leto LXVUI_Mostnina plačana t goto^_V	Ljubljani, v petek, dne 26. januarja 1948_a1ev. 20 a_Cena 2 din
Naročnina mesečno _ _ ____Čekovni račnn
25 Din. možem- ^^PDBR^^ ^g^i^ttK	OMB flt	OBBD^ aak CHniA ^gUf^" Ljubljana itevilk*
stvo 40 Din — ne-	f^B ^	J^V^ Jf J^V^ 10.650 in 10.349 sa
SLOVENEC
inserate.
deljska izdaja ce* loletno 96 Din, ca
inozemstvo 120 Din _ _ _____ _ _ ___ _ ___
___ ____ ___ ____Uprava:
^^^^^^	^k^MT	tKKg^f^	^^^^^^ Kopitarjeva nlica
Kopitarjevi ul.6/lU ^^^^^^ m^^^^^^mt^^	fm^m^	^	^^^^^^^	številka 6.
lelcfoni nredništva In uprave: 40-01, 40-02,	40-03, 40-04, 40-03	— Izhaja vsak dan cjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Naša mornarica v žalosti
V sredo zvečer se je v šibeniški luki potopil naš najnovejši rušilec »Ljubljana« - Posadka razen treh strojnikov rešena
Romunski petrolej
Izbruhnila je borba za romunski' petrolej, fe v zadnji svetovni vojni je romunski petrolej igral odločilno vlogo in nosi mir, ki j« bil po porazu Romunije podpisan v Bukarešti, ime »petrolejski mire, s katerim so vsa petrolejska bogastva v Romuniji prešla pod nemško vodstvo in služila izključno nemški vporabi. Ker položaj Nemčije glede preskrbe petroleja kot gonilne sile ni prav nič boljši, kakor je bil v zadnji svetovni vojni, ampak je z ozirom na večjo vporabo mehaniziranega orožja na suhem, na morju in v zraku nemška potreba danes še mnogo večja, je bilo pričakovati, da bo tudi danes romunski petrolej igral neizmerno važno vlogo in bo postal predmet, okrog katerega se bodo razvijale še hude krize, ki bodo pretresale zahodni del Evrope.
Romunska petrolejska industrija je štiri petine, to 80% v rokah inozemcev. Le ena petina, to je 20% je last Romunov, bodisi države, bodisi zasebnikov. Takšno stanje ni slučajnostim. Predvojna Romunija ni imela denarja in bi nikdar ne bila v stanju na jti potrebnega kapitala, da bi ga bila vložila v petrolejska raziskovanja, ki so morda uprav pri petroleju najbolj draga ter najbolj riskantna. Romunski petrolej so prav za prav odkrila in za industrijsko pridobivanje odprla velika mednarodna denarna združenja »Royal Dutch« in »Standard Oil«, ki so že v začetku našega stoletja zvalila ogromne milijone v romunske petrolejske vrelce. Njim so se pridružili pozneje še zahodni bogati kapitalisti, ki so prav tako vtaknili visoke vsote zlatih milijonov v romunsko zemljo, preden je nastala industrija petroleja v današnji podobi, 7. današnjim razmahom in današnjimi dohodki in dobički. Romunija sama se tega dela tako rekoč ni udeležila. Šele po zadnji svetovni vojni, ko je romunska država pobrala vso udeležijo Nemčije, ki je v romunskih peliolojskih vrelcih delovala po Deutsche Bank, je Romunija začela ustanavljati svoja lastna petrolejska podjetja in je obstojalo upan je, da bo prišla do svoje lastne nacionalne petrolejske industrije. Toda kljub temu, da so ta podjetja vživala posebne ugodnosti, niso mogla uspeti v konkurenci s svetovnimi petro-lejskimi trusti, ki so jih ali enostavno vrskali vase, ali pa jih prisilili, da so morala iskati denarne pomoči pri inozemskem kapitalu, to je v Franciji, Angliji, Ttaliji in Nizozemski. Nemčija se po vojni za romunsko petrolejsko industrijo ni zanimala in se je zadovoljevala s tem, da je romunski petrolej kupovala na trgu po tržnih cenah. Šele lansko leto je Nemčija prvič posegla v industrijo samo, ko je romunski petrolejski družbi »Crfcdit Minier« dovolila večje posojilo za gradnjo velikanske čistilnice surovega ol ja. Nemčija je bila s takšnim položajem zadovoljna, ker je lahko svoje potreoe po petroleju krila tudi na ameriškem in angleškem ter mehikanskem trgu.
Položaj se je spremenil bliskovito, ko je izbruhnila sedanja vojna, ki je Nemčijo čez noč odrezala od vsega inozemskega petroleja, dosegljivega po morju. Angleška blokada je presekala vse zveze. Za Nemčijo se je pojavila nujna potreba, da krije svoje potrebščine iz dosegljivih petrolejskih vrelcev, to je v bivši
K oljski Galiciji, v Romuniji in v Sovjetski usiji. Ker na dobavo sovjetskega petroleja zaradi kaotičnih razmer v sovjetskem prometu ne more računati in ker je pridobivanje petroleja v Galiciji malenkostno v primeri s potrebami nemške vojske, je stopil v ospredje romunski petrolej, ki bi vsaj delno pokril največje nemške potrebe. In Nemčija se je obrnila takoj tudi na Romunijo ter je ž lani s pomočjo bolj trdih besed dosegla, da so ji obljubili dobavo zelo znatnih količin romunskega petroleja. Pred božičnimi prazniki je napravila drugi poskus, da bi dobave še zvišala, toda pogajanja niso uspela, ker tudi politični pritisk ni zalegel.
Toda medtem sta Anglija in Francija, ki sta večidel lastnici romunskih petrolejskih družb, po'stali pozorni na romunsko - nemška pogajamja in ko sta zvedeli, da naj se Nemčija zalfaga s petrolejem iz vrelcev, ki so njuna last, je nastopila takoj napetost. Ko se je zvedelo, da je Romunija tik pred božičem podpisala pogodbo, s katero bi dobavljala Nemčiji vsak mesec 130.000 ton petroleja, in da bo poleg tega skušala najti še 200.000 ton na mesec ter jih poslati v Nemčijo, se je v Angliji in Franciji pojavil grozeči odpor proti temu. Angleški kupci so se pojavili v Romuniji ter pokupili 400.000 ton petrolejskih izdelkov in vzeli v najem vse petrolejske tovorne ladje, tako, da za izvoz v Nemčijo takorekoč ni nič več ostalo. Na pritisk Nemčije, naj Romunija izpolni svoje obveznosti in da naj pritisne na inozemske lastnike vrelcev,da ji potrebni petrolej za izvoz v Nemčijo odstopijo, se je romunska vlada, ki mora voditi svojo državo v izredno nevarnih okoliščinah in je na vseh straneh izpostavljena hudim pritiskom, v želji, da si ne nakoplje nepotrebnih nasprotstev, segla po izrednih sredstvih in je kar čez noč postavila vso petrolejsko industrijo pod državnega komisarja, ki ima diktatorske pravice tako glede urejanja pridobivanja petroleja, kakor tudi glede industrijske predelave in odprodaje v domačo vporabo in za izvoz v tujino. Na kratko, ustanovila je petrolejsko diktaturo. Anglija in Francija sta v tem ukrepu zaslutili mnogo več. namreč pritisk Nemčije, da si na vsak način zavaruje dobavo petroleja, ter pristanek Romunije na nemške zahteve. Angleške in francoske petrolejske družbe, ki so videle da bodo morale z lastnim petrolejem zalosrati potrebe nasprotnika, so v Londonu in v Parizu dvignile alarm, ki zna imeti nedogledne posledice.
Romunija je zaradi svojega petroleja zašla v precep, ki je usoden. Na eni strani pritiska na njo Nemčija, ki se je po najnovejših sporazumih glede južne sovjetske Galicije znatno približala romunski meji, in ki ima v Madžarih zelo poslušno orodje za izvajanja političnega pritiska na Romunijo, na drugi strani pa stoje Anglija in Francija, ki so Romuniji zajamčile neodvisnost in nedotakljivost njenih meja in ki grozijo z odpovedjo tega jamstva, ako bi Romunija hotela Nemčiji ugoditi. Odpoved
Uradno sporočilo
Beograd, 25. jan. A A. 24. januarja ob 17.20 se je kr. ladja »L j u b I j a n ac, ko je plula v šibe-niško pristanišče skozi preliv Sv. Ane, s svojim zadnjim delom zadela zaradi burje ob obrežno skalo in se hudo poškodovala ter se po kratkem času potopila. Posadka se je rešila razen nared* nika strojne stroke Grisbaha. Odrejena je preiskava.
Kako se je zgodila nesreča
Šibenik, 25. jan. b. Eskadra naše vojne mornarice, ki je bila sestavljena od rušilcev »Belgrad«, »Ljubljana« in »Zagreb«, je priplula snoči okrog 5 iz Boke Kotorske v šibeniški kanal. Prvi je zaplul v kanal rušilec »Belgrad«, za njim pa »Ljubljana« in »Zagreb«. »Belgrad« se je brez težav vsidral v zahodnem delu luke. Za njim je plul rušilec »Ljubljana«, ki pa sta ga morska struja in vihar vrgla proti hribu blizu vile Mojtnir pri vhodu v kanal. Pri udarcu je nastala na rušilcu »Ljubljana« odprtina v dolžini 20 metrov. Voda je takoj pričela vdirati v ladjo, ki se je s težko muko vlekla do rta Šipad, kjer jo je hotel poveljnik spraviti na plitvino. Na žalost pa so prenehali delovati stroji, ker je voda vdrla v oddelek za stroje, zaradi česar se je rušilec ustavil in so ga morali naglo zasidrati. Kmalu se je nagnil na stran in se potopil.
O katastrofi je ugotovljeno, da je rušilec »Ljubljana« naletel pri najožjem mestu v kanal na velike težave. Strahovit vihar, valovi in močen tok so naenkrat udarili iz luke proti kanalu in so ladjo treščili ob skalo hriba Lebova blizu samega rta pri vili Mojmir. Vse se je zgodilo z izredno naglico. Poveljnik je izdal povelje za plovbo z vso silo proti vhodu v luko, in v tistem trenutku je ladja zadela ob skalo. Iz ladje je prihajal gost dim, nihče pa ni vedel, kaj se dogaja v strojnici. Tam so bili takoj pri udarcu prebiti tanki za
London, 25. jan. t. Reuter. V vprašanju spora, ki je nastal med angleškimi in francoskimi petro-lejskimi društvi v Romuniji in o katerem se je včeraj pečala angleška vlada, niso nastopili nobeni novi razvoji. V časopisih so izšli celo pomirjevalni članki, ki imajo namen prikazati, da spor, ki je zavladal, ni povzročil nobene nevarne napetosti. Tako piše med drugim gospodarski urednik »Times a«, da so »včeraj o tem sporu vse preveč govorili in da bi bilo boljše, ako bi bili manj«.
V	Cityju pa, kjer so sedeži angleških petrolejskih družb, ki delujejo v Romuniji, danes ne dajejo nobenih novih izjav,
pač pa potrjujejo navedbe v časopisju, da imajo v rokah trdna dokazila za to, da je Romunija bila na tein — ali pod pritiskom Nemčije ali iz drugih razlogov, o tem se nočejo izražati — da odda Nemčiji mnogo več petroleja, kakor pa je bilo določeno v številnih sporazumih, ki so bili zadnje čase sklenjeni med Anglijo, Francijo in Romunijo. Romunija se bo morala držati nakupnih pogodb in angleške družbe od tega ne morejo odstopiti. Zaradi lega so se obrnile družbe na vlado in jo prosile za posredovanje.
V	zunanjem ministrstvu priznavajo, da je bila angleška — kakor tudi francoska — vlada v telefonskih razgovorih s svojim poslanikom v Bukarešti, da pa ni bil pri romunski vladi vložen š e noben uradni protest. Razume pa da se, da bi morala angleška vlada proučiti tudi druge korake, ako bi se izkazalo, da je Romunija navzlic svojim obveznostim, ki jih ima do Anglije in Francije v pogledu prodaje petroleja, Nemčiji odstopila večje količine na račun angleških in francoskih dobav.
Glede »p e t r o 1 e j s k e g a urada«, ki je bil ustanovljen v Bukarešti kot osrednja oblast za
Eroizvodnjo in prodajo petroleja, pričakujejo v ondonu nadaljnjih informacij,
jamstva pa bi bila v današnjih okoliščinah za Romunijo usodna.
Danes razumemo, da je bilo treba sestanek med madžarskim in itulijnnskim zunanjim ministrom v Benetkah, gibanje nemških čet j>o sovjetski Galiciji in nove železniške sporazume med Nemčijo in Sovjetijo, mrzlično delavnost diplomacije po vsetn Balkanu, približanje med lurčijo in Bolgarijo, postaviti v svetlobo ro munskeg~a petroleja, da dobijo vsi ti dogodki svoj pomen in svojo notranjo zvezo. Okrog romunskega petroleja lahko nastopijo velike mednarodne zmede, tem bolj, ker bodo tukaj imeli pravni predpisi manj govoriti, kakor življenjske nujnosti velesil, ki so v medsebojni l»nrlii nn 'življenje in smrt. Upanjc pa šc ob stoja, da se bo na*el kompromis, ki bo ta oblak prepodil z južnovzhodnega neba.
nafto, ki so bili vdelani v notranjosti ladje. Druga dva tanka za nafto sta bila sicer nepoškodovana, vendar pa so ju morali zaradi nevarnosti eksplozije naglo izključiti in zapreti ventile. Ladja je z vso silo plula od vhoda v kanal proti obali, ker je poveljnik želel, da bi jo v pristanišču zasidrali in privezali. Na poti med vhodom v luko in obalo pa je dobil poveljnik signal, da naj zapluje ladja proti Šipadu. Rušilec se je naglo obrnil na desno stran ter plul v naznačeni smeri. Toda ladja se je kmalu nagnila na desno stran. Odpovedal je še drugi motor, zaradi česar seje ladja ustavila in ni mogla ne naprej ne nazaj. Zaradi tega so vrgli sidro s kljuna in s krme ter poklicali na pomoč druge ladje.
Reševanje posadke
Naglo so pripluli razni vlačilci, da rešijo moštvo. Z rušilcev »Belgrad« in »Zagreb« so žarometi obsevali kraj nesreče. Ljudje z obale so mogli opazovati vse podrobnosti pri reševanju. Zbralo se je zelo mnogo občinstva, ki je kljub hudemu mrazu in silnemu viharju opazovalo dramo na morju. Nesreča se je zgodila ob 17.10, ladja pa se je potopila ob 18.45, tako da se je ladja potapljala poldrugo uro. Častniki in moštvo so bili na ladji do zadnjega trenutka in so nekateri poskakali z nje šele tedaj, ko se je nagnila za 80 stopinj.
Vlačilci so posadko rešili, le usoda treh mož, ki so bili v strojnici, ni znana. Vse kaže, da so izgubili življenje strojni inž. Griesbach in dva kurjača.
Poveljnik Ahlin
Ko je poveljnik, kapitan bojne ladje Ahlin, videl, kaj se je zgodilo, je bil tako potrt, da je zbežal proti svoji kabini- .
•	-	,	r J * . '
Ko se je ladja potapljala, so častnike in mornarje odpeljati vlačilci na kopno v sedež poveljstva v Mandelinu. Poveljnik in višji častniki so bili
MBBBnBHmBBBBBMB
vendar menijo, da ta urad ni bil ustanovljen zato, da bi oškodoval angleške ali francoske interese. Vendar pa angleška vlada zelo pazljivo in odločno zasleduje razvoj položaja in je pripravljena storiti, kar je potrebno, da angleške in zavezniške koristi ne bodo trpele v prilog nasprotniku v sedanji vojni.
Sovjeti pravilo, da fuine Galicije niso odstopili
ampak prepustili Nemcem samo železnico v Romunijo
London, 25. jan. t. Ministrstvo za informacije poroča, da je neposredno iz Moskve prejelo sledeče obvestilo:
Sovjetska vlada je v uradni izjavi zanikala, da bi bila petrolejske vrelce, ki se nahajajo na ozemlju tistega dela bivše Poljske, ki ga je zasedla Sovjetska Rusija, odstopila Nemčiji. V sovjetskih krogih naglašajo, da so poročila o tej predaji nastala zaradi prisotnosti nemških uniformiranih državnih uradnikov, ki so prišli v južno Galicijo, da organizirajo preseljevanje nemške narodne manjšine v Nemčijo.
Tako govori sovjetska uradna objava. Vendar pa je na drugi strani neizpodbitno ugotovljeno, da je sovjetska vlada obljubila Nemčiji, da železniškega tira na tisti progi, ki pelje od Przemysla skozi južno Galicijo do romunske meje, ne bo razširila na širino sovjetskih železnic, tako da bodo mogli nemški železniški vozovi brez ovire v Romunijo in nazaj, kar je za dobavo romunskih surovin v Nemčijo izredne važnosti, ker je to edina železniška proga, po kateri romunski petrolej lahko prihaja v Nemčijo, dokler je Donava zamrznjena. V Moskvi trdijo, da so na to pristali, da s tem dokažejo tesno gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
Kako je Nemčija odgovorila Italiji
»Da ne more preprečiti sovjetskih zahtev do Besarabije ...«
London, 25. jan. b. Dopisniki turinskih listov so zabeležili članek diplomat, urednika »E w e -ning Standarda«, v katerem se trdi, da je Nemčija že razjasnila svoje stališče za primer, če bi Sovjetska Rusija izvršila kak pritisk na Romunijo. V tem oziru je dala Italiji gotova jamstva. Nemška vlada je tudi obvestila italijansko vlado, da ne bo mogla preprečiti ruskih zahtev na Besarabijo.
»E w e n i n g Standard« trdi, da je nemški
takoj zaslišani o katastrofi. Po mnenju strokovnjakov je upravičeno upanje, da bodo rušilec dvignili in rešili, ker globina blizu rta Šipada ni večja od 10 do 20 metrov.
Vzorno obnašanje hrabrih mornarjev
O nesreči pripovedujejo razne podrobnosti, ki govorijo o vzorni poslušnosti, disciplini in neustra-šenosti naših mornarjev. Mornarji nekaterih oddelkov niso hoteli iz ladje vse dotlej, dokler ni bila njena usoda popolnoma zapečatena in so jo zvesti dani prisegi zapustiti šele tedaj, ko je bila katastrofa neizogibna. Isto velja za častnike, ki so do zadnjega trenutka ostali na svojih mestih, čeprav so videli, da je s potapljanjem ladje ogroženo njihovo življenje. Zlasti hrabri so bili mornarji v strojnici, ki so storili vse, da ladjo rešijo in jih je voda, ki je vdrla v ladjo, odnesla. Nekateri so bili ranjeni in so drug drugemu pomagali po stopnicah navzgor,
Sibenik v žalosti
Šibenik je pod vtisom hude katastrofe, ki je zadela našo mlado mornarico zaradi izgube modernega rušilca »Ljubljane«. Vse zabave in plesi so bili takoj odpovedani, lokali pa so bili prazni. Častniki niso mogli pojasniti, kako se je mogla nesreča zgoditi ter domnevajo, da je bil tu pač primer višje sile.
Rušilec »Ljubljana« je bil opremljen z dvema močnima strojema ter je eden služil za rezervo.
Poveljnik, kapitan bojne ladje Ahlin, je znan kot sposoben in vesten častnik On je večkrat vodil ladjo skozi kanal Sv. Antona. Trdijo, da se bodo reševalna dela pričela takoj in upajo, da bodo rušilec potegnili iz vode v kakih 14 dneh.
