Natisov I5.000« „Sajerc" izhaja vsaki pclek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmer no; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 5 kron,za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajopočv. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Pniju, gledališko poslopje štev. 3. Štev. 7. V Ptuju v nedeljo dne 12. februarja 1911. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (iuseialov) je za celo siran K 04, za >;« strani K 32, za '/« strani K 16, za '/, strani K 8, za •/,« strani K 4, za '/»» strani K 2, za •/«» strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. XII. letnik. fBC* Današnja številka ima zopet 2 strani priloge in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. Somišljeniki v okraju Slov. Bistrica, pozor! Gmotne razmere našega ljudstva so z vsakim dnevom slabše, revščina se širi, davčne zahteve pa so vedno večje. Ni dvoma, da nas je ponesrečena dosedanja politika tako daleč spravila. Tej politiki posameznih protiljudskih strank se imamo tudi zahvaliti, da se je z brezvestno obstrukcijo štajerski deželni zbor razbil . . . Kmetje! Enkrat mora vsa ta hujskarija ponehati! Enkrat mora ljudstvo odločno svoje pravice zahtevati in to brez ozira na desno in levo. Da se o vsemu temu natančno pogovorimo, sklicujemo za nedeljo, 12. februarja ob 2. uri popoldne v Neuholdovo gostilno v Slov. Bistrici veliki kmetski shod. Kmetje! Dolžnost je, da ee vsak pametno in napredno misleči pristaš tega velevažnega zborovanja udeleži. Tudi nasprotniki naj pridejo. Omenimo pa, da takih zagrizenih hujskačev, kakor so se pojavili na shodih v Mariboru in sv. Lenartu, da se bodemo torej takih ljudi, ki hočejo shod motiti in razbiti, znali ubraniti. Vi kmetje, prijatelji in somišljeniki, pa pridite v polnem številu, da dokažete javnost, kako napredno čuti in misli slov. bistriški okraj! Vsi na delo! W* Shod je torej sklican za 2. 111*0 popoldne; zadnjič je bila pomotoma 4. ura označena! Sklicatelji. Somišljeniki v okraju Konjice! Z i3tim dnevnim redom se vrši tudi teden pozneje veliki kmetski shod i. s. v nedeljo, 19. februarja 1911, ob 3. uri popoldne v Urbanovi gostilni v Konjicah. Agitirajte, pripravljajte za shod in pridite Prvaško gospodarstvo. Vsak dan se izve nove zločinske škandale izza kulis slovenskih prvakov. Tako poroča nedeljski ,Grazer Tagblatt" zopet sledeče: K političnemu inventarju na Kranjskem vladajoče stranke spada tudi zadruga .Gospodarska zveza", katera ima glasom svojih pravil v prvi vrsti nalogo, preskrbeti svojim članom kmetijske potrebščine, kakor umetna gnojila, orodje, semend itd. ter odjemalce za kmetijske pridelke. Izpolnitev te naloge pa ne zadostuje voditeljem te zadruge. Zato bo se pričeli tudi r stvarmi pečati, ki niso v pravilah označene. Tako n. p. kjjepko trgovino z volmi, ki jih nakupujejo na Ddnaju ali na Ogrskem in oddajajo mornarični upravi. Pri visokih cenah živine je korist te kupčije prav dvomljiva, zakar se pa vodstvo »Gospodarske zveze" nič ne briga; kajti glavno ji je, da napravi čimveč vetra; tudi za razne postranske namene se skrbi; za izgubo pa se iii bati, češ da jo bode že vlada ali dežela plačala . . . „Gosp. zveza" pasje stopila tudi z nekim Kozina v dotiko, ki je več let v Ljubljani brez uspeha kupčeval. Z njim je napravila načrt, ki naj bi dobička prinesel, da se uresniči f a b r i k o za čevlje. Ker po pravilah tako podjetje ni mogoče, našli eo drug izhod. Zadruga je ustanovila ,, družbo z omejeno zavezo" Kozina & Comp. z glavnico 100.000 K. Od teh je prevzela „Gosp. zveza" 95% in vplačala 47.500 K. Potem se je takoj zemljišče nakupile in z zgradbo fabrike pričelo. Seveda so izbrali v ta namen Tržič na Gorenskem, ker je tam že stara čevljarska industrija. Ali domači fabrikanti so napravili proti „Gosp. zvezi" kazensko naznanilo zaradi pregreška § 88 z. p. Vsled tega naznanila je „Gosp. zveza" iz firme »Kozina & Comp." izstopila, ko je že več kot 30.000 kron za fabriko žrtvovala. V predstojništvu BGosp. zveze" sedijo m. dr. duhovniki dr. Lampe, dr. .Tare, dr. Korošec itd. Te gospode, ki SO več kot 30.000 kron kmetskega denarja skozi okno vrgli, se ni obtožilo. Pač pa so obtožili nekega uradnika Škerbinca in Kozino samega. Kozina je pa šel in tožil fabrikante, ker so ga ti imenovali „št romana". Seveda so bili oproščeni. Sodba je pa zanimiva, ker označi prav jasno delovanje pri ,Gosp. zvezi" in pr-vaško brezvestno gospodarstvo sploh. Pri sodniji se je namreč dognalo in dokazalo: da je pravi ustanovitelj in lastnik fabrike „Go8p. zveza", ki pa glasom postave to ne sme biti; kajti fabrika za čevlje je podjetje, ki je lahko z veliko izgubo vezano in se torej z njim zadruga ne sme pečati; — nadalje se je dokazalo, da je Kozina res le slamnati mož in je kritika nad „Gosp. zvezo" opravičena; očitanje nemoralnega nastopanja je le iz tega stališča pregledati. — Tudi se je v sodbi izreklo, d a je „Gosp. zveza" svoj delokrog prekoračila in da je premoženje njenih Članov v nevarnosti. Tako mečejo prvaki kmetski denar v podjetja, ki so nepostavna . . . Vbogi slovenski kmet! Politični pregled. Politični položaj. V državnem zboru se je položaj vendar spremenil. Slov. poslanci pod vodstvom dr. Šušteršiča so se namreč nepričakovano hitro podali in so padli pred vlado na kolena ter ji prodali svojo ljubezen. P o-nehali so namreč vkljub češke- mu pritisku z obstrukcijo. S tem so slovenski poslanci doživeli velikanski politični polom. Dokazali so namreč in priznali v javnosti, da je bila njih državnozborska obstrukcija brezvestna igra z gospodarskimi interesi ljudstva! Ta preobrat imel bode bržkone tudi vpliv na razmere v štajerskem deželnem zboru, kjer slov. poslanci tudi z obstrukcijo gospodarsko delo onemogočijo. Umrl je napredni nemški kmetski poslanec Johan P i e r e r. Bil je eden najzvestejših in navdušenih zastopnikov napredne kmetske stvari. Zopet mučenje vojakov? Listi pročajo, da je imela 12. komp. 1. tirolskega regimenta (Kaiserjilger) v največjem mrazu hudo vajo, 22 vojakom so noge popolnoma zmrznjene in se bodejo morale nekaterim odrezati. Vlada bode seveda zopet vse utajila. Ali stroga preiskava in najstrožja kazen odgovornim krivcem je najmanj, kar se more zahtevati. To brezvestno trpinčenje vojakov se mora enkrat nehati. ..podjetja av§trijske drŽave. Glasom davčnega predpisa za 1. 1911 znašajo končne številke državnih prirodobitnih podjetij sledeče: dohodki izdatki preostanek gozdi in domene .... 19 9i.=>.440 16,173.50* 4,771.936 loterija........34,566.150 20,721.000 13,835.160 dvoraa in drž. tiskarna . . 8,432.750 7,223.923 1,208.827 monopol za sol.....48,672.000 18,226.815 30,446 615 monopol za tobak . . . .300,148.100 114,315.800 185.832.300 drz. montan podj. .... 83,662.560 30,611.620 .%050.94O Skupaj . . . 446,417.000 206,271.462 239,145.638. Skupnemu preostanku nasproti stoji primanjkljaj državnih železnic v svoti 114,600.000 K. Torej ostane čistega preostanka iz državnih podjetij nekaj čez 1141/« milijonov kron. Zanimivo je pač, da prinaša loterija državi 34'/a milijonov; iz tobaka pa dobi država celo čez 300 milijonov kron! Dohodki vladarjev. Glasom zadnjih poročil plačujejo države svojim cesarjem in kraljem na leto sledeče svote: Rusija 34,200.000 markov, Avstrija 19,226.000, Turčija 16,274.000. Pruska 15,719.000, Italija 12,800.000, Anglija 11,600.000, Španska 7,400.000, Japonska 6,500.000, Bavarska 5,403.000, Saška 4,167.000, Belgija 3,500.000, Portugal 2,400.000. Holandska 2,100.000, WiirtemberSka 2,000.000, Norveška 500.000 in Črnagora 200.000 markov. Pametna beseda. Angleški državni kancelar imel je p. kr. velezanimivi govor. Rekel je m. dr.: Beda in nemiri in nezadovoljnost se pojavljajo zdaj povsod. To ni posledica trgovinskih vprašanj; vzrok tiči globlje. Na Angleškem iskati je vzrok v dejstvu, da se velikansko premoženje v rokah posameznikov nabira, medtem ko so milijoni ljudij v revščini. Vsako leto umrje le ha Angleškem 350.000 oseb, ki ne zapustijo prav nobenega premoženja. Istotako pa umrje 2000 oseb, ki zapustijo svojim sorodnikom 3000 milijonov premoženja. Zato je treba, da prične vlada s socialnimi preosnovami . . . Tako je na Angleškem, a tako je tudi pri nas. Prva skrb države bi morala biti, da razmere zemljiške lastnine spremeni in zdravemu kmetijstvu podlago vstvari! Katoliška cerkev I. 1911. Katoliška cerkev šteje 50 kardinalov, 13 patriarhov, 297 nadškofov, 1.257 škofov, 22 opatov. Tej duhovščini je podvrženo 285,912.838 katoličanov. Na Srbskem izdelala je vlada novi dvorni statut, katerega glavna določba je, da ne sme noben član kraljeve družine brez dovoljenja kralja — dolgove delati. Uresničila se je za kraljevo družino tudi posebna sodnija. Pač značilno! Španski kralj toži baje celo vrsto časopisov, ki so mu očitali, da se preveč z drugimi ženskami okoli vlači. Tudi kraljica se je teh „ekstravaganc" naveličala in se hoče pustiti ločiti. Izdatki v socialne namene, torej v prvi vrsti za zavarovanje bolnih, starih in onemoglih itd. so pravzaprav slika kulture dotične države. Koliko se v posameznih državah v ta namen izda, kaže sledeča statistika: Država izda frankov milijoni na vsacega prebivalca pride % skupnega državnega proračuna Anglija .... 300 665 645 Belgija .... 28 4.— 8-70 Švica..... 6 5-75 4 — Francoska . . . 120 3 — 3 — Nemčija .... 81 125 215 Italija..... 21 062 0-94 Avstrija .... 