala po njej s krampom, ki sta ga našla v trgovini. Posrečilo se j ima je vrata odpreti in odaie* sti iz blagajne okrog 4000 Din. Gotovo sta lopova pričakovala bogatejši plen. Vlomilca sta morala delati vso noč. So* sedje zatrjujejo, da sta psa čuvaja pri hiši okrog 9. srdito lajala, toda nihče se za to ni zmenil. Vlomilca sta imela neverjetno srečo. Ce sta tudi v trgovini odnesla kaj, še ni ugotovljeno, pogrešajo pa samo par la* kastih čevljev. O vlomu je bila davi obveščena policija, ki je takoj uvedla obširno preiskavo in upa. da bo vlomilca kmalu izsledila. Nesreče Madrid, 19. decembra. Nedaleč od postaje St Ibanez v pokrajini Santander In v snežnem viharju je trčil neki tovorni vlak z ekspresnim vlakom. Več vozov ekspresce-ga vlaka je bilo popolnoma razbitih. Doslej so izvlekli izpod ruševin 14 mrtvih, 20 večinoma hudo ranjenih. Pod ruševinami je baje še več mrtvih. Pariz, 19. decembra. Zaradi eksplozije neke posode za sode je bilo poslopje tvornice za karbid v Mancioux v okraju Haute Garonne popolnoma porušeno. Pod ruševinami je ostalo 150 delavcev. Doslej so izvlekli izpod ruševin 3 mrtve in 12 hudo ranjenih. Rešilna dela so zelo otežkočepa, ker obstoji še vedno nevarnost nadaljnih eksplozij. San Kranclseo, 19. decembra. AA. V lulci se je zaradi nemirnega morja prevrnil neki motorni čoln. Pri tem je utonilo 7 ljudi. Isto tako se je ponesrečil tudi drugi motorni čoln, ki je hitel ponesrečenemu čolnu na pomoč. Tri osebe, ki so bile v tem čolnu, so se rešile s plavanjem na obaL Agrarna kriza v Ameriki VVashington, 19. decembra. Reprezen-tantska zbornica ie odobrila 150 milijonov dolarjev za podporo poljedelstva. Ta zakonski načrt pride sedaj še pred ameriški senat. Pravoslavni Miklavž Beograd. % decembra n. • r,t • fa praznik sv. Nikole po starem koledarju. S tem dnem se prične cela vrsta krstnih slav. ki se bodo praznovale tja do srede februarja* Zgradba cerkve na Slemenu Zagre », u . decembra n. Jutrišnja »Hrvatska Straža« javlja, da je pokrenjena med meščanstvom Zagreba akcija, da se zgradi na Slemenu lična kapelica v čast Matere božje, kraljice Hrvatov, in sicer v spomin na tisočletnico hrvatskega kraljestva. Za ustvaritev te zamisli je sestavljen odbor z znanjem in pritrditvijo cerkvenega oblastva. Zagrebška mestna občina je odstopila temu odboru brezplačno potrebno zemljišče na Zagrebački gori. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. * Devize: Amsterdam 22.705—222.765 (22.735), Berlin 13.4675, Bruselj 7.8872, Budimpešta 9.8S2, Ourih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 793.68—796.6S (795.18). London 274.22, Newyork 56.24—56.44 (56.34), Parka 221.86, Praga 167.62, Trst INOZEMSKE BORZE. C uri h: Beograd 9.1260, Pariz 20.246, London 25.0225, Newyork 515.10, Bruserj 71.97, Milan 26.9725, Madnid 55.—, Amsterdam 207.45, Berlin 122.89, Dunaj 72.56, Sofija 3.7325, Praga 15.295, Varšava 57.75, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.06. Najlepša izbira BOŽIČNIH in NOVOLETNIH DARIL kakor aluminijaste posodice za otroke, kompletne kuhinjske garniture v raznih kvalitetah, jedilna orodja itd. — nudi tvrdka z železnino STANKO FLOU ANC1C LJUBLJANA Sv. Petra cesta 85 Oglejte si izložbe! Stran l >8L0 V £ N 8 K I N A R O Dc, dna 19 decembra 1930 Stev ?87 Blatni vasi so šteti dnevi Zanimivo predavanje ravnatelja mestnega gradbenega urada Ing. Mačkovška o utrjevanju cestišč Ljubljana, 19. decembra. V Ljubljani se mnogo govori o blatu, skoraj vsi si lasthno pravico krtizirati na* še ceste in vsak ima besedo — da naj bi to ali ono cesto popravdi, ćeš, da je tam in tam takšno blato, da se ne vidi čezenj. V nekem ozire ima občinstvo gotovo prav, da se jezi nad brozgo, lužami in kotanjami po cestah in ulicah, ker je pač prizadeto. Go* tovo je, da so "evlji dragi, zdravje p-a še dražje in da se nam zde prevelike žrtve — žrtvovati se lužam, brozgi in blatu. Ni povsem napačno torej, če kričimo, kajti reagirati je vseeno treba — drugače bi go= spodje pozabili na nas. Treba pa jc tudi vedeti, da imajo go* spudje s ce-tami težke skrbi: prav bridko se zavedajo tudi drugih »problemov« utrje« vanja cestišč, ne samo, kako odpraviti brozgo, temveč tudi kako tlakovati ceste. S" kakšnim materialom, ki je trpežen in ob* enem ne predrag, skratka v vseh pogledih ustrezajoč. K'a'co velike skrbi in kako te» ravni problemi so to, tega se pa mi ne za* vedemo* niti tedaj, ko zabavljamo nad Blatno vasjo po časopisju. i£ato bi bil'> vsekakor umestno predooti naši javnosti te »cestne probleme«. 2,-dl nas merodajni gospodje nočejo s tem »mučiti«, dobro bi pn 1 bilo vseeno primerno loza* devno javno predavanje za naše zabavljače in druge žrtve 'lata naših cest. Snoči jc sicer predava! v poslopju ljubljanske tehnike 'a Akademski klub gradbe« nkov direktor mestnega graclhenega urada ing. Maekovšek o utrjevanju cestišč, ven* c? pa je bil predavanje namenjeno, kot rečeno, predvsem klubu. Meti akademike } : se je vtihotapil tudi vaš sotradnik. zato vam pošilja nekaj beležk, seveda, z dovo* ljenjem g. predavatelja. To predavanje je bilo tretje AKG v tej sezoni in so se ga •kedemiki polnoštevilno udeležili. Predavatelj nam je povedal najprej, da ima zapadna Evropa 60—80% tlakovanih ces.. dočim jih je v Ljubljani le 0f>. zato je pač utrjevanje cestišč pri nas še posebno aktu *'*tj proul in. Najvažnejše vprašanje jc, s kakšnim materialom je tlakovati ceste, da tlak ne bo predrag ter da se bo dobro obnesel v razno; vT«tneir, ' enovrstnem prometu. M eriala je nešteto vrst. V glavnem pa del.mo f,akcvanja a betoniranje, tlakova? nje .> kamn" tirni velikimi plaščami in drob* nim: kockami in lesenimi kockami asialti: ran je na beto-sko podlago, katransko ma* kadumske tlake, porf me betonske m baza1 -Inc bet. lake itd. Asfaltov tlaki so ali valjani ali i/ teko* čega asfaita. m" asfa .ga. tlaka stane pri; bližno .250 Din, kar je seveda mnogo, zato so take ceste -lo drage, za naše razmere skoraj luks . Asfaltne ceste so pa precej ~~<\ v udar pa še ne povsem idealne zlasti ne za raje, kjer je velika tempera* turna razlika me' . osameznim letnimi ca* si, mt se tedaj tak tlak preveč razteza in krči in zat sc seveda ! F rmira ter nasta? nejo kmalu poškodbe. Velike temperaturne razlike so zlasti v Rusiji pa tudi pri nas (srednja letna ternp. razlika znale 30 sto« pnj C), najmanjše pa v Angliji, zato se tam asfalt dobro obnese. Kako se razni načini utrjevanja cestič obnesejo, so natančno ugotovili na poskus« ni cesti pri Braunschweigu. To cesto so zgradili i. 1925. Na razne načine utrjena cestišča so kolobarji 2.75 m širine, drug po* leg drugega. Razmeroma najbolj trpe cestišča od vo* zil z »železnimi obroči, najmanj pa od gu« mijastih, odnosno od pnevmatik. Pri tem je seveda važna obtežba in hitrost vožnje, v največji meri pa seve rudi vrsta tlaka. Pod tem je razumeti, kolikšni so namreč vzdr» ževalni stroški za ta ali oni tlak pri takem i.li drugem prometu. Za ugotovitev teh stroškov so jim služili poskusi pn omenje* ni cesti in tozadevni računi. 