V Šibenik je prispel admiral Armin Pavič, ki je bil na vojni ladji »Zmaj«. Rušilcu »Belgrada« poveljuje kapitan vojne ladje Bačič, rušilcu »Zagreb« pa kapitan vojne ladje Durbešič.
zunanji minister von Ribbentrop v telefonskem pogovoru z grofom Cianom dal izjavo, da bo Nemčija spoštovala ozemeljsko nedotakljivost Madžarske. Zaradi tega ta angleški časnikar domneva, da bi bila Nemčija pripravljena odobriti sovjetske zahteve na Besarabijo, ne pa na kaj drugega.
Tudi „Temps" napoveduje nevarnost za Besarabijo
Curih, 25. jan. b. Z vprašanjem o prisotnosti nemških čet v južni Galiciji se danes peča tudi strokovnjak »T e m p s a«. Navzočnost nemških čet na sovjetsko-poljsko-romunski meji — pravi — je dejstvo in je treba položaj presojati takole:
Zasedba vzhodne Galicije po nemških četah je nevarna za Besarabijo. Ako se nastop nemških čet v južni Galiciji združi z delovanjem sovjetske vojske za Romunijo v zahodni smeri čez Dnjester, bo postal položaj za Romunijo izredno težaven. Zahodna smer je za napadalca neugodna, ker njegovo napredovanje preprečujejo tri reke, medtem ko bi ofenziva iz severa proti jugu lahko onesposobila romunsko obrambo. To važno vojno dejanje označuje »Temps« kot važno politično dejstvo, ker Sovjetska Rusija, ki je odprla nemškim četam pot do Romunije, stvarno ni več nevtralna država, temveč jo morajo zavezniki smatrati kot vojskujočo velesilo. To dejstvo bi logično moralo imeti resne posledice na političnem in vojnem področju.
Madžarske skrbi
Budimpešta, 25. jan. b. Tukajšnji politični in vojaški krogi z največjim zanimanjem zasledujejo razvoj angleško-romunskega spora. Domnevajo, da lahko pride do resnih zapletljajev med obema državama, če bi bila novica o uvedbi nemškega nadzorstva nad romunsko petrolejsko industrijo potrjena. Madžarska, ki ni opustila svojih revizionističnih zahtev, kot to nekateri trdijo, spremlja ta dogodek z resno skrbjo, ker so tukajšnji madžarski merodajni krogi prepričani, da bi bila izpolnitev madžarskih revizionističnih zahtev znatno otežkočena, če bo Romunija pritegnjena v interesno območje Nemčije.
Nemci bodo izkoriščali tudi petrolej v južni Galiciji
»News Chronicle« pa objavlja nova poročila o prisotnosti nemške oborožene sile v Galiciji ter pravi, da bodo Nemci sami to železniško progo popravili s svojimi lastnimi tehničnimi močmi in da je Sovjetija dovolila, da jo tudi stražijo člani nemške policije. List pristavlja, da je v stanju dokazati, da je tudi v petrolejsko industrijo v južni Galiciji prišlo izredno veliko število nemških tehničnih delavcev, ki imajo nalogo obrate obnoviti, ker so jih Poljaki pri umiku vse uničili, tako da petrolejski vrelci ne dajejo nobenega proizvoda iz sebe. S tehniki so seveda prišli tudi člani nemške tajne policije.
Zemunska vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno, ponekod v severni polovici bo snežilo, H pigu pa deževalo.
Romunski petrolej odpira novo krizo na vzhodu
V Londonu upajo, da se bo spor dal mirno urediti
»
Najnujnejša zahteva državne politike
Ker je glavni odbor JRZ v včerajšnji resoluciji izrazil mišljenje, da je mogoče razpisati volitve šele, ko bo država popolnoma freurejena, je Jasno, da je to prvenstveno glavno vprašanje državne politike, vse drugo pa manj aktualno. Postransko je, kdaj bo na ministrskem svetu sprejet volivni zakon. Sprejet mora biti pravočasna
»Jutrovo« poročanje
Včerajšnjemu »Jutru« se Je spet enkrat zgodila politična smola. Med 6vojimi političnimi poročili na 7. strani je jirineslo tudi poročilo o političnem položaju v Beigradu, kar pa je bilo napisano seveda v Ljubljani. Med drugimi zadevami tega poročila beremo tudi tole novico: »Kakor nam javljajo iz Beograda, so prišli slovenski člani JRZ na sejo z namero, da razčistijo stališče vodstva stranke napram vprašanju preureditve države. Toda vodilni krogi JRZ smatrajo, da položaj še ni dozorel, da zaenkrat ni mogoče doseči enotnosti... Smatrati je zato, da bodo ljubljanski člani vodstva JRZ morali odložiti izvedbo svojih skler>ov.« — Tako je pisalo. »Jutro« na 7. strani. Na 5. strani svoje 2. izdaje pa je moralo prinesti skrajšano poročilo iz Belgrada, da je JRZ sklenila, da se mora pred volitvami izvršiti organizacija in preureditev vseh delov države na načelih narodnega sporazuma.« Smola je bila v tem, da je »Jutro« pozabilo iz 2. izdaje vzeti še tisto svoje prerokovanje na 7. strani, ki je izražalo njegovo neizpolnjeno željo. Smola!
Zoper ureditev države pred volitvami
Zagrebški »Obzor« prinaša politični članek, Kjer polemično piše zoper tiste, ki zagovarjajo misel, da je najprej treba urediti državo po načelih sporazuma, nato pa šele iti na volitve. »Obzor« v svoji polemiki med drugim pravi: »Doslej ni nobenega potrdila, da bi bilo to mišljenje vodilnih belgrajskih političnih krogov. Tako se na primer srbski del JRZ ni izrekel za tako stali*če. Tudi ni res, da bi vsi Slovenci zahtevali, naj se najprej ustanovita srbska in slovenska enota, nakar naj bi bile še volitve. Tako misli pač »Slovenec«; torej glasilo večine, toda ne vsefi Slovencev. Zato ni res, da bi na eni strani bili vsi Srbi in vsi Slovenci, na drugi pa sami Hrvati.« — Zagrebškemu »Obzoru« je med tem postalo jasno, da je celokupna JRZ zavzela isto stališče. Ko bi hrvatski listi res količkaj poznali slovenske razmere, bi morali priznati, da tako, kakor Slovenec, mislijo vsi Slovenci. Značilno pa je spet, da vsi nasprotniki slovenske samouprave spet s prstom kažejo na pisanje »Jutra« kot na mišljenje Slovencev, s čemer jutrovska JNS pač skuša reševati svoje ozke strankarske interese na škodo skupnih velikih slovenskih koristi. Naj se gospodje, ki tako delajo, ne pritožujejo, če jim slovenska javnost odkrito očita, da s svojimi spletkami in zahrbt-nostjo škodujejo slovenski stvari.
»Srpski glas« o srbski enoti
Zadnja številka »Srpskega glasa« spet prinaša članek o srbski enoti, ki naj se čim prej ustanovi.
V njegovih izvajanjih je sicer marsikaj, kar bi mi kot Slovenci težlto podpisali, vendar je glavni smisel njegovih besed upoštevanja vreden ter zato navajamo tele njegove misli: »Vprašanje srbske enote je bilo teoretično postavljeno tisti hip, ko je bila ustanovljena posebna hrvatska enota in ko je bilo načelo plemenskega ali etniškega razmejevanja ... Mnogi dobri rodoljubi menijo, da Srbom niti zdaj ni treba zaviti jugoslovanske zastave ... Vsako dobro dejanje se mora prekaliti v poskuš-njah. Tudi naše globoko prepričanje je, da je edina rešitev bodisi Srbov, kakor tudi Hrvatov in Slovencev v krepki jugoslovanski skupnosti... S hrvatske najodgovornejše strani pa nam je zadnje čase bilo sporočeno tole: Vprašanje srbske enote naj se reši v narodni skupščini. Ti pa so svojo enoto ustvarili brez skupščine. Odkod ta nedoslednost?... V novi skupščini upajo s podporo strank, ki jim pomagajo najti razpoloženje za nove pridobitve terena. Drugi vzrok pa je ta, da bi dobili med tem več časa. Med tem lco Srbi čakajo, pa hrvatski aktivisti delajo na vseh straneh. Njihovi ministri kot člani skupne vlade agitirajo po naših krajih in pripravljajo nove pozicije. Meša se v Bosni, po Vojvodini, tudi po južni Srbiji, ponekod odkrito, drugod prikrito. Med tem ko je zagrebška vlada uvedla več ali manj jasen centralizem za hrvatsko področje, za srbsko področje priporočajo avtonomije s posebnimi oblastmi. V hrvatske zadeve se od skupne vlade nihče ne sme vmešavati; v našem delu pa hrvatski ministri vse rešujejo. To ni sporazum, to ni enakopravnost, ni pravilnost ...«
Polemika med HSS in demokrati
»Hrvatski Dnevnik« prinaša uvodnik, kjer se peča z odgovorom demokratske stranke na njegov odgovor demokratom. Med drugim naglaša: »Priznanja vodstva demokratske stranke, da ni več vračanja nazaj, nimamo za nobeno koncesijo, marveč za nekaj naravnega. Vračanja nazaj ne more biti že zaradi tega ne, ker bi se Hrvati, ko bi to kdo poskušal, vse drugače držali, kakor v dobi pred sporazumom. Takrat je bila namreč vera v sporazum. Ko bi se kdo hotel vračati nazaj, bi to pomenilo, da je sporazum sploh nemogoč in ne bi bilo težko sklepati, kaj bi moglo slediti. Ker je stvar taka, res ne razumemo, zakaj naj bi bilo v hrvatskem interesu, da bi se vse ozemlje zunaj Hrvatske in Dravske banovine razglasilo za srbsko enoto. Ker imajo Srbi na tem ozemlju večino, to še ne pomeni, da je to ozemlje izključno srbska enota. Srbi imajo večino tudi v vsej državi — demokrati celo trde, da jih je osem milijonov, kar je seveda pretirano — pa vendar ni mogoče vsega državnega področja razglasiti za Srbijo.«
Volivni red za hrvatski sabor
V obrambo volivnega zakona za hrvatski sabor prinaša »Hrvatski Dnevnik« zoper srbske glasove podatke, kjer dokazuje, da je volivni red tako urejen, da je to celo Srbom na korist.
Osebne novice
Belgrad, 25. jan. m. Za okrožnega sodnika 3/2 v Murski Soboti je imenovan dr. Franc Češarek s Prevalj. Za notarja v Kranju je postavljen dr. Ivo Šorli, notar v Mariboru. Za notarja v Metliki je imenovan notarski pripravnik iz Maribora Anton Jakopič. Za sodnega pripravnika pri okrožnem sodišču v Celju je imenovan Bogomir Verlič iz Vrhnika,
Dve izjavi
Belgrad, 25. Jan. AA. V zvezi s sklepom glavnega odbora JRZ, da JRZ misli, da je pred volitvami nujno jiotrebno dokončati preureditev vseh delov države in državno skupnosti, »o obiskali časnikarji iJodpredsednika vlade dr. Mačka in ga prosili, naj poda izjavo o tej stvari. Novinarji so vprašali ali obstoji glede tega kakšno nesoglasje o politiki vlade. Na to vprašanje je dr. Maček odgovoril:
»Nisem sklepal sporazuma t JRZ, ampak z drugimi činitelji in z Dragišo Cvetkovičem kot predsednikom vlade. Zato naziranjo JRZ v tem pogledu ni odločilno. Tudi v bodoče bom zastavil vse sile, da ministrski svet še te dni sprejme volivni zakon. Kdaj bo ta zakon postal veljaven in kdaj bodo razpisane volitve, pa ni odvisno samo od mene. Dragiša Cvetkovič je na vprašanje čas-
nikarjev, ali Ima kaj pripomniti na Izjavo dr. Mačka o sklepih glavnega odbora JRZ, dejal tole:
»Znana mi je izjava dr. Mačka, ki mi jo je osebno sporočil. Izjava je popolnoma umestna, kajti sporazum predstavlja ureditev važnega državnega vprašanja in ni bil nikoli predmet strankarskih razgovorov ali pogajanj. 8tre-mil bom kakor doslej, da se v celoti izvede in v duhu, v katerem je sklenjen. JRZ kot takšna sploh ni sodelovala pri pogajanjih in razgovorih, ampak sem si jaz kot predsednik odgovorne vlade že takoj v začetku zastavil nalogo, da se lotim ureditve tega važnega vprašanja, a JRZ je sporazum v eoloti odobrila. Kar se tiče drugega dela izjave dr. Mačka gle-do sprejetja volivnega zakona, je v vladi eno-dušnost o potrebi sprejetja tega zakona in bo prav v kratkem sprejet.
Hrvatski delavci zoper razmere
pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev
Belgrad, 25, jan. AA. Dragiša Cvetkovič, predsednik ministrskega sveta, je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu zastopnike zagrebške Delavske zbornice, ki so obenem zastopniki hrvatske delavske zveze. Le-ti so orisali predsedniku vlade stališče zagrebške Delavske zbornice o zadevi osrednje uprave za posredovanje dela, o zastopstvu jugoslovanski delavcev v mednarodnem uradu za delo v Ženevi in o zadevi SUZORa ter zahtevali,
da se osrednji upravi za posredovanje dela v Zagrebu zajamči zastopstvo delavstva, da pridejo v mednarodni urad za delo zastopniki nacionalno orientiranih delavcev in da naj se pri SUZORu v Zagrebu komisar nadomesti z delavskimi zastop-niki.
Predsednik vlade je poslušal želje zastopnikov zagrebške zbornice in hrvatske delavske zveze ter izjavil, da jih bo upošteval in jim ugodil.
Anglija odgovarja Japoncem
Spor zaradi preiskave japonske ladje »Asuma Maru« pa Angležih
London, 25. jan. t Reuter. Angleška vlada je japonski vladi poslala odgovor na njeno noto v zadevi preiskovanja japonskega pamika »Asuma Maru« po angleških vojnih ladjah. Vsebino odgovora ne objavljajo. Toda poučeni krogi menijo, da Anglija pod nobenim pogojem ne bo izročila Nemcev, ki jih je na japonskem parniku zajela. Toda verjetno je, da je angleška vlada predložila kompromis v tem smislu, da naj japonske trgovske iadje ne sprejemajo več nemških potnikov, in je upanje, da bo Japonska ta prediog sprejela, kajti nezadovoljnost japonske vlade izvira predvsem le iz okoliščine, da je bila japonska ladja od angl, vojnih ladij preiskana v vodah, ki jih Japonska smatra kot svoje področje. Nedvomno pa bo Anglija nadaljevala svoje delovanje, da »očisti morja od vsega, kar bi moglo Nemčijo v sedanji vojni podpirati«, kot se izraža Reuter,
Japonski general grozi, zunanje ministrstvo miri
Tokio, 25. jan. t. Domei. V japonskem parlamentu so poslanci vlado vprašali, kaj namerava storiti, da v bodoče angleške ladje ne bodo več preiskovale japonskih trgovskih ladij. Mornariški admiral J o š 1 d a je odgovoril, da Je Japonsko vojno brodovje popolnoma pripravljeno, da bo v bodoče zavarovalo pomorsko plovbo.
Demonstracij pred angleškim poslaniltvom včeraj ni bilo, tako, da je policija umaknila okrepljeno stražo izpred poslaništva. V zunanjem ministrstvu so časnikarjem izjavili, da sploh obžalujejo, da so vzklikanje nekaterih ljudi pred angleških poslani-
i štvom razpihnili v demonstracije, nekateri inozem-J ski časopisi celo v »krvavo demonstracijo«. Časnikarji so mogli sami na svoje oči videti, kaj se (e zgodilo in kakšen je bil obseg dogodka. Spor glede ladje »Asuma Maru« ni take narave, je izjavil govornik zunanjega ministra, da bi sprožil kakšne politične napetosti. Sicer pa je japonska vlada pri obrambi interesov države in naroda ne potrebuje pouličnih manifestacij, ampak razpolaga sama z učinkovitimi sredstvi, ki jih bo vporabila po potrebi in po svoji uvidevnosti.
San Francisco, 25. januarja. AA. Reuter, Japonska pamiška družba »Nipon Jusenkajšak« poroča, da ne bo več sprejemala kot potnike nemških državljanov, ki 60 vojaški obvezanci.
Tokio, 25. januarja, t. Reuter. Odposlanstvo znanega japonskega nacionalističnega združenja »Tohokai« je danes obiskalo angleški generalni konzulat Jokohami ter generalnemu konzulu oddalo protiangleško spomenico. Ko eo odposlanci zapuščali konzulat, so razbili okna na poslopju generalnega konzulata. Policija jih je polovila in vtaknila v zapor. Drugih nemirov ni bilo.
Amerika se pripravlja
Washington, 25, januarja. AA. Havas. Mornariško ministrstvo sporoča, da 6e trgovinske ladje ne bodo mogle več preskrbeti s premogom na Havajskem otočju. Obveščeni krogi naglašajo, da vlada ni v zvezi s tem objavila nobenih razlogov. Očivid-no pa je, da so vlado vodili pri tem razlogi varnosti, ker želi ohraniti zaloge premoga na Havajskem otočju za vojno mornarico ter istočasno preprečiti, da bi se tuje vojne ladje preskrbovale s premogom s teh otokov.
Pred sestankom be!gra]ske konference
Bukarešta, 24. januarja, AA. Rador. Sedanji predsednik stalnega sveta Balkanskega sporazuma romunski zunanji minister Galencu odpotuje iz Bukarešte v Belgrad 1. februarja t, I. V spremstvu Gafenca bo opolnomočni minister Crecianu, en tajnik zunanjega ministrstva, šef kabineta zunanjega ministra, ravnatelj agencije Rador, ter skupina romunskih novinarjev, predstavnikov glavnih romun-' skih listov.
Atene, 24. januarja. AA. Na čelu grške delegacije, ki se bo udeležila konference stalnega sveta Balkanske zveze v Belgradu bo predsednik vlad; Metaxas. V delegaciji bodo štirji višji uradniki zunanjega ministrstva.
Rim, 25. jan. b. Čimbolj se bliža čas balkanske konference v Belgradu, tem večje zanimanje vlada za to konferenco v Rimu. »Giornale d'Italia« danes zopet poroča, da bo Jugoslavija sprejela ne le odločno stnlišče balkanskih držav do sedanjega spora. temveč bo tudi odločno poudarila željo za neodvisnost in svobodo, pri čemur bodo prišli do Izraza beneški razgovori. S tem vprašanjem se na široko bavi tudi »Lavoro Fascista«, ki trdi, da se balkanski narodi nimajo ničesar bati.
Položaj na Polfskem
Poročilo vatikanske radio postaje
Rim, 25. jan. t. »Exchange Telegraphc Vatikanska radiopostaja je v ponedeljek zvečer oddajala posebna jx>ročila o Poljski ter obsodila nemško upravo v tistem delu Poljske, ki ga je zasedla Nemčija. Govornik je sporočil, da je dobil papeški zastopnik na Poljskem, msgr. P a c i n i, nalog, naj odpotuje v Francijo, kjer naj se prijavi kot papežev zastopnik pri poljski vladi, ki ima svoj sedež v Angersu. S tem je Vatikan priznal poljsko vlado v Franciji.