14-5 0-29 053 Iz teh številk je razvidno; da naša preljuba vlada prav malo za ljudstvo skrbi, kajti celo zasramovana Italija izdaja več v socialne namene. Pri nas pa se pozna le vojaške zahteve iu narodnostno gonjo, — vbogo ljudstvo pa naj v revščini od lakote umira ... Politični umor. Perzijskega finančnega ministra Sani ed Dauleh sta dva ruska podanika iz političnih vzrokov ustrelila. Domača duhovščina hujska ljudstvo proti Rusom. Pričakovati je krvavih bojev. Burski general Cronje je v transvaalskem mestu Klerksdorpu umrl. V burski vojni proti Angležom se jo zelo odlikoval. Pogorela je palača turške vlade v Carigradu. Govori se, da se je iz političnih vzrokov nalašč zažgalo. Soc. dem. vodja P. Singer, eden ustanoviteljev nemške socialne demokracije, je umrl. Pogreba se je udeležilo 100.000 oseb. V božanskem deželnem /boru so priredili srbski poslanci velike škandale in je skoraj do pretepa prišlo. Turško-hrvatska večina pa je srbsko obstrukcijo le premagala. Seja je bila večkrat prekinjena. Dopisi. Od nekje.Dragi „Štajerc"! „ Sloga" v Ljubljani piše dne 20. I. 1911 : „Ne pozabimo na orga-niste!" — Ta list piše, da duhoven ne najde tako zaprtih src in hiš, kedar gre ali pošlje po biro, kakor pa organist. Duhovni seveda so dosti pametni, da pošljejo najprvo okoli pobirat; potem pride še mežnar, nazadnje pa organist. Gotovo imajo pravico organisti za poboljšanje svojega stana in se nam tudi smiljo; ampak svojega gospodarja, ker za cerkev denar pobira, se naj držijo! Odprimo oči: revnost vpije od kmečke hiše; po navadi ima vsak dosti otrok, slaba je lejtna, draginja pa velika. Kar bi morbit še vstalo za prodati, mu pa cerkveni možje vzamejo. Vsmiljena „Sloga" bi pač moral po pravici pisati: „Dubovni, pomagajte organi-stom!" Vsaka štacuna in gostilna, sploh kdor Kuga. eno Strašne novice prihajajo iz Azije: grozovita kuga, najhujša bolezen človeštva, se na Kitajskem in deloma tudi že na Ruskem nevarno razširja. Kuga je pravi bič za človeštvo. V vseh mestih skoraj vidimo kamenite spomenike na čase kuge, ki je pred stoletji tudi v Evropi rada divjala. Kuga je zato tako nevarna, ker pride hitro, umori hitro in je neozdravljiva. Kakor razne druge bolezni, povzroči tudi kugo mala, nevidna glivica. Te glivice, ki jih bolnik izmeče, povzročijo tudi nalezljivost teh bolezni. Naša prva slika kaže mnogo povezane podobe teh glivic pri raznih boleznih in to : I. pri malariji (južni mrzlici), II. pri kugi, III. pri azijatski koleri, IV. pri tifusu in V. pri tuberkulozi (jeti-ki). Kar se kuge same tiče, razširja se ravno zdaj zlasti na Kitajskem. Kitajska vlada seveda nima ne volje, ne sredstev, da bi poskusila grozno bolezen omejiti. Evro-pcjski poslaniki v glavnem mesta Pekingu so svoje hiše popolnoma odrezali od prometa. Strašno divja kuga v Karbinu. Razširila se jekuga že do mesta Hankau; tam so prestrašeni Kitajci že v besnosti evro-pejske vojake napadli in je prišlo do krvavih bojev. Pri umazanosti Kitajcev je razširjenje kuge seveda umevno. Naša druga slika kaže na levi strani mestni načrt kitajske prestolice Peking. Na desni strani zgoraj vidimo zemljevid Kitajske, spodaj pa mesto Die wichtigsten Kranklicitserrefrer. Zur Pesfgefahr in Hankou i. s. zemljevid ter pogled na mesto. Upati je, da se bode z najstrožjejšimi sredstvi tej krvavi bolezni, ki je že tisoče oseb umorila, vstop v Evropo preprečilo. .Pri rabi pomočnike, jim mora tudi plačati; zab bi pa cerkev ne skrbela za svoje pomočnike ~ ~, Mi drugo ljudstvo dobavljamo prav redkon." n° denar v roke; cerkev pa nima konkurence, j ^'^^ sama pa od vseh faranov. Mi smo prisiljen grunte prodati in po svetu iti, ker nas ne pi Hrvatst zabavi stijo več živeti; mi se moramo z teško zašli nsPe n ženim denarjem posestvo kupit, duhoven pa ki Gr pride v svoj pripravljen grad, in ako je kaj : dopisu popravit, pa v nedeljo pridgajo, in vboge krnel je izra prosijo, da ti jim vse zastonj naredijo, oni p za ob: na toplem cigare kadijo. En pravičen kristjai kar se Iz Slivnice. Dobro se s hudim vračuje Prašaj Kakor se je slišalo, vršile so se tukaj voliti! dohovi župana in odbornikov. In dasi se Ti, dragi pri kaplan jatelj, pri občinskih zadevah pri vseh odklonil jim že in kako so se Ti, ti zagrizeni prvaki, za tvij da SI. trud Črez 15 let zahvalili, da Tebi itak ni ni hovnil mar za tiste solze, ki iz takih hinavskih oe" jezijo. pridejo! To je prvaška manira; ko bi bil Ti ti čohle prvaške stranke, bi morebiti drugače hvalo d» ti si bil. Omeniti pa moram, da ta prvaška stranki zakaj tega Potera celo rada ima, kadar on za vina posoji da. — Zdajšnemu županu pa svetujem, da oi jilnicc pri občinskih zadevah boljše ravna, da črez 1! lika ) let lepšo hvalo dobi; seveda on to reč že bol] pihuji zastopi, kjer je že enkrat to srečo imel. Ko K. nife, se ta zahvala čitala po 3 letih, bila bi bo1; denai verjetna; če .si tako slabo ravnal, zakaj so i dali; to čast 15 let naprej pustili? Grdo je za tak« njegc hinavce, poštenjaka po listih raznašati, ki se z« prav politiko itak ne briga. Njemu pa, vrlemu Fatern, so * izrekam vedno iz srca prijateljski pozdrav! Tudi sam on se ni solzil, ko se je od vas poslovil. Točit« da a za-se le, srca solze . . . hinavskih. Prijatelji. PBril Račje (Kranihsfeld) pri Mariboru: Slučajno ^ris mi pride 4. št. „S1. Gosp." v roke, kjer se na 8aJ& nesramni način napada naše požarno društvo. Je " ker sta namreč dva moža našega društva raz- *or. našala vabila za ples, katerega je priredilo °e c društvo v gostilni g. Grisold, v sosednih občinah. sv,\ Dopisniku to ne gre v glavo, ker so bila vabila mtl nemška ter pravi, da društvo z nemškimi vabili y..° noče podpirati. Zapomni si Ti dopisunče, da brez ri3e-Tvoje podpore bo društvo že izhajalo, sicer pa- AB_ gotovo ni nihče po kolenih za Teboj hodil in 8a^ Te prosil podpore; če Ti je pa le preveč žal za Pe'■ tisto kronico, oglasi se, vem da Ti jo bo druš- ■*■*' tvo radevoljno nazaj dalo. Tako majhno vabilo • Te v oči peče; tam pa ne vidiš, kako se bleska ten na slovenski krčmi velik nemški napis; „Anton* Lobnik Restanration", v katero tudi Ti rad za-j ? hajaš, ker veš da se toči izvrsten „Florian". zv£ Nadalje praviš: „Če hoče račka požarna bramba pje res vršiti svojo dolžnost, naj ne dere slepo za prj svojimi kolovodji, kateri so razvpiti hajlovci." j 0 Ti mlečozobi dopisunček, tukaj si se pa! presneto ugriznil, ker je namreč načelnik Slovenec ; pa ker ne trobi v Tvoj klerikalni rog,! je pa „razvpiti hajlovec", čeravno je morebiti j boljši Slovenec ko Ti, ki še nimaš niti pojma kaj je požarno društvo. V odgovor pa Ti kličem:. Račjo eo bile, so in bodo napredne! Gnt Heilll Prijatelj društva. Račje pri Mariboru! Naše požarno društvo J je priredilo dne 22. pr. m. ples z srečolovom v! gostilni g.grisold, kjer so precej veliki lokali} bili natlačeno polni, vkljub temu da je slivniškij organist, ki'že ima materino mleko za zobmi,1] javno prosil ljudi, naj gredo raje vfarški „ teater", j kakor pa na ples. Ti g. organist se pa vadil raje orgljati, da se Ti ne bodo ljudje v cerkvij smejali, kakor na novega leta dan, kakor pa dal take neumnosti uganjaš. Opazovalec. | Polenšak. Preteklo nedeljo po maši smo j imeli tukaj v šolskem poslopju gospodarski shod,] ki je rodil prav mnogo uspeha. Shod je bil j ako j dobro obiskan. Kmetje smo se hoteli posvetovati o j potrebi ustanovitve filijalke kmetijske družbe, j Predaval je na shodu vrli posestnik g. Škerlec-I Vičanski, katerega itak že na spodnjem Štajerskem kot izbornega gospodarja poznamo. V po-1 ljudnih in zanimivih besedah je raztolmačil po- j men in koristi kmetijske družbe. Prav izborne nauke nam je tudi dajal o travništvu sploh. Veselo smo mu pritrdili, ko je mimogredočome-I nil, da je najboljša „ politika" za kmeta — v I glavi. Hvala g. Škerlecu za lepe nauke. Kmetje. Ormož. Lovski venček, ki se je vršil 2.9., prosinca, je izborno uspel. Obisk je bil mnogo brojen. Ne samo, da so Ormožani skoraj polno jal v zd so iz pu za ni v Pri hladnejšemu VremenU 8e Pripona Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje. številno prišli, marveč opazili amo tudi lovce ter prijatelje lova iz Ptuja, Maribora in sosedne Hrvatske. V polni zadovoljnosti in ob izborni zabavi je trajal ples do jutra. Vsem, ki so pri uspehu sodelovali, prisrčno zahvalo! Griže. Neki črni dopisan se strašno jezi v dopisu iz Griž v „Slov. gospodarju". Kako se je izrazil ta črni dopisun, da „Stajerc" resnico za obrekovanje ima. Ali ni bilo vse resnično, kar se je poročalo o g. kaplanu in župniku ? Prašaj tiste zveste kristijane, pri katerih še ti duhovniki vživajo čast, kako se jezijo nad g. kaplanom, ker tako dolgo sv. maša traja, da jim že molitve primanjkuje. Ker pa dobro vejo, da SI. G. (holt „slepar!) ne sprejme črez duhovnike graje, pa rajše molčijo in se natihoma jezijo. Ja ja, „Stajerc" pa štrigel v roke pa vas čohle in žegeče, da je veselje. Ti črno dopisunče, ti si v gadjem sorodstvu! Vprašaj g. župnika, zakaj so eno ženo nagovarjali, da naj iz one pcsojilnice denar vun vzame in naj v to posojilnico vloži, ko so sami zraven? Ali ni to velika hinavščina za takega, ki zmiraj Ijndi podpihuje? En pametni mož je rekel: ali misli župnik, če on pri posojilnici dobro stoji, bomo pa denar iz varnega kraja vun jemali pa njemu dali; je rekel, koga mu bom pa vzel? grunt ni njegov, na samo sukno pa ne grem! Imamo prav lepe zglede; poglej ti Črno dopisunče, kaj so na Koroškem ti žegnani parklji naredili ; sam škof je svojo žegnane roke zraven tlačil, da so ložaj ljudi za toliko milijonov kron osle-parili in obraubali! Povej mi ti dopisun, ali je Kristus posojilnice ustanovljal? Ali je za bla-gajničarja bil; ja blagajničarja je imel, pa ta je bil Judež; tega dandanes posnemajo! Kakor je gladovni Judež Kristusa prodal, tako ga še dandanes prodajajo. Vidiš, ti dopisun, kaj so sv. Oče duhovnikom pisali, da nobeden ne sme biti pri kakšni posojilnici ne za blagajničarja ne v odboru; naš župnik so vse povsod, se zraven rijejo; zakaj se pa ne držijo sv. Očeta zapovedi? Ah ko bi Kristus zdaj na svet prišel, vse drugače bi tepel, kakor je v Jeruzalemskem tem-peljn; to bi še Škrabar premalo štrikov imel. Tako dopisun, primi se za tvoj dolgi nos in za trojo tumasto butico, pa beri »Štajerca"'S potem boš saj videl, kaj se vse po svetu godi! Haidide Tuhtar. Ragoznica pri Ptuju. V soboto 4. februarja zvečer se je vršil v „Narodnem domu" v Ptojo plesni venček, katerega se je tudi udeležil naš priljubljeni šribar Geiser. Ta zabava pa je trajala celo noč. Naš vbogi šribar pa je imel več v glavi nego v petah ter je šel drugo jutro se zdravit v Ragoznico. Ko pa se je vračal domov, so ravno šli ljudje od pozne službe Božje. Fantje iz Kicarja, ti pa so res zelo neolikani, ker niso pustili tega slovenskega šribarja naprej, ampak začeli so ga v jarek premetavati tako hitro, da ni „folgal" vun vstajati . . . Veš, preljubi Geiser, v naši občini nismo samo trdi Slovenci ali pa .sokoli*. ampak mi živimo zadovoljno in miroljubno Slovenci z Nemci! Adio Geiser! Iz Jesenic! Tukajšni grandstebri klerikalnega štaba so že pričeli shode sklicevati. Prvi shod je bil 2. februarja v Rovtih pri Sv. Križu. Generala krumpasti Cebulj in njegov brat žni-dar sta nekaj iarbala kmete v Rovtih, koliko je žnidar občini prihranil! Smešno ! Naj nam Čebulj pove koliko je pa on pri savskemu vodovodu občini prihranil ? — Z računi jasno na dan ! Rovtarjim pa tolike na uhu povemo, da Sv. Križ narmanj davka v celi občini plačuje, a občina Jesenice ima pa trikrat več stroškov za Rovte nego ta davek iznaša!! Tedaj občinski zastopnik z podatki proračuna za Rovte na dan! — Potem bodemo nadalje govorili! Ali se bo-demo pustili od Rovtarjev komandirati! Ne! — Za župana hočejo imeti salonschneidarja Čebnla! Pozor Jeseničani in Savčani! Bodite na straži, zdaj je še dan; a ko pride noč bode prepozno ! — Ne pozabite kako je vas Zabukovec nafarbal! Ne zaupajte nobenemu popu več! Far je far! To je za enkrat cel odgovor na prvi politični občinski shod. Iz okraja zgornja Radgona. (Izvirni dopis.) Neki možakar žlobodra v „Slov. Gospodarju" in hoče sedanji zgornje-radgonski okrajni zastop proti .