2Sa lahek, avto* mobilski promet je skoraj najboljše asfalt« no cestišče, seveda v krajih, kjer ni velikih temperatura h razlik. V splošnem je pa sko» raj najboljši kamniti tlak iz obrobnih kock. to je naš granitni tlak, predvsem Usti v Komenskega ulici, ki je položen najpozneje Prvotni tovrstni tlak namreč ni povsem do« ber zaradi tega, ker n so kocke enako vi* soke, ne leže enako na podlogi, zato sc tudi različno sesedajo, česar pa pri poznejšem tlaku ni. Predavatelj nam je vse izsledke utrjevat nja cestič predoeil s številkami, ki bi pa na* Šim zabavljačem težko šle v glave, četudi sc izredno zan mive. Ker pa nam ni toliko za to »znanost«, se omejimo predvsem na splošna vprašanja. Najbolj Ljubljančane gotovo zanima, kako bodo, če bodo in še bolj — kdaj bodo tlakovane naše ceste kdaj bo konec Blatne vasi. O tlakovanju ljubljanskih cest pa smo že nedavno poročali. To so predvsem naslednje ceste: nova Vilharjeva, Šmartin* ska. Masar> kova, Resljeva in Bleiwersova Smartinska in Masarvkova bosta tlakovani kot znano, z drobnimi granitnimi kocka* mi, stiki med kockami bodo pa zaliti z as« taltom. kar je posebno važno, kajti v skle* pili se drugače vedno nabira prah ali voda ter so takšni tlaki zaradi tega seve manj vredni. Ceste, ki bodo asfaltrane. bodo povsem soikino tlakovane, ker kot rečeno m2 tega tlaka stane 250 T^in. dočim granitnega le 125—160 D.n; mestna obema zato stavi ofe-rentom tud: primerne pogoje, da bodo ne* solidne in neresne iirme izključene od lici« taci je. Podjetje, ki bo cesto asfaltiralo, se mora zavezati, da bo 5 let brezplačno po* pravilo vsako poškodbo, za popravila v na* daljnih 10—15 leth pa mora že zdaj pavša* lira ti ceno ter se zavezati z bančno garam c i jo, da bo te pogodbe izpolnjevalo. Predavatelj je bil za svoje zanimivo pre* davanje nagrajeno z zasluženim aplavzom Vidite. Blatn vasi so res ure že štete zabavljajmo pa še vseeno, nam vsaj ne bo dolgčas. Mestna občin občane za revne Po stanju z dne I. novembra preživlja mestna občina 251, podpira pa 5816 revnih občanov. — Uspešna akcija proti beračenju Ljubljana, 19. decembra. V Jugoslaviji morajo občine po zakonu skrbeti za vse orK' ki >o radi starosti, bolezni ali onemoglosti postali nezmožni za delo. ki so neozdravljivo bolni pa s-- radi rodbinskih fn dragih razmer ne morejo oskrbovali -loma. Mestna obMna ljubljanska je v ta namen določila v ptcračunu za t^kof-e leto 2.315.14-1 l»in. /In svoje obubožane )bčane skrbi mestna občina na dva načina: 1. s preskrbo v zavodih, '2. s prosto zunanjo prešjčrbo (odprtim sistemom skrbstva). Starostna oskrba v zavodih Onemogle iu za delo nezmožne osebe, ki prihajajo v poštev za zavoclno skrbstvo so oskrbovane v mestnem zavetišču za one* mogle in v raznili privatnih hiralnicah. Najvc-Č jih je nastanjenih v mestnem žive-iiseti t Japt.ievi ulici 2 V oskrbi teija zavoda je ^edai 251 oskrbovancev, izmed katerih je 100 žensk in <>1 moških Oskrbovanci prejemajo hrano 4 k?at »a dan. bolniki tudi 5 krat. Zjutraj in popoldne dobe belo kavo. opoldne obed, ki obstoi? iz goveje juhe in dveh prikuh. zv»-e« r p«i ve«Vrjo po predpisanem jedilnem li-stu, Uolniki dobivajo tudi dopoldne juho. Rnzeri oskrbovaneev prejema v zave-tfščn hrano tudi 36 dijakov, vfeinomu viso-košolcev in ve" družin s približno ^0 člani. Ta družine so večinoma obubožane vdove s mladoletnimi otroci in brez rednega za siužka. Zavetišče preskrbuje s brano tudi dečje zaveti Šre na Taboru. kjer dobiva hrano Bo otrok. Zavetiška kuhinja v Jap ljevi ulici preskrbuje na ta način s nrano 3l>2 oseb na dan. Zavetišče preskrbuje s ki uhom tudi vsa druga deška zavetišča, poleg tega pa jim daje tudi vh« druga potrebna živila. Mestno zavetišče za onemogle ustreza vsem higijenskim predpisom. Ima prostorne parketirane sobe z velikimi zračnimi okni in Širokimi hodniki, kjer se oskrbovanci ob slabem vremenu lahko sprebajo in >e kratkočasijo s kartanjem, čitanjem itd V obednici je postavljen tudi močan radi«« aparat, ki igra pri kosilu in večerji tei predno odidejo oskrbovanci »pat. število onemoglih in nepreskrbljenih narašča neprestano. Pomanjkanje prostora za sprejem v zavod se občuti posebno v zimskem času. Prošnje za sprejem se ne- * preslano množe tn jih leži 70 do 80 vedno v evidenci, ki pa se morejo ugodno rešiti le tedaj, če kdo umrje ali odide iz zavoda, ker ?! je kje drugje našel novo zatočišče Potreba, da se zavetišče razširi, je jelo nujna. Zlasti pereče je vprašanje, kako dobiti majhne sobice za zakonske pare, ki morajo sedaj bivati v zavetišču ločeni, možje na moškem, ženske na ženskem od delku. Vzrok temu je, ker so se, žal. one hiše. ki so bile namenjene za zavetišče zakoncev (Karlovska cesta 7 in 9 in Gradišče 11) spremenile v stanovanjske hiše. Najprimernejša za družinsko zavetišče bi biia bivša ubožnica na Karlovški cesti, ki je že razdeljena na majhna stanovanja Seveda je to vprašanje v doslednem času težko izvedljivo, ker bi morali i* te hiše deložiratt veliko število revnih strank, ki bi zopet ne mo^le dobiti stanovanj, katerih najemnino bi zmagovale. D runo, tudi zelo pereče vprašanje je po manjkanje biraiskega oddelka. Vse osebe ki so potrebne hiralske oskrbe, mora mestna občimi oddajati v privatne hiralnice in podobne zavode. Ker so pa tudi ti zavodi vedno prenapolnjeni, je socijalno politični urad v neprestani zadregi, kam naj spravi te siromake Na loti a občinskega sveta bo, da v najkrajšem Času ustanovi v zvezi z razširjenim zavetiščem tudi oddelek za bira lee. kar bi ne delalo občini prevelikih finančnih težkoč. Mestna občina že itak plačuje za oskrbo hiralcev v tujih zavodih nad 300.000 Din letno, oskrbovanci pa prispevajo okoli 50.000 Din. Mestna občina ima v tujih privatnih hiralnicah 52 oskrbovancev in sicer v hiral-tdci sv. Jožefa v Ljubljani 33, v zavetišču sv. Vincenciia v Mengšu 8, v Jozefišču v Ljubljani 5, v hiralnici v Metliki 2 in v privatni oskrbi 2. Odprti sistem skrbstva Revni občani, ki imajo lastno stanovanje in lastne male dohodke, a se s svojim zaslužkom ne morejo sami preživljati, dobivajo stalno ubožnp podporo, ki ie odmerjena po potrebi posameznikov po 80, 75 in 100 Din na mesec. S 1. novembrom t 1. uživa stalno podporo $16 odraslih oseb m st-<*or: 1. 64 po 50 Din; 2. 2.205 po 75 Din; 3. 3.528 po 100 Din na mesec; 4. 