Govornik je nadalje sporočil, da je sveti oče globoko užaloščen zaradi poročil, ki jih sprejema iz Poljske o trpljenju poljskega naroda. Papei, da iskreno veruje v vstajenje tega naroda. Sj<romna upanja, ki so jih pred meseci še gojili, da bo versko življenje lo obnovljeno, so sedaj vsa razočarana. V novem letu prihajajo iz Varšave, iz Kra-kova, is Poznanja in iz Šlezije vsak dan poročila
0	»vsakovrstnih ogahnostih, ki jim ni mogoče verjeli, a ki jim verjeti moramo«! Grozodejstva, ki jih pripovedujejo očividci, da so bila storjena nad siromaki, ki si ne vedo pomagati, niso omejena samo na ozemlje, zasedeno po boljševikih. s,, .
i	,	»	i } t y 1 ;
, ,i ...f. ,«.«,....	,	r«. , ,
, f I . I • « . 1 1,4« .4 .«„ » , A-	l i)
1	■ , Najbolj bogati kraji zahodne Poljske so načrtno »očiščeni« od pravih lastnikov, ki jih brezobzirno odpošiljajo v od vojno opustošeno krajo okrog Varan vn,
Kadiojjovomlk je potem govoril o »surovih
okoliščinah, v katerih se izvaja preseljevanje teh ljudi sredi najhujše zime. ' V* 1 • f ' 1 ' ' •
1» !/ r ' i» < i	I • Vt , t,	' ,
' ' Katoličanom ni mogoče opravljati bogoslužja. Cerkve so samo enkrat na toden odprte lio dve uri.«
General ¥?eygand v Franciji
Ankara, 25. januarja. AA. Havas. General Weygand je prispel iz Bejruta v Ankaro, Na postaji ga je pozdravil poveljnik ankarske gamizije e več višjimi častniki. Na postaji je bil tudi francoski poslanik s pomorskim in vojaškim atašejem. General Weygand 6e je pripeljal v Ankaro s šjfom svojega kabineta; tu bo gost francoskega poslaništva. Njegov obisk v Ankari je zasebnega značaja. General bo v Ankari ostal nekaj dni. (General Weygand je vrhovni poveljnik angleško-francoskih armad v Siriji z oblastjo nad vsem vzhodnim Sredozemljem.)
Teheran, 25. jan. AA. Štefani. Glede na glasove, ki so se razširili v tujini, da misli Iran poslati v Carigrad posebno odposlanstvo, da prouči možnost spremenitve nenapadalnega pakta med Turčjo, Iranom in Afganistanom v vojaško zvezo, izjavljajo v tukajšnjih poklicanih krogih, da jim o tem ni nič znano.
Nemčija Ima 8000 časopisov
Berlin, 25. jan. AA. DNB. Včeraj Je govoril glavnim urednikom vodilnih nemških listov vodja nemškega tiska dr. Dietrich. Dr. Dietrich je v svojem govoru naglasil, da razpolaga Nemčija sedaj z 8000 časopisi, ki izhajajo skupno v 320 milijonov izvodov. Ta številka dokazuje, kako veliko vlogo igra časopisje v življenju nemškega naroda. Dr. Dietrich je dejal, da bo nemška kultura lahko šele potem pokazala vso svojo življenjsko moč, če Nemčija sedanjo borbo dobi.
Vojna naročila v Ameriki
Oltaica, 25. jan. b. Kanadska vlada je naročila v Ameriki 20 lovcev podmornic, 26 lovcev min in veliko število letal. Poročajo, da sta Francija in Anglija naročila v Ameriki 6000 letal in da bosta naročilo povečali po potrebi na 8000. Cena teh letal bo od 350 do 450 milijonov frankov.
Drobne novice
Helsinki, 25. jan. A A. Reuter. Sir VValter Ci-trine in drugi člani delegacije angleških laburistov so danes prispeli v Tamisaaro, malo utrdbo v Finskem zalivu, ki so jo pred kratkim bombardirala in napol porušila sovjetska letala.
Berlin, 25. januarja, AA Zadnje dni so ce vršila med Slovaško in nemško vlado pogajanja o olajšanju prometa z avtomobili in drugimi motornimi vozili med Nemčijo in Slovaško. Pogajanja so končana, ker je bil podpisan sporazum, na osnovi katerega bo posebno olajšan tranzitni promet na cesti Engcrau — Bratislava—Tlieuen. Sporazum »topi v veljavo 1, aprila t. L
Pogreb princa Kristofora
Atene, 25. jan. AA. Danes ob 11 se Je začel pogreb kneza Kristofora. Pogreb se je razvijal po programu, ki ga je določil minister dvora. Kljub slabemo vremenu — deževalo je ves dan — je velikanska množica ljudstva napravila špallr po ulicah, po katerih je krenil mrtvaški sprevod. Mnogo ljudstva se je zbralo tudi v Tatoju, kjer so kneza jiokopali. Po službi božji, ki jo je opravil atenski metropolit ob asistenci mnogih svečenikov, so krsto s truplom kneza Kristofora položili v poseben avtomobil. Za tem avtomobilom so sledili avtomobili s člani kr. družine, predsednika vlade Metaxa in drugih uglednih osebnosti ter duhovščine. Pogreba se je udeležila tudi Nj. kr. Vis. kneginja Olga, ki se je odpeljala včeraj v Atene.
Belgrad, 25. jan. AA. Danes je bila v dvornem hramu na Dedinju žalna slovesnost za grškim princem Kristoforom, stricem Nj. Vis. kneginje Olge.
Seja ministrskega političnega odbora
Belgrad, 25. jan. m. Danes ob 11 dopoldne je
bila v predsedstvu vlade seja ministrskega političnega odbora, katere 60 se udeležili podpredsednik vlade dr. Maček, pravosodni minister dr. Markovič, gradbeni minister dr. Krek, minister za gozdove in rudnike dr, Kulenovič, finančni minister dr. Šutej, kmetijski minister dr. čubrilovič in minister brez listnice dr. Konstantinovič. Na seji so obravnavali o načrtu novega volivnega zakona, v prvi vreti glede predloga glavnega odbora JRZ, glede državne liste in nosilcev okrožnih list. Razpravo bodo nadaljevali prihodnji teden. Medtem bodo člani odbora izdelali svoje predloge in jih med 6eboj skušali spraviti v sklad.
Belgrad, 25. jan. m. Po končani seji ministrskega političnega odbora sta imela daljši razgovor predsednik vlade Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček. S popoldanskim vlakom se je dr. Maček odpeljal v Zagreb, odkoder 6e bo vrnil v ponedeljek.
Zastopniki Akademske akcije v Belgradu
Belgrad, 24. jan. Te dni se ie mudilo v Belgradu zastopstvo Akad. akcije za izpopolnitev univerze v Ljubljani, ki je v imenu slovenske akademske mladine posredovalo v raznih vprašanjih izpopolnitve slovenske univerze in akademskih zadevah. V delegaciji so bili poslevodeči predsednik Akad. akcije g. Ludvik Lcskovar, referent za medicino g. Ivo Sever in referent za tehniko g. Her-bert Slivnik. Sprejeti so bili pri gradbenem ministru dr. Mihu Kreku in predsedniku senata dr. Antonu Korošcu, ki se je v nadenournem razgovoru zadržal z akademsko delegacijo in se živo zanimal za vse podrobnosti vprašanj, v katerih je Akad. akcija prišla posredovati ter tudi ob tej priliki zagotovil slovenski univerzi svojo pomoč.
Prosvetnemu ministru Boži Maksimoviču je delegacija predložila spomenico, v kateri so obrazložene želje vseh Slovencev, naj se ob 20 letnici slovenske univerze uzakoni popolna medicinska fakulteta, takoj pa bi se naj otvoril peti in šesti semester. Poleg tega naj se odobrijo krediti za izgradnjo anatomskega, histološkega, in fiziološkega iilstlfiita. TehnlSka fakulteta pa najbolj potrebuje zgradbo aero- in hidrodinamičnega laboratorija ter zavoda za strojništvo. Končno je v spomenici še prošnja za povišanje rednih dotacij, ki jih prejemajo posamezne fakultete.
Delegacija je obiskala tudi g. senatorja Sinodeji in ga prosila, da pospeši ureditev nekaterih visečih štipendij in ustanov.
Zastopniki akademikov so povsod našli mnogo razumevanja za težnje slovenske univerze.
Za sodelovanje Bunjsvcev in Srbov
Novosadski »Dan« prinaša članek, ki ga je v svojem glasilu »Naše slovo« napisal znani bunjev-ski publicist g. Lazar Stipič. V članku je med drugim rečeno: »Ilrvati-Bunievci naj svoje akcije ne upirajo zoper Srbe in naj ne pretrgajo s Srbi narodnega in kulturno-prosvetnega sodelovanja. Čeprav Bunjevci predstavljajo absolutno večino narodnega življa v teh krajih, vendar le skupaj s Srbi predstavljajo absolutno večino vsega prebivalstva. Zato nikakor ni opravičeno in ne pametno ločiti hrvatstvo od srbstva. To je zlasti nespametno danes, ko merodajni srbsko-lirvatski zastopniki sporazumno sodelujejo in ko gremo k končni rešitvi vseh tistih vprašanj, ki so doslej ovirala harmonično sodelovanje med Srbi in Hrvati. Bunjev-ski kraji ne morejo več biti pozorišče za ločevanje srbstva, ko pa se v vsej državi dela na to, da bi so izgladile razlike in srbstvo ter hrvatstvo združila v tako politično in nacijonalno kulturno harmonijo, ki je nikdar ne bo več mogoče razbiti... Zato naj se urede razmere tudi med Bunjevci. Zatorej je tudi brez pomena, da bi večina Bunjevcev živela sprta s Srbi...«
»Bosna je bolj srbska ko Srbija«
Belgrajske »Srbske narodne novine«, ki jih urejuje MomČilo Vlakovič-Stih, prinašajo članek, kjer je med drugim tudi tole povedano: »Bosna in Hercegovina sta bolj srbski — če smemo tako reči — kakor pa sama Srbija... Ti dve sta jedro srbskega naroda, ponos in dika vsakega Srbina.« Nato pisec zahteva, naj se »vsa Bosna in Hercegovina v njunih zgodovinskih in etniških mejah priključita Srbiji«.
t
Po daljši bolezni mi je umrla ljuba mama
BARBARA MOLEK
v 82. letu starosti. — Pogreb bo jutri, 26. januarja ob 3 popoldne na farno pokopališče na Radovici.
Ljubljeno mamo priporočam vsem v blag spomin.
Belgrad, 25. januarja 1940.
Anton Molek, sin in ostalo sorodstvo.
r.
»
i
Sovjeti izgubili
so na Finskem dosedaj že 500 tankov
Nova zmaga Fincev severno od Ladoškega jezera
Rim, 25. jan. t. Radio Roma poroča iz Helsinkov: Velika bilka, ki je zadnje dni divjala severno od jezera Ladoga, se je končala s sovjetskim porazom. Po najnovejših poročilih se Sovjeti hitro umikajo z bojišča. Sovjeti so na tem odseku nastopili s tremi divizijami, ki so Fince napadale začenši pri S u m j e r v i, odkoder so skušale napredovati v treh smereh. Korakale so tri dni v snegu in mrazu, ko so prišle v stik s finsko obrambo. Toda Finci so takrat nenadno prešli v protinapad. Razdelili so se v dve koloni ter so nalik škarjam v hitrih, dva dni trajajočih pohodih sovjetske divizije z dveh strani obkolili. Ena finska kolona je hitela po odseku pri Tol-vajervi, druga po odseku S e r,t a v a I a. Sovjetske sile so se kar naenkrat znašle v precepu. Da bi se izognile obkolitvi, so hotele uporabiti železniško progo 'Svistamo-Suojervi, toda finska letala so jo razbila. Zato so Sovjeti dobili povelje, naj se čim ' prej umaknejo iz zagate, v katero so zašli. Med umikom so jih Finci z obeh strani hudo obdelovali. Bitka je za enkrat končana v prilog Fincev. Sovjeti so Fincem spet prepustili ogromne količine orožja in mu-nicije ter mnogo ujetnikov. Helsinki, 25. jan. AA. Reuter. Sovjetske čete so z obupnim napadom naskočile severno od jezera Ladoge, da bi pognale Fince v beg in napadle Mannerheimovo črto z boka. Najhujši so bili napadi pri K o l a n i o k i j u in Ajtokiju, vendar se napadi niso posrečili in so Sovjeti imeli velike izgube. Finci slej ko prej drže svoje postojanke, ki so jih utrdili v tem delu fronte. Pravijo, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo uporabilo pri tej priložnosti najboljše sovjetske čete. Neki finski častnik je izjavil časnikarjem, da se je sovjetskim četam na nekaterih krajih posrečilo prodreti do prednjih finskih postojank.
Havas: Ves svet in tudi sami Finci se čudijo, da so Sovjeti izgubili v finski vojni doslej toliko tankov. Sovjetska vlada je računala, da bo v nekoliko dneh zasedla finsko prestolnico in da bodo njeni tanki lahko v najkrajšem času prispeli do finskega glavnega mesta. Zato je v začetku vojne zbrala ob finski meji okoli tisoč tankov. Danes jih je samo še 500. V toku sedmih tednov je bilo uničenih (e z 470 sovjetskih tankov. Prvi naval tankov so Finci ustavili in uničili z minami. Druga vrsta obrapibnega orožja, ki se ga poslužujejo Finci proti tankom, so posebni topovi, ki se zelo lahko skrijejo ter so za tanke največja nevarnost. Njihovi izstrelki prebijejo najmočnejše oklopne tanka. Izstrelek eksplodira v notranjosti in redna posledica je, da je tank s posadko vred uničen. Tretja obramba proti tankom obstoja v posebnih zaprekah,- ki so jih Finci zgradili ob sodelovanju vsega prebivalstva. Tudi ozemlje samo je tako, da nastopajo lahko samo veliki tanki, medtem ko je malim in srednjim tankom bilo premikanje skoraj onemogočeno. Sovjetske čete so zelo pobite zaradi tako velikih izgub. Izguba 500 tankov je prekrižala tudi taktične načrte sovjetske vojske, ki so šli za tem, da bodo sovjetske čete pod zaščito tankov zasedale Finsko.
Mesec dni bojev pri Salli
Stockliolm, 25. januarja. Bitka pri Salli, ki traja sedaj že nad mesec dni, to je od časa, ko so sovjetske čete bile ustavljene v svojem prodi-
Pred brezdnom
Znano je, da je bilo še nedavno vse francosko učiteljstvo na državnih šolah proti-krščansko usmerjeno in velika večina vpisana v marksistične sindikate, v katerih je imela zelo glasno vlogo. Pretežen del je bil naravnost v vrstah komunizma. Dnevi čedalje večje duhovne stiske, ko so dozoreli sadovi brezbož-nosti in z njo združenega breznravstva, pa so tudi med te vrste prinesli duševen preobrat. Te dni je velika skupina francoskega učitelj-stva in sicer prav takih, ki so se doslej ponašali s svojim svobodomiselstvom, poslala ministrskemu predsedniku Daladieru spomenico, v kateri beremo:
»Mi vsi ali skoraj vsi spoznavamo sedaj, da je šola brez Boga dogospodarila in da je Francijo privedla na rob propada. Nujno je potrebno, da se tega vsi zavemo, da spoznamo storjene napake in šoli zopet vrnemo Boga. Pod pretvezo, da mora biti inteligent v verskih zadevah nevtralen, so nas učili Boga sploh tajiti in nravstveno in versko vzgojo nadomestiti z najbolj nevarnimi in razrušujočimi nauki. Celo verni učitelji se niso več upali izgovarjati v šoli imena božjega zaradi strahu pred predpostavljenimi. V strašni katastrofi vojske sedaj čutimo, kako zelo nam je potrebno vodstvo in pomoč iz kraljestva vere. Spoznavamo, da je naloga vzgojitelja, da dviga duše narodnega naraščaja k Bogu in njegovim brezpogojnim nravstvenim postavam. Gosrod ministrski predsednik, te vzvišene dolžnosti ne moremo, kakor je treba, izpolnjevati, ako nas oblast ne bo podpirala. Zato se obračamo na vas, da v tem smislu daste navodila ne samo zato, da olajšate naše delo za pravo vzgojo mladine, ampak tudi zato, da bomo s skupnimi silami vsi pomagali k preporodu naše domovine.«
Obnova Francije se je torej začela tudi v francoskem učiteljstvu, ki je že več kot pol stoletja sledilo geslom framasonskega brez-boštva in socialističnega materializma. Ali ni pretresljivo, ko slišimo, da zdaj, tik pred brezdnom tudi oni, ki so ga sami kopali, spoznavajo, kako da iz tega ni nobene Doti. kakor če se narod vrne k Bogu?
Razlaga znakov: belina pomenja Finsko; črno je Sovjetija; črna puščica je smer sovjetskega napada; bele prazne puščice nakazujejo smer finskega protinapada. Črtkana linija pomenja bojno črto, ki so jo Sovjeti zasedli 20. decembra 1939, močna črta pa pomenja sovjetske položaje dne 19. januarja 1940.
ranju pri Kemijarvi, se sedaj razvija okrog Mar-kejarvi na področju, ki leži med Kursu in Sallo, kjer so Sovjeti pri svojem umiku zgradili novo močno obrambno črto. Sovjeti so pred dobrim mesecem prodrli prav do Kemijarvi in do Savukoski in že potegnili bojno črto skoraj čisto vzporedno z reko Kemijoki.
General Valenius je okrog božiča započel protinapad v treh smereh: od Savukoski vzporedno z reko Tenijojoki. Drugi sunek je šel od Kemijarvi naravnost proti središču sovjetskih čet, ki so prodirale po cesti, ki vodi od Salle proti Kemi-jarviju, tretji sunek je zadel sovjetske čete na desnem krilu čez gorovje tudi v smeri proti Salli. Ta zadnji sunek je bil za sovjetske čete najbolj nevaren, ker jim je grozila obkolitev. Zaradi tega so se morali hitro umakniti čez gričevje Karhu Tunturi, pri čemer je sovjetska divizija, ki se je borila na tem ozemlju, bila skoraj popolnoma uničena. Izgubila je več tisoč mož in je v rokah Fincev pustila velik vojni plen. Sovjetske čete so torej, ki so se na tem področju bojevale s svojimi najboljšimi močmi, po hudih bojih potegnile novo vojno črto, ki teče kakšnih 20 km v polkrogu proti zapadu od Salle, ki je tako postala sovjetsko glavno oporišče. Na novi črti, ki je za sovjetske čete dokaj ugodna, se sedaj nadaljujejo ogorčeni boji. Sovjeti bi hoteli obdržati pridobljeno ozemlje in ga potem, ko bi došla ojačanja, izrabiti za ugodno izpadno točko v smeri proti Botniškemu zalivu, s čimer bi bila severna Finska odrezana od juga, Finci pa se na vso moč prizadevajo, da bi sovjetske čete izrinili iz finskega ozemlja in jih po možnosti s spretno obkolitvijo uničili. Po nekaterih poročilih se v tem odseku bojuje okrog 40.000 sovjetskih vojakov z velikimi množinami orožja, zlasti topništva, finske čete pod poveljstvom generala Valenilisa pa skušajo zagrabiti sovražnika od bokov in ga prisiliti k naglemu umiku ali celo predaji. To je trenutni položaj obeh front pri Salli.
Sovjetski letalski napadi
Helsinki, 25. jan. A A. Štefani. Finsko poročilo pravi, da se je od 24 sovjetskih letal, ki so zadnje tri dni odletela z raznih letališč na Estonskem, da bombardirajo kraje na Finskem, samo trojica vrnila na svoja oporišča, 21 letal je pa strmoglavilo.