Štajercu" zagovarjati. No ja, saj se vsak človek zagovarja, celo tisti, ki je na vislice obsojen. Dotični možakar pa hoče tudi mene strašiti, češ da ima še nekaj več o meni Visokošolski nemiri. Kakor znano, hočejo klerikalci tudi visoke Sole podjarmiti svojemu nazadnjaškemu vplivu. Temu so se pa svobodomiselni študenti že opetovano uprli. Te dni prišlo je na univerzi v Krakovi do hudih nemirov in bojev. Naposled je bila visoka šola zaključena. Po celi državi so študenti drugih visokih šol brez razlike narodnosti nastopili proti klerikalstvu. Naša slika kaže poslopje visoke šole v Krakovi, ki je bila leta 1364 od kralja Ka-zimirja ustanovljena in katero obiskuje danes 2000 dijakov. Die Universicat in Krakau. povedati, o nekem kompromisu, o volitvi pre-gledovalcev računov in Bog ve o čemur še; morda tudi kaj o pincgavskih bikecih. .. Odgovorim na kratko in odkrito, s svojim podpisom, kakor se to poštenemu človeku spodobi. Zavratno in skrito napadajo in obreknjejo le lopovi! Spominjam se, da je g. Nemec, želar in župan v Dragotinskem vrhu, pri občni seji dne 22. decembra 1910, na kateri je bil proračun za leto 1911 z 40% dokladami odobren, prosil, da naj vsa zadeva tiha in mirna ostane, da naj nikdo o nje ne govori in da naj se zato čaetuo besedo članov tirja. Ako je prvaško gospodarstvo v okraju res tako „vzorno", zakaj bi potem uspehe skrivali? Sicer je pa ta zahteva tudi velika neumnost! Kajti proračun mora biti na vpogled vsakemu davkoplačevalca in ne more se ničesar zamolčati. Vsak davkoplačevalec hoče vedeti, koliko % doklad se bode plačevalo. Vsakdo hoče vedeti, kam in v kakšne namene in na kakšni način se njegov krvavo zasluženi denar porabi! In zdaj čujem, da hočejo naši zastopniki svoj sklep spoditi in proračun prodrug a č i t i. Bojijo se razburjenega ljudstva, ki se zgraža nad sklenjenimi visokimi procenti doklad! In kako hočejo prvaški zastopniki proračun predrugačiti ? Morda bodejo manj prodeca na ceste vozili ? Morda bodejo ves dolg pustili in le obresti v proračun dali? Dolg pa naj potem plač a, kdor hoče; kaj-ne?... Zakaj pa preje pod naprednim gospodarstvom tekom 17 let ob starem letu ni ostalo nikdar dolga in tudi obresti ne? In preje so se še nove ceste delale, ceste zidale (grnndirale) na raznih krajih ter so nove ceste dosti prodeca potrebovale. To je vendar resnica! Kdor ne veruje, naj se prepriča v starih računih! Dotični možakar tudi trdi, da sem bil jaz računski pregledovalec. Seveda, to je res. Zato mi jo bilo znano, da smo imeli že v dveh letih 1.900 kron dolga. Kaj pa pregledovalec računov more zato, če se slabo gospodari (n. pr. popravljanje enega ali druzega mosta košta namesto 50—100 K celih 200 do 300 K; pri tožbi g. Leo Krefta bi se izdanih 336 K lahko prišparalo; ako bi bil g. načelnik razumel, da ta tožba ne spada okrožni sodniji, marveč deželnemu odboru, ne bi niti vinarja koštalo itd. itd..)? Kaj pa more računski pregledovalec pomagati, ko vaša stranka vsikdar roke vzdigne in reče: naj se plača; naša napredna stranka pa je v manjšini?! .. . Morda bode ta modri možakar v „Slov. Gosp." še o tistih nekdanjih bikecih pisal. Tisti so bili plačani, zdaj pa imamo (kakor se po domače reče, kjer kmet ima dosti dolga) „b i k a privezanega". To je „bik", pa ne pinc-gavskega, temveč menda ruskega ali srbskega plemena... Takšna je torej zgodovina rojstva sedanjega načelstva v okraju. Hvala Bogu, zdaj lahko umrjem — kakor je nekdaj rekel Simeon v tem-pelju — ker sem pričakal to rojstvo... Prvaški zagovornik v mariborskem lističu se tudi izgovarja na streljanje proti toči. Kaj pa je bilo leta 1908, ko je bilo prevdarjenih 4.000 K, pa se je kakih par sto kron izdalo, je vendar ta denar takrat ostal. Ni vredno nadalje odgovarjati in hočem tedaj v kratkem skončati. Naznaniti pa še moram, da sem pred par dnevi tistemu možu, ki je govoril, da sem jaz okrajnemu zastopa dolg zapustil, pri okrajni sodniji v Radgoni na njegovo prošnjo odpustil. Drugače bi bil dotičnik kaznovan. Mislim, da je s tem neresničnost te nasprotniške trditvesodnijsko dokazana. Opozorim pa vse nasprotnike, da kdor ima korajžo mene obdolžiti, da sem okraju dolg zapustil, ta naj se oglasi in naj pove koliko?! Potem se bode pri sodniji spričalo! Dotičnik pisari tudi zaradi načelstva. Jaz mislim, da bi bilo najbolje, ako bi se to pisarijo pustilo in ako bi se vsi z a n o v e v o-litve zedinili. Sovraštvo še nikdar ni nikomur koristilo. V okrajni zastop naj ae volijo možje, ki imajo zmožnost in voljo za delo. Ti možje si bodejo že pravega načelnika izbrali! Franc Wratschko. Novice. Državni pravdnik, kje si ? Ze zadnjič smo poročali o velikih sleparijah, 8 katerimi se hoče vložnike pri »Glavni posojilnici" za njih denar oropati. Opozorili smo na razne zločine, ki se tako rekoč pred očmi oblasti izvršujejo in povedali smo, da spadajo pravi voditelji .,Glavne posojilnice" v ječo. Vsa likvidacijska komedija nima namreč druzega namena, nego da hoče te vodje »rešiti". O »milijonerju" Predoviču smo že povedali, da je znal svoj denar na stran spraviti, tako da zdaj »nič" nima. Drugi vodja in posojilničar Meglic pa je zdaj nagrabil kolikor mogoče denarja in pobegnil. Vsi »voditelji" prepisujejo svoje premoženje na žene, otroke in sorodnike. Končno pa bodejo morali vbogi mali ljudje s krvavo prihranjenim denarje m t o slovensko-narodno lumparijo poplačati. Ali oblast tega ne vidi ? Ali je državni pravdnik svoje očale izgubil? Ali ne sme res na ^moderni način" ropati in goljufati ter pri temu še vlogo „ narodnih mučenikov" igrati ? . . . •*■*- PrvaSki švindel. Ljubljanska prvaška »Kreditna banka" dobila je glasom uradnih številk pretekli mesec 3,682.393 K vlog; dvignilo se je pa iz nje 4,919.815 K. To je dokaz hudega nazadovanja. Ali prvaški listi si znajo pomagati; — ednostavno poročajo, da se je vložilo 4,766.701 K, dvignilo pa 3,674.296 kron. S takim švindelnom hočejo prvaki ljudstvu pesek v oči metati! Vseslovansko pohajkovanje. Z veliko zado-voljnostjo poročajo prvaški listi, da hoče mestno predstojništvo belgradsko napraviti večje »infor-mativno" potovanje. Pri temu pridejo „brati" Srbi seveda tudi v „belo" Ljubljano in se bodejo tam pri agentu Hribarju ob časi cvička navduševali za vseslovanske vzore . . . Človeka prime pravzaprav kašelj, ako to prvaško novico čita. Radovedni smo namreč v prvi vrsti, ali bode tudi »glavni urednik" Milan Plut na obed povabljen ; saj ou je znan s Srbi in srbskim denarjem. Žalostno pa je, da Hribar ne bode mogel Srbe v vseh slovanskih jezikih v imenu ^bratske prestolice slovenske bele Ljubljane" pozdraviti. Kajti Hribar ni več žnpan in pozdravil bode Srbe k večjem vimenu banke »Šlavije" ali pa obmizja pri „Roži" . . . Zanimivo je pa vendar, kaj Srbi v Ljubljani iščejo, kakšnih „informacij" želijo. Ali hočejo slovensko časnikarstvo izpoznati? „Jutro" naj vzamejo v roko! Ali hočejo občinsko gospodarstvo izpoznati ? Hribarjevi dolgovi smrdijo že do Balkana! Ali hočejo gospodarsko organizacijo pogledati? Po-setijo naj „Glavno posojilnico" in »Agro-Merkur". Mislimo, da hočejo Srbi v Ljubljani — meg'o proučiti in te je skoraj toliko, kakor neumnosti v prvaških vrstah . . . Obtoženi kaplan. Kakor znano, je politiku-joči kaplan Kopitar v Kočevju napravil narod-njaško hujskarijo, ki je povzročila demonstracije. Končno se je celo slovenska cerkvena oblast zgražala nad počenjanjem tega slovenskega kaplana in ga je odpoklicala ter v drugi kraj prestavila. Seveda so pričeli prvaški listi zda-jokati in tarnati, kakor Jeremija na razvalinah. Kopitar je postal kar čez noč svetnik in muče- _ 4 _ nik pri slovenskih liberalcih. Kočevarji pa so bili sami razbojniki, Itolovaji, morilci in anarhisti . . . Zdaj pa se čuje, da je vložilo c. k. državno pravdništvo proti kaplanu Kopitarju tožbo po § 302 (kaz. zakon). Kako neki to, ako je Kopitar res tako nedolžen, kakor novorojenček ? S 302 govori o ščuvanju proti drugi narodnosti. Radovedni smo, kaj bode iz te zadeve zraslo. Na vsak način pa se je zopet dokazalo, da je politični mladenič v črni suknji povod neprijetnim dogodkom. Cerkveni poglavarji imajo pač prav, ako prepovedujejo duhovščini politiko! Iz Spodnje-Stajerskega. Napredna zmaga. Vklub najhnjši prvaško-klerikalni agitaciji pod vodstvom polititikujočega župnika Žemljica dosegli so napredni možje v sv. Jurju na Pesnici lep uspeh. Pri občinskih volitvah, ki so se namreč p. kr. vršile, zmagali so napredni naši somišljeniki na celi črti. Izvoljeni so bili: v HI. razredu gg. Jos. Wressner (dosedanji župan, 60 glasov), Mih. King (57 glasov), nadučitelj Joh. Kobnig (56), Jos. Hanptmann (56); oddanih je bilo v tem razreda 67 glasov in so torej klerikalci komaj 10 glasov skupaj spravili. V II. razreda so bili izvoljeni gg. M. fllade (20), P. Dappler (20), Joh. Schautzer (19) in