19 pa uživa podporo v razni višini in tudi v rasnih valutah, ker živijo izven Ljubljane, nekaj pa v inozemstvu. Poleg stalnih podpor dobivajo socijalno šibki sloji ie izredne podpore Semkaj spadajo zlasti stare ženice in možje, vdove z nepreskrbljenimi otroci, rodbine, če je bo lezen v biii, ob deložactjab, v začetku šolskega leta, ob stanovanjskem kvartalu itd. Velik naval za izredno podporo je zlasti prvi teden v mesecu, ko je treba plačati stanovanja, ki je za revne sloje silno težko breme. Zlasti se to opaža zadnjih par iet, odkar so hišni gospodarji prav izdatno podražili tudi najmanjša in najslabša stanovanja. Da odpomore bedi najrevnejših ljubljanskih prebivalcev, t j. prosjakom in odpravi to nadlogo na tak način, da res potrebni prosjaki ne bodo prizadeti, je pričel mestni socijalno politični urad že lani napovedano energično akcijo za odpravo beračenja po Ljubljani. Tekom prvega meseca te akcije se je prijavilo okoli 800 strank, ki so se zar vezale plačati na leto odkupnino v znesku 1(50.000 Din. Upati je, da se ta akcija do konca t. L toliko razširi, da bo mogel socijalno politični urad razpolagati v L 1931 z zneskom okoli 300.000 Din za podpiranje revnih in potrebnih prosjakov. Na račun tujih občin je dobilo podporo do konca oktobra t. 1 354 oseb. Izredne podpore nakazuje mestni socijalno politični urad potrebnim tujim občanom v smislu § 2S domovinskega zakona proti povračilu domovinskih občin. Največ podpirancev na račun tujih občin je rekonvalescentov, ki 6e vračajo iz bolnic domov in nimajo zadostnih sredstev za pot Veliko je takih, ki so prišli v Ljubljano iskat dela, a ga tu niso našli, sredstev za povratek domov pa niso imeli. Morske ribe Danes v večji izbiri in sicer sardele, švo- ljje, kalamari, broncini itd. Vino, črnina, kuč, letošnja specijaliteta a 11. cez ulico 10 Din. OPERNA KLET Ljubljana, Gledališka ul. 2 „Preporodova" akademija V proslavo kraljevega rojstnega dne *o naši srednješolci v dvorani Delavske zbornice priredili prav lepo akademijo. Našo mladino so prišle počastit »Preporodove« pokroviteljice ga. županja dr. P u c o v a. ga. K r o f t o v a, ga. H i e n g o v a i. dr. ter pokrovitelja gg. direktor J u g in profesor J e r a n, drugih aktivnih profesorjev pa ni bilo. Škoda, saj bi bilo kor.stno vsaj za one, ki so proti plesu. Videli bi bili namreč, da sc mladina, ki se uči piesati pri »Preporodu«, nauči tudi lepega vedenja in finih manir, ki so vsakemu potrebne. In videli bi bili tudi pokrovitelje in pokroviteljice ter garde - dame, ki nadzorujejo plesne vaje. Ali je mogoče tem vzgojiteljem, najuglednejšim damam in vzornim materam očitati, da so za botre pri kvarjenju mladine?! Hvaležni bi morali biti tem požrtvovalnim damam in gospodom, ki toliko večerov žrtvujejo za oliko mladine, namreč za ono uglajenost, ki jim je šola na žalost premalo da. Saj je vendar prav ta izpopolnitev srednješolskih študij za življenje silno potrebna. Po otvoritvenem govoru mladega predsednika M. Sartoryja, ki je dokazal s svojim mirnim nastopom, da se v »Preporodu« pripravljajo tudi na delovanje v javnosti, je izvrstni orkester »Preporoda« .3a-'gral državno himno, ki jo je občinstvo poslušalo stoje. Orkester ie pa s še dvema točkama občinstvo tudi prepričal, da^ vra dobro in da stremi tudi za višjo muzikalno popolnostjo, saj sede v orkestru že pravi umetniki. Isto so dokazali Fink in 2?ore na klavirju in Dražil na saksofonu, B Ber-ger je z razumevanjem deklamiral »Naše pismo«. C. Antič in Kremžar sta pa zapela več pesmi tako dobro, da bi jih radi pokušali in pohvalili tudi na večjem k?n-ceitu Po prav lepo uspeh akarlem.ii ie pa mladina piesala in sicer s taKo eleganco m gracijo, da bi jo bil občudoval in p«^-hvclll tudi najbolj zagrizen na mrotnik plesa Našemu »Preporodu« vse prsznanj.il Vpnkojfcndc Magistrat — božiček Ljubljana. 19. decembra. Prod Prešernovim spomenikom je zrasla smreka, prava visoka in košata smreka. Malo manjša je pa zrasla pred kavarno »Emona«. Ob vsaki smreki pa stoji topa, kjer mestni uslužbenci zbirajo darove za revne otroke. Vse sprejemajo s hvaležnostjo: denar, toplo, obleko, če je nova ali že ponošena, in tudi živila, ki se ne pokvarijo, saj revčki rabijo vsega Seveda bi bili veseli tudi igrač Kakor iz hvaležnosti zažari v mraku na stotine lucic. Božična akcija mestne c*bcine za revno deoo nam je znana že od lani. ko so dobrosrčni Ljubljančani darovali za siromašno deco v petih dneh celih 15.000 Din, da je mestna obolna lahko oblekla 75 otrok, Obleke se Je pa nabralo tudi za 10 otrok Razen teh je pa mestna občina oblekla !n obdarovala a slaščicami iz svojih sredstev še 300 otrok. Tudi letos se vse ustavlja pri lopah. A ne samo bogati in premožni, še več je takln darovalcev, W ai svoj prispevek pritrgajo pravzaprav od nst. Težki časi so in vsak dan težji, pa vendar vsakdo seže v žep. Vsaj dinarček da, pa se vendar nakoplje visoka vsota, torej lani kar petnajst tisočakov. To se pratvl, da ima LJubljana dobro srce. A čemu bi hvalili samega sebe, saj vemo, da bo letos še več, samo spomniti je treba ljudi, pa vedno radi dajo, če gre za otroke. V nedeljo. 51. t. m oh f* bn v dvorani hotela v U m u u bifrži -u-'-a, !iu nuna občina i« svojih sredstev obleče ln nasiti 410 otrok, samih najpotrebnejših seveda in samih takih, ki bi drugače ne imeli drevesca ne jaslic, pa bi mislili, da jih je Jezusček pozabil, čeprav so bili pridni ki ubogali mamico. Mnogo je pa tudi takih med njimi, ki nimajo mamice. Na te se spomnite, ko kupujete za svoje in hodite mimo smrek. Pri obeh posezite v žep in nikogar naj ne po sram, če da samo dinar — saj se nakaplj*- Lepo božićnico priredi mestni mladinski urad, ki je tudi lani zbiral prispevke in organiziral vso božično akcijo, in nepopisno dobro se bodo mali imeli v >Unionu«.. Godba »Zarje« jim bo igrala ln gledali bodo prelepo božično Igrico, ki jo jim pripravlja gospodična učiteljica Vencajzo-va z vadnaice. Prelepa bo Marija in še lepše jim bo zapela, da punčke, ki bodo za srčkane angelčke, in fantki, ki bodo igrali pastirčke, kar verjeti ne morejo, da mladi naš slavček 3"dČ. Jelka Igličeva res ni prava Marija iz jaslic. Silno spoštljivo jo namreč ti mali gojenčki otroškega vrtca z vadnice občudujejo in ogovarjajo le z ^gosipodično Marijo« in zaupno prosijo, naj jih pniporoči pri Jezuščku. O, kolikor more lepo tn kakor angel sladko mu za.poje, pa jim prinese vsega, kar si žele mala srčeca. Ha! - Tang Ajma Mav Wong je slovita kitajska filmska umetnica, ki se nam predstavi v na* slovnem filmu. Skoda, da v tem filmu nje» na umetnost ne pride v večji meri do ve* Ijave, ker bi dala še mnogo več, cesar pa seveda tudi še tako dober film ne more iz* črpati. Vendar si tudi z naslovnim filmom lahko ustvarimo sliko njene umetnosti. Kajti med Evropo in deželo nebeškega ce* sarja je velik prepad, ki je očiten tudi pri enih in drugih igralcih. Igralcem vzhoda je igra sveti obred, to se pravi, nekaj globlje* ga, prepojenega z zavestjo