Helsinki, 25. jan. AA. Ilavas. Včeraj so sovjetski letalci bombardirali več predmestij in vasi na vzhodu in severovzhodu Finske in uničili več hiš. Zdaj prihajajo tudi podrobnosti o bombardiranju finske ladje »Notung«, ki so jo sovjetska letala potopila. Med 10. in 11. uro dopoldne je več sovjetskih letal napadlo ladjo in vrglo vsega skupaj okoli 15 bomb, vendar ni nobena izmed njih padla na ladjo. Le ena bomba je priletela v neposredno bližino parnika in napravila luknjo, skozi katero je voda vdrla v ladjo. Sovjetska letala so nato začela s strojnicami obstreljevati posadko, ki je medtem spuščala rešilne čolne v morje. Strojniški ogenj se je nadaljeval še potem ves čas, ko so mornarji skušali s čolni rešiti se na obal.
Italijanski bombniki
London, 25. jan. b. Dopisnik »Daily Telegra-pha< poroča, da so pri zadnjem bombnem napadu na sovjetsko pomorsko oporišče Kronstadt sodelovali italijanski letalci z 20 aparati, ki so bili odlično opremljeni. Italijanski letalci so dosegli znatne uspehe.
Ha zahodu potapljajo predvsem nevtralne ladje
Norveške izgube na morju
Oslo, 25. jan. t. Reuter: Mornariško ministrstvo je izdalo uradno sporočilo, du je norveško trgovinsko brodovje od začetku vojne pa do danes izgubilo 32 različnih trgovskih ladij s skupno tovorno nosilnostjo 112.000 ton. Pri tem je izgubilo življenje 150 mornarjev švedske narodnosti.
Potopljene ladje
Stockholm, 25. jan. t. Reuter: švedska ladja »Patrias« (1188 ton) je na poti iz Gothe-burga v Rotterdam zadela na mino in se potopila. Moštvo je rešeno.
Amsterdam, 25. jan. t. Reuter: Semkaj so pripeljali rešene člane posadke francoskega parnika »Biarritz«, ki je zadel na mino in se potopil. 40 članov posadke pogrešajo.
Oslo, 25. jan. t. Estonska ladja »N a u t i-cal« se je potopila na norveški obalL Posadko so rešile norveške ladje.
London, 25. jan. t. Admiraliteta sporoča, du je tovorna lad ja »P a r k h i 11 « (500 ton) izgubljena. Pet mož posadke je rešenih.
Anglija gradi 2 milijona ton novih trgovskih ladij
London, 25. jan. »Financial News« posveča uvodni članek gradnji angleškega brodovja in piše, da se danes gradi v angleških pristaniščih za dva milijona ton novih trgovskih ladij. II koncu marca 1937 je bilo v gradnji 600.000 ton trgovskih ladij, h koncu junija pretečenega leta je bilo naročenih 190 trgovskih ladij z 850.000 tonami. Toda danes gradnja presega dva milijona ton novih trgovskih ladij. Država zlasti naroča veliko množino ladij, ki bi bile sposobne za dolge proge. Zdaj ne grade specialnih ladij, ampak tipe v serijah, kar gradnjo zelo pospešuje.
Churchill bo govoril v soboto
London, 25. jan. b. Winston Churchill bo imel 27. januarja govor v Manchestru. Govor bodo pre-
Novo Kitajsko ustvarjajo
Iz pokrajin, ki jih je zasedla japonska vojska
Čingtau, 25. jan. AA. Havas: Predstavnik japonske vojske je izjavil novinarjem, da so vse priprave za imenovanje nove centralne vlade na Kitajskem praktično končane. Podvzeti so vsi varnostni ukrepi, da se zavarujejo osebnosti onih kitajskih državnikov in politikov, ki se udeležujejo priprav za ustanovitev nove vlade. Vse ulice, po katerih hodijo omenjeni državniki, izpraznijo ter po njih stalno križarijo vojaške in policijske patrole.
Dela konference v Cingtau napredujejo brez težav. Mongolski predstavnik Tongo in general Li-sušin sta podpisala načelno pogodbo med mongolsko vlado in centralno kitajsko vlado. Tongo je odpotoval včeraj iz Cigtauja in se vrnil v Kalgan. Smatrajo, da daje ta načelna pogodba poseben položaj mongolski vladi. Voditelji te vlade bodo izvoljeni doma ter jih ne bo več imenovala central-
na kitajska vlada. Včeraj j odpotoval iz Čingtaua v Peking tudi pravosodni minister začasne vlade Cunsen. Sklepnega poročila ni treba pričakovati pred četrtkom.
Mandžurija se izjavlja za Nemčijo
Berlin, 25. jan. AA. DNB: Predsednik mandžur-ske zveze težke industrije A j k a v a , ki je kot zastopnik mandžurskega gospodarstva vodil v Berlinu pogajanja za pospeševanje zunanje trgovine med obema državama, je dal predstavnikom tiska lole izjavo:
Mandžurska težka industrija, ki je še v povojih. dobiva svoje tehnične pripomočke iz Nemčije. To bo delala tudi v bodoče. Zato bo dobavljala Nemčiji mandžurske kmetijske pridelke, predvsem olje in sadje ter želi. da hi se ta izmenjava blaga z Nemčijo ojačila in pospešila
našale vse angleške radijske postaje ob 15.30 na valovnih dolžinah 19.76, 30.96, 41.49 in 49.59.
Streljanje pri Gibraltarju
Rim, 25. jan. t. Radio Roma: V Gibraltarju so danes popoldne slišali močno topniško streljanje, ki je trajalo kake pol ure. Nato se je dvignilo z gibraltarskega letališča eno britansko vojno letalo in odletelo tja, odkoder se je slišalo streljanje. Nič ni znano, če je prišlo na morju blizu Gibraltarja do bitke med vojnimi ladjami, ali pa je imela britanska vojna mornarica vaje v streljanju.
Nemčija preimenuje svoje vojne ladje
Berlin, 25. jan. t. United Press. Hitler je z.a-povedal, da se mora mala bojna ladja *Deutsch-land«, znana iz bojev na Atlnatiku (sestrska ladja uničene bojne ladje »Graf Spee<), preimenovati na ime vLtttzov«, češ da se bo ime »Deulschland« vporabilo z.a novo, mnogo večjo nemško oklopnico, ki bo kmalu nastopila službo. Velika križarka, Ri je dosedaj nosila ime »Liitzov«, bo tudi dobila novo ime, toda ni še bilo objavljeno, katerega.
V zraku
London, 25. jan. t. Letalsko ministrstvo poroča, da se je danes nad ustjem reke Temze pojavil nemški bombnik, ki je letel visoko (okrog 7000 m). Letalo je kmalu izginilo v smeri proti vzhodu.
London, 25. jan. t. Reuter: Dodatno k poročilom o včerajšnjem obisku nemških bombnikov nad Shetlandskimi otoki izjavljajo, da je bil to že trinajsti nemški letalski najiad na te otoke. Nemški bombniki so dve uri letali nad otoki in so skušali napasti tudi dve trgov, ladji vzhodni obali otočja. Nn prvo so vrgli dve bombi, na drugo tri. Nobena bomba ni zadela.
Na suhem
Pariz, 25. jan. AA. Ilavas: Uradno poročilo od flavi se glasi: Nič dogodkov.
Berlin, 25. jan. A A. DNB. Včeraj ni bilo posebnih dogodkov na zahodni fronti. Bilo je le nekaj malega topniškega streljanja južno od Saar-briickna. Ugotovljeno je, da sovražnik nadaljuje utrjevanje prvih črt.
Anglija kliče 4
London, 25. jan. t. razposlalo pozive letnike od 192:) do 19-3 pod orožje. Pričakujejo, da bo ta pnz.v zajel 250.000 vojaških novincev, ki bodo tukoj nastopili vojaško službo.
Nemški napad v marcu?
Pariz, 25. jan. AA. Reuter: Vojaški krogi opozarjajo danes, da se lahko v poldrugem mesecu pričakuje nemški napad večjega obsega. Isti krogi naglašaio, da je sedanji mir na zahodnem bojišču treba smatrali ko- znak, da bo tak položaj ostal še nekaj časa Nagla-šajo, da so Nemci začeli ofenzivo na Verdun 21. februarja 1916 in rla tudi zd> j nameravajo koncem februarja podvze i napad večjega obsega.
letnike
Vojno ministrstvo je
Ponosen glas iz Nizozemske
„Kdorkoli bi napadel Nizozemskof bo zadel na orožje
Nizozemski zunanji minister o nevtralnostni taktiki Nizozemske in Belgije
it
Haag. 25. jan. t. Reuter Nizozemski zunanji minister Van Kleffens je imel v parlamentu daljši govor, ko je odgovarjal na neko vprašanje glede stališča nizozemske vlade o govoru angleškega mornariškega ministra Churchilla o dolžnostih nevtralnih držav.
Nizozemski zunanji minister je Churchillovo mnenje, da se bodo morale nevtralne države pač priključiti Angliji in Franciji, ki se borita predvsem za svobodo malih držav, zavrnil in obsodil. Nizozemska vidi svoje poslanstvo v tem. da ostane nevtralna, in je pripravljena, da svojo nevtralnost brani proti vsakomur. Velesile enega in drugega vojskujoča «e tabora morajo spoznati, jc dejal 1 minister, da bi se res vojni položaj do temeljev
spremenil, ako bi bili Belgija in Nizozemska prisiljeni, da se pridružita vojni. Kdorkoli hi napadel Nizozemsko ali Belgijo, ta bo zadel na odpor orožja. To velja kot splošno načelo nizozemske politike. V nadaljevanju svojega govora je Van Kleffens dejal, da bo morda res kmalu prišel čas, ko male, nevtralne države ne bodo mogle več hiti članice Zveze narodov, toda sedaj ta čas še ni napočil.
Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da sta Nizozemska in Belgija močna opornika miru in reda. Za Nizozemsko velja, da ima velike interese ne samo v Evropi, marveč tudi v Aziji. Prav gotovo je, da hi nobena velesila drugi velesili ne pustila, da se polasti teh nizozem-
skih posestev. Isto velja prav gotovo tudi za položaj Belgije. Torej je v interesu vseh. naj Nizozemski pustijo, da vzdržuje mir in red po ozemljih, kjer hi se takoj začela kriliti trk inovanja. ako bi ne liilo nizozemske države.
Reksisti - nemški vohuni
Bruselj, 25. jan. t. Reuter. V Charlerois je f>o-licija napravila hišno preiskavo pri večjem številu reksistov in je pridržala tri ljudi v zaporih. Obdolženi bodo, da so pripadali nemški vohunsk/ družbi, kafere poglavar, neki Nemec, je prsvo-čas pobegnil.
(SjOAp&daMhM
Katera podjetja so zvišala mezde
Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli:
»Na seji tarifnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani, ki je bila 17. t. m., se ie ugotovilo, katera podjetja v Sloveniji so do sedaj sledila pozivu zbornice TOI za zvišanje mezd z ozirom na porast draginje. Kolikor je Delavska zbornica mogla ugotoviti, so dosedaj zvišala mezde naslednja podjetja oziroma skupine podjetij:
1.	Člani »Zveze delodajalcev tekstilne stroke« — 40 podjetij so na poziv svoje zveze tekom novembra zvišali mezde za 10%.
2.	Tekstilna tovarna za pliše, Eifler, Ljubljana, jo dala s 1. januarjem 1040 še novih 10%, tako, da znaša skupni povišek 20%.
3.	Združene tvornice stekla d. d., Hrastnik, so priznale s 1. decembram 1939 na plače do 500 din v 14 dneh 207", od 500-600 diu v 14 dneh 15%, nad 600 din v 14 dneh 10%.
4.	Trhovljska preniogokopna družba za rudarje', cementarno in apnenice za 8% do 10%.
5.	Šumska uprava kneza Auersperga v Jelen-dolu je s 1. januarjem 1940 zvišala plače za 10%.
6.	Cinkarna d. d., Celje, je s 1. dec. 1939 zvišala plače za 15%.
7.	Rudnik l'ečovnik, Celje, s 1. dec. 1939 za 8 do 14%.
8.	»Saturnus« d. d., Ljubljana: I. grupa 25%, II. grupa 15%, III. grupa 13%, IV. grupa 10%.
9. Samotna tovarna Štore za 12%.
10.	Zugmajer i Gruber, Slov. Bistrica, za 20%.
11.	Industr. platnenih izdelkov, Majdič, Škofja vas, za 10%.
12.	Tovarna Brečko, Celje, s 1. dec. 1939 10%.
13.	Čevljarska podjetja v Ljubljani 6. 1 januarjem 1940 za 15%.
14.	Krojaška podjetja v Ljubljani s 24. decembrom 1939 za 12%.
15.	Tvornica Tanin d. i o. i. v Medvodah z 19. decembrom 1939 za 10%.
IG. Gozdni urad K. Borna, Tržič, s 1. decembrom 1939 za 11%.
17.	Tovarna lepenke in lesovine, Prevalje, za 17%, profesionislom pa še posebej za 0.25 din na uro, s 1. decembrom 1939.
18.	Artur Perger, tovarna lepenke, Mislinje, s 1. decembrom 1939 za povprečno 10%.
19.	Pekovska podjetja v Ljubmljani s 15. januarjem 1940 za 15%.
20.	Tovarna usnja Mergenthaler, Moste, je zvišala poročenim delavcem urne mezde za 0.40 din na uro.
21.	Tovarna za dušik d. d.. Ruše, je uvedla s 1. decembrom 1939 posebne doklade, in sicer: za samce 100 din, za poročene 120 din, za poročene z do 3 otroci 150 din, za poročene z več kot 3 otroci 180 din, za vajence 50 din — na 14 dni. ]
22.	Kemična tovarna, Moste, je zvišala vse plače za 25 din tedensko.	i
23.	Tovarna za klej, Moste, ]e dala na vse
plače 24 din doklade tedensko.
24.	Reiuec & C"., Duplica, je s 1. jan. 1940 priznal doklado v znesku približno 10% osnovnih mezd. (Mesečne doklade: vajenci 25 din, moški samci 65 din, moški oženjeni 80 din, ženske 55 din).
25.	Tvornica čevljev Peko, Tržič, za 0.50 din na uro.
26.	Grafična podjetja v Sloveniji so z 11. decembrom 1939 priznala: kvalificiranemu delavstvu 36 din, moškim pomožnim delavcem 22 din, ženskim pomožnim delavkam I. kat. 18, ostalim ženskim delavkam 16 din na teden.
27.	Združene papirnice Vevče-Goričane so dale draginjško doklado po 4 din na delovni dan s 1. decembrom 1939 ter prekategorizirale s 1. Januarjem 1910 nad 120 delavcev v višjo kategorijo. Povišek znaša povprečno 10% do 13%.
28.	Kamniška korporacija je s 1. dec. 1939 zvišala mezde: samskim in poročenim delavcem brez olrok 0.25 din, poročenim z 2 otrokoma 0.35, poročenim s 3 in več otroci 0.50 din na uro.
29.	Keramična tovarna, Lihoje, s 1. jan. 1940 vsem delavcem po 50 din mesečno.
30.	»šešir«, tovarna klobukov, Škofja Loka, za 0.55 din na uro.
31.	»Jugotaninc d. d., Sevnica, s 1. dec. 1939 0.50 din na uro.
32.	Parna žaga v Sevnici a 1. novembrom 1939 za 0.30 din na uro.
33.	Mokronoška tovarna usnja 0.50 din na uro.
31. Tovarna usnja, AiVoschnag, Šoštanj, s 1. decembrom T.40 din na uro.
35.	Kamnolom Hauck, Trbovlje, s 1. dec. 1939 urne ttiozde za 0.50 din.
36.	Sever & Co.. trgovina b semeni, Ljubljana, s 16. dedembrom 1939 ženskam za 5 din, moškim za 10 din na žili t.
37.	Kranjska industrijska družba, Jesenice, je dala enkratni nabavni prispevek, in sicer: oženje-nim delavcem in vdovcem po 300 din, samskim delavcem po 175 din, delavkam po 125 din. mladoletnim delavcem in vajencem po 75 din. Nadaljna pogajanja so v teku.
«■
Če pri tem upoštevamo, da ie pri OUZD prijavljenih okoli 24.000 podjetnikov in če od tega števila odračunamo 6000 (prijava služkinj), vidimo, da naj bi poziv zbornice TOI upoštevalo najmanj 18.000 podjetij. Sledi torej, da jc imel poziv zbornice TOI dosedaj le malo odziva. Ce so zmogli eni, bi verjetno mogli tudi drugi, predvsem pa velika podjetja, ki jih je v Sloveniji okoli 250 (podjetja, vi zaposlujejo nad 50 delavcev).
Delavska zbornica pričakuje, da bodo oni slovenski podjetniki, ki doslej v odnosih do svojega delavstva draginje še niso upoštevali, to storili čim prej. Delavska zbornica bo po svojih močeh skrbela, da bo slovenski delavski in nameščenski stan pred draginjo zanesljivo zaščiten.
Naš Izvoz lesa
V mesecu decembru 1939 je znašal naš izvoz lesa 193.204 tone (decembra 1938 117.648 ton) za 163.9 (93.6) milij. din, kar kaže, da se je naš izvoz lesa povečal po količini za 64.22%, po vrednosti pa za 75.1%.
Skupno je znašal naš izvoz lesa v lanskem letu 1.299.455 ton za 1.121.2 milij. din, dočim je leta 1938 znašal samo 1.015.399 ton za 891.1 milij. din, kar kaže, da se je izvoz po količini povečal za 27.97%, po vrednosti pa za 25.82%.
Od skupnega izvoza lesa je šlo lani 684.8 (569.4) milij. din ali 61.07 (63.89)% vsega našega izvoza lesa. Izvoz v devizne države je narastel od 321.7 na 436.4 milij. din, odn. od 36.11 na 38.93% vsega izvoza.
Podrobna statistika kaže, da se je zmanjšal naš izvoz lesa lani v Nemčijo, Alžir in Maroko, dočim je narastel izvoz v vse ostale države. Naslednja tabela nam kaže vrednost izvoz v zadnjih dveh letih (v milij. din):
1938 191.3 229.9 122.0 175.8 44.2
Italija
Nemčija
Anglija
Madžarska
Grčija
Argentina
Egipt
Švica
Protektorat
Nizozemska
Albanija
Belgija
Francija
Tunis
Palestina
Maroko
Alžir
37.8
16.3 9.5
18.7
24.2 6.2 6.9 9.8
11.4 9.1
13.8
12.3
1939
301.5 115.9
123.6 115.9
55.4
47.5 44.8
33.6 29.3 26.3 23.3
22.5
17.6 16.1 15.2
13.7 10.1
Stanje naših kliringov
Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 22. januarja letos naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 15. januarja):
Aktivni kliringi: Nemčija 8.557.000 (—1.377.000) mark, češkomorav. protekt. 61.062.000 (+15.603.000) kron, Bolgarija 895.COO (+ 112 000) din in Španija 2.935.000 pezet.
Pasivni kliringi: Italija 53.371.000 (— 592.000) din, Madžarska 33.819.000 (+ 1.464.000) din, Romunija 30.022.000 (+ 2.830.000) din, Turčija 6.038.000 (+ 345.000) din, Slovaška 1.483.000 ( f 16.000) kron, Belgija 1.421.000 (+ 2.000) belg., Francija 282.000 (+ 32.000) franc. frankov in Poljska 26.896.000 din.
Iz pregleda je razvidno, da se je zelo znatno povečal naš aktivni klirinški saldo v prometu s češkomoravskim protektoratom, zmanjšal pa v prometu z Nemčijo. Med pasivnimi kliringi so se povečala naša dolgovanja Romuniji in Madžarski, zmanjšala pa so se naša dolgovanja Italiji, dočim v ostalih kliringih ni bilo znatnejših izprememb.