F. Walcher (18 glasov); oddanih je bilo v tem razredu 27 glasov. V I. razredu so bili izvoljeni gg. Fr. Wratschko in A. Wratschko, vsak z 7 glasovi; fajmošter Žemljic pa je dobil en celi glas... Tako je ta občina obdržala svoje napredno lice in Št. Jurjani so dokazali, da se ne pustijo od nobenih hnjskačev za nos voditi. Duhovniki naj skrbijo za duše, — posvetne stvari pa si bodejo kmetje že sami opravili... Čestitamo izvoljenim možem, čestitamo pa tudi vrlim naprednim volilcem, ki so na dan volitve rešili čast občine. Le takoj naprej! Prvaška predrznost. Iz Hrastnika se poroča: Pred tremi meseci prinesel je „Š t a-j e r c" članek, v katerem je povedal, da nekateri od prvakov nahujskani delavci v BKessel-hausu" sokolske vaje delajo in šnops pijejo, mesto da bi se za svojo dolžnost brigali. Ker je služba v „Kesselhau8u" z veliko odgovornostjo vezana, napravilo je ravnateljstvo natančno preiskavo. Ta preiskava je dognala, da so bile »Štajerceve" trditve popolnoma resnične. Samoumevno se je moralo te nezanesljive »sokole" od te odgovornosti polne službe odstraniti. Vsak drugi podjetnik bi jih sploh odpustil; rudnik pa jim je dal le drugo delo. Ali ker v novem delu niso mogli sokolskih vaj obdržati, so raje zahvalili. Eden teh delavcev se je pa zopet na njegovo prošnjo nazaj sprejel. .. Zdaj pride pa najlepše: Prvaška učiteljČka Roš in Sentjurc sta napravila impertinentni spis, v katerem so rudniško vodstvo na pobalinski način opsovali. Ta spis sta poslala občinskemu zastopu in župan Vodušek se je tako daleč spozabil, da je to fantalinsko čečkarijo prečital. Seveda se ni upal niti eden slovenskih odbornikov to spisano lumparijo zagovarjati. S takimi psovkami si prvaški hujskači seveda ne bodejo pomagali. Zanimivo pa je, da si upata ravno učiteljčka Roš in Sentjurc rudnik napadati. Kajti ravno Jeza me tere ... Jeza škoduje, to že vem, vedno ponižen in krotek sem; hude besede od mene ni bati, ali neumnost po svetu se klati, in se šopiri in se dere: mene pa jeza tere . . . Mariborski >Gospodarc postaja vedno večji slepar I Cmi politiki služi maža, ki jo imenujejo »StražaNarodni list« v Celju tam, farba in laže, ne ve, kaj je sram! In na Koroškem otročji »Mir«, dela med domačini prepir, meša od Kranjcev skuhani šmir. Jeza me tere — čuda nil Ribi zavrela bi mrzla kril Laž se šopiri ob belem dnevu, glava boli me v prvaškem gnevu I Kje so časi brez boja in krika, brez prvaskega strastnega vika f Kje je resnica? . . . Oh, že vem: Dajte resnico — >Štajerca« sem!! ta dva šolmaštra sta šele pred kratkem v m škem jeziku milo pri rudniku za »trinkgeK se je prosjačila. Podobna sta beraču, ki pobaše, ktnikoven se mu da, za hrbtom pa se priduža in fial za m! kaže . . . Takšna je »možatost" in .krepkoa opravit slovenskih „sokolov". ;aprli. E Prvaški „shod" v sv. Lenartu slov. p Breznik Prvaški odrešeniki v šentlenartskem okraju pe.le nau< že sami čutijo, da jim kmetje hrbi Roška obračajo in da se ne pustijo več od lju; na dr' Roškarjeve kakovosti za nos voditi. V svoji Med ni obupu kar divjajo. Naš krasno nspeli shodL e n a i „Vereinshau8u" je tej gospodi zadnje ostaolič. Mož pameti zmešal. Kajti ta naš shod je bil prae zmeša izraz kmetske volje. Prvaški hujskike pos so pač mislili, da bodejo naš shod razbili; »ška šol tako daleč še nismo prišli, da bi nam ljudje aimi sred Kramberger državljanske pravice jemali. Ken le dob hujskače iz našega zborovanja vun pometali, je na n so po zraku letali, kakor netopirji, zatekli soi tega p k voditeljem laži-kmetske zveze, da jim naj pri to ne magajo. In res, pričeli so bobnati in bobnatitpo njei so sklicali za preteklo nedeljo v Arnašovo ošiivsak n rijo »shod". Po svojem listu so sicer vpili, (način, bode shod »javen" in »brez orožnikov" in »velobiska časten". Kakor judovski kramarji so delali Bvestno klamo in celo farški general dr. TonČe Koro&tem ki ter revolverski strelec Roškar sta obljubila, ieznjiv prideta. In res, prišla sta! In „sbod" sejevribo svo; A Bog se usmili, mislimo, da je bilo celo Kn se š' rosea in Roškarja sram ! Prišlo je pod Kraiel kap bergerjevo komando nekaj fantičkov, mokrih audobn ušesmi in radovednih na „hec", nekaj vbožnih tci g. i klerikalcev denarno odvisnih možieev, nekce za žensk, ki so res mislile, da se gre »za vero" t otrol mnogo otrok iz slovenske šole, ki se jih ;.a, Enk takih oštarijah duševno in telesno kvari. Tt eno ' par tucatov oseb je tvorilo „shod", ki se \. Dne vršil za zaklenjenimi v r a t m i in ia prič katerega ni smel noben napredni mož. Orožnikoritoži! pa je bilo v trgu vse polno. Tako je zborovaske še Roškar-Breznikova stranka. Kaj se je na t« učen' shoda čenčalo, nam seveda ne moti spanja. Sovi še farške laži odgovarjati, ni vredno. Mi klerikarat na cem prav iz srca njih veselje privoščimo. Doklombra bodejo take »shode" obdržavali, toliko časa atschit bolj smešni nego nevarni. Resnih kmetoje na ne bodejo zaslepili. Ti resni kmetje », Zat že davno izpoznali, da vlada v klerikalni stranie oče le laž in sleparija. In šentlenartski okraj postavk vsi z vsakim dnevom naprednejši! Na svidenje barja Kje je zvijača? Kakor znano, hotela ;>ka u Breznikova stranka naš kmeteki shod v s v. L?a ob: n a r t u razbiti. Mi pa te tičke poznamo in emprestr bili na vse pripravljeni. Naši reditelji so klesana kalnemu kravalu kmalu konec napravili. Kerjal ka takrat okrajno glavarstvo samo ob sebi poslal je b par orožnikov v sv. Lenart in ker so ti oroBobil niki preprečili, da bi klerikalci po stari svcjjz kle navadi z nožmi mesarili, pisala je potem »Stražahil p« da smo »v senci bajonetov" zborovali. Obljubila. Pi je potem, da bodejo klerikalci priredili v ssv! J Lenartn javni shod, ki bode vsakomur pristopeiitični in na kateremu bodejo z nami »obračnnalilolžne Ta klerikalni shod se je vršil preteklo nedeljcju se Ali kakšen je bil? Vršil se je za zaklenjenk 0 ! vratmi, v varstvu mnogoštevilnih žandarjev v a M a kotni krčmi Arnnšovi! Mi »Stajercijanci" nisntju je za naš shod orožnikov klicali, klerikalci pa *o tu jih za svojega. Mi smo zborovali javno in jslabc smel vsakdo priti in bi tudi vsakdo prosto t* so sedo dobil; klerikalne hujskače smo le zato van dri vrgli, ker so hoteli shod s škandalom razbiti ga t Klerikalci pa so le Breznikovcem, le svojim peseve' toliznikom in tercij«lom vstop dovolili; nobejnem drugače misleči ni smel na njih shod. Tako »oljk bile klerikalne obljube velikanska laž. K1 e rraviti kalci se bojijo slovenskih kmetotopil Roškar in Korošec zamoreta le za žandarji zbdjati, rovati! In ti ljudje hočejo nekaj o prostih shoz pr< dih govoriti. Pač dobro vedo, da bi jih ljudsttfak i z mokro cunjo iz šentlenartskega okraja pognale se Prvaki v sv. Lenartu se kažejo v vedtrjami lepši luči. Sramoto so pač že davno izgubili se Nekateri so kot rihtarji »kurfušerji". Drugi smagi obnošajo v snažni gostilni kakor svinjarji. FVari s vaškim kaplanom je verouk deveta briga, kar.«slan< že pozna na učencih slovenske šole, itd. ilstrul tudi drugače imajo prvaki a tem okraju mnogoralc smole. Tako so si napravili pri sv. Lenarta tetavit varno sodavice; pa jo jim je višja oblast prej* Z vedala. V nekem listjaku imajo stroje, iz nelto je ' nem- ilake zajemajo vodo. Prvakom je pač vse eno! kgeld" ndi se je v- prvaških vrstah zopet prigodila e, kar reznikovemu slučaja podobna stvar. Neki Marko n fige 'b3 za mlinarja pri Serka v Žerjavcih in je pkost" wl opraviti s sosedovo kravo, Zandarji so ga Ektprli. Pred par leti bil je ta Murko mlinar . gor. i Brezniku in se je menda tam klerikalne jn pač orale naučil . . . Takšni so zanpniki in pri-r b e t aši Roškarja! Mislimo, da so klerikalci lahko i ljudi rcg na drnzega ponosni ! svojem Med najhujše prvaške zagrižence spada v shod v r. Lenarta si. g. tamošnji kaplanček Peter stanke ulic. Možica je politika menda že vse mož-pravi ne zmešala in zato pozabi na božje in ce-njskači rske postave. Odkar obstoji v sv. Lenartu i ; ali smška šola, deluje ta črnosuknežz vsemi moje a la očimi sredstvi proti nje. SIcer je njemu nemška Kur so la le dobiček prinesla. Kajti Peter Panlič podali, da oje na nemški šoli verouk in dobi za vsako !i so se d tega poduka 6 kron plače. Vklab temu so-naj po- iži to nemško šolo iz vsega srca in ako bi iati ter i po njemu, bi že davno iz površja izginila. 3 ošta- vsak način, tudi na nepostavni in nekrščan-ili, da i način, hoče nedolžni deci zagreniti veselje i „veli- obiska nemške šole. Naravnost nesramno in ali re- mestno je, kako ravna ta duhovnik z otroemi. [orošec dtem ko je z otroemi na slovenski šoli prav ila, da ibeznjiv in prijazen, kaže na nemški Soli e vršil, dno svoje rogove. S tem krivičnem nastopalo Ko- em se še javno baha. V zadnjem času pa je Kram- jjel kaplan otroke na nemški šoli tudi grdo :rih za hudobno pretepavati. Opetovano že so nih od poči g. nadučitelja Flory prosili, naj ta zakleni nekaj lice za razkazovanje po zemljevida, ker ka-"ro" in an otroke s temi paliami neusmiljeno prete-ih po va. Enkrat je našel g. nadučitelj po verona-. Teh a eno teh palic popolnoma zlomljeno iu raz-se je o. Dne 16. novembra 1910 se je to-le zgodilo: in na ka pridna in mirna učenka Ana Wohlbart se ižnikov pritožila pri katehetu, da se ji otroci iz slo-Hovala nake šole vedno na cesti smejijo. Zato je do-la tem a učenka od kateheta tako klofuto, da so se ja. Na dovi še par ur pozneje poznali. Priče ao vsi orikal- irat navzoči otroci. V II. razreda se je 14. Dokler cembra 1910 to-le zgodilo: Šolarka Avguste ;asa so ut8chit8ch, drugače mirno dekletce, prepirala e t o v je na cesti z nahujskanimi otroci iz slovenske etje so Be. Zato jo je kaplan v šoli tako pretepel, da 3tranki I je oče takoj k zdravniku peljal. Več dni je postaja fok vsled kaplanove surovosti bolehal. Dne 4. narja rekel je kaplan v šoli brez vsacega ka učenki Ani Wohlbart: „Tvojega beda-;a obraza ne morem pogledati." Večkrat že prestrašeni otroci vsled brezsrčne surovosti ilana iz šole pobegnili. Istega dne je prete-al kaplan šolarko Amalijo Schlogl s pestjo, je bila nazaj pogledala. Šolar Anton Kokol dobil od kaplana tri tako krepke klofute, da iz klopi padel. Tudi šolar Johan Schermann bil po glavi tepen, vse to brez pravega poda. Priče so vsi otroci... To je le nekaj sln-ev! Jezus je rekel: Pustite male k meni! stopen Elitični farji pa pobijajo iz narodnega sovraštva anali", »dolžno deco. Ali tudi temu nesramnemu div-iju se bode konec napravil! 