vzvišenosti, do* življanje, ki se mu ;gralec popolnoma pre* da z mislijo in čustvom. Pri naših (evrop* skih. zlasti še pri ameriških) igralcih pa žal tolikokrat opažamo igranje kot le poklicno opravilo, a ne umetniško doživljanje. V H ai »Tangi smo se lahko prepričali o Anni May Wong, da je tip orientalske igralke»svečenice. ki ji je umetnost svetost. Dostojen partner ji je bil Franz Lede* rer, ki nam ni nov Seveda je tudi njegov igralski talent nesporen. Kot oseba, kava* lir, je pa zlasti simpatičen nežnemu spolu. Spominja precej na Ramon Novarra. Sujet je zan miv, vendar ne povsem ori* ginalen, učinkuje pa s tragičnostjo. Dobro je ilustrirana oficirska lahkoživost, zadeto je tudi kabaretsko obeležje tu in tam sko* raj preveč drastično. Najbolj pa ugaja gotovo ples Hai*Tan* ge, tudi poje dobro, in njena igra je v splošnem izvrstna. Brat Hai*Tange je prava kitajska sfinga, njegov obraz je vedna maska, enako je za njo skrita bolečina in radost. Kitajec gleda tudi na smrt precej dru* ga če kot mi, umre s strašno mirnostjo, ki je strašnejša kot naš blazen strah; tudi to nam pokažf* film. ^se to je pa menda dovolj za dober film. Odlikovanje zaslužnega organizatorja Obrtno društvo na Laškem je na svojem izrednem občnem zboru dne 12. olitobra v očigled agilnega, nesebičnega in uspešnega delovanja na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju v prid slovenskega obrtništva imenovalo soglasno in z navdušenjem g Josipa Rebeka, ključavničarskega mojstra, obrtnega svetnika, načelnika Zveze obrtnih zadrug, itd. v Ljubljani za svojega častnega člana. Krasno izdelano diplomo, ki jo je podpisalo vseh 11 odbornikov, je bila teden dni razstavljena v izložbi veletrgovine And. Elsba-cher na Aleksandrovi cesti v Laškem. Privabila je mnogo občudovalcev in bila je predmet splošne pozornosti. Na Marijin praznik dne 8. t. m. je sklicalo Obrtno društvo v veliko dvorano hotela Savinje v Laškem ob 16. uri svoj običajni obrtni sestanek. Jubilant g. Re-bek je bil od društva posebej povabljen, da prevzame na sestanku poročilo o stanovski in gospodarski organizaciji slovenskega obrtništva. Gospodar društva tov. Goleš je z avtomobilom pričakal v Celju jubilanta, ki se je pripeljal iz Ljubljane s svojo soprogo. V polno zasedeni veliki dvorani hotela »Savinje« je vladalo kar najboljše razpoloženje. Godbeni oddelek pod vodstvom g. Franca Supergerja in pevski oddelek pod vodstvom g. Antona TJršiča sta popoldne in do poznega večera skrbela za zabavo in razvedrilo. Načelnik obrtnega društva tov. Blaž Zupane je pri oficijelnem delu pozdravil draga gosta iz Ljubljane, tovariše iz Celja ter vse goste in člane. Potem je pa dejal: Rodil se je mež, mož bistrega poguma in mož dela. V Ljubljani se je rodil gospod Josip Rebek iz stare ljubljanske in narodne hise in ker so se večji del vsi Rebeki posvetili kovinarski stroki, moremo našega jubilanta imenovati železni ftebek. Naš gost naj oprosti ta izraz, ker pa poznam njegovo narodno gospodarsko delo, mislim, da je za tega jeklenega in neumornega tovariša baš ta izraz najprimernejši. Več let Že vodi nas tovariš Rebek armado 25.000 obrtniških rokodelcev in kdor pozna tako delo, in pozna tudi uspehe njegovega delovanja, se mora globoko klanjati našemu slavijencu. Mi pionirji obrtniških organizacij smo pazljivo zasledovali delovanje tovariša Rebeka ln videli smo, da je nesebično, vzorno in neumorno deloval. Posameznih uspehov ne morem tu navajati, zašli bi predaleč. Lepšega poklona pa tudi ne moremo izraziti, kakor da se jubilantu zahvalimo s tem, da irn izročimo diplomo častnega člana naše-oa ebrtcega društva z odkritosrčno željo: Gospod Rebek, ta izraz našega globokega .spoštovanja, ta dokument našega priznanja in ta diploma odkritosrčnega prijatelj- stva naj Vas vodi na vseh potih Vašega življenja. S tem je bila diploma odgrnjena in med prisrčnimi ovacijami izročena slavljencu. 6 letna Mici Mlakarjeva s primirnim nagovorom izročila slavljenčevi soprogi lep šopek. Globoko ginjen se je tslavljenec zahva-iil za častno priznanje in v daljšem govoru opisal gospodarske in kulturne prilike za naš obrtniški stan. Koledar. Danes: Petek, 19. decembra 193*1 katoličani: Nemezij, pravoslavni: 6. decembra, sv. Nikola. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Sen kresne noči. D. Kino Matica: Hai - Tang. Samo ob 16. Kino Ideal: Igra in resnica. Kino Ljubljanski dvor: Kalvarija Lady Jovan e. Koncert sester Alibajlovič ob 20. v Filharmoniji. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Bakar-čič, Sv. Jakoba trg. Usmilite se revežev Danes popoldne ob 16. gre komisija gori na planoto pod grad. N ^prijeten opravek ima in tudi nam je težko pisati o takšnih rečeh. Po prevratu jc iz Gorice prišel v Ljub* ljano čevljar Lipncar tn je v kratkem urnrL Zapustil J> v bedi vdovo Amalijo in štiri otroke. Hčerka je šele sedaj stara 8 let. sin, ki hodi v šolo, je star tudi šele 13 let. tretji 17 in četrti 23, a oba sta preprosta in brez dela. Mati Amalija je svoje otroke preživ« Ijala, da je stregla po hišah, prala m garala noč tn dan. Vsi, ki ženo poznajo, pravijo, da je bila rev- pridna in je delala preko svojih .oči. Za slabotno ženo je pač pre* težko preživljati *«Vo veliko družino in do» bra mati se je izgarala. Že mesec dni leži ▼ bolnici in bruha kri. astnik sobice, kjer so siromaki stano* vali, pa T--. sobo za svoje gospodar* stvo. Božič je . . . Tudi mestni stanovanj* ski urad in gospodarski urad sta profila po* trpljenja, ml? Mnski urad da mala dva v re* jo, stareiša dva sina pa dobita hrano — a stanovanja bo imela družina niti na sve* ti večer . . . Med -oje stare naročnike ste* jemo lastnika in ***©r poznamo aobroto sta* ri'h ljubiiansk^ meščanov, zato si tudi mi dovoljujemo prosrti potrpljenja vsaj do no* vega leta. Ker smo preverjeni, da ne bre» uspeha, naša : T-"?na hvala! Iz s! •vi pisarne Drama Začetek ob 20. Petek, 19.: Sen kresne noči. D. Sobota, 20.: ob 16. Razbojniki. Dijaška predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. Nedelja, 21.: ob 20. Naš gospod župnik. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 22. zaprto. Shakespearejeva komedija »Sen kresne noči« se vprizori drevi ob 20. uri v ljubljanski drami v običajni zasedbi. To je poslednja abonma predstava te^a dela, zato še prav posebej opozarjamo p. n. občinstvo na nocojšnjo predstavo. Dijaška predstava v ljubljanski drami. V soboto 20. t. m. popoldne ob 16. uri se vprizore Schiilerjevi »Razbojniki« v naši drami kot dijaška pTedstava po znižanih cenah. Zasedba je premijeraka, oa predstavo opozarjamo predvsem naše dl-jaštvo, pa tudi vso ostalo publiko, ki se hoče poslužiti izredno znižanih dramskih cen. Sedeži so od 20 Din navzdol. Nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališču. Na zadnjo predbožično nedeljo dne 21. t. m. bodo v našem gledališču tri predstave. Drama igra samo zvečer pri zuižanih cenah izvrstno komedijo »Naš goapod »ujmLk« z g. Cesarjem v glavni in naslovni vlogi. Opera pa ima dve predstavi in sicer popoldne ob 15. uri melodijoz-no in velezabavno Straussovo opereto »Vesela vojna«, zvečer pa komično opero »Car in tesar« z gospodom Krtžajem v vlogi župana Sardaamskega, Ostale glavne vloge pojo: ga Ribičeva, *s. Gostlč, Kovač, Rumpel in Janko. Opera je dosegla v lanski sezoni zelo velik uspeh. Za vse tri ipredstave veljajo znižane, ljudske ceno. Open* Začetek ob 30. Petek, 19.: zaprto. Sobota, 20.: Lohengrln. Gostuje Marfl Šimenc A. Nedelja, 21.: ob 16. Vesela vojna. Ljud&ks predstava pri znižanih cenah. Izven, ob 20. zvečer: Car rn tesar. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven- Ponedeljek, 22.: zaiprto. Jutri se poje Wagnerjeva opera »Lohengrin«. Naslovno partijo poje slavna naš priljubljeni tenorist g. Mario Šimenc. Partijo, ki jo Je pevsko in Igralsko naštn-diral v Zagrebu, šteje med najboljše svojega pestrega repertoarja V partiji BIze nastopi namesto nenadno obolele gdč. Majdlčeve Juraničeva. Kralja poje naš stari znanec, priljubljeni basist in igralec gospod Križaj. Telramunda poje z vsem dramatičnim naglasom in prvovrstno iigro g. Primožič, njegovo ženo Ortrudo poda z vsemi sredstvi svojega bogatega talenta ga Thlerrvjeva Dalje sodelujejo gospe Ribičeva, Jermanova, Španova, Kogejeva in gospodje Janko, Povhe, Drenovec, Sancin. pomnožen moški operni zbor, balet in drugi Dirigent ravnatelj Polič. Predstava se vrši za abonma reda A. Stev 587 »8LOVEN8K 1 NAROD«, dse 19. decembra 1930 Stran 3 Dnevne vesti DA NE ZAMUDITE KORISTI, ki Vam jih garantirajo bo* žični oglasi v »Slovenskem Narodu", rezervirajte si t a k o f prostor v božični Številki, ki iside že v sredo 24° t. tn. opoldne. — Ne poz ah lin na božična voščila ! — Češkoslovaško odlikovanje naših zdravnikov. Prezkleoit Masarvk je odlikoval za državljanske zasluge z redom Belega leva 111. stopnje predsednika bm Belega leva IV stopnje izrednega profesorja zagrebške univerze dr. Aleksandra Blaškovica, bivšega rednega profesorja vojne medicinske akademije v Petrogradu. zdaj v Beogradu dr. Aleksandra Redlicha, predsednika zdravniške zbornice in mestnega fizika v LJubljani dr. Mavriclja Rusa in sanitetnega kapitana I. klase v rezervi v Beogradu dr. Milj-utina Zeliča; z redom Belega leva V stopnje rez. sanitetnega kapitana I klase v Beogradu dr. Dimitrija Miodragovića in rez. sanitetnega kapitana I. klase v Zagrebu dr Radoslava Lopatica. Poleg teh so odlikovani za državljanske zasluge z redom Belega leva IV stopnje v Sabcu sanitetni podpolkovnik in šef okrajne bolnice dr. Mihajlo Dunjie, rezervni podpolkovnik avditor. odvetnik in župan Jovan Jovanović, z redom Belega leva V stopnje bivši poslanec Branko La-zie in rezervni major avditor in advokat Dragomir Petrovič; s Češkoslovaško kolajno Belega leva I. stopnje pa inženjer in š&f hi-drotehničnega zavoda Sergije Ba-S&nski, trgovec Radovan lile, šolski Inspektor Svetozar Pautelič, rezervni poročnik in učitelj Miloš Paviovie, rezervni podpolkovnik Marijan šešič hi ravnatelji ca dekliške obrtne šole ter predsednica Kola srpskih sestara Leposlava Petrovič. — Promocija. V soboto 20. t m. bo promovirala na univerzi v Inomostu za doktorja medicine gdč. Blaženka Kiepčeva lz Ljubljane Čestitamo! — Potrdila o vojaški smžbL Uradno se razglaša, da naj se državni uslužbenci za razna potrdila v vojaških zadevah (n. pr. glede regulirane vojaške dolžnosti, glede vojaške službe med vojno itd.) ne obračajo na ministrstvo za vojsko in mornarico, temveč na pristojne komande vojnih okru-gov, ki imajo potrebne podatke o obveznikih svojega področja Potrdila vojnih okru-gov so zakonite listine in jih morajo vse upravne oblasti smatrati za polnoveljavne V bodoče bo ministrstvo za vojsko in mornarico dajalo Ie tista potrdila, za katera je po zakonu ali drugih predpisih samo ono pristojno. — Pošta Vukovar dostavlja pakete na dom. Uradno se naznanja, da je začela pošta v Vukovaru s 1. decembrom dostavljati na dom vse pakete, ne glede na njih vrednost in težo. — Natečaj za asistenta. Na kmetij3ko-suniarski fakulteti beograjske univerze je razpisano mesto asistenta za katedro splošnega poljedelstva. Prošnje je treba vložiti do 5. Februarja 1931. — Delokrog francoskih konzulatov. Delokrog francoskih konzulatov v Jugoslaviji je določen takole; Beograd (poslaništvo) mesto Beocrrad z Zemunom in Panc^vim. dunavska. drinska in moravska banovina. Ljubljana — dravska banovina, Skopije — vardarska banovina; inspektorati Mitrovica ■n Bijelo polje v zetski banovini. Zagreb m Split — banovine savska, primorska in vr-baska, inspektorat Cetinje in Dubrovnik v zetski banovini. — Zakon o občnem upravnem postopanju. Kot 46. snopič zbirke zakonov ie pravkar izdala Tiskovna zadruga novi Zakon o občnem upravnem postopanju, ki v kratkem stopi v veljavo in po katerem se bod j morali ravnati vsi državni in samoupravni uradi. V isti zbirki sta v zadnji dobi izšla tudi Zakcn o javnih notarjih in Zakon o zemljiških knjigah. Vsak snopič se dobi broširan ln v platno vezan. — Sprememba voznega reda poštnih avtomobilistov v Brežicah. Z 20. decembrom se spremeni red državne postne potniške avtomobilne proge Brežice - Bizelj-sko tako da bo odhajal avtobus vsak dan iz Brežic ob 12.30 in prihajal na Bizeljsko ob 13.35. Iz Bizeljskega pa se bo vračal ob 16.05 in prihajal v Brezice ob 17.15. Z istim dnem se uvede v Brežicah med poŠto in železniško postajo vožnja k večernima vlakoma iz Ljubljane oziroma Maribora in iz Zagreba. Avtobus bo odhajal od oošte ob 12.13. s postaje pa se bo vračal ob 21.35. — Razstava aparatov in materijala za pršenje barv ter izdelkov tečaja za pršenje. Ličarje, pleskarje, mizarje, kleparje, struparje, usnjarje ln čevljarje opozarjamo n» razstavo aparatov in materijala za pršenie barv ter izdelkov na lesu. pločevini, usnju in čevljih Razstavo priredi Znvod za pospe-sevame obrti Zbornice za TOI v Ljubljani v prvem nadstropju delavniSkega poslopja Tehniške «rednfe Sofe v Lfuhltani. in sicer v nedeljo 51 t. m. od 8. do 14. ure. Obiskovalci se bodr lahko prepričali, kako neprimerno lep^e se da izvršiti barvanje s pršil-nimi aoarati in kako se dajo s primitivnimi sredstvi izdelati naravnost umetniške slike in okraski na lesenih in kovinskih predmetih. Razstavljena bodo dela sekate**** ude- ležencev (ličarjev, pleskarjev, mizarjev, usnjarjev in čevljarjev). Razen tega bodo razstavljeni kompresorji, pršilne pištole razne barve in drugi materijal, ki ga bodo dale na razpolago različne tovarne. Ogled te razstave bo dragocen za marsikaterega obrtnika, ki danes še nima prave predstave o tej