Pridelek lanskih poznih sadežev
Lanski pridelek poznih sadežev je bil v Sloveniji precej slab. Vremenske razmere niso bile povsem ugodne. V zgodnji pomladi je bilo premalo padavin, v maju in juniju pa mnogo preveč, knr je povzročalo katastrofalne poplave in milijonske škode, ki so še povečale zaradi raznih neviht in toče. Preobilni moči je sledila v juliju in avgustu občutna suša, ki je zelo oškorlovala pozne sadeže ter močno zmanjšala pridelek druge košnje. Zaradi tega je bii tudi pridelek poznih sadežev v letu 1959 precej manjši kot v letu 1958. Krompirja smo v n»iu 1939 pridelali za 28.2% rnuuj kui v leiu
1958, fižola za 26.7% manj, zelja za 8.7% manj, repe za 6.7% manj, pese pa 6.7% manj in krmskih rastlin, za 11.5% manj kot v Ifetu"l938. Samo korenja sino v letu 1959 pridelali več
za 6.5%.	molu
V naslednjem navajamo podrobne podatke
0	pridelkih poznih sadežev v letih 1958 in 1939 (v oklepajih navajamo številke za 1938):
Krompir zgodnji 6.225 (6.209) ha, pridelek 284.782 (390.161) met. stotov, na 1 ha 45.7 (62.8) met. stota, pozni krompir 50.506 (51.086) ha, pridelek 2.240.547 (3.128.351) met. stotov. na
1	ha 44.4 (61.2) stota, skupno 56.731 (57.295) ha, pridelek 2.525.329 (3.518.512) st., na 1 ha 44.5 (61.4), fižol 1981 (2.043) ha, pridelek 40.46$ (55.246) st., od tega medsadež 21.197 (39.000) st., ostali pridelek na 1 ha 9.7 (7.9) stota, zelje 4.134 (4.146) ha, pridelek 227.249 (24S.S74) st., na I ha 55.0 (60.0) stota, repa 19.285 (19.712) ha, pridelek 1,506.589 (1,615.491) stotov, na 1 ha 78.1 (82.0), korenje 11.472 (11.422) ha, pridelek 678.737 (646.045) stotov, nn 1 ha 59.9 (56.5) stota, krmna pesa 5755 (5.628) ha, pridelek 515.83& (552.796) stotov, na 1 ha 89.6 (93.2), detelja 37.579 (58.580) ha, pridelek 1,266.002 (1,392.456) stotov, na 1 ha 33.7 (36.3) stota, travniki 254.440 (256.503) ha, pridelek 5,235.321 (5,985.215) stotov, nn I ha 20.6 (23.2), pašniki 193.490 (194.439) ha, pridelek 1,143.378 (1,266.385) stotov, na 1 ha 5.9 (6.5) stota.
Slinavka in parkljevka v Sloveniji
Po najnovejšem izkazu živalskih kužnih bolezni so še naslednji okraji okuženi po slinavki in parkljevki:
Okraj Črnomelj: Dobliče in Jerneja vas obč. Črnomelj — okolica.
Okraj Kočevje: Dane, Jurjevica, Kot, Kovače, Ribnica obč. Ribnica.
Okraj Ljubljana (okol.): Kožarje obč. Dobrova.
Vsakdo bo dobil enako mero! Takole delijo na zahodni fronti presno maslo za posamezne nemške
polke.
Okraj Logatec: Dol. Logatec obč. Dol. Logatec, Kalce obč. Gor. Logatec, Ivanje Selo obč. Rakek, Stara vas, Žiri obč. Žiri.
Okraj Maribor, levi breg: Sp. Duplek občina
Duplek, Lormanje, Partinje, Šetarova, Zamarkova obč. Sv. Lenart v Slov. goricah — Dragučevo, Loža-ne, Vosek, Vukovje obč. Sv. Marjeta — Sp. Voličina obč. Sv. Rupert.
Okraj Škoija Loka: Bukovica obč. Selca — Pevno, Reteče, Žabnica obč. Stara Loka — Škofja Loka.
Posestne spremembe v Ljubljani in okolici
Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamuje tudi v januarju razne posestne spremembe. Vsa okrajna sodišča v okolišu ljubljanskega apelacijskega sodišča so lani zaznamovala nad 99.000 raznih zemljiškoknjižnih poslov, ko so predlanskim zaznamovala le nad 79.000 zemljiškoknjižnih zadev. V zadnjem času so bile vpisane naslednje kupne pogodbe:
Rojina Ivan, trgovec, Ljubljana VII, Jernejeva cesta št. 14 je prodal Šalamunu Stanetu, trgovcu v Ljubljani in soprogi Liji, stanujočima Beethovnova ul. št. 14 pare. št. 137-28 k. o. Spodnja Šiška v izmeri 8516 m-' za 212.750 din. Dalje je Rojina prodal Jul. Šemrlu in soprogi Ljudmili roj. Kocutar, posestnikoma in trgovcema v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 28 pare. št. 137-27 k. o. Spodnja Šiška v izmeri 543 m2 za 157.000 din.
Dermastja Fran, Dravlje št. 85 je prodal Frančiški Knafličevi, tovarnarjevi soprogi v Kamniku pare. št. 191-1 k. o. Dravlje v izmeri 2952 ni' za 53.136 din.
Vidmar Frančiška, posestnica v Ljubljani, Mencingerjeva cesta št. 33 je prodala Frančiški Bukovčevi, mizarjevi ženi, Ljubljana, Cesta v Log št. 83 hišo št. 33 na Mencingenevi cesti, spa-dajočo pod vlož. štev. 2.400 k. o. Trnovsko predmestje za 50.000 din.
Matjan Josip, posestnik in gostilničar v Viž-marjih št. 31 je prodal Katarini Vajtovi, za-sebnici v Ljubljani, Židovska ulica št. 3 več parcel, spadajočih pod k. o. Vižmarje v skupni izmeri 3.783 m» za 88.900 din.
Praintz Fran, zvaničnik drž. železnic Tacen e prodal Mariji Skazovi, zasebnici v Vrbju St. 3, pošta Žalec posestvo vlož. št. 236 k. o. Tacen za 26.500 din.
*
Iz zagrebškega trgovinskega registra. Pri Ze-
dinjenih tvornicah stekla, d. d. v Zagrebu sta bila vpisana prokurista Kari Mihalovich in Franc Peč-nik, oba iz Hrastnika. — Tvrdka Avala Film v Zagrebu je izpremenila ime v Capitol film in se bo navila samo s kinematografsko obrtjo, ne pa več z izposojanjem filmov. — Pri tvrdki Dolina, lesna industrija, d. d. v Zagrebu, je bil izbrisan proku-rist hrnest Svečenski iz Zagreba.
Izboljšanje živinoreje na Hrvatskem. Ban banovine Hrvatske je predpisal pravilnik, po katerem se bodo porabila denarna sredstva, ki jih je dal na razpolago Zavod za pospeševanje zunanje trgovine banovini Hrvatski, za izboljšanje kakovosti živinskih izvoznih proizvodov in za pospeševanje posameznih živinorejskih panog na Hrvitskem, ki so posebno važne za izvoz iz države Prejeta denarna sredstva so vložena na tekoči račun pri Hranilnici banovine Hrvatske v Zagrebu in bo s tem denarjem razpolagal ban preko oddelka za trgovino in industrijo v sporazumu z oddelkom za kmetsko gospodarstvo. Vsakih 6 mesecev bo o stanju tekočega računa obvestil ministra trgovine in industrije.
Kaznjenci stražijo kaznjence. Ujetniki, ki so se lepo vedli, smejo v plačilo sfražiti kaznjence na iarmi ob Mississippiju. Paziti morajo, da ne pobegnejo jetniki, ki delajo na velikanskih bombaževih
nasadih.	—------------
Borze
Dne 25. januarja 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 4.572.005 milij. din, na belgrajski 4.56 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 110.000 din.
Ljnbljana — uradni tečaji
London 1 funt....... 176.00— 179.20
Pariz 100 frankov...... 99.50— 101.95
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4425.—
Ženeva 100 frankov..... 995 00—1005.-,
Amsterdam 100 goldinarjev . . 2349.00—2387,— Brselj 100 belg....... 747.00— 759.—
Ljubljana — svobodno	tržišče
London 1 funt .,,...,	217.41— 220.61
Pariz 100 frankov............123.15— 125.45
Nevvjork 100 dolarjev . , . .	5480.00—5520,—
Ženeva 100 frankov..........1228.18—1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev . .	2901.17—2939.17
Bruselj 100 belg............922.58— 934.58
Ljubljana — zasebni kliring
Berlin 1 marka	14.70—14.90
Zagreb — zasebni kliring
Solun 100 drahem.......32.50 blago
Belgrad — zasebni kliring
Solun 100 drahem	31.79-32.49
Sofija 100 lev ... ...... 92.20—96.80
CuHh. Belgrad 10.—, Pariz 10.07, London 17.775, Newyork 446.—, Bruselj 75.35, Milan 22.51, Amsterdam 236.80, Berlin 178.70, Stockholm 106.15, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.06, Sofija 5.30, Budimpešta 79.—, Alene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Buenos Aires 102.—.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 423 —426 v Zagrebu 425 denar v Belgradu 425.50—426
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 98—99, agrarji 51—58, voj. šk. pr. 423—426, begi. obvez. 76—77, dalm. agr. 70—71, 8% Bler. pos. 96—99, 7% Bler. pos. 87-88, 7% pos. Drž. hip. banke 101 do 102, 7% stab. pos. 97-98. — Delnice: Narodna banka 7.400—17.700, Trboveljska 240—250.
Zagreb. Drž papirji: 7% invl pos. 98 denar, agrarji 50—52, voj. šk. pr. 425 denar, begi. obv. <3.50 denir, dalm. agr. 67 denar, 4% sev. agr. 50 do 52.50, 6% šum. obv. 66 denar, 7% stab. pos. 96.50 blago. — Delnice: Priv. agr. banka 188 denar, Trboveljska 245—250, Gutmann 53 blago, Sladk. tov. Osj. 137 denar, Osj. livarna 160 blago.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 98 denar, voj. šk. pr. 424.50-426, begi. obv 75.75-76.50, d?'1?- 70—70.50, 4% sev. agr. 50.50-51.50 (50.50) 6% šum. obv. 68-69, 8% Bler. pos. 95 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 100.50 denar, 7% stab. pos. 97.50-98. — Delnice: Nar. banka 7./00 blago, Priv. agr. banka 191 denar (drobni komadi).
2itnl trg
Novi Sad- Plenica: bač. okol. Novi Sad J™",19®' ,srem slav- 195-197, gornja bač. 197 do 199, bač. ladja Tisa 200—202.
1-oriečme,un bač' Lsre.m' 64~e5 kB 167.50 do ~ Moka: bac. ban. Og, Ogg 300—310 280-290, 200-270, 250 -260, 210-22a 135-Il4o' 295—305, 275-285, 255-265 245-255 205 215, 135-140. - Otrobi: bač: srem. 123-125, ban. 120-122. - Tendenca prijazna. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
on ®!TlnsIfi ?cJ>m v Kranju 22. januarja. Dogon: 32 volov, 18 krav, 11 telet, 2 bika, 8 svinj in 11 prašičev Prodanih je bilo 19 volov, 4 krave, U telet, 1 bik, 6 svinj in 5 prašičev. Cene so bile naslednje: voh I. vrs|e 6.50, JI. vrste 6, III. vrste , ' te'lce L vrste 6.50. II. vrste 6, III. vrste 5.50, krave I. vrste 5.50, II. vrste 5, III. vrste 4.50, te-leta I vrste 8.50, II. vrste 7, prašiči špeharji 10.50 do 11.50, prsutarji 8.50-9.50 za 1 kg živo teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 150-260 din za § i?; G°veie L vrste prednji del 12, zadnji del 14, II. vrste prednji del 10, zadnji del 12 din, J4—18, slanina suha 24-26, svinj, mast 21—22, čisti med 24- 26, neoprana volna 24—28, oprana 34—38, surove kože goveje 14—16, telečje 18, svinjske 12-14 za 1 kg. - Cene kmetijskim pridelkom: pšenica 2.50, ječmen 2.25, rž 2.'oves 1.75—2, koruza 1.75, fižol 6-7, krompir 1.50, lu-cerna 1.25, seno 1.25, slama 0.75, jabolka I. vrste t>, II. vrste 5, III. vrste 4, pšenična moka 3.50—4, koruzna moka 2.50—3, ržena moka 3.50—4 din, ajdova molta 4—6.50, koruzni zdrob 3,50 din za en kg. — Drva 110-115 din za meter, jajca 1.75 komad, mleko 2—2.50 liter, aUiuvu masio 34—36 za 1 kg.
Zima prinaša
tudi svoje veselje in koristi
Ljubljana, v januarju 1940.
Huda zima je zajela naše kraje in od vseh strani prihajajo žalostna poročila o tem, kako je zaradi silnih snežnih žametov ponekod zastal skoraj ves promet in s tem tudi vse redno gosf>odar-sko življenje. Zelo nesrečen mora biti danes tisti, ki mora mnogo jx>tovati f>o železniških progah, kajti ravno železniške uprave se morajo najbolj boriti s posledicami te nenavadne vremenske nesreče — s previsokim 6negom, ki je medel kar več dni. Te dni bodo ustavili na glavnih progah nekaj vlakov; vse te vesti hočejo vplivati nekako tako, kakor da je stiska res zelo velika in da bo pač treba p>otrpeti vsaj nekaj časa, da se narava umiri, pozneje pa se bo zopet vse vrnilo v stari tir. Tako modrovanje bo najbrž tudi pravilno, kajti posebno v zadnjih letih 6ino se bolj navadili že na zime brez snega in tudi tedaj ljudje niso bili ravno preveč zadovoljni. Najbrž bo le držalo, da je zima z obilnim snegom tudi neke vrste blagoslov za zemljo, mogoče celo večji kot pa tisti, ki ga mora zemlja nasrkati v zimskeh časih, ki so brez snega.
Zima prinaša mladini zdravje
Najbolj vesela bo obilnega snežnega blagoslova naša mladina, ki bo po zadnjih slabih zimah letos prišla za izvajanje zimskega šf>orta zelo na svoj račun. Po hribih in raznih vzpetinah je te dni vse polno mladih smučarjev in še manjših sankačev. V teh dveh desetletjih po svetovni vojni se je smučarski šjjort med našo mladino silno razširil, zajel ni samo mestne mladine, ampak je segel tudi v podeželske predele, kjer sedaj trenirajo in vadijo naši bodoči najboljši smučarski tekmovalci.
Zimski športi: smučanje, sankanje, drsanje in vaje v raznih skokih so za zdravje naše mladine mogoče še bolj ftomeinbni in koristni, kakor pa šjx>rtne in telesne vaje v ostalih letnih časih. Pri pametnem smučanju in drsanju se telo razgiblje in utrdi v naravnih gibih tako, kakor pri nobenih telesnih ali športnih vajah, razen mogoče pri plavanju in turistiki. Tudi je gibanje v zimski naravi mnogo lx)lj smotrno kot pa pri raznih drugih športnih in telesnih vajah. Razni športi so često preveč enostranski in usmerjeni v urjenje samo enega dela mišic; pri zimskih športih se utrjuje v enaki meri celo telo in se na ta način tudi vse telo neizmerno utrjuje proti vsem boleznim ali pa drugim nevšečnostim.
Smučanje — naš ljudski šport
V zadnjih letih pa se je med našim narodom v zvezi z zimskimi športi uveljavila še značilna in zelo važna sprememba. Nekaj let jx> svetovni vojni so na smučarijo odhajali samo tisti mestni »promenadni levi«, ki so se znali in mogli za tak šport dovolj načičkano opremiti, žepe pa oskrbeti s primernimi denarnimi vsotami za primerna kronanja »športnih« uspehov v raznih planinskih domovih in gorskih hotelih.
Tako smo videli, da je bil do zadnjih časov smučarski šport nekako tista vrsta športa, ki je morala biti v rokah malomeščanskih elitnikov z
I krajih boljša kot pa je bila zadnja leta. V nekaterih večjih tujskoprometnih središčih je bil naval gostov za zimsko sezono tako velik, da je začelo hudo primanjkovati sob. Pa tudi manjši kraji so se (»hvalili z dosedanjim potekom zimske sezone; v nekem manjšem zimskošportnem kraju na Gorenjskem je bilo ob božičnih počitnicah toliko »obrata«, da so bili hoteli prenapolnjeni in da so se »skromni« Ljubljančani morali uveljaviti bolj j>o manjših gostilnah. In za vse je bilo vsega dovolj, kar pomeni, da so morale biti tudi razne zaloge precej izpraznjene.
Uživajmo, toda brez pretiravanja
Vsi bodo sedaj seveda raje pritiskali v tiste kraje, ki so za te šj>orte najbolj prosluli in najl>olj privlačni. Tam, kjer smo se borili za mamutske rekorde, bo seveda gneča največja in radovednost najbolj nenasitna. Toda skušajmo se ogibati teh senzacij in poiščimo si za svoj zimski kratki oddih tudi drugih lepih krajev in š|>ortnih središč. Vsekakor pa nikar ne pretiravajmo preveč svo-
SK: -k <4-.k-: MŠ
Smučarjev« smola
več ali manj zvenečimi imeni. Poročila z raznih smučarskih in zimskih prireditev so v zadnjih letih naštevala v prvih vrstah navadno samo znana imena zvezdnikov mestnih športnih klubov. V zadnjih časih j>a se je to zelo spremenilo. Kdor je bral izide zadnjih smučarskih prireditev v Sloveniji, je lahko že ugotovil, da med zmagovalci ni več imen samo pripadnikov meščanskih oboževalcev tega lepega zimskega šf>orta, ampak da so prva mesta zasedli ljudje tam iz naših zdravih kmetskih in delavskih središč na Gorenjskem ali pa na Štajerskem. Nov rod se je v zadnjih letih uveljavil v našem zimskem športu, zazvenela so
Smučar v hribih
Smučar skače
čisto nova imena in kadar so ti naši preprosti fantje iz ljudstva pošiljali kakšna poročila iz raznih večjih svetovnih smučarskih prireditev, tedaj je iz njihovih poročil in opazovanj zavel čisto nov duh našega slovenskega šjx>rta, ki se uveljavlja s tem, da je zimski šport zajel najširše ljudske plasti in da bo smučarski šport tisti, ki bo najboljši izraz našega ljudskega ustvarjanja na tem jK)lju človeške kulture.
Letošnja zima bo najbrž zelo ugodna za nadaljnji razvoj zimskega športa in za prirejanje zimskih prireditev. Upajmo, da se bo ta val, ki ga tako blagodejno opazujemo v zadnjih letih, še bolj raztegnil na vse naše kraje in še l>olj podčrtal naš slovenski ljudski izraz v tej elitni panogi športne kulture.
Prava zima
bo podprla naš tujski promet
Tako vidimo, da nam v nekem oziru zima prinaša tudi mnogo lepega in koristnega, vsekakor pa bo naša mladina znala izrabiti vse dobrote tako čez kupo zvrhane zime. Čim bolj bo pa mladina gojila ta šport, tem manj bo izdatkov za razne bolezni in še za celo leto si bo mladina načrpala dovolj zdravilnih sokov.