0 slabih cestnih razmerah piše „M. Z." iz tfartina pri Vurmbergu. V tem iju je namreč vsako leto mnogo lepega sadja. ;o tudi lani. Prišel je trgovec s sadjem, ki o plačal. Ali bržkone ne bode več prišel, :r so ma troški preveliki. Kaj preostaja kme-,to van »m druzega, nego da peljejo sadje v Maribor, razbiti. ( ga tam v malih množinah prodajo ? Vso sadje im pe- > seveda ne more v jeseni razprodati. Onemn noben ladaemu trgovca leži še zdaj 120 polovnjakov ako so iboljk v kleti. Težko je jaboljka na železnico 1 e r i- praviti. Prevoz čez Dravo v Taublingu se je e t o v, potopil; pri sv. Petra se ne more čez Dravo •ji zbo- eljati, ker je voda prenizka in cesta za večji h sho- oz preozka. Ostane torej le še cesta čez Peto-udstvo oš»k v Ptuj ali sv. Barbaro in sv. Marjeto. To jgnalo! h se pri kratkih daevih ne more storiti. Opo-vedno arjamo okrajni zastop na te pritožbe in upamo, zgubili, a se bode prizadetemu prebivalstva po možnosti ugi se (omagalo. Seveda bode bržkone tndi pri tej ji. Pr- kvari zločinska obstrukcija slovenskih kar se Kwlancev škodovala. Kajti vsled te brezvestne etrukcije v štajerskem deželnem zboru se je oralo tudi najnujnejša in najpotrebnejša dela itaviti. Slovenski poslanci, kje ste ? ? ? Zločinec pobegnil? Govori se, da je na eno ječe obsojeni župnik Anton Šorn v Beli- enje!! :ela je v. Le-j in smo kleri Ker je poslalo orož- svoji traža", iljubila i v sv. ledeljo ijenimi r v z: ni pa in je sto be- ;d. Ali mnogo rtu to prepo z neke vodi pobegnil v Ameriko. Ako je to istina, potem se mora pač vprašati, kako da oblast tega ni preprečila. Postava je vendar za vse ednaka in svinjar v črni suknji spada ravno tako v ječo, kakor kmet, ki se zagreši, čaje se, da so Somu njegovi duhovniški tovariši dali potrebni denar. Gliha vknp štriha! Morda bode ta sladki prijatelj moških med katoliškimi Slovenci v Ameriki še veliko vlogo igral. Ali Amerikanci ne čakajo, da jim pobegne, temveč ga takoj — linčajo! Mesto Gradec šteje 151.783 oseb. Število prebivalcev je od 1. 1900 sem za skoraj 10% naraslo. Razdelitev cirkovške občine. Dne 15. oktobra 1910. sta občinski predstojništvi novo ustanovljenih občin Cirkovce in šikole položili zaobljubo. Občina Šikole obsega vasi Šikola in Strazgonjce, ostale poprej k občini Cirkovce spadajoče kata-sterske občine pa ostanejo pod imenom Cirkovce kot samostalna občina. Gospodarski tečaji. Na deželni vinogradniški in sadjarski šoli v Mariboru se vršita od 6. do 18. marca dva spomladna tečaja, prvi za sadjarstvo in vinogradništvo, dragi pa kot vini-čarski tečaj, za katerega je tudi nekaj podpore na razpolago. Naznanila udeležbe sprejema šola do 24. februarja. (Več o tej zadevi glej v inze-ratu današnje številke!) Umor in samomor. Grozni zločin se je izvršil te dni v vili „Schuster" na cesti iz Ptujske gore v Monsperg. Vila je last vdove Marije Schuster, katera je imela ljubavno razmerje z vpokojenim kondukterjem Antonom Smodej. Vsled Smodejeve pijanosti in surovosti je prišlo večkrat do prepira. Ali vedno sta se zopet spo-botala. Pretekli pondelek zatraj pa so našli ljudje obadva mrtva. Smodej je namreč ženo v postelji s sekiro napadel in ubil. Glava je bila grozno razmesarjena. Potem je Smodej napisal listek, v katerem ae je še iz umorjene norčeval. Dal si je potem vrv okoli vrata in si ustrelil dve krogli v prša. Tudi on je mrtev. Žalostni zločin je prebivalstvo hudo razburil. Ponesrečili so pri delu v Belivodi hlapci L'roniker, Ples in Strigl. Padli so v 7 m globoko jamo. Komaj da niso, življenja izgubili; težko ranjeni pa so vsi trije. Vroča ljubezen. Fant Tone Leskovar v Keblja pri Konjicah je hotel nezvesto svojo ljubico Marijo Gaber ustreliti. Vročega zaljubljenca je orožnik odpeljal na hladno. Kamen na nogo padel in težko ranil je delavca Rupreta Jerman v kemični fabriki v Hrastniku. Zaprli so v Ptoju hlapca Filipa Horvat iz Vinice, ki je na Turnišu tovarišem precej obleke pokradel. Pazite na deco! S svinčnikom igral se je 4 letni sinček dr. R. Breschar v Celja. Deček je padel, svinčnik se mu je v oko zasadil in ga težko ranil. Postopač Simon Napotnik se je klatil v konjiški okolici in je tam fehtal ter kradel. Naposled ao ga zaprli. Falot je že v Brucku avoje tovariše obkradel. Zverina. Poaestnica Neža Sikošek v Kozjem je vrgla bolano vžitkarico Katarino Kelcher iz sobe na sneg in jo pustila tam ležati. Težko bolana revica je vsled tega umrla. Sikošek je bila na revo jezna, ker ji ta ni svojega premoženja zapustila. Zopet kupčija z dekleti. P. kr. prišla je v Konjice neka Frančiška Žobar; rekla je, da ima v Belovarju hotel in sprejela dekle Lndmilo Sk. v alužbo. Ko je Sk. v Belovar prišla, vidila je, da se jo je 8pravilo v javno hišo in izročilo šiloma sramoti. Policija jo je rešila. Cerkveni tat se klati po Celja in je že v razne cerkve vlomil ter denar pokradel. Konj udaril je v zgornji Bistrici Antona Pišorn in ga je težko ranil. Dekleta pozor! V raznih štajerskih mestih se zopet pojavljajo zločinske osebe, ki obljubu-jejo mladim dekletam dobre službe in jih potem prodajo v javne hiše ter izročijo sramoti. Pozor torej in naznanite vsacega takega trgovca s človeškim mesom oblasti! Zaprli so v Ptuja že mnogokrat predka-znovanega tata Janeza Rep. Kradel je bil zopet v Mariboru obleke in denar. čudna smrt. V Sv. Primožu je v pijanosti delavec Krumpačnik nekega tovariša sunil. Pri temu je pa sam padel in se tako udaril, da je čez par dni umrl. Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje posestnika Franca Kovačič na Vrhu pri Konjicah. Le živino bo rešili, škoda je velika. Veliki požar. Pogorela je pri Gradcu vas Ebersdorf. Skupno je pogorelo 14 hiš in po-slopij, mnogo pridelkov in živine. Revščina prizadetih je velika. Smrtno ponesrečil je v fabriki ilovičnega blaga v Pragerhofu delavec Kova8si. Nesrečnež zapušča 7 otrok. Smrtna nesreča. V Polzeli je prišel vrvar Mih. Fiderschek v fabriki med transmisijska jermena. Kolo mu je glavo razdrobilo in je bil takoj mrtev. Nesrečnež bil je splošno priljubljeni in spoštovani obrtnik. L. m. z.! Pijančeva smrt. Rudar Martin Uradnik v Trbovljah je spil dva litra z vodo zmešanega špirita. Drugo jutro so ga našli mrtvega. Ustrelil se je trgovec Kari Dvorschak v Trbovljah. Kakor znano, se je že pred par meseci hotel ustreliti. Ali ranil se je le. Zdaj je našel zaželjeno smrt. Iz Koroškega. Kje je Weiss? List „FreieStimmen" poroča, da je bivališče sleparskega monsignore Weissa prizadetim in oblastim naznanjeno. Kakor znano, je ta zločinski duhovnik glavni krivec pri milijonskemu klerikalnemu polomu na Koroškem. Oblast se takrat ni dosti brigala, tako da je zamogel lopov pobegniti. Zdaj se nahaja v amerikanski državici Minnesota. Od tam je baje celo knezoškofijskemu ordinarijatn v Celovca pisal; prosil je za podaljšanje jurisdikcije, t. j. za pravico, da bi smel tudi zanaprej sv. mašo brati. Mož ima torej železno čelo ; vkljub temu, da je koroškim kmetom več milijonov oropal, hoče mašo brati. Weiss se čuti v Ameriki tudi popolnoma varnega. Ako bi se zahtevalo, da se ga našim sodnijam izroči, bi to velike troške povzročilo. Tadi so klerikalni vodje zadovoljni, da je Weiss v Ameriki, kčr zdaj vso krivdo nanj mečejo, čeprav so tudi oni sokrivi pri milijonskemu ropu. Proti monsignoru Weiss, znanemo milijonskemu sleparja je vložila „central-kasa" tožbo za plačilo 30.000 kron in ae je vršila prva razprava že 6. t. m. Seveda ta tožba temu duhovniškemu aleparju ne bode škodovala. Mož se pač le tožiteljem smeji: aaj se poznamo . . . Napredno in prvaško gospodarstvo. V M a 11 e s t i g a ustanovili so vrli napredni kmetje hranilno in posojilno blagajno za faro sv. Štefan (Spar- and Vorschusskasse). Ta napredni zavod je že otvorjen in se prav lepo razvija. Obstoj ma je zasigurjen, kajti gledalo se je v prvi vrsti, da se izvoli v predstojništvo in nadzorništvo zanesljive in v premoženja krepke može. Tako je vsaka nevarnost in vsaka izgnba izključena. Za vloge jamčijo namreč člani z vsem svojim premoženjem. Seveda so od prvakov nahnjskani zagriženci na to napredno delo prav pisano gledali. In šli bo ti v kranjake nauke zaljubljeni možaki ter 80 ustanovili slovensko posojilnico v Sv. Štefana. Ta slovenska posojilnica stoji baje v zvezi z ljubljanskimi denarnimi zavodi, katerih „zanesljivost" smo že mnogokrat popisali. Po ljubljanskem vzorcu hočejo menda tudi posojilničarji v sv. Štefanu delati. Saj imajo v predstojništvu tri može, ki niti samostojni posestniki niso in ki torej tudi ničesar nimajo, da bi za varstvo vlog jamčili. Ta se vidi prav dobro razliko med naprednim in slovensko-klerikalnim gospodarstvom. Bodočnost pa bode dokazala, kje je poštenost in zanesljivost. Kmetje, odprite oči! Iz Možice (M i e s s) se nam piše : Pri nas se že dolgo sliši, da klerikalci nameravajo ustanoviti novo rajfajznovko ali poeojilnico. Priredili so lansko leto mnogo shodov. Razni prvaški govorniki so se pridnšali in rotili, da ni resnica, da bi bili v Celovcu farji toliko milijonov pokradli. Celo domači župnik se je jako napenjal, tako da se je celo nekemu kmetu iz Lebuč smilil in ga je kmet posvaril, naj si varuje zdravje . . . Res je pa vendar-le! Se njih lastni pristaši jim hrbet obračajo. Zdaj, ko vam kmetje več nočejo svoja posestva zastaviti, bi morali imeti vašo železno kašo do sodnega dneva v kišti zabito, ako bi vam ne prišel Mihec na pomoč s svojimi tisočaki, ki si jih je prihranil takrat, ko je trgovina s piskrami najbolj cvetela. Ouje se tudi, da je Mihec sestavil čisto nova pravila: prvič: kdor hoče biti ud, ne sme verjeti, da bi bili črnuhi že kje kaj pokradli; dragic : ne sme znati ne pisati ne računati, ker to bodejo že sami naredili; tretjič: mora naj-manje vsako leto enega »Štajerčevega" naročnika pohru8tati; četrtič: se mora gesla „Svoji k svojim" še bolj natanko držati, kakor tisti Ja-serčkov Rudi, ker on še danes ne ve, kaj je pred enim mesecem v „Smiru" kvasil. Iz čistega dobička nove posojilnice pa bodejo tistih obljubljenih 100 K plačali, ki so jih naprednjakom obljubovali, ko so jih imenovali celo „socijeB. Kar pa preostane, dobi pa Radi za nove .