veievažni tehnični izpopolnitvi. Vabimo zato osobito ljubljanske in okoli-čanske obrtnike, pomočnike, pa tudi vajence, da st ogledajo to razstavo. Vstop prost. — Rabindranatb Tagore, Dom in svet Roman. Poslovenil VI. Levstik. Izdala Tiskovna zadruga v Ljub'jani. St 262. Broš. velja Din 60, v platno vezan Din 80 in v polusnje Din 96. Svojo novo književno akcijo s prodajo knjig na mesečne obroke je Tiskovna zadruga pričela in pravkar izdala 1. zvezek zbirke Sodobni roman: Tagoreiev »Dom in svet«. V svojem najboljšem romanu »Dom in svet« vam sloveči bengalski pesnik, ki ga Slovenci poznamo samo kot nežnočutneca lirika, z ne pozabnimi potezami riše sodobno Indijo, nje slikovito prirodo, originalne ljudi, starinske šege in dramatično borbo z novimi strujami. ki prihajajo iz Evrope. V romanu nastopa tudi voditelj nacionalistične Indije Gandhi Roman »Dom in svet« je spisan z mojstrsko roko, ie poln pisanih dogodkov Indijska ljubezen se razcveta v njem, kakor lotos na svetih vodah Ganga. Bohotna eksotičnost, združena z ljubkostjo pripovedovanja, mika čitatelja prav do zadnje vrstice. Slovenski prevod je prvovrsten Označuje ga ime: Vladimir Levstik Oprema romana ie prvovrstna in bo knjiga v najlepši okras vsake knjižnice. Po novem letu izide knjiga Zbirke mojstrov: Voltai-rejev »Kandid« Naročnike na mesečno odplačilo sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani — Nova železniška strokovna knjiga. V samozaložbi je izšla prva slovenska knjiga, ki obravnava železniške vagone, ajihov ustroj in razdelitev ter vse one vrste zavor, ki jih vporabljajo železnice pri nas in v sosednih državaL.. Lansko leto že je izdaJ g. V. švajgur, železniški uradnik v Ljubljani precej obširno knjigo »Lokomotiva«, po kateri je seglo zlasti železniško osobje z veseljem, saj je prejelo prvo tozadevno delo v svojem materinem jeziku. Letos je isti pisec obdela) železniške vozove in zavore zelo obširno. Poleg popisa zalogovnikov ali tenderjev in lokomo-tivskega pribora vsebuje II. del knjige zgodovino razvoja potniških tn tovornih vc^cv, njihov popis in razdelitev ter označbo, ustroj posameznih vrst in njihovo vpo-rabljivost Glede zavor se mora omeni da obsegajo drugo polovico knjige in bo njihov popis zlasti dobro služil vsem železničarjem in tudi vsem onim, ki se zanimajo za to stroko. Kakor je bil L del »Lokomotiva« prva knjiga, ki opisuje v slovenščini železniške stroje, je tudi II. dal ^Vozovi in zavore« prav tako prvo delo v slovenščini na tem polju. Zato bo dobrodošla vsem strojevodjem, železniškim strokovnim uslužbencem, poslovodjem in ključavničarjem, pa tudi vsem onim, ki se pripravljajo za strojevodski izpit in za železniško službe* sploh 3aj se splošno občuti pomanjkanje knjig iz železničarske stroke v slovenščini. Za boljše razumevanje vsebuje II. del nad 150 slik med tak-etom in troje tablic z najvažnejšimi narisi pri nas vporabljanih zavor. — Knjigo toplo priporočamo vsem zainteresiranim, pa tudi šolskim knjižnicam naših srednjih in meščanskih šol. Dobiva se jo po knjigarnah. — Ciril Metodova dražba prosi svoje podružnice, da še ta mesec vpošljejo nabrano članarino za tekoče leto. 663-n — Smrtna kosa. Umrl je dne 17. t m. g. Pavel D e ž m a n, kontrolni strojevodja ir-žavnih železnic. Udruženje jagoslov žel. strojevodij je izgubilo z nitm nenadomestljive;;, .rjjo. Bil je tntaaevilel; društva, poslrvrdeči in častni predsednik. ki-Or tudi ?i,ilen član mnogih dri^n Kulturnih organizacij. Vse svoje sile pa ie žrtvoval v gibanju Udruženja žel. strojevodij. Njegova zasluga je da smo stopiM v tako ozke stike s Federacijo Češko-slovaških strojevodij, bratskega nam češkoslovaškega naroda Njegov, užaloščeni rodbini in Udruženju strojevodij naše iskreno sožalje! — Vreme Vremenska napoved pravi. da ho večinoma jasno in lepo vreme. Včeraj je bilo ja.cno samo v Sarajevu, drugod pa bolj ali manj oblačno Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12. v Zagrebu 5, v Beogradu 3, v Ljubljani 2.6. v Sarajevu 2, v Mariboru 1.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 780 mm, temperatura je znašala —2.4. — Berač skotil pod vlak. V Osijeku ie v sredo zvečer skočil pod vlak 68 letni ber3č Spasoje Rušič iz Cepina. Starček je že opetovano dejal, da si bo končal življenje, toda poguma ni iineL V sredo zvečer se je nekoliko napil in odšel na progo, kjer je legel na tračnice. Tovorni vlak, ki je vozil iz Osijeka proti Dalju, mu je odrezal glavo. — Krvav zločio v Beli cerkvi, v tteb* Cerkvi je te dni zalolil posestnik Jurij Zca-ran svojo ljubico v objemu dninarja Bože Jovičiča in to ga je tako razburilo, da je potegnil nož in nezvesto ljubico zabodel Morilec se je sam javil orožnikom. — »DedšČina 27 milijonov Din«. V Brodu v Slavoniji je nedavno povzročila veliko senzacijo vest, da je delavec Aleksander Sekič, zaposlen v tamošnji tvornici vagonov, podedoval skoraj pol milijona dolarjev ali 27 milijonov Din. Sekič je namreč prejel preko ameriškega poslaništva v Beogradu brzojavko, da mu je v Pittsburgu umrla teta in mu zapustila ogromno dedšcino. Zaradi tega je postal SekiČ kar čez noč najpopularnejši mož v Brodu. Dočim se popreje za siromašnega delavca, ki je komaj preživljal sebe in svojo obitelj, ni nihče zmenil, je imel nenadoma kopico prijateljev okoli sebe. ki so mu dajali razne nasvete, kako lahko najboljše naloži svoj denar, obenem mu pa ponujajo tudi kredite. Sekič je živel poslej kakor tiček na zeleni vejici. Trgovci so mu dajali na kredit kolikor je hotel. Poštni uradnik Ivan Muller je sprejel Sekiča in vso njegovo rodbino na hrano tn stanovanje, vodil ga je po trgovinah in garantiral zanj. Sekič je živel kakor bogataš in godilo se mu je tako dobro kakor še nikoli v življenju in kakor se mu gotovo tudi ne bo več. Ker pa je z dedšcino vedno odlašal, je eden njegovih upnikov potoval v Beograd in se informiral na ameriškem poslaništvu, kaj je s Sekičevo dedšcino. V svoje presenečenje je izvedel, da o dedščini ni govora. Brzojavko zapeljive vsebine je prebrisani Sekič naslovil sam nase. Ko je SekiČ čutil, da mu postajajo tla prevroča, jo je pobrisal iz Broda, policija je pa izdala za njim tiralico in te dni so ga v šabcu prijeli. 