Pa tudi v našem zimskem tujskem prometu se 1k> zima več ali manj ugodno uveljavila. Že ob božičnih počitnicah in praznikih je bila tujsko-prometna sezona v naših gorenjskih in pohorskih

..v—'fj
Smučarji v polnem zaletu
jega navdušenja zh razne rekorde in uspehe »svetovnih znamk«. Bodimo ponosni na vse, kar dosežemo s preudarnostjo in skromnostjo in nikar ne segajmo po šj>ortnih uspehih zalo, da bi se trenutno uveljavili in proslavili. Tako so delali naši meščanski športniki v prvih dveh desetletjih in zato so sedaj njihova imena tako hitro izginila v tekmi z zdravimi nazori naših gorenjskih fantov. Še mnogo bolj pa bodimo skromni j>o raznih tekmah v malih planinskih domovih in hotelih, kjer se včasih zgodi, da hoče kdo svoj trenutni uspeh izpreči na ta način, da se izčrpa v veselju prekrokane in neprespane noči. Za take ljudi bi bilo boljše, da jim zima ne bi prinesla nobenega šjx>rtnega razvedrila in veselja ter ugodja.
Snežni pJaz zasul 7 moških in 6 konj
Škofja Loka, 23. januarja.
Danes dopoldne je mlinar in Žagar Jurij Sta-nonik v Logu 4 z dninarjem Fr. Mrakom in petimi hlapci peljal na šestih sankah hlode iz grape. Ob 10 dopoldne se je s strmega brega f>od Sv. Filipom in Jakobom utrgal nad 100 m širok snežen plaz in zasul vse. Gospodar in en hlapec sta se takoj izkopala iz snega in rešila enega konja. Go-sjvodar je hitel v vas j>o jx>moč. Iz Loga je prišlo nad 30 moških in čez eno uro so po najx)rnem iskanju in kopanju rešili tri žive hlapce in štiri
konje. Po dveurnem iskanju in klicanju so bili prej)ričani, da je njihov trud, da bi ostala dva hla|)ca dobili še živa, zastonj. Kljub temu so kopali še naprej in res naleteii na dve trupli. Poskušali so z umetnim dihanjem, a je bilo vse zastonj, Poklicani zdravnik iz Gorenje vasi, g. dr. Gregorič, je mogel ugotoviti le smrt. Tako nesrečno sta končala 24-letni samski hlapec iz Poljan in 34-letni dninar France Mrak iz I/ogn, ki zapušča štiri otročičke in mlado ženo. s katero je bil fK>ročen šele pet let.
76 letna Mehusova teta umorjena
Braslovče, 25. januarja.
Po svoji dobroti in bogoljubnem življenju daleč naokrog znane in povsod priljubljene »Meku-sove« tete so imele nocoj strašno noč. Zločinska roka razbojnika je vdrla v njuno stanovanje, vzela življenje eni izmed njih ter jima odnesla denar. Ta žalostna vest kroži danes z bliskovito naglico po svej Savinjski dolini.
Pred leti sta izročili sestri Neža in Marija Puncer svoje lepo jx>sestvo in domačijo v Malih Braslovčah svoji nečakinji Rozaliji in njenemu možu Francu Cilenšku. Obe sta se nato preselili v svojo sosedno hišico, kjer sta v miru preživljali stara leta. Prihodnjega leta sta se posebno veselili, ker bo drugo leto daroval njun nečak g. Franci svojo prvo sv. mašo. Posebno Neža, ki je bila kljub svojim 76 letom še precej zdrava, si je želela dočakati to lepo slovesnost. To njuno veselje pa je nocoj pretrgal razbojnik s svojim roparskim napadom.
Kakor, prejšnje večere sta sestri Marija in Neža tudi snoči opravili večerno molitev in se mirno (Kidali k [»očitku. Okrog [>olnoči ju naenkrat prebudi iz spanja ropot na vratih njune spalnice. Marija je hitro prižgala luč, medtem pa je razbojnik že odprl vrata in ugasnil luč. Prestrašeno Marijo je udaril po glavi, da se je nezavestna zgrudila. Prebudila se je čez dobro uro in pohitela poklicat gosjK) Rozalijo in gospoda Franca. Ko sta ta dva stopila v tetino spalnico, se jima je nudil grozen prizor. V sobi je bilo vse razmetano, na postelji, kjer je navadno spala Marija, je negibno ležala teta Neža. Nemudoma sla nato poklicala sosede in jjoslala voznika v Braslovče j>o duhovnika, zdravnika in jx> orožnike. Zdravnik je takoj ugotovil, da za nesrečno Nežo ni več j>omoči.
Orožniki iz Braslovč so takoj začeli s preiskavo. Iz vseh okoliščin je bilo videti, da sta zločinsko delo opravila dva razbojnika. Roparski napad sta izvršila hitro, ker sta se bržkone bala, da bi ju zalotili ljudje, kateri so se prebudili iz spanja zaradi močnega lajanja psov. Sestra pokojnice, Marija, je zbrala še toliko moči, da je izpovedala orožnikom, kakšen je bil razbojnik. Povedala je, da je bil velike jx>stave, dolgega, suhega obraza z velikimi brki. Sosedje so pripovedovali, da sta pred dnevi hodila po vasi dva postopača, izmed katerih je bil eden podoben razbojniku Hacetu.
Rožnata punčka
Dopust! Zaželeni dopust, »zvezda v temni noči«, bi dejal pesnik. Ubogi soldat, v civilu kopač, izgubljen nekje v Franciji, v jarku blizu Metza, je videl vso svojo srečo v tej daljni zvezdi.
Rešil se bo mraza ... blata ... brozge ... snega... švigal bo v vlaku mimo pokrajin... skakal z ene postaje na drugo... in končno zapazil svojo hišico na kraju ceste in tam objel svojo ženo in hčerkico ... živo sedemletno deklico rjavih las ... sanje svojih sanj!
• • •
Tako je vojak štel dni v velikem koledarju, ki mu ga je bil duhovnik podaril za božič.
Celo križ je zaznamoval pred 14. januarjem, praznikom svetega Hilarija, ki je bil njegov pa-tron. Na ta blaženi dan bo po vrnitvi vojakov, ki so bili na novoletnem dopustu, sam kakor golob poletel domov ...
... kjer cveto oranže ...
ker smeje se in sije kakor blagoslov
pomlad pod večno sinjim nebom ...
Tovariši so že dolgo časa poznali to veselje. Kajti veselje nad dopustom je kakor sonce, ki razsvetli nebo že poprej, pftden vzide na obzorju.
Sicer pa so govorili o tem samo pri menaži, okrog vojaške kuhinje, ko so topotali z nogami po trdem, da bi si ogreli prste...
»Čez deset dni,« je govoril vojak, »pa me bo obsijalo toplo sonce Provence. Sonce, ki je čez vse volnene obleke!...
Seveda je že bil pisal domov in naznanil, da pride.
• • •
Toda!... Potem!...
Dobil je pismo od doma ... pisala mu je žena.
Od tistega časa je bil Hilarij, molčeč, zaskrbljen, zamišljen... Tako slabe volje, da so bili tovariši začudeni. Eden od njih ga je vprašal:
»Pa ne da bi bil v pismu zvedel slabe novice ...:«
»Ne.«
»Zakaj pa si potlej tako slabe volje?«
»Zakaj...?«
Hilarij se pomišlja... Končno potegne iz žepa svoj koledar in jim da list kariranega papirja — pismo.
»Na! Beri, če hočeš vedeti, zakaj mi je težko!«
Bile so debele otroške črke, križem postavljene, pa še kar čitljive:
Moj očka!
Tvoja Rany je zelo vesela, da bo videla svojega očka. Saj ne boš pozabil prinesti punčko svoji Rany.
Poljublja in objema...
»Hm... ne morem razumeti...« je dejal tovariš in mu vrnil list.
»Ne razumeš ...?«
»Ne.«
»Saj si bral, da bi moja mala rada imela punčko...«
»Pri moji veri!... V januarju... V času daril... In če nisi bil doma za novo ieto...«
»Seveda, seveda!« Hilarij kar ne more z besedo na dan. Končno pa bruhne iz njega: »Ampak jaz nimam denarja, da bi ji kupil...«
»Torei to! zamrmra tovariš.« Da, zdaj mi je jasno... In zato...?«
»Da ... Zato...«
Pogovor zastane.
• • •
Zvečer pa je na stanu tovariš pripovedoval drugim, zakaj je Hilarij žalosten, četudi se odpravlja na dcipust.
Takoj so vojaki sami od sebe na tihem napravili zbirko. Ker so bili vsi sami nemaniči, niso nabrali dosti... 36 frankov in 70 centimov ... Toda s tem denarjem bi že mogli kupiti punčko mali Ranye.
Vsi skupaj so jo udarili v Metz v trgovino z igračkami, kjer so našli punčke vseh velikosti in vseh vrst.
Kmalu so dobili tako, da jim je bila vsem všeč... Zapirala in odpirala je oči... Imela je lepe plave lase, kakor pristoii lorenski punčki, in prelepo obleko iz rožnatega' satinal..." Dogovo-
fr
rili so se torej, da je treba izbrati to, ravno to in nobene druge.
Toda ko jim je trgovec povedal ceno, so se restrašeni spogledali... Manjkalo jim je... 42 rankovl Pri moji veri, 42 frankov je za ubogega vojaka vendarle čeden denar! Treba je bilo torej dobiti drugo punčko. Toda prva jim je bila tako všeč, da so se jim vse druge zdele same »cunje in beračija«.
Končno je korporal razložil reč trgovcu, pa tako živo, da se mu je raztajalo srce. Brez besede je zaprl v lično škatlo rožnato punčko, tako ljubko.
Vojaki so začudeni in prestrašeni vzkliknili: »Saj smo vam povedali, da nimamo dovolj okroglega za to punčko! Nič manj ko 42 frankov nam manjka!...
Trgovec ne odgovori...
Skrbno zavija naprej svoj zavoj in ga preveže s potratno vrvico, rožnato kakor punčka.
»Morebiti je gluh...?« Zagodrnja nekdo med vojaki.
Zdaj pa se trgovec vzravna:
»Ne, fantje moji, nisem gluh... Tudi jaz sem oče! Tudi jaz imam srčkano hčer!... Zato dobro vem...!
»Saj še pol nimamo... 36 frankov 70 centimov... 37 frankov, no!... korporal vneto išče po žepu.
»Pravim vam, da bomo naredili takole!... s povdarkom pove trgovec.
Zavoj da korporalu, ne da bi kaj denarja vzel, počasi potiska skupino proti vratom.
Odšli so, kakor da bi bili zmagali v najhujši bitki.
• •
Rožnata punčka bo gotovo zelo razveselila malo Ranye. Prav gotovo pa ne toliko kakor njenega očka.
V prvem trenutku ni razumel. Potem pa se je zjokal, ko mu je korporal dal punčko v naročje in rekel:
»Na! Za tvojo malo... In povrh še 37 frankov, da jo boš žalil... No, zdaj se nam le nasmehni! ...«
P. L'Ermite.
Nadaljnja preiskava orožnikov je dognala, da sta razbojnika po zločinu odšla v smeri proli Šmart-nemu ob Paki.
Pretresljiva smrt Mekusove tete še toliko bolj razburja ljudstvo, ker je v zadnjem letu bilo v Savinjski dolini že več roparskih napadov in umorov. Upamo, da se bo orožnikom končno vendar posrečilo izslediti zločinca.
Truplo blagopokojne Neže Puncer bo obduci-rano in pokopano na braslovškem pokopališču. — Blaga pokojnica naj počiva v miru. Sorodnikom naše iskreno sožalje.
Orkanska burja v Liki
Na liški železniški progi še vedno divja orkanska burja, ki je sj>et ustavila ves promet med Gračacem in kninom. Promet se razvija med Zagrebom in Gračacem na eni strani, ter med Kninom in Splitom na drugi strani. Br/i vlaki incd Zagrebom in Splitom so ustavljeni. Dve lokomotivi, ki sta bili poslani za čiščenje proge, sta obtičali v snegu med Malovanom in Zrmanjem in bosta tam ostali, dokler ne preneha burja. Železniška uprava je pripravila potrebne slroje in delavce, ki bodo takoj začeli čistiti progo, ko hitro preneha pihati silna burja. Sneg na tein delu železniške proge še vedno pada. Ponekod je sneg visok nad tri metre. Ves telefonski in brzojavni promet je popolnoma ustavljen. Ozemlje okrog Zrmanju je zaradi orkanske burje in visokega snega po-polnoma odrezano od ostalega svela.
Na sušaški progi se razvija promet z velikanskimi težkočami. Lokomotive s snežnimi plugi neprestano vozijo in čistijo progo, tla morejo obratovati vlaki, ki imajo velikanske zamude. Tovorni vlaki imajo polovico manj tovora kakor običajno. Na tej progi je I meter do 1.50 metra snega.
Na železniški progi Bosanski Novi—Biliač je med postajama Grmuša in Biliač vsak j>ro-met nemogoč zaradi plazov, ki se neprestano vsipajo na progo. Na vseli ostalih železniških progah vozijo vlaki zaradi ogromnih težkoč z velikimi zamudami. Po zadnjih poročilih mraz na liški progi nekoliko popušča, prav tako tudi odnehava burja, vendar je pa na progi natrpanega toliko snega, da bo preteklo par dni, preden bodo mogli progo očistiti.
Kai de'afo Kanadčani?
Kanadčani »delajo« — tudi če so vojaki, tudi če so v uniformah v angleških vojašnicah in čakajo na odhod na fronto — Kanadčani delajo to kar zmeraj: oni igrajo hokej.
Ni ga Kanadčana, ki bi ne igral hokeja, kakor ga ni angleškega lorda, ki bi ne poznal pravil za igro golf, in kak or ni nobenega Baska, ki bi že od četrtega leta dalje ne igral pelote. Zato se tudi ni nihče začudil, ko je videl med prtljago v Evropo prišedših Kanadčanov, čudno ropotijo, ki ni v nobeni zvezi z vojno, in 6icer drsalke, varovalke za kolena in pa hokejske tolkače.
Med kanadskimi vojaki je nekaj takih, ki so prvaki športa in ki imajo v tornistri častne diplome z olimpijad in pri katerih je torej hokejski tolkač kot maršalska palica. Ni čuda, da so se ti vojaki spomnili, da bodo o priliki pokazali Angležem, ki so jih tako lepo sprejeli, kako da je treba pravilno igrati hokej
Rečeno-storjeno. Prva hokejska bitka med kanadskimi izvoljenci in najboljšimi londonskimi tekmovalci se je že vršila. Uspeh? Kdo bi vprašal! In do polnoči se je iz vojašnic razlegalo barbarsko zmagoslavno petje kanadskih igralcev hokeja.
Na »bojišču« hokeja so se pojavili v svoji uniformi in so ves ča6 s svojo uniformo občinstvo spominjali, da ti igralci niso najboljši kanadski športni izvoljenci, pač pa, da so to izbranci vojaške mladine iz Kanade
Naivečii cvet na svetu
Iz Amsterdama poročajo: Na botaničnem vrtu v Bronu imajo največjo cvetico na svetu. Spada k rastlinam, ki rastejo na otoku Sumatra in ki jim domačini pravijo »Krubi«. Rumenkasti cvet te rastline ima premer 1 m 20 cm, a tudi 1 m 50 cm Cvet je jako lep, a žal, njen vonj ni vonj, ampak je smrad po gnoju. Torej tudi tu: Ni vse zlato, kar se sveti.
te novice
Koledar
Petek, 26. januarja: Polikarp, škof; Pavla, vdova.
Sobota, 27. januarja: Janez Zlatoust; cerkveni učenik.
Novi grobovi
t v uršulinskem samostanu v škofji Loki
je 25. januarja v ranem jutru odšla po večno plačilo m. Ivana Kalan. Rajnica je dolga leta poučevala na uršulinski vnanji šoli in več let na notranji vadnici. Kako je ljubila svoje učenke in s koliko vnemo jih je poučevala. V dolgotrajni težki bolezni je bila njena edina želja, da bi mogla zopet med otroke in se žrtvovati zanje. M. Ivana je bila poosebljena točnost in skromnost. Nikdar ni zamudila nobene skupne duhovne vaje, nikdar ni zakasnila nobene šolske ure, pa če je bila samo neobve/na nemščina, in ji je bilo tako slabo, da se je komaj premikala. Najlepša pa je bila njena čudovita skromnost. Vse je bilo zanjo predobro. Za vsako lepo besedo, za vsak prijazen nasmeh vam je bila hvaležna. Živela je tiho, skrito življenje otrok božjih. Tiho, ponoči, se je tudi od nas poslovila. Toda mi je ne bomo pozabili. A klepali jo bomo v svoje molitve in sledili bomo njenemu zgovornemu zgledu. Mnogoštevilne učenke, katere je rajna m Ivana tako zelo ljubila, prosimo, naj veliko molijo za njeno dušo. M. Ivana, ki je s toliko pozornostjo sprejela vsako še tako majhno uslugo, jim bo iz nebes vse povrnila. Spočij si v Bugu, draga naša mati Ivana!
Osebne novice
= Odlikovanje. Celjski opat g. Peter Jurak je bil odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje. Castitamol
Jubilej železničarja
V krogu svoje ljubljene družini obhaja danes 60 letnico svojega rojstva ugledni in spoštovani gosp. Josip Hladnik, upokoj. železničar. Rodil se je 26. januarja 1880 v Lomu nad Črnim Vrhom nad Idrijo. Težka mu je bila pot do kruha, toda « pridnim in vztrajnim delom si je uredil lepo življenje. Za družico si je izbral Kristino roj. Gostič iz znane Gostičeve rodbine iz Št. Vida pri Lukovici, s katero je imel v srečnem zakonu 6 otrok, izmed katerih je eden umrl, 06tale pa je kljub 6labim dohodkom študiral in jim preskrbel lepo eksistenco. Najstarejši sin je prometni uradnik, hčerka je poročena z železniškim uradnikom g. Klopčičem. ena je v službi, dve pa še študirata. Otroci so mu zelo hvaležni in so na lepi jubilejni dan srečno zbrani okrog 6vojega očeta ter 6e veselijo njegovega jubileja. Bog živi g. Hlad-nika še mnogo leti
dejali smo se, da se bo to v kratkem zgodilo. Pred približno enim mesecem pa je bilo spet v časopisih, da so ministri pokazali naklonjenost za rešitev te vojno odškodninske zadeve in da se v ministrstvu pripravlja načrt zakona, s katerim se določajo vse formalnosti glede ustanovitve sodišč za ocenitev vojne škode in načina likvidacije ter izplačila te škode. Pisano je bilo, da bo ta načrt končno redigiran in predložen ministrskemu svetu. Preteklo pa je od tega časa že mesec dni in vsa zadeva še vedno počiva. Bojimo se, da se bo stvar spet zavlačevala. Ce pomislimo, da so vse države, ki so bile v svetovni vojni, svoje civilne državljane odškodovale za vojno škodo, si lahko mislite, kako grenke občutke povzroča pri vojnih oškodovancih tako zavlačevanje odškodninske stvari, na rešitev katere čakajo že nad dvajset let. Prav bi bilo, da bi imela država malo več skrbi za te svoje državljane.
—	Zamude vlakov. V Sloveniji se je jutranja in tudi dnevna temperatura v zadnjih 24 urah dvignila za več stopinj. Zato je bil znatno izboljšan lokalni potniški promet. Domači vlaki so imeli včeraj le male zamude. Na Krasu divja huda burja, zlasti od Divače proti Postojni so hudi snežni zameti. Proga od Trsta do Postojne je elektricirana, Mraz in sneg sta na mnogih krajih proge Trst—Postojna potrgale žice in je bila italijanska železniška uprava prisiljena uvesti za promet znova parne lokomotive. Vlaki iz Italije* imajo velike zamude. Brzovlak Trst—Belgrad, ki bi moral po voznem redu priti včeraj ob 4 zjutraj, je prispel v Ljubljano še le ob 13.30. Brzovlak Trst—Dunaj je imel včeraj cele 3 zamude. Tudi belgrajski vlaki so imeli do 60 minut zamude
—	Na progi žiri — škofjaloka — Ljubi jana
avtobus zaradi prevelikega snega začasno ne obratuje.