šnel-fajerJ-hlačice, zato ker tako pridno v „Šmir" dopisuje . . . Prevalje. Piše se nam : Razun občinskega policaja imamo tudi onega farškega, kateri goni fante in dekleta h „igri", in jih zopet „peglajta" nazaj ; vendar pri hohofnu v tunelu napravi „haltu. Kaj pa tam? Farška priporočena ljubezen, — želje se morajo doguati ... O ti črno-suknež ti, kaj le kaj rečejo atariši ? Na vrh teh dveh policajev se je pridružil tretji. Kaj za ene namene pa ta Jozej Kuk spolnuje? Ta pa berači ponoči od gostilne do gostilne in posluša, kaj za eni gosti so noter, in ne ve kako bi spravil jih pod svojo streho. In ko nagovori enega fanta, pove mu: „Bei mir ist auch schones Madl, kommt's"; ja, ja, gospod Kuk, to je lepo kaj se godi pod vaši strehi; ta „sch6nes Madl" je zanimivo . . . Vsega potuhjenega smo videli po noči ven iti črnosukneža ; kaj je le kaj delal ta blaženi gospod pri tej frajlici ? Nič druzega seveda, kakor rožni venec sta molila. Gospod Kuk, kje pa imate vašo policijsko sabljo, da bi razbili to grdobo, kakor je razbila vlada v Celovcu farško društvo za Slovence na Koroškem? O tem pa je gospod Knk čisto tih ; gliha vkup štriha! Prihodnjič ti bomo pa eno tako povedali, ako bodeš še enkrat pri oknih poštenjakov noter kukov, da ti bode za vselej prešla policijska služba ... Vojaški nabori (Hauptstellung) se vršijo letos na Koroškem tako-le : Sv. Paul 1. in 2. marca, Wolfsberg 3. in 4., Sv. Lenart 6., Prevalje 7., Plajburg 8., Velikovec 9. in 10., Eberndorf 11., Železna Kaplja 13., Borovlje 14. in 15., Feld-kirchen 16., 17. in 18., Celovec 20., 21., 22. in 23., Trbiž 24,, Arnoldstein 27., Beljak 28., 29., 30. in 31. marca, Paternion 3 aprila, Celovec (mesto) 4., Šmohor 5., Koče (Kotschach) 7., Greifenburg 8.. zgornja Bela 10., Spital 11., Millstatt 12., Gmiiud 18., Winklern 20.. Gurk 22., Friesach 24. in 25., St. Veit 26. iu 27., Eberstein 28. in 29. aprila. Povožena sta bila v Vrbi posestnik A. Morak iu gospa Dick. Zadnja je težko ranjena, prvi pa lahko. Voz je prehitro dirjal. Tatvine. Natakarici Ani Fečenik in dekli Mariji Valant v sv. Andreju je neznanec precej denarja pokradel. Pri Plajbergu pa je posestniku Jellen neki tat 50 kil svinjskega mesa ukradel. Zaprli so v sv. Duhu pri spodnjem Drau-burgu hlapca Joh. Matičko, ker seje nad otroemi zagrešil. Utonila sta v Vrbskem jezeru dečka Valter Haslacher in J. Staner. Zabavala sta se na ledu, ki se je udri. Ni ju bilo več mogoče rešiti. Na potu V cerkev je v Hartu kmet J. Krnscli padel in se težko ranil. Mraz v labudski dolini je velik. Sleparil je delatec Leopold Meischl v Wolfsbergu in pobegnil. Istotako Regina Gerhold. Ponesrečil je pri zgornji Beli lovec Florijan Wabnig. Padel je namreč v neki prepad in so ga našli mrtvega. V Dravo skočil je raz železniškega mosta v Holleuburgu neki delavec. Dezertiral je v Beljaku huzar Johan Perez. Ali kmalu so ga zopet vjeli. Zaprli so v Beljaku nekega Natana Morgen-stern zaradi sleparije. Rop. Iz Plajburga se poroča, da je neki ropar napadel posestnika Wertniga iz Schwabega in mu oropal 30 K. Zdaj ao zaprli hlapca Jakoba Gridišnik v Prevalju kot sumljivega. Pogorela je v občini Reichenau Schererjeva koča. Komaj da so ljudi iz koče rešili. — 6 — Telegram. Ormož. V tukajšni slov. posojilnici smrdi in pride bržkone do poloma. Gre se za velike svote od kmetov vloženega denarja. Vodja Geršak je baje vsled razburjenja duševno zbolel. Nekaj naukov za kmeta. (Spisal ekonom Jakob Waupotic-Hardecki). (2. nadaljevanje). Pomni, da kakor pri k junu jajca leže, kakor krava pri gobcu molze. Nadalje bi svaril pred nakupovanjem takozvaniti 'redilnih praškov«, kateri živini dosti ne koristijo in ne škodujejo, ako jih pa kupuješ, stanejo te pa vendar precejšnje svote, katere lahko za druge važnejše potrebe porabiš. Nadalje bi priporočal tudi pri svinjereji, da si nabavi vsaki, kateremu je mogoče, brzoparilnik za kuhanje krmil, katerega je natančneje opisal in priporočal že pred kratkim moj prijatelj g. Škerlec-Vičanski. Potem daj red tudi domačemu vatuhu psu in mački. Večkrat sem slišal tu in tam katero gospodinjo: »Mačke ni treba hranili, naj si miši lovil< Ali sploh si živalica tudi s tem ne more pomagati, ne smeš je toraj pozabiti, ker služi ti v veliko Korist. Omeniti še tudi moram o snaženju živine, kajti snaga je pol zdravja. Ne zanemarjaj živine v tem, kakor nekateri, ki pustijo živini blato zastarati na stegnili, da ubogo živinJe komaj nosi ta nepotreben loj. Nekteri imajo tudi navado, da živino malokedaj spustijo na prosto, posebno v zimi, ko se v hlevu polaga, pa tudi svinje imajo nekateri sploh zaprte. To ni prav, z živilo le na prosto večkrat, da se ona večkrat prostovoljno rajgiblje kar njej zelo koristi k zdravju in mladej živini tudi k razvitku. Končno omeniti mi je nekaj še o zdravljenju živine. Potrebno znati je vsakemu živinorejcu toliko živinozdravilstva, da si vsaj v slučajih, ki so potrebni hitre pomoči ve pomagati; to so n. pr. napenjanje govede (glej sredstva : »Dular-Domači živino-zdravnik>, str. 63, proti koliki istotam str. 71) itd. Varuj živino pred boleznijo, kajti varovati jo je lažje, ko pozneje zdraviti! Vsakemu umnemu živinorejcu bi priporočal, da si uredi domačo lekarno z vsebino najpotrebnej ših zdravil. Tudi ako mu živina zboli ia si sam ni v stanu pomagati, da pokliče živinozdravnika, ne pa kakega vaškega mazača, ki mu še lahko živino bolj pokvari. Poljedelstvo. V prvej vrsti moraš skrbeti, da njivo primerno gnojiš in da zabraniš pot hlevu na njivo, ali če se ti je že zaplodil, da ga prej ko mogoče zatiraš Vsejaj toraj dobro in čisto seme, ne pregosto in ne preredko. Sicer kmetje čistijo zrnje na trijerjih ali na navadnih vetrnja-kih, ali kaj jim vse to pomaga, če potem tisto plevelno seme, katero je prišlo proč pri čiščenju, nasipajo konjem med zobanje, svinjam v korito, kokošim po gnoju itd. To je napačno, ker to drobno plevelno zrnje živina naglo žre, celo požira, nakar ga želodec ne prebavi, da pride nepoškodovano z blatom v gnoj in z gnojem na njivo, ravno tako ako se vrže kokošim na gnoj ali blizu gnoja ; kokoši zrnje katero se je še nahajalo vmes pozobljejo, plevel pa ostane na gnoju in pride s tem zopet na n;ivo. Plevelno seme pa ostane zelo dolgo kaljivo in toraj na njivi zopet zelo dobro uspeva. Ako toraj hočeš da ne boš zastonj zrnja čistil, moraš uničiti plevelu kaljivno moč, da ti ne bo mogel zopet škodovati. To pa storiš, ako ga daš pred polaganjem zmleti ali pa skuhati. Sicer plevel ni veliko vreden, ker ima zelo malo redilnih snovi v sebi in še celo strupen je nekateri, kakor ljubka po domače p Janka imenovana, ki se je včasih zelo dosti med pšenico in ječmenom nahaja; njo se mora na vsak način uničiti, ker njeno zrnje je zelo stiupeno in se toraj ne sme polagati. Dostikrat živina zboli od polaganja pijanke. Dogodilo se je že tudi, da so se l|udje zastrupili s kruhom, v katerem je bilo preveč moke od ljulike. Ako si povž 1 kruh zastrupljen po ljuliki, prične te glava boleti, postaneš omotičen in te sili k bljuvanju. Toraj pozor pred ljuliko! Nadalje v zatiranju plevela moraš gledati na to, da se pri okopavinali, kakor v koruzi, krompirju nabira trava (podkaša) za živino v zelenem stanju, ne pa kadar je že seme dozorelo, da se vse na zemljo osiplje. Povsod in sploh v vseh slučajih moraš gledati na to, da ti seme od plevela na njivi ne ostane in potem tudi da mu zabraniš pot v gnoj in tudi s tem na njivo, potem njive imel boš čiste, da bo ti vsako vsejeno seme dobro uspevalo. Nadalje zemljo obdelaj dobro, kar že vsaki kmet po lastnih skušnjah dobro zastopi. Veudar potreba se mi zdi že na nekaj opomniti. Nekateri gledajo ob času setve na mesec, imena svetnikov, znamenja v koledarju in Bog si ga vedi na kaj še vse. Pogosto se slišijo izreki: »Jaz prej ne bom sejaL ko bo luna polna«, ali »na tega ali tega svetnika dan ni dobro sejati', in tudi »na katere dneve stoji škorpion ali rak, ni dobro sejati« itd. In če vprašaš takega lahkoverneža, zakaj vse to, ti ne bo znal dati drugega odgovora kakor: »Tako so pač že slari ljudje rekli«. -Ne veruj toraj v nikake starinske bajke in pomni: Sejaj z zaupanjem v Boga vselej tedaj, ko je za to primeren čas, zemlja in vreme, in pomisli, da to kar si vsejal je odvisno od narave. Pod naravo zastopimo: Vreme, toplota, mrzlota, dež itd. Oni prej navedeni predmeti kakor lunini spremeni, imena svetnikov v koledarju in znamenja v koledarju nimajo čisto nikakoršnega vpliva na tvoje pridelke. Nadalje bi tudi opomnil, da se ozke ogone pretvori v široke. Po mojem mnenju je z 12-imi brazdami najprimer: Opomnim še tudi na napako pri vožnji gnoja nai| Nekateri vozi gnoj celo par tednov prej, kakor meni podcati, tako da se mu gnoj do ta čas | tudi nekateri gnoj par dni pred oranjem raztri takem ravnanju se izgubi več redilnih snovi v I gnoj, toraj zgubi na vrednosti. Vozi toraj gnoj f'j pred oranjem, in podorji ga takoj ko ga raztrosili se tiče potrebe umetnih gnojil za kmeta bi retf. A.. ~Rll vsaki kmet na svojem posenvu mora pridelati 1 hlevskega gnoja, vendar umetna gnojila so <" i *•*»»»« j» dobra za vinograde, Ijcr se hlevski gnoj težko a, soravlja, tudi ako primanjkuje komposta za trard D1*S£ Kdor je toraj primoran poseči po umetnih gnoji x, »,.. pazi, da imajo glede na ceno tudi zadostno n-neSKOdl|iv. snovi v sebi, ker dostik-at bil je že kateri ogoljuW prS3, pi kupovanju umetnih gnojil. (Naprej prihodnjič). — -y J_ .... oizkusna Številke. = ne rradec, dne 4 februarja Vrni, dne 28 januarja: 64, 7, 88, 6 46, 64, 22, 2 Jesenskim setvam ki sn v«lnl inrazo trpele, aLi ki bile le hlevski gnoj, naj se da z.!,j pomožno fmojenje i ževo moko, ako to vreme le kolokaj dopušča. Ako bode v pozni spomladi še nadaljno nuvrhnognojenje s čilskim« potrebno, pokaže se Šele po začetku vegetacije. Tudi pase in dcteljisča se zdaj z najboljšim uspehom gnoji. NuiKij k priredi! Vudno glasneje se razlrga ta ; bolj se čutijo !ir.