17 L*«*11ane — Tramvajski tir na Viča. Dne 17. trn. je mestni cestni valjar izravnal in ugla-dil tir cestne železnice v dolžini 220 metrov, to je od Javornikove hiše pa do So-kolskega doma. Ta del Tržaške ceste je zdaj prav imeniten. Ljudje žele, da bi bila že skoraj vsa cesta čez Glmce in Vič tako urejena, da bi po njej ne trpela več toliko živina ir vozila. Cestni valjar počiva zdaj v leseni, brezstrešni lopi tik nove šole. —Ij Celovška cesta iz diske v St. Vid je bila popravljena 15. t. m., na kar so oba cestna valjarja spravili v garažo na Viču. Ker je bilo tisti dan se dosti snega, na cesti, sta se valjarja na povratku le počasi pomikala. Pred njima je šlo nekaj delavcev, ki so pod valjarja in kolesa posipali gromoz, zakaj v samem snegu bi se valajarja in Kolesa sicer vrtila, premikala pa ne. Z gramozom so ju pa le spravili na Viču pod streho. — Prehod preko proge državne železnice na Gosposvetski cesti bo zaprt za vsak promet od petka 19. t. m. opoldne do nedelje 21. t. m. zvečer, ker se bo montiralo novo križišče električne cestne železnice. V teh dneh se bo vršil promet po iileiweisovi cesti. Puhovi ulici, Latterma-novem drevoredu in ob kopališču Ilirije na Celovško cesto in obratno v istem redu —Ij Operacija konzula dr. Dularja. Ravnatelj ljubljanskega velesejma g. dr. Dular se je mora) te dni podvreči težki in precej nevarni operaciji v glavi. Operiral ga je zdravnik dr Hafner. Operacija se je dobro posrečila ln dr. Dular je ze na poti okrevanja, želimo mu, da bi čim prej okreval. —Ij Smučarski odsek Ljubljanskega Sokola se je ustanovil in vabi vse društveno članstvo in naraščaj, ki že goji al! ki hoče letos začeti gojiti krasni smučarski sport, naj nujno prijavi svoj vstop v odsek. Posebne članarine ni. Kdor Še nima smučarske opreme in se prijavi takoj, si jo lahko nabavi po znižani ceni. — V okrilju odseka se bodo strokovno poučevali v smučanju začetniki in že izvežbanejši smučarji. Prirejali se bodo skupni izleti z vežbanjem na primernih terenih. — Navodila o Času in kraju vežbanja začetnikov in drugih ter o izletih bodo vedno pravočasno nabita na oglasni deski v vestibulu društvenih prostorov v Narodnem domu, po možnosti se priobčijo vsaj važnejše stvari tudi v dnevnikih Zlasti v času ugodne smuke v okolic; mesta, si torej prečitajte dnevno na društveni oglasni deski morebitna navodila odseka. —Ij Smrtno nevarno je hoditi po šelen-burgovi ulici ob belem dnevu, o Čemer so se včeraj prepričali pešci popoldne ob 16 S strehe hiše št. 1 je nenadoma zurmelo na cesto par kubičnih metrov snega ter se razletelo v dolžini desetih metrov po cesti. Neka gospa, ki je peljala mimo v otroškem vozičku otroka, je ušla plazu komaj za korak — sicer gorje otroku in njej! K sreči ni bilo tedaj ob hiši in na cesti nikogar, kjer je padel sneg. drugače bi bila nezgoda neizogibna. Pešci so kar odreve-neli, ko ie treščila tako velika masa snega na tla. — Kdo bi bil kriv morebitne nesreče? Ali v Ljubljani človeško življenje nima nobene cene? Kaj pa, če bi ubilo kakega psa? Tedaj bi se zganili, kaj ne? —Ij Carina in carinska politika. O tem poglavju, ki ne zanima samo gospodarskih krogov, marveč v današnjih časih tudi vse drutoe sloje prebivalstva, bo govor na družabnem večeru Trgovskega društva »Merkur« jutri v soboto. O tem važnem in aktualnem predmetu bo predaval g Ivan M o-h o r i č. tajnik Zbornice za TOI. Gospod predavatelj je vajen in znan govornik ter izvrsten poznavalec v cannskih in carinsko - političnih vprašanjih Predavanje se vrši jutri v soboto dne 20. decembra ob pol 9. zvečer v restavraciji Zvezda Vstop je brezplačen. Gostje gospodje in dame so dobrodošli. 662n —Ij Smučarski klub Ljubljanskega Sokola vabi svoje člane in vse interesente na prvo odsekovo predavanje »O smučanju«, ki bo v torek 23. t. m. ob 20. uri v društveni odborovi sobi v Narodnem domu. Predava brat inž. Ciril Pogačnik. —Ij Tramvaj skočil s tira. SnoČi se je pripetila pred kavarno vEvropo« prometna nezgoda, ki je privabila mnogo občinstva. Okrog 21.15 je namreč skočil s tira tramvaj, ki je privozii od kolodvora proti »Kvropi«. Tam, kjer se cepi proga, je voz z zadnjim delom skočil s tira. Nesreča ni zahtevala nobenih žrtev pa tudi voz je ostal nepofikodovan. Tramvaj je skočil s tira najbrž zato, ker so dele nedavno izmenjali tračnice. Nove tračnice Se niso tako uglajene kakor stare. Iz kavarne »Evrope« so telefonirali v remizo, od koder je kmalu prispel drug tramvaj s potrebnim tehničnim orodjem. Tramvaj so kmalu spravili nazaj na tir. Hudomušni Ljubljančani so seveda zopet imeli hvaležno gradivo za obiranje in so menili, da je tramvaj samo zato »zglajzal, ker je vozil s 60 km brzine na uro«. —Ij Druga žrtev avtobusne katastrofe. Kakor smo že včeraj kratko poročali, Je umri včeraj dopoldne v bolnici čevljarski mojster L Rampih s Vrhnike, ki je bil med žrtvami avtobusne nesreče. Ob 11.15 je podlegel. Rampih je pri nesreči padel Da rovi, ki razveseljujejo! Lahka Vam bo \z~ bera božičnih darovf ako si pogledate letošnje Elida kasete: okusne, lepe in po« ceni. ELIDA n a j p rimerne j ši KASETE bojični darovi pod motor, zlomil si je dvakrat desno in enkrat levo nogo, ves je bil tudi opečen po glavi in rokah. Poleg tega je zadobil tudi težke notranje poškodbe. Sprva se je zdelo, da bo kljub težkim poškodbam okreval, toda usoda je hotela drugače. Včeraj dopoldne so mu morali zdravniki amputirati desno nogo. Rampih pa je bil že tako oslabel, da operacije ni prestal in je kmalu umrl. Ko je prišla malo pozneje njegova žena s hčerkico Emo v bolnico, je našla moža že mrtvega. Tipična usoda mladega čevljarja je vzbudila splošno sočutje s težko prizadeto rodbino. — Stanje sprevodnika Pogačnika, ki je bil tudi težko poškodovan, je še vedno kritično. —Ij Lep koncert visoke umetniške stopnje botno imeli drevi ob 20. v Filharm^nič-ni dvorani. Nastopita dve mladi beograjski umetnici, violinistka Marija in njena sestra pianistka Olga Mihajlovičeva. Izvajata bogat violinski in klavirski program, s katerim imata lepo in veliko priložnost roko zati svojo umetniško zrelost. O tem smo popolnoma prepričani, saj sta imeli obe go sedaj o vseh svojih koncertnih nastopih najlaskavejše kritike. One, ki še nimajo vstopnic ponovno opozarjamo na ta koncert, predvsem pa naše narodno ženstvo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in f.red koncertom v veži Filharmonične dr j?