—	Iz Legije koroških borcev. Vljudno vabimo vse bivše borce, člane krajevne organizacije Legije koroških borcev v Gornjem gradu, da prisostvujejo občnemu zboru svoje postojanke, ki bo dne 28. januarja ob 3 popoldne na Radmirju v gostilniških prostorih tovariša Majcenoviča. - Člani krajevne organizacije v Rajhenburgu pa naj se točno in zanesljivo udeleže občnega zbora krajevne organizacije Rajhenburg, ki bo tudi 23. januarja ob 8 zjutraj v Rajhenburgu v gostilniških prostorih gospoda Juga — -Pod lipo«. Borci, ne strašite se vremenskih neprilik. Pridite, da skupno manilestiramo za svoje pravice. Glavni odbor LKB,
(Min
Zaprtost, lenivost črev sta vzrok mnogih bolezni. 1—2 Artin draženja dr. Wanderja vzete zvečer, omogočajo zjutraj lahko izpraznjenje
2 kom. Din 1,50, 12 kom. Din 8.—, 60 kom. Din 27,—
Ree. S. br. 7TM/3A.
—	Službodajalci zobnih tehnikov in strojnikov se opozarjajo, da morajo najpozneje do dne 14. februarja 1940 prijaviti Pokojninskemu zovodu za nameščence v Ljubljani vse svoje take nameščence, ker so od 1. februarja 1940 dalje zavezani zavarovanju po zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev; Zobni tehniki so zavezani zavarovanju, če so zaposleni kot pomožno osebje zdravnikov specialistov za bolezni ust in zobovja, zobozdravniških ustanov, zobnih zdravnikov, dentistov, denti-stov - tehnikov ali samostojnih zabotehničnih delavnic. Nameščenci, zaposleni kot strojniki so zavezani zavarovanju, ako so napravili izpit po čl. 16 in 17 pravilnika o opravljanju izpita na posluževalce parnih motorje- in kotlovskih naprav z dne 16. VI. 1933, ali ako dokažejo, da imajo po čl. 25, oziroma 26, tega pravilnika pravico opravljati zvanje strojnika, kar so dovršili določeno strokovno šolo in imajo 1 leto praktičnega dela. oziroma so napravili izpit po čl. 16 in 17 pravilnika o opravljanju izpita za posluževalce električnih naprav z dne 16. VI. 1933, ali ako dokažejo, da je ministrstvo trgovine in industrije po čl. 25 tega pravilnika priznalo njihov izpit v tujini za enakega ustreznemu izpitu po čl. 16. in 17. tega pravilnika.
Takim nameščencem se lahko urafuna njihovo službovanje v poknj. zavarovanje /e od I. I. I93S dalje, ako v t letu naknadno vplačajo zavarovalne prispevke s 6% n i m i obrestmi tudi za to dobo. Službovanje pred I. T. 1958 se jim lahko vračuna, ako to dobo dokupijo vsaj do konca leta 1912 in plačajo ustrezajočo premij-sko rezervo. Ako kak služboda.jalec teh zavarovanju navezanih nameščencev ne bi pravočasno prijavil, ga bodo zadele kazenske posledice zakona. Na vsaki prijavi strojnika je treba napisati dan opravljenega izpita in priložiti do-tično spričevalo.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josel« grenčice.
Po cUčcud
*	Prva muslimanka sodna pripravnica. Za pripravnico okrajnega sodišča v Mostarju je imenovana Zeina Konjhodžič. To je prva pripravnica-muslimanka v državi. Konjhodžičeva je po maturi šla
na vseučilišče študirat pravo in je naredila vse izpite. Po končanih študijah si je izbrala za svoj poklic sodno stroko.
*	Prihod angleškega parnika v Dubrovnik. Pretekli torek ie priplul v Dubrovnik iz angleškega pristanišča Hull angleški trgovski parnik »Grodno« s tovorom tekstilnega blaga za našo državo in Ita-
I
PREMIERA. — Najaktualnejši francoski film o neomejeni požrlvovalnosti in heroizmu mladih mož
C § "3| hlAPAlAtf Trois de St' Cyr. Roland Toutain. Jean Mcrcanton, He-affWlf3 ligi VjBg lene Terdr ere - KU0 MATICA 21-24 ob 16., 19. in 21. liri
I
—	Duhovne vaje za može v Domu sv. Ignacija
v Ljubljani, Zrinjskega 9 bodo od 5. do 9. februarja. Nekaj prostorov je še praznih. Možje, priglasite se kmahi, da si zagotovite lastno, toplo sobico, kjer boste lahko v miru in tihoti opravili duhovne vaje. Na prepozne zglasitve se ne bomo mogli ozirati. Prehrana in oskrbnina za ves čas 100 din. — Pridobite še druge može za to, danes tako potrebno obnovo duhovnega življenja. Kat. akcija potrebuje neustrašenih, načelnih, vztrajnih borcev, ki jih vzgaja dobra šola duhovnih vaj. — Vodstvo 'Doma«.
—	Vojna škoda. Ko je naša država pred približno 18 leti dala državljanom bivše kraljevine Srbije odškodnino za škodo, smo tudi mi, takrat pozabljeni jugoslovanski državljani, pričakovali, da dobimo odškodnino za škodo, ki nam jo je povzročila svetovna vojna, posebno vojna z Italijo na Goriškem, v Dalmaciji in na obmejnih krajih Kranjske. Zaradi tega je tudi večina vojnih oškodovancev prijavila že takrat vojne škode. Te prijave pa še do danes niso rešene. Konec meseca maja 1939 so naši listi prinesli obvestilo, da so se prijave naših vojnih škod poslale kraljevski ban-ski upravi dravske banovine v Ljubljani, da ugotovi dejansko stanje in višino celotne škode. Na-
JCaj plavite?
Z deiele nam pišejo: Nam, ki iivimo na deteti, se dozdeva, da naše časopisje vse premalo nastopa proti vsem mogočim laiem in izmišljotinam, ki se širijo ie skoraj eno leto sem po širni naši domovini. l'a tudi javne oblasti se po našem mnenju premalo brigajo za to. Kovači teh izmišljotin pa delajo in kujejo varno naprej, ljudstvo pa še toliko bolj verjame, da »fabrikanti laii in strašiU resnico govore, češ zakaj jih pa nihče ne prime... mora ie res biti, kar govore. Zadnji »Gorenjec« je stopil malo na prste tistim, ki po vsej deieli na vsa usta oznanjajo, da bo 1. februarja (drugod pravijo spet. da 1. marca) vojaštvo zasedlo vse šole itd. itd. Saj menda veste, kaj se vse govori: »Denar bodo iigosali in vzeli bodo dvajset procentov — od vsakega prašiča, ki ga boš po 1. februarju (nekod ie po 1. januarju) doma zaklal, boš moral plačati 100 dinarjev, lleiati bo treba, na Kosovem polju ie delajo barake — in. 110 liho bodimo!
Če pa vprašaš takega preroka, kdo mu je to in to povedat, kje je lo in to novico pobrat, potem ti pa pride na dan s skrivnostno besedo: »En dober človek; en tak. ki ve; ena gospodična iz Ljubljane; našim otrokom so praviti profesorji v šoli. en kondukter... Torej redno taka skrivna osebnost, ki ji ne moreš do iirega. Eden ali pa ena, v matematiki bi rekli, da t, y ali z.
To nepotrebno beganje ljudstva, to sejanje malodušnosti ali nezaupanja v javno oblast mora prejeti talil Zadnii čas je ie!
lijo. Parr.ik »Grodno« ima , .... priprave za odstranjevanje min. V sredo zvečer je parnik nadaljeval svojo vožnjo v Benetke.
*	Zaradi pomanjkanja premoga prekinjen pomorski promet Dubrovnik-Split-Sušak. Iz Dubrovnika poročajo: Zaradi pomanjkanja premoga preteklo sredo ni mogel odpluti parnik »Zagreb« iz Dubrovnika v Split in je tako ukinjen promet na redni progi Dubrovnik-Split-Sušak. Premog bi moral priti iz mostarskega rudnika, zaradi ovir v železniškem prometu, ki so nastale zavoljo snega, in zaradi vode, ki je v rudniku ovirala delo, premoga ne morejo odposlati. Z ukinitvijo prometa so nastale velike nevšečnosti za prebivalstvo, ki ne more potovati, in za dostavljanje blaga. Že tri dni Dubrovnik nima zagrebških časopisov, belgrajski in sarajevski listi pa prihajajo zaradi ovir v železniškem prometu z velikimi zamudami.
*	Karlovec dobi trgovsko akademijo. Gradbeno ministrstvo je poslalo županstvu v Karlovec 1,240.000 din, ki jih je dobila mestna občina v pravdi z državnim erarjem. Prejšnji mestni svet je sklenil, da se ta denar porabi za gradnjo trgovske akademije, za katero je mesto dalo brezplačno zemljišče. Pričakujejo, da bo sedanji mestni svet porabil denar za trgovsko akademijo, ker je ban-ska oblast pristala na gradnjo potrebnega poslopja pod pogojem, če da občina brezplačno zemljišče, pa tudi potrebno pomoč v denarju, kakor je sklenila bivša občinska uprava. Ban Subašič je izjavil, da se bo z gradnjo akademije začelo takoj v zgodnji pomladi. S tem je obenem likvidiran spor med mestno občino in državnim erarjem.
*	Ker se nista smela poročiti, sta šla pod vlak. Trgovski uslužbenec Milan Pokopec v Zla-tarju-Bistrici na Hrvatskem se je zagledal v 20-letno Miciko Gajski, služkinjo pri tamkajšnjem lekarnarju. Dekličin oče je pa ukazal hčerki, naj se ogiblie Pokopca, ker ima zanjo boljšo partijo. Ker dekle ni hotelo očeta ubogati, je oče prišel v Bistrico in prosil lekarnarja, naj odpove hčerki službo in jo pošlje domov. Lekarnar je to tudi storil. Namesto da bi šla domov, se je pa Marija sestala s svojim tantom in oba sta odšla na postajo Zlatar-Bistrica. Tam sta počakala zagrebški vlak in se vrgla pod lokomotivo. Deklica je bila takoj mrtva, Pokopca je pa lokomotiva vrgla v sneg in ga hudo poškodovala. Prepeljali so ga v bolnišnico.
*	Po nedolžnem zaprt razbojnik. Dne 18. junija 1939 je bila v Soniboru umorjena 60-letna vdova Bela Maršal. Zaradi tega umora so aretirali na Madžarskem Odri Janoša, zloglasnega razbojnika, ki je ušel iz kaznilnice v Mitrovici in se je tisti čas skrival pri svojem očetu. Madžarske oblasti so izročile Janoša somborski policiji. Sedaj je pa prišlo v tej zadevi do senzacionalnega prevrata. Osješka policija je aretirala 23-letnega Antona Le-vojeviča, kleparskega pomočnika, ker je v Županji ubil Veroniko Juzbašič. Zadavil je staro ženo z rokama in odnesel ves denar, kar ga je našel. Po-leg te^a je zagrešil več vlomov in tatvin v Dja-kovu Na splošno presenečenje je Levojevič pri zasliševanju na osješki policiji priznal, da je on umoril Belo Maršal v Subotici. Kritične noči je okro"
polnoči prišel v stanovanje vdove Maršal in zahteval od nje denar. Ker mu ga ni hotela dati, jo je s palico udaril, da se je onesvestila, nato pa jo je zadavil. Našel je pri njej 28.000 din. S. tem denarjem je pobegnil v Belgrad in Novi Sad, kjer je vse zapravil. Levojevič je priznal tudi umor Juzbašičeve.
*	Profesor pretepel tiskarnarja. V Mitrovici sta se sprla profesor tamkajšnje realne gimnazije Boško Novakovič in tiskarnar Slavko Jankovič. Bila sta najprej v gostilni, kjer sta pila. Kmalu sta se sporekla in ko sta šla ponoči iz gostilne, sta se še na cesti prerekala. Prepir se je spremenil v pretep in ker je bil profesor močnejši, je pošteno pretepel tiskarnarja in ga nato vrgel v sneg. Pro-r tesor in tiskarnar sta politična nasprotnika.
*	Medved pognal vampirja v beg. Vasica Leva Reka pri Resanu je že ves mesec živela v velikem strahu. Ljudje so zanemarjali svoje delo, se zbirali ob ognjiščih in šepetali o vampirju, ki vsako noč obiskuje kmeta Jeltima llijeviča. Pred mesecem dni se je začelo. Neke noči se je Jeltim zbudil in zagledal poleg svojega ležišča v belo platno zavito jiostavo, ki se je z razprostrtimi rokami nagnila proti njemu in ga hotela prijeti za vrat. Od strahu je Jeltim zakričal in s tem pregnal strah, ki je izginil, kakor bi se vdrl v tla. Naslednjo noč ob isti uri se je skrivnostni obiskovalec spet pojavil in tako se je godilo noč za nočjo. Jeltim je o tem pripovedoval svojim sosedom. Nekaj pogumnih mož je sklenilo, da bodo ponoči stražili pred Jeltimovo hišo. Pa to ni nič koristilo. Strah se je pojavil, točno kakor ura, vsako noč ob Jeftiniovem ležišču. Neko noč je stalo okrog hiše kar štirideset kmetov, ki so bili oboroženi s koli, cepci in kosami, kljub temu vamjjir ni izostal. Jeltim je že obupal, z njim pa tudi vsa vas. Tu je prinesel rešitev medved. V vas je prišel cigan z dresiranim medvedom. Na povabilo jeftima je prišel tudi k njemu, kjer je medved pokazal svoje umetnosti. Naenkrat je začel medved strahovito rjoveti, kakor bi slutil nevarnost. Zvečer nato se vampir ni prikazal. Pa tudi naslednje noči ga m bilo. Ljudje so prepričani, da je medved s svojim rjovenjem pregnal vampirja iz hiše. Ce bi pa prišel v Levo Reko zdravnik za živce, bi kmalu našel rešitev te zagonetke, ki je ves mesec mučila celo vas. Jeftim se je kot prostovoljec udeležil svetovne vojske in se je z razrvanimi živci vrnil domov. Ampak ljudje v Levi Reki bi k taki »naravni« pojasnitvi strahu odkimavaii z glavami. Oni vedo vse bolje. Saj so jim stare matere pripovedovale o vampirjih in njihovem delovanju.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Pet zločincev pobegnilo iz ječe. Iz ječe v Kumanovem je eno preteklih noči pobegnilo pet nevarnih zločincev, ki bi jih moral! te dni prepeljati v kaznilnico. Vseh pet je bilo zaprtih v skupni celici. Prebili so zid in prišli na ta način v svobodo. Za njimi manjka vsaka sled.
V bosanski vasi 140 letna starka. V mali vasi Lipika, občina Bosanski Novigrad, živi starka, ki sama trdi, da je stara okrog 150 let. Rojena je bila okrog leta 1802 in je imela blizu 80 let, ko je Avstrija zasedla Bosno leta 1878. Potemtakem bi bila stara res že blizu 140 let. Poročila se je sedemkrat. Prvič, ko je bila stara 20 let, zadnjič pa, ko je imela že osemdeset let. Vdova je postala s 102 letoma in bi se še jDoročila, pa je ni nihče več maral. V sedmih zakonih je rodila 21 otrok od katerih ni nobeden več živ. Tudi nobenega vnuka nima več živega, čeprav jih je bilo nad sto Od najbližjih potomcev sta živa samo še dva pra-vnuka, starca blizu osemdesetih let. Ostalih potomcev ie pa nad 500, večinoma v šestem in sedmem kolenu. Stana, tako je ime tej starki, trdi da je najstarejša žena v državi in da je bila vedno zdrava in tudi še danes ne ve. kaj je prehlad ali glavobol Belega kruha neče jesti, marveč samo koruzni kruh, žgance, mleko in slično. Svinjsko meso je začela jesti šele pred nekaj leti. V postelji noče ležati, počiva vedno na tleh na slami Starka rada kadi in pije črno kav>o; tedaj poslane dobre volie in pravi: »Menda je smrt name po-
Ljubljana, 26. januarja
Gledališče
Drama. Petek, 26.: »Na prisojni strani«. Premiera. Premierski abonma. Sobota, 27: »Profesor Klejiec«. Red B. Nedelja, 28. ob 15: »Kupčija s smrtjo«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Na prisojni strani«. Izven. Znižane cene.
Opera. Petek, 26.: Zaprto (generalka). Sobota, 27.: »Rusalka«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja 28. ob 15: »Frasquita«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Ob 20: »Nižava«. Izven. Znižane cene.
Rokodelski oder
V Rokodelskem domu bo v nedeljo, 28. t. m. ob petih popoldne ponovitev narodne veseloigre »Micki je treba moža«. Igra je imela pri premieri izredno lep uspeh in bo gotovo tudi popoldunska predstuva privedla v Rokodelski dom vse prijatelje dobrih, razvedrilnih ljudskih iger. Premiere se je udeležil tudi pisatelj igre, g. Vinko Korže iz Ptuja, ki je poslal Rokodelskemu odru poleg priznanja tudi koristna navodila, za nadaljne vprizoritve. Predprodaja vstopnic za nedeljsko popoldansko predstavo bo v nedeljo od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, 12.
Radio Ljubljana
Petek, 26. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — U Šolska ura: Svetosavska proslava (II. drž. dekl. meščan, šola) — 12 Po naših krajih in gajih (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Ženska ura: Pogovor o vzgojni posvetovalnici — 18.20 Ci-traške točke (jilošče) — 18.40 Francoščina (dr. St. Leben) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Vzhod in zahod v naši umetnosti (dr. Miodrag Grbič, Bgd) — 19.40 Objave — 20 Koncert Radij, orkestra — 21 Klavir koncert sodobne portugalske glasbe (prof. L. M. šker-jane) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Originalna švic. godiia (Bratje Malcnšek).
Drugi programi
Petek, 26. januarja: Belgrad: 20.30 Simf. konc. — Zagreb: 20.30 Re!f*rad — Bratislava: 20.50 Ork. konc. — Sofija: 19.45 Opera — Angleške postsaje: 20.20 Klavir — 23.15 Kabaret — Beromtinster: 22.10 Mozart-IIavdn — Budimpešta: 21 Beethovnove skladbe — Bukarešta: 19.35 Opera — Stockholm-IIorby: 20 Operetna gl. — 22.20 Ital. gl. — Trst-Milan: I" Konscr-vatorijski konc. — 20.45 Igra — Rim-Bari: 21 Simf konc. — Florcnca: 20.30 Opeieta »Princesa Tubek« — Oslo: 22.15 Mozar
Prireditve in zabave
Prosvetno društvo Trnovo uprizori v nedeljo 28. t. m. na društvenem odru veseloigro v 3 dej. »Detektiv Megla«, spisal J. Kranjc. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10—12 dojjoldne.
»... zdaj sem kovač, adijo šolska smola ...« FO Ljubljana — Sv. Jakob ima za zaključek Propagandnega tedna v nedeljo 28. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani zaključno prireditev s sledečim sporedom: orkestralne točke, recitacija, govor in spevoigra v 3. dej. »Kovačev študent«.
Predavanja
0 državljanski in narodnostni vzgoji bo predaval jx>d okriljem Pedagoškega društva g. prof. Venčeslav čopič v soboto 27. t. m. ob 18 v dvorani mineraloškega instituta na univerzi.
Naie dijaštvo
AK »Straža« ima drevi ob 20 svoj redni članski sestanek. Govori g. ravnatelj Remec o temi: »Morala v gospodarstvu in politiki«. — Za člane udeležba obvezna. — Odbor.