-nr:i,»ti mehkužnosti In nervoznoati. Mehki odvrača z igrami, ki krepčajo mišice, in s pametnim špo se človek obenem tudi zdrzuje nasladil, ki drasijo ti dobi telo novo moč, bleda lica se zopet rde in oči glt ljenja radostne v svet. Kako zelo pripomore k lakem Kathreinerjeva Kneipova sladna kava, je splošno znai more privajena pijača zs uživati s polnim okusom in von da bi se slabilo srce in Živci. je za odrasle in otrok ljivc vrednosti. Toliko važnejša pa je tudi previdnost rednimi posnemki. Pristna in prava je samo v zavojia razu odpravi ra Kem. Ia Kneipo .Kathn ■rje 80 praktične vili let davke ika klet, ! ijski hlev veliki sti Koda za iženo ; r lov: StUl 5 h litra najfinejše goveje juhe, Ime Maggi garantira skrbno napravo in izvrstno kakovost. Vitiicar se takoj sprejme. Biti mora zanesljivi pri amerikanskih nasadih z malo ali družino. Vstop dne 15. februarja ali 1 Vpraša se v upravi „Štajerca" V času Ini sadje sledeči _ 1. tečaj aike vine itelje te 2. Teča dd V prver ntjne, seda nraksi obr alo dobro idočo gostilno v najem aH za kupiti. -Ponudbe naj se pošljejo r DpiavniStvo jtajerta". 12 • prvi vri _______________arstvu ir 8 dni za poizT 8adJar Ne kupujte nobene »,n0 Je z da bi isto preizkusili, felnega Ši sijem vsakomur na i n^nlo'/«! pravo H kar zlato FU: UOele-sei za gospode, dvojni muO. K 20—. Pri naročbi , pr0R:ip: K 10— (ali pop** le M Grazer Kasse ir. G. m. b. H.), Oni. S«ck-strasse Nr. 14, verleiht OeM — uiivh in Rriissereu Posten — raseh, ohne Vermittler-provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohneZwang zu Gehallsvormerkungen bci massiger Verzirusung gegen iiurgschaft oder gegen Gehalls-abzug mit Lebensveisicherung, oder gegen grundbucherliche oder sonutig* entspreehende Sicherheit im Personalkredit-zweig zur RUckzahlung in Wochenraten (von welchen auch mehrere zugleich gezahlt werden konnen), so dass das Kapital in 6 oder in 10 oder 15 Jahren rilckgezahlt wird, im >allgemeinen Zwcig« aber in bcliebig zu verelnbarender Frist. Scknellste Eriediffuug. Aawwblnag der Vorschtlsse nach Herstellung der Sicherheil sofort Drucksortenversand. ostanek je plačali HO pO da date^f,,GNaroct;. m0r8J0 AVeiner, Dnnsj. XIUa8tOJniku __.tr. 217. ± d_ _ na c vinič Dva učenca 2 - 3 dobrim šolsiim SDritr slovenščine h nemScin 10 poti na, se spre meta t t „1,..., J. F. 8ehet.ch.rke, m1' 0Dene.' 72 ob juJni tcluoi PrOSHCl Pekovski uCSo ™ se sprejme v parni;. Teoreti. Antona Gotthufiri dopol M.ikt LankwiUj moraj0 Mesarski učfl usd.eleže iz boljše hiše se takoj/8 SK_fJ _ Pojasnila čaje upnCO V dot .■Stoj"«"- Naznan Umetni mfpisano n ^imateljst. kateri vzaiin kupi. aa dva v najei Vec pove upm' „ŠttJerca". 1 — 9 — 2rnejši >ja na ikor as ves" iztrosijo ■vi v gnoj ztrosis! ! )' rekelj ati zado io tu ii iko na I travoil gnojilih! :no redi agoljufanl 58, 67,1 22, 23,' A. Rix trema prša neškodljive, se rabi zunaj, trajni uspeh! prša, polne, krepke forme trupla za vsako starost : v kratkem času. - - kasna doza K 3' —, velika doza K. 8'—. neprijetne lasi —- izu odpravi tekom 6 minut dr. A. Rix „Haarentf<>rneru, garantirano neškodljiv, cena. K 4"—. Kem. laborat. V. Rix Dunaj, IX., Berggasse 17,'Lc | Razpošilja diskretno po povzetju. ' Veliko presenečenje 600 k. za le K i-—. •K ' življenju nikdar več ! a t;i klic Mehkužni "iio^vce"'! k,asnl P01'8'- ^ llrn'1 Prec- »nker-nra z verižico, gre natan- či »Ledaio " 8ar,nli,',, 3 leU> l moderna zidana kravata za gospode, 3 akrinu zi •ief' rol)C'> * Prstan za gospode z imit. dragocenim kame- j n. 1 špic za cigare z bernstcinom, 1 eleg. broSa za dame (no- in vo iavo ''' krasn0 iePn0 zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz usnja, 1 roke 'neni» •■noi> J Par 8uml,ov la manšete, 3 prsne gumbe, vse double- . ";p, ) s patcnt-zalvorom, 1 nežni album za slike, obsega 36 naj- uivoiin s i,& "et3' 5 Jux-predmctov, veliko veselja za mlade in J e. 1 koristni „Briefstellcr*, 20 predmetov za korespondenco in (C k. div. predmetov. V hiši neobhodno potrebni. Vse skupaj ro, ki je že sama denar vredna, kosta samo K 4*—. Naslov: ujika hiša blaga F. WindMch. Krako»a No. P/VIII. NB. Kar ne dopade, denar nazaj. 130 Novo sezidana 132 vili podobna hiša, ilet davka prosta z 7 sobami, 4 kuhinjami, :a klet, knhinja za perilo in za svinje, 3 )jski hlevi in studenec, lepi vrt in še pose-veliki stavbeni prostor, 13 minut do cerkve, proda za 16.000 K. 8.000 K ostane lahko bjiženo; najemnine se dobi mesečno 80 K. Jov: Studenci pri Mariboru. VViesengasse 6. Razglas. V času od 6. do 18. marca se bodejo na ni sadjarski in vinogradniški šoli v Mari- sledeči spomladni tečaji obdržali: 1. tečaj za vinogradništvo in sadjarstvo za nikf: vinogradov in sadonosnikov in jatelje te panoge kmetijstva. 2. Tečaj za viničarje. jivi delat V prvem se bode najvažnejše iz ali nobt rine, sedanjemu stanju primerno v i 1. inai praksi obravnavalo. Namen druzega tečaja pa IB'-. r prvi vrsti praktično izvežbanje viničarjev v jarstvu in vinogradništvu. Število ndeležen- "C3 hiše omenjene teoriji in i nnJ7]/i v sadjarskem in vinogradniškem tečaju do- >bene ure. Bn0 je z 40; pri temn pa bo šteti od c. k. izkusili. Jaj elnega šolskega sveta poslani učitelji. Šte- ziato'piaqui ' n(ieležencev za viničarski tečaj je določeno fojni mantel; |0. "(aii^'po™ Prosilci za sprejem v viničarski tečaj dobijo piaeaii po ]i ko po danih sredstvih podpore. Da jih dose-'Sarojia m P' morajo izrecno naznaniti in po občinskemu j, XIX/l,Sj »dstojniku potrditi pustiti: 1. da so sami revni posestniki; 2. na očetovi posesti delujoči sinovi takih; p- 3. viničarji takih posestnikov. i nemščine zo To potrdilo priložiti je že naznanilu k te-ierke, Tgv.rg! 1> 0Denem je omeniti starost. Prosilci za udeležbo, ki se ne potegujejo za d nčPTlf 'P°r0' naJ *° v naznanilnem pisanju izrecno v parni peti Teoretični poduk prične dne 6. marca ob tiotthardt, uri dopoldne. Udeleženci viničarskega tečaja L*°'"witt- ti morajo istega dno ob 8. uri tu-sem. /i nrpnp Udeleženci obeh tečajev prinesti imajo seboj se takoj sp«j De škarje in nože za cepljenje. Take pa tudi »je upravni ko v dobri kakovosti na zavodu kupijo. *>'"*"■ Naznanila vložiti je do 24. februarja na tli mliu ^P'-^00 mesto. ra ali tri laul njem ali se pove upravnil *]erca". 133 Najcenejše domače orodje sveta *T| Gozdna in lovska puška. Wendel-infanterijske puške prenarejene in zelo praktično sestavljene v Lancaster-šrot-patroni flinta kaliber 28 samo 14 kron. 30 patronov poleg 6 kron. Te cene puške se razveselijo prav posebne priljubljenosti, streljajo kborno. Vsak dan prihajajo priznanjevaoja. Naročite tekoj pri JFriedricb. Ogris puškar Sv. Marjeta v Rožni dolini (Koroško), i« Komi, 25 let star vojaščine prost, zmožen obeh deželnih jezikov in italijanščine, sedaj vodja večje trgovine z mešanim blagom in lesom en gros, hoče službo spremeniti. Pr. ponudbe na uprav-138 ništvo tega lista pod J. B. 300, Veliko presenečenje nikdar v življenju več ta prilika 600 kosov samo K 420. Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, H kosi najf. robcev, 1 nežni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz 1 krasn. koljerja iz orient. biser. mod. ženski kinč s patent-zatvorom, 2 eleg. brazleti za dame, 1 par uhanov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, t usn. denarnica, 1 par manš. knofov, 3 gradni duble zlato s patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za razgledn., najlepši razgledi sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh za mlade in stare, prakt. seznamek ljubavnib pisem za gospode in dame, 20 predmetov za korespondenco, in Se čez B00 v hiši potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K420. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošiljevalna hiSa P. Lnst, K rakova, St. 360. NB. Ako se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne dopade, denar nazaj. 131 AJJ36/10 8 Prostovoljna dražba gozdnega zemljišča na Pohorju. Dne 27. februarja 1911 ob 11. uri pred-poldne vršila se bode pri c. kr. okrajni sodniji v Marenbergu prostovoljna dražba po domače Kremserjevega zemljišča vi. št. 82 k. o. St. Janž na Pohorju. Cenilna vrednost 16.411 K. Vadium 3.280 K. Pozor! 50.000 parov čevelj [ 4 pari čevelj samo K 750. Zaradi uatavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročij prodati večje fctevilo čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-Scvclj, usnje, mj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. najnov. fakcija, velikost po št. Vsi 4 pari koftlajo le K 7.50, PoSlje po povzetju C. Gruner, eksport Čevelj, Krakov St. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 148 V Novivasi (Neudorf) pri Mariboru proda se lepa s 6 stanovanji in stavbenim prostorom. Več se izve pri Simonu Oeko, Novavas št. 67 pri Maribor. 126 Kuharica m 40 let ali pa več stara, se bo takoj na orožniškej postaji v Konjicah v službo sprejela. I polovnjakov zavrčkega vina '/. lastnih goric, belega | in rdečega 1. 1910 odda Uaear, Gradec, Burgrlng 16. 139 Učenec z dobrimi šolskimi spričevali in znanjem nemščine ter slovenščine se sprejme pri Anionu Jaklin. trgovina z lesom in mešanim blagom, Vitanj (Wei-tenstein). 145 Hiša je za prodati ali se da v najem; poleg je 8 oralov zemlje, 1 minuto od cerkve v Gornji Hajdini štev. M. 143 Nežna ™ postrežnica (Bedienerin) se išče: Ptnj, Ana-staaius Grunstr. štev. 24. Pri graščini Tnraise pri Ptojn sprejme se pridni ekonomijski safer i dobro prakso. Tudi se isto-tam sprejme kravji hlapec. 146 nedosežen zdravilni vpliv. 5 steklenic franko 6 K. 10 sleklenic franko 10 K. —. Edina razpošiljatev skozi ces. svetn. in apotekarja. S. Edelmann, Sambor Ringplatz št. 39. 854 Zaslužek! I 799 2-4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke Strikarije doma. Edino moja malina za hitro štrikanje „Patentliebel" ima izkušene jeklene dele, Strika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. TroSki mali. Pism. garane. trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf. Dunaj, Mariahilf, Nelkengasse 1/06. Kovaški učenec se sprejme pri kurSmidu A. Pogatschnig, Velikovw na Koroškem. 