*-* Ij— Učiteljski pevski zbor dravske banovine bo koiicertiral vnovič v Ljubljani v nedeljo 4. in v ponedeljek 5. januarja. V ne-de'jo bo mladinsk? koncert, v ponedeliek pa vf černi koncert z novim progr ira nn —Ij V nedeljo, 21. decembra ob 30. zvečer je v dvoran- Delavske zbornice repriza drame Maksima Gorkega »Na dnu«. Igra Delavski oder -Svobode«, ki je s to dramo gostoval v Varaždinu in žel velik uspeh. Vstopnice so v predprodaji v Delavski zbornici, I. nadstropje, Strokovna komisija. Cene sedežem po 12, 10, 8 in 6 Din. Stojišča 4 Din. —Ij Dunajska cesta ob Kmetski posojilnici do Tavčarjeve ulice je dotlakovan. Tlakovanje bodo nadaljevali drugo leto. Ob hišah št 18 in 20 bodo trotoar dvignili in izravnali, položili so že kamnite robnike; ker bo hodnik asfaltiran, dočim je zdaj kamnit, sa bodo zbetotiirali in asfaltirali pomladi. —Ij Med železniškim prelazom na Gosposvetski cesti kopljejo temelj za tramvajski tir, ki bo izpeljan čez železnico. Delajo tako, da železniški promet ni zaradi dela oviran. Križišče železniškega in tramvajskega tira, ki ga sestavljajo poleg, bodo položili tako hitro, da promet ne bo zastal. —Ij Abstinenčni krožek »Danica« na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani priredi »Božično akademijo«, ki se vrši v soboto 20. decembra ob 8. zvečer v šolski telovadnicL —Ij Velezabavna veseloigra »Revna kot cerkvena miš« na Šentjakobskem odru. V nedeljo, 21. decembra, vprizori šentjakob-»ski oder krasno veseloigro »Revna leot cerkvena miš«, ki je pri občinstvu vsled prijetno zabavne vsebine izredno priljubljena. Komika j« na višku. Pri tej predstavi proslavi izvrstni komik Šentjakobskega odra % Mosersvol 100. nastop. Vabimo cenjene prijatelje Šentjakobskega odra, da polnoitevilno posetljo predstavo. — Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. —Ij Akademija gojencev drž. konserva-torija bo v nedeljo, 21. t m. od pol 11. do 12. v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Akademija se vrši pod pokroviteljstvom mestne občine ljubljanske. Vstop ie prost Izkupiček za prodane koncertne programe je namenjen v prid revni ljubljanski decL Glede na dobrodelni namen in požrtvovalnost mladih umetnikov, je pričakovati obilne udeležbe. Iz Celja —c Občni zbor Celjskega pevskega dni* stva bo drevi ob 20. v pevski sobi Narod* nega doma. Udeležite se ga pofrioćtevilno. —c Podoficirski ples v Celju. PodoficiT* ji celjske garnzije prirede, kakor običajno ve ako leto, rodi letos s\-oj ples, ki se bo vršil v soboto 3. januarja 1931. Vsa tuka ji* nja društva se naprošajo, eta na ta večer n« prirejajo eventualnih svojih prireditev. —c Drevi ob 18. bo redna javna aeja celjskega mestnega občinskega sveta. Dnevni red obsega poročila odsekov m slu* čajnosti. —c Knjige Vodnkov družbe se že dobe. Letošnje knjige Vodnikov družbe za celj* ske člane so že dospele in se dobe v pisar* ni tujsko*prometne pis*me (TouristsOffice) v novem paviljonu med kolodvorom in Celjskim domom. Olani naj o priliki pre# vzema knjig poravnajo tudi članarino za prihodnje leto. —c Nabavite si takoj srečke državne razredne loterije I. razreda 21. kola, ker so najprimernejše božično darilo za znance, prijatelje in domače Žrebanje bo že 3. j«* nuarja 1931. Srečke ima na zalogi celjska podružnica »Jutra« v Kocenovi ulici 2. Revanža. Za Časa cesarice Evgenije so priredili v Tuilerijah bal. Grof Fouchet je bil tako nepreviden, da je stopil na nogo madame Labruvre. To je opazil njea mož in ves ogorčen je zakhcal: — Gospod, vaše vedenje je bilo zek> netaktno t Zahtevam zadoščenje! Grof se je pa nasmehnil in odgovoril: Prav pravite, dragi general, dam vam zadoščenje. Vidite tam doli v kotu ono debelo žensko? To je moja žena. Pojdite ln stopite ji na nogo. Pijanec — Danes im morda končno poveš, kaj imaš od tega, da neprestano piješ? — Ne, tega ti pa že ne povem, ker bi začela tudi ti piti. » F1 80 Stran 4 »SLOVENSKI N ARO Dc, dne 19 decembra 1930 Stev 287 C €r. Norria. 10 Kom&n. Dolga, strašna noč brez sna... Kaj je že dejal?... Kako resen in dostojanstven je bil, ko je govoril... Jo je zares ljubil? ... Da, prav gotovo. Saj ni bil tako slab, kakor se ji je zdel prvotno, in ljubil jo je; torej ni sama hrepenela po ljubezni, tudi on je bil ves v ogniu. Toda, ali je sploh moglo biti še slabše. Ah, Mihael, Mihael, Mihael! Sklenila je roke, zatisnila oči in stisnila ustnice. Nestrpno je vrgla s sebe odejo, stopila k odprtemu oknu in naslonila celo na vročo roko. Kaj naj počne? Kaj storiti? Isto staro vprašanje, vedno iznova. Mihaelu ni mogla ničesar očitati. Očitati — kaj in zakaj?... Pač to, da ni imel poguma v/eti usodo obeh v svoje roke in pogledati z njo, z Zeldo vsemu svetu v obraz kot... kot — mož in žena. Mož in žena! To ie bilo. komično — misel, da bi bila Mihael in ona mož in žena. Toda to bi morala prav za prav biti. Ne, ni mu mogla očitati, da ni imel poguma. Če bi bila ona v njegovi koži, b1" bila to storila, ona bi našla izhod, ona bi se borila proti materi, stricu, teti, proti vsemu svetu, če bi bilo treba. * Zelda bi se bila morala nekega večera po večerji učiti v svoji sobi. Okrog devetih, ko je premlevala Vir-gila, je nekdo močno potrkal na njena vrata. Ponoviti mu ni bilo treba. Takoj je ugasnila luč in odgrnila zaveso. Na vrtu je stal Mihael. — Mihael! — Pst... je vse v redu? — Da. Nihče te ne more slišati, če ne boš govoril preglasno. — Moral sem priti. — Liubček moj. Kaj pa tvoja mati? — Ah, dejal sem ji, da sem namenjen k nienemu prijatelju. In prepričana je, da sem govoril resnico. Ali ne moreš skočiti doli? Rad bi te videl od blizu. — Kaj misliš, da bi te jaz ne videla rada? — Me ljubiš, Zelda? — Pssst! — Da, je-li? — Ah, Mihael. — Jaz neprestano mislim nate. V akademiji mi stojiš vedno pred očmi in vse, kar slikam, ima na sebi nekaj tvojega. — To bi utegnil kdo opaziti, pa bo najina skrivnost izdana. — Nikar se ne boj, saj pazim. Toda --ali bo morala najina ljubezen vedno ostati tajna? — Saj sam veš. —Tako rad bi te videl od'blizu. Kaj čc bi splezal k tebi? Mislim, da bi šlo. — Ne — ne, ne upam si. Mogli bi slišati najin pogovor... Čakaj no..* — Kaj pa je? — Jo že imam... Obotavljala se je. — Povej vendar, — ji je prigovarjal. — Pri oknu je postalo vse tiho, potem se je pa začulo šepetanje. »Počakaj.« Naglo je smuknila iz svoje sobe v prilegajočo kopalnico. To je bilo njeno kraljestvo. Samo ona se je kopala v kopalnici. Tik ob steni je visela na železnih kavljih lestev, dolga tako, da bi je bila od okna do tal dovolj polovica. Visoka je bila približno petnajst čevljev, nerodna, toda ne posebno težka. Zelda jo je pograbila snela s kav-Ijev in jo naslonila za hip na steno. Potem se je prepričala, da je veža prazna, in odvlekla je lestvo skozi prva in druga vrata. Končno jo je spustila počasi skozi odprto okno na streho pralnice pod svojo sobo. Bila je baš dovolj dolga. — Takoj splezam gori. — Ne, — je odgovorila Zelda. — Stopi k lestvi. Sama pridem doli. Prestregel jo je v svoje naročje in dolgo sta stala tako tesno objeta. Prvi nočni sestanek. In začela sta se sestajati večer za večerom. Živela sta samo za te kraike ure. Mihael je natvezil svoji materi, da je uvedel profesor Williams večerni tečaj anatomije. To je bila Zeldina ideja in gospa Kirk ni niti najmanj dvomila o tem. Caleb Burgess in njegova žena nista imela navade hoditi v Zeldino spalnico. Cim so si voščili po večerji lahko noč, so šli vsak sebi in do jutra Zelda strica in tete ni več vdela. Skoraj gotovo je bilo. da tudi zdaj ne bosta hodila za njo. Ljubezen — strast — mladi srci, utripajoči v enem rrtmu. mladi telesi, drhteči v objemu. — Ne. to se ne sme zgoditi, — se je borila Zelda. Mihael je bil samo otrok; ona sama je bila odgovorna