91 r Kupite 1k nič druzega proti Kašili hripavosti, katarhu, za< slinjenosti, krčnemu in oslovskemo kaSlju kakor fino oksne Ur. 147 za trgovino se lakoj proda. ~ Več pove upravnišlvo ,,Sta- jerca". 144 Lepa jaboljka kupi; ponudbe s ceno na g. K. Kovač, Jelačičev trg, Zagrebu. 92 | prsne karamele s ntremi smrekami41 ^OJsprtčAt .•^F-JJUUin privatnih jamči gotovi uspeh. Zavo) 20 in 40 vinarjev. Doza 60 vinarjev Dobi se pri H. Molitjr apoteka v Ptuju, Ig Behrlbalk, apoteka v Ptuju, Kari Herrmann, Laski trg, A. Elsbacher, LaSki trg, A. Plunger, apoteka, Podčetrtek. 886 Letna produkcija okr. 2.000 lokomobilov Oi Heinrich Lanz, Mannheim Patent. lokomob ;|z vročo paropjn sito paro (Heifidampf und Sattdampf) z ventilnim /#^^^^^&\ zistera krmilom £^m^^^^^ L e n t z Avstrijska pisarna za razprodajo: liDL Loblichgasse Nr. 4. Največja fabrika lokomobilov kontinenta 23 25 3903�7 04 aoa^aonooOD o d a o ooaoaoDorjoa i tail originalna itn vina. | 2 Štajersko dobro deželno Tino K 48— q 0 Štajersko nami/.no in iztočno Tino K 52— ^ q Štajersko krepko Tino iz gore K 56 — Q ^ Terrano rdeče krvno vino, ve.lefinn K 5fi-— Rizling, beli, fino nami/.no Tino K 60-— O M pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet T velikem t V poslopju šparkase v o Otto Kuster, Celje na Štajerskem. 3 Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. -P DSH Edina mastna z* g»vorenj« a« plate, ki igra faces igle. fedaWc svetove« fin»e Pathfe Frferes. To je na vsak način (■£ najboljše. "^H '. 'rekosi vae droge zisteme. Plato se ne obrabijo, '%« ne praskaj« ; čeje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi siril k nakupa. C. ACKERMANN urar v Ptuju (teater.) Svetovno moj9terstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 276 Prevzetje edini- razprodaje me spravi v pololaj, za le K 490 oferirati elegantno, ekstra plosto amcrik. 14 kat. zlato-daMr Švic. lepno uro. lata ima dobro idofie b6 urno Anker-kolesje prenrirane znamke „Speciosa" in je na električni poti s pravi« ilatoai prevkceB*. Garancija za preciznost i leta. 1 k. K 4 90 2 k. K 9 3D V«aki"uri doda se fino pozlačeno veritieo zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar nazaj. — Pi>4lj« po povzetju E. HOLZER, Krakova, Stradom 18)26. Oves (Willkomm). Ta teSka vrsta ovsa raste v vsaki zemlji, se je izkazala kot naj-ranejSa in najizdatncjša, daje visoko, Jako dobro redilno slamo, doposiljalvi K 3'20. ZBexied-ilirt ECertL, graščinski lastnik, grad Gohlsch pri Konjicah, Štajersko. 112 Climai- BACHRICH XIX./6 Heiligen- Najcenejši promet. Nobene finančne kontrole. Najmanjša potreba vode. Nobene nevarnosti za razstrelbo | & Co., Dunaj stadterstr. 83. VII V življenju nikdar več! Mesto 16 kron samo 6 kron. Vsled cenega nakupa v veliki fabriki ur, prodam mojo kovinsko , ,Gloria"-sre. brno posnemanje re-montoaruro dvojni mantelj, 36 urno izvrstno rem. kolesje, teče v kamen jib, krasno ohišje, graviranje z konjem, jelenom, levom ali vapnom, dokler izda zaloga za malenkostno ceno m 6 kron za en kos ssr Primerna „Gloria" verižica 1 krono 3 leta garancije. — Pošilja po povzetju Eksportna bisa ur Dunaj IV., Margaretenstr. 27/25. 1053 Lepo kmetsko posestvo na okraj cesti, solnčna stran, v mariborski okolici, arondirano v en kompleks, 21 oralov, obstoji iz travnikov, njiv, gozda, drevesnega vrta in enega orala vinograda, nov nasad, triletni; tudi nekaj živine in premičnine se da poleg; — vse to se zaradi menjenja posesti prostovoljno pod ugodnimi pogoji proda. Vpraša se pri g. Martin Pucki, gostilničarju Roswein pri Mariboru, in Dobro Moča gostilna in trgovina Z mešanim blagom se zaradi družinskih razmer poceni proda na spodnjem Štajerskem. Vinograd 14 polovnja-kov ima na leto, veliki sadonosnik, gospodarsko poslopje, vse zidano in z opeko krito, hiša obsega 2 sobi za goste, trgovina, kuhinja, 2 spalnici, vse brez konkurence, 15 minut od farne cerkve, zadnja cena 8000 K; 6000 K lahko ostane vknjiienih. — Tudi v Mariboru (15 minut od mesta) je dobro idoča gostilna za prodati, na leto se loče 70 do 80 polovnjakov vina; cena 23.000 K. —, 12.000 K lahko o-tanejo vk-njižena. Lepo kmetijsko posestvo blizu Maribora se pod dobrimi pogoji proda. Vpraša se: Realitaten-Bureau gospe Stamzar, Maribor, Se.hu 1-gas8e 5. los "Varujte stoj želodec, dokler ne bode prepozno, s tem da njegove funkcije kot one čistilnega in prebavnega organa podpirate. Dela se, kakor da bi ne bil tako važen, kakor drugi organi. Ako želodec ne prebavi, je vse truplo za delo nezmožr.o. Priznano domače sredstvo, ki se napravi iz izbranih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apelit in prebavo tpr milo odvaja, ki zniža znane posledice nezmernosti, slabe diete, prehiajenja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Rosa balzam za želodec iz apoteke B. FraKuer v Pragi. Vsi deli embalaže nosijo postavno varstveno znamko! Glavna zaloga: Apoteka E_ 3rra.g"n.er, c. in kr. dvorni liferanti, „k črnemu orlu" Praga, Kleinseite 203 kot Nerudagasse. -------Postna razpos Ijatev vsak dan. i 1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K. Po poŠti proti naprej-plačilu K 150 se posle 1 malo, K 280 1 veliko steklenico, iC 4/0 dve veliki, K 8-— Štiri velike steklenice, K 22 — pa 14 velikih steklenic franko na vse postaje Avstro-Ogr- ske. — Depoti v avstro-ogrskih apotekah. 939 Mesto 40 K samo 6 K Priložnostni nakup Gamsova brada pod. jelenovi bradi, sova, telo lepa, 1ft cm dolga, dlaka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj samo 6 K. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj HAltmiittergasse 3/123 Mnogo priznalnih pisem. 127 Krojač 140 i§če samostojni prostor v mestu ali na deželi, gre tudi na jezikovno mejo; ako bi bila prilika za ženttev, vstopi vsaki čas v zakon z deklico ali vdovo; na zunajnost, preteklost in starost ne gleda. Tajnost strogo zajamčena. — Ponudbe prosi pod »Treznost" na upravo „Štajerca". p'_(£\j| Varstvena marka ..Anker" Liniment Gapsiei corap. nadomestilo za anker-pain-expeller -ai je znano kot odpelja|o6e. Izvrstne in bolečine odstre« sredstvo pri prehla|enju itd, Dobi se. v vseh apoleš 80 h, 1-40 in K 2"—. Pri nakupu tega priljubljcneS mačega sredstva naj se pazi na originalne stckleniceu ljah z našo varstveno znamko „Anker'', potem sel pristno to sredstvo. v Pragi, Elisabetstr. št. o nov. Razpošilja se vsak dan. '':i~\ 1111 Geti oPosteljno Perja; Ena kila sivo, Slišano K 2-—, 'pol-belo Ki K 4.-—, prima mehko kot daune K 6"—, vol Slis., najboljša vrsta K 8—, daune K Si ' K 10-—, prsni flaum K 18—, od 6 kil nap p^F* Gotove postelje -tea nlet (nanking) ena tuhna, veliko« l«0)<116 cm z dve«*. ma pod glavo, te 80X'8 cm, dovolj polni, z novim sivii nim in trajnim perjem K 16-—, poldaune K 20— daoiwf tuhna sinu K 12-—, 14—, 1(1 --, blazina pod glavo KI 4"—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj, od K lo*— napi£| Mux Berger, Dejohenitz št. 1012, Bbhmerwa Cenika niatracab, odejah, prevlečkih in vsemu drugemuft postelje zastonj in franko. — Kar ne dopade. « zameni! nazaj. .Štajerc" petek, dat nasledr Naročnin; strijo : i 3 krone, leta razrr sko 4 K: leto; za za celo 1 Ameriko za dru^o računi n rom na nine. Na čati napi štev. se p Urednišl ništvo Ptuju, ; sloj Št« ie in Soi Veliko presenečenje! Nikdar v žh ta priložnost! 600 kom. le 3 K Gi kim d zahtevi 1 krasna pozi. prec. anker-ura z verižico, natančna, H leta rjonesr cija; 1 moderna zidana kravata za gospode; 3 ff. žepni * „ krasni prstan za gospode z imit. biserom ; 1 krasna eleg.| Vila. 1* ženskega kinča. ki obsega 1 krasni koljfe iz orient, biseri -g jma damski kinč s patent-zaklepom, 2 cleg, damska braceb«™ ušesnikov s patent-kavetjem, 1 krasno žepno toaletno ; Obstru. uanjata denarnica; 1 p. gumb za manšete, 3 gradno H Kmetil s patent-zaklepom; 1 veleeleg. album za razglednice, najlj i . • i • gledi sveta; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mlado: hatl! . 1 zelo praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in i •nir.Q Z koresp. predmetov in še čet 500 rabnih predmetov, v t . hodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ta dinar 16V0. I košta le K &8Q. Pošlje po povzetju dunajska centralna razpoi gklicoi Gh. Jongwirth, Krakova št. B|4I . , NB. Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima anglešh IltUCI Za kar ne dopade, denar nazaj. ---------------------------------------------------------Ni Priložnostni nata Lepa žepna ura i verižico K 31 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lew idočo „Gloria" srebrno anker-rem. m kolesje z lepo gravir oklopjem, s a* kazalcem in lopo pozlačeno ali posrebr. veritieo natančno! le K 3'5U. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 uril ker-rem. prve vrste švic uro s pozlač. verižico za K 5'—.< pismeno jamstvo za vsako uro. Kazp. proti povzetju S,l razpošiijalnica sviearskih nr, Krakov št. 279. Neštevi!no| in naročil. Za neugajajoSe denar nazaj. ] in n zboro Omer hujsk ubrai pridi! kako Dobri samostojni viničar, ki zamore večji vinograd z kletskim gospodarstvi dtti in nadzorovati, ki se razume na trsne kultunt zmožen čitanja ter pisanja, se sprejme. Lahko je d ali brez večje družine. Poleg dobre plače dobirj vanje, depulat drv, polje itd. in se v zimskih ■[ kot lovski nadtornik porabi, zakar dobi posebni geld«. Ponudbe na p. H. Blnmschein, diiirktc nilnice, Ivanec na Hrvatskem. Josef Groriupp usnjar v Ptoju kupuje vse vrste kož, tudi svinjske k najboljših cenah, prevzame vse vrste kož f cenejše izdelanje in priporoča svojo zali usnju za podplate, v rujavih, gladkih, nad kravjih kožah, pitlinge, lakasto usnje, i šagrin, satinovo usnje, box-usnje, blank! itd. ter vse potrebščine za čevljarje.^ X*OOQtXXX*8OOOOaC$0t Gr primerno tudi za ustanovitev mesarije, t i zemljišča in hlevi, lepo krito kegljišče, vij| farnem kraju na Koroškem, ob železnici k se proda. Gostilno in zemljišče se odda! tuelno tudi v najem. — Naslov pow uprava „Štajerca" deže Že 1 skin uspe že t nan bo. žel je i tati stve lit v e to kro le skt Tiskal: W. Blank« v Piti« 5514