SKAD »Danica« ima drevi ob 8 redni članski sestanek. Govoril bo univ. prof. g. dr. Al. Odar o temi: »Očitki zoper cerkveno imovino«.
Sestanki
Geogralsko društvo v Ljubljani ima danes v petek 26. t. m. ob 18 v geografskem institutu na univerzi svoj redni letni občni zbor.
Društvo zobozdravnikov za dravsko banovino poziva svoje članstvo na važen članski sestanek, ki bo v soboto, 27. t. m. ob 20 v restavraciji Slamič.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tvrševa 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gart
us, Moste-Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Zgubila se je aktovka na Bregu. Pošten najditelj naj jo prinese Pred škofijo 16 v vežo.
Anekdota
K znanemu dunajskemu gle lališkemu ravnatelju je prišel igralec, ki ni spadal baš med najboljše člane gledališke igralske družine, pa
• I I	■----- •---,----- 'e'11"" ui utrne, (»rt
je bil v primeri z drugimi igralci prav dobro plačan. Kljub temu je zahteval nnviJnni^ Ravnatelj pa mu je' odgovoril
»Čisto izključeno! Zaslužite že itak več kakor zaslužite.«
»Zdaj sem te pa razkrinkal, ti copotar tf. Čeprav imaš ženo, si sam šivaš gumb na suknjo.«
>li se strašno mnsliš, prijatelj! To ni moja suknja, ampak od moje žene.«
t
UUBI14NA
Bridkosti
rejca malih živali
•	zvaničnik K. Jernej je že v pokoju
in bi se do smrti rad pošteno preživel. Poleg pokojnine spadajo k temu plemenitemu namenu male živali, o katerih je Jernej že toliko slišal, kako dobičkanosen šport je to. Naj bo temu že tako ali tako, res je, da je imel rad svoje bele angorske zajčke, rad. Skrbel je za nje tam v svoji baraki na Kodeljevem in jih branil pred mrazom. Pa je izvohal njegovo farmo O. Ivan, nepridiprav, ki jo je obiskal prvič 27, decembra ponoči, in ker se mu je prvič posrečilo, je šel še drugič in sicer 19. januarja, tudi ponoči. Prvič je odnesel tri zajčke, lepe, bele angorske zajčke. Odnesel jih je na letališče, kjer jih je poklal in v neki stari posodi, ki jo je pobral bogve kje, skuhal in pojedel. To je bil ves uspeh prve tatvine. Drugič jih je pograbil 8 in ker se je kuhe naveličal, jih je odnesel spretnim kuharicam, cigankam, ki tabore tam nekje za Savo. Odrli so jih in spekli in se nato vsi skupaj gostili — z zajčki ravnega upokojenca s Kodeljevega. To je bil ves uspeh druge tatvine. Kože je nepridni Ivan odnesel v mesto, da bi jih prodal, pa jih nihče ni maral, ker so bile še vse sveže. Pač pa je prodal svojo kožo, kupila jo je policija, ki jo je že oddala sodišču v nadaljnje strojenje. To je bil pa uspeh obeh tatvin skupaj.
Kino Kodelfevo tet. 41-64 ——
Danes ob 20. ter jutri ob 16.30 in 20. uri prekrasen velefilm
Potepu&ek
Tzoga Szekel, Otto Walburg in mali Mičo
V zemlji brez zakona
DICK FORAN, pojoči cowboy

POZOR 1 V soboto na dan Sv. Save dijaška predstava ob '/»5. uri po enotni ceni din 3'. 0
1 Xffl. prosvetni večer, ki bo danes ob 20 v Frančiškanski dvorani, je namenjen vsem prijateljem naših gora. Predaval bo g. prof. Janko Mlakar, kar je poroštvo, da bodo obiskovalci gotovo prišli na svoj račun. — Predavanje je opremljeno s skioptičnimi slikami in nosi naslov: Iz mojega nahrbtnika. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičevi 7 in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo.
1 Šentjakobčani! Današnji večer Propagandnega tedna je posvečen vam, staršem in prijateljem (moškim in ženskam); vrši se točno ob 8 zvečer v dobro zakurjeni Farni dvorani (Sv. Jakoba trg) in je vstop prost. Na sporedu je predavanje g. Ivota Kermavnerja o telesni vzgoji v naši organizaciji ter predavanje g. prof. Graienauerja O Koroški. — Že sedaj vas opozarjamo na zaključek tega tedna v frančiškanski dvorani, na katerem je poleg drugega na sporedu Kovačev študent, spevoigra v 3 dejanjih.
1 Ruska Matica priredi v ponedeljek, dne 29. t. m. v dvorani francoskega instituta literarni večer ob priliki 125, obletnice rojstva ruskega pesnika M. Lermontova. Na sporedu uvodna beseda dr. gv-gena Spektorskega, slavnostni govor dr. Nikolaja Preobraženskega in recitacije učencev ruskega tečaja. Začetek ob 20. Vstop prost.
1 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima danes 26. januarja v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani ob 18.15 redno predavanje. Predavajo sledeči gg. zdravniki: 1. Doc. dr. Božidar Lavrič: Kazuistični primeri iz kirugije; 2. dr. Debevec Fr.: Zanimivi primeri specifične okužbe v nekem zavodu; 3. dr. Lavrič Vito: Iztipanje maternice po porodu, — Vabimo V6e gg. zdravnike in medicince.
1 Namesto venca na grob ge .Mare dr. Vad-nalove so darovali društvu »Dom in šola« na III. real. gimnaziji za revne dijake 200 din profesorji istega zavoda in 400 din družina Vadnal. Odbor se darovalcem iskreno zahvaljuje.
1 Trnovčani! Preberite rubriko društvene vesti.
1 Korošci, Korošice! Umrl je naš rojak železničar v pokoju g. Josip Mayer, nečak Matije Majarja Ziijskega. Udeležimo se pogreba, ki bo danes 26. januarja 1940 ob 16 izpred mrtvaške veže na Vidovdnnski cesti. — Klub koroških Slovencev.
1 Izlet na Kurešček. Prijave Putnik.
1 Šaljiv in zabaven predpustni filmski program v Kinu Slogi. Uprava kina Sloge je poskrbela za letošnji predpust serijo zabavnih in humorja polnih filmov, s katerimi hoče predramiti ljubljansko občinstvo v vedro razpoloženje. Kot prvi iz serije teh zabavnih filmov je od jutri dalje na programu film »Vesela potepuha« s posameznima in občinstvu priljubljenima karakternima igralcema Mickey Rooney-jem in Wallace Beery-jem. Za svečnico vus bo zabaval poznani in priljubljeni francoski komik in humorist Fernandel, v filmu »S 5 parami okoli sveta«. Francoska, Amerika, Kina, Indija in Afrika so sodelovale pri snemanju tega največjega dela francoske komike. Za pust
Ea vas vzameta s seboj kralja smeha Stan aurel in Oliver Hardy, ki nastopita tokrat v
zabavni komediji »Bistre glave«. Komur je do smeha, veselja in'razvedrila, naj ne pozabi da ie prav zabaven filmski program te dni v kinu Slogi.
1 Moško obleko brez lastnika so našli razmetano ob dolenjski progi in sicer: 1 plašč (pelerino), 1 sivo progast suknjič, 1 modre in 1 sivo progaste hlače, 1 siv telovnik, 1 črn žametast telovnik, 1 siv in 1 rjav klobuk in nekaj kosov moškega perila. Okoliščine kažejo, da je vse to sumljivega izvora. Več o tej najdbi ve policija, ki išče lastnika in tistega, ki je te stvari pustil za progo.
I Za tako visoka leta pa tatvina res ni več.
Prijeli so neko K. M., 61 let staro vdovo, ki je tam v Florijanski ulici ukradla moško kolo. Ko pa je enkrat prišla oblasti v roke, se je sprožil cel plaz, ki je odkril še celo vrsto manjših in večjih tatvin. Pri hišni preiskavi so namreč našli pri njej tudi vse perilo, ki je bilo ukradeno 24. decembra nekemu stanovalcu na Miklošičevi cesti, kjer se je sušilo, dalje 1 svilen dežnik, ki je bil ukraden letos 18. januarja in še cel sveženj raznih drobnarij, največ perila, vmes nekaj še prav porabnih oblek. Žena, ki je na stara leta začela delati preglavice kriminalu, nekaj tatvin priznava, za nekatero blago pa trdi, da ga je kupila, dasi ne ve povedati, kje; včasih pa se tudi premisli in taji vsevprek. Za mlade tatiče imamo razne načine, kako bi jih v primernih zavodih spravili na pošteno pot, bomo videli, kako bodo to ženico naravnali na pravi tir,
1 Mesarsko orodje v nepravih rokah je našla policija in takoj celega moža aretirala, ker je že večkrat šel skozi policijske zapore in se nikoli ni izdal za mesarja. To je G. Lojze, 33 let star, ki je bil že večkrat kaznovan. Ko ga je policija pogra-
f
Na iplolno Soljo občlnatva ponavljamo
sijajno češko hui ko, kij« (elbBtfnl razveseljevala našo Ljubljano — staro in mladol KINO UNiON, tel. 22-21 ob 16., 19. in 21. uri
VRAŽJI ŠTUDENTJE
Danes nepreklicno zadnjikrat!
1
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri film zanimivih in opasnih pustolovščin, plemenitega požrtvovanja in verne ljubezni	Kot dopolnilo film misterijozne vsebine po
Fatalna bolniiarka znaninove,iH-st-Kee,eri°
KINO SLOGA, telefon 27-30
Noči v
Singu
bila, je nosil s seboj mesarski cekar, v katerem so bili 3 mesarski predpasniki, mesarski noži in nekaj mesa. Vse to je bilo ukradeno mesarskemu mojstru J. K. na dvorišču kavarne »Zvezda«, kjer se je po opravkih nekoliko pomudil, kolo s cekarjem pa je prislonil ob zid. V tem je prišel mimo G, Lojze in meni nič tebi nič je snel cekar s kolesa in šel naprej svojo pot, kakor tista: »--izmakne kos mesa, z njim čez vodo se poda«. G. se je podal čez Ljubljanico, kjer pa ga je mož postave ustavil. Nadaljnja pot je znana: najprej na policijo, kjer ni prijetno, nato pa v sodne zapore, kjer je prav tako. G. se sicer zagovarja, da je vse to dobil nekje ob Čevljarskem mostu, prislonjeno k zidu, toda kdo bi mu verjel, ko pa mesar J. K. vendar dobro ve, odkod in kdaj mu je bilo izmaknjeno.
1 V obupu skočil pod vlak. V sredo zvečer je mod Gorenjskim in Glavnim kolodvorom skočil pod vlak brezposelni St. M., po poklicu slaščičarparski pomočnik, poročen, že delj časa je bil brez posla in je živel od zaslužka žene, postrežnice. To ga je tako potrlo, da mu je zmanjkalo poguma za življenje. Vrgel se je pod večerni brzi vlak, ki ga je vsega raz-mesaril.
MARIBOR
Strašne posledice mraza
Orožnika, ki Ji pogledal v hlev, je pokazal izpod jasli odpadli nogi
Maribor, 25. januarja.
Strašne so posledice letošnje hude zime, vsak dan se dogajajo primeri, da mraz zahteva celo človeške žrtve, toda primer, ki se je pripetil v Rad-vanju pri Mariboru, pa je po svoji strahoti gotovo edinstven. Danes zjutraj se je nahajal kaplar rad-vanjske orožniške postaje g. Mrdinja na svojem službenem obhodu, pa je pregledoval med drugim tudi razne hleve po Radvanju, ker se v njih radi skrivajo in prenočujejo v hudi zimi razni sumljivi klateži. Tako je pogledal tudi v hlev posestnice Terezije Marin v Zgor. Radvanju št 18. Ko je odprl vrata, je zaslišal v hlevu stokanje. Pogledal je bliže ter opazil, da prihaja to stokanje izpod jasli, pod katerimi leži človek. Vprašal ga je, kaj tam dela, dobil pa je tak odgovor, da ga je pretresel do kosti. Tujec mu je namreč namesto besed pokazal svojo odpadlo nogo, ki jo je držal v rokah. Ko ga je orožnik vprašal, kaj je to, je dejal »moja noga, če hočete, vam pokažem še drugo« in res je nato pokazal še drugo svojo nogo, ki je bila prav tako odpadla v gležnju. Orožnik je nato pristopil bližje ter se mu je pokazala vsa strahotna žaloigra mla-
dega človeka, ki je ležal pod jaslimi brez nog s strašnimi ranami na telesu. Bil je to 35 letni Miroslav Marinič iz Krčevine. Po poklicu je trgovski pomočnik, bil pa je zadnja leta brez posla ter se je sedaj na zimo vdinjal kot delavec pri pivovarni Union in je bil zaposlen pri spravljanju ledu z ribnikov v Radvanju. Ni imel poštene obleke in ne obuvala ter je v hudem mrazu zadnjih dni strahovito ozebel. Ko so bile bolečine zaradi ozeblin prehude, se je zatekel v Radvanje ter se je skrivaj zavlekel v hlev posestnice Marinove. Pravi, da je bilo to pred osmimi dnevi. Ko pa je bil v hlevu na toplem, so nastopile bolečine tako neznosno, da je padel v nezavest ter v takšnem stanju ležal vse do danes zjutraj. Ker je bil pokrit z mrvo pod jaslimi, ga nihče od domačih ni videl in tako je siromak ostal brez pomoči. Šele ko je danes zjutraj vstopil v hlev orožnik, se je Marinič zavedel ter začel stokati. Opazil je tudi, da sta mu med tem časom zaradi ozeblin odpadli obe stopali v gležnjih. Orožnik je takoj obvestil mariborske reševalce, ki so zmrznjenega reveža zapeljali v mariborsko bolnišnico.
m Drava od Fale do Dravograda zamrznjena.
Včeraj je falska elektrarna zopet obvestila mariborsko industrijo, da omeji ob večernih urah, ko je obtežba omrežja zaradi razsvetljave največja, svoje obrate, ker primanjkuje toka, dobava iz Trbovelj pa je včasih nekoliko negotova. Drava je sedaj od falskega jezu do Dravograda zamrznjena ter je led mestema tako debel, da ljudje lahko hodijo peš z enega brega na drugega, pri Št. Lovrencu vozijo čez reko celo z vozovi. Gladina reke se je zaradi ledu precej dvignila, vendar pa niso utemeljene vznemirljive vesti, ki se širijo v Mariboru in po katerih naj bi Drava že zalivala državno cesto ter nagro-madila toliko ledu, da bi bil jez na Fali v nevarnosti.
m 1200 din izgubila. Na'poti od Cirilove tiskarne na Koroški cesti do Lahove trgovine na Glavnem trgu je izgubila posest/niča Matilda Bene-dik iz Nadol pri Šmarju denarnico s 1200 din gotovine.
m Obrtniški družabni večer bo 27. januarja v Narodnem domu.
m Zadnji član Roganove tolpe zaprt. Iz Celovca je prispela vest, da se nahaja tam v zaporu okrožnega sodišča Franc Knez, ki je bil obsojen na 6 mesecev zapora zaradi neke tatvine. Knez je bil eden najnevarnejših članov slovite Roganove rokovnjaške tolpe, ki je lani strašila po Dravski dolini. Knez je po nesrečni Roganovi smrti — kakor znano, so ga ustrelili mariborski policaji — zbežal je v Nemčija, kjer je izvršil • tatvino ter so ga zaprli. Ko bo presedel svojo kazen, ga bodo izročili našim oblastem ter ga čaka potem stroga kazen.
m Žaloigra pri predilnem stroju v tovarni. Včeraj zjutraj 6e je pripetila v Hutterjevi tekstilni tovarni pretresljiva žaloigra. Pri predilnem stroju, pri katerem je bila zaposlena kot delavka, je padla 16letno dekle, zadeta od strela v srce. Bila je to
Zimski šport v toplejših krajih: Ježa na ribi po va lovih — a riba je lesena. Peneči sc valovi so videti kakor sneg. Vendar v Miamiju, odkoder je ta slika, ni snega, ampak je zdaj toplo poletje.
161etna predilka Mari Frank, do«na fe Starešincev pri Cirkovcih, ki je bila že dalje časa zaposlena v predilnici Huttarjeve tovarne. Stanovala je v Mariboru v Loški ulici 2. V Cirkovcih se je spoznala z Adamom Tomičem, ki je doma iz okolice Šida v Sretnu. Tomič se je na 6mrt zaljubil v mlado dekle, ki mu je bila tudi naklonjena. Kadar je imel prosto, se je Tomič vozil v Maribor k svoji izvoljenki. Vsi pa, ki so prišli s Tomičem in njegovim dekletom v stike, so opažali, da je mladi fant zelo ljubosumen. Zadnje čase so nastale med njim in dekletom prav zaradi ljubosumnosti razprtije ter se mu je dekle začelo odtegovati. To je še stopnjevalo njegovo ljubosumnost, ter je povzročil katastrofo. Tomič je prišel v Maribor ter je zvedel, da je Mira Frank že v tovarni pri nočni posadi. Zjutraj ob pol petih se je napotil za njo v tovamo. Posrečilo se mu je, da je izrabil trenutek, ko ni bilo portirja pri vratih ter je prišel v tovarno. Napotil se je v predilnico, kjer je našel Miro Frank pri njenem stroju. Pristopil j'e k njej ter iz neposredne bližine ustrelil. Zadel jo je naravnost v srce, da je pri priči mrtva padla poleg stroja na tla. Drugi 6trel j>a mu je odpovedal, ker 6e je krogla zataknila v cev. Nato so ga delavci prijeli ter izročili stražnikom*ki eo bili poklicani v tovarno. Priznal je dejanje ter je izjavil, da je nameraval ustreliti še sebe, pa mu je orožje odpovedalo.
m Posledica pretepa. V Ehrlichovi tekstilni tovarni je delavec Ploj Josip za šalo sunil tovariša Franca Pečenika z zaboja, pri čemer pa je slednji tako nesrečno padel na tla, da si je zlomil palec. V hudi jezi je potem sam navalil na Ploja ter ga tako obdelal, da sta se morala oba zateči v bolnišnico. Oba tudi zahtevata drug za drugega sodni pregon,
m Tat v stanovanju. V Oreškem nabrežju 7 se je splazil neznanec v kuhinjo Terezije Papst ter ji odnesel iz kredence zlato zapestno uro, vredno 1000 din. V Kosarjevi ulici 40 se je splazil neznanec v stanovanj; inž. Pogačnika. Ni pa ničesar odnesel, ker ga je gospodinja pravočasno slišala ter prepodila. t
^— Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo«> vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
_Ogl. reg. S. br 30474/33,_
Vojnik pri Celju
Cena mleku. Upraviteljstvo tukajšnje hiralnice je plačevalo mleko do 1. decembra po 1.65 din in ne 1 60 dih, kot je bilo zadnjič pomotoma objavljeno. Vendar pridejo producenti na isto, ker se ob prejemu denarja odtegne kolek na račun. Sedaj je ceno dvignilo na din 1.75, kar je še vedno premalo z oz'rom na tržne razmere pri nas. Upravitelja tukajšnje hiralnice in bolnišnice v Celju sta izjavila, da višje ne moreta plačati, ker ni proračunskih možnosti. Prosimo bnnsko upravo, da se novi proračun ozira na te nove tržne cene, da ne bo treba našemu kmetu dajati pridelkov po tako nizki ceni.
Občni zbor Kmečke zveze je bil v nedel jo,
21. t. m. Izvoljen je bil stan odbor & iiiuliuii izpremembami.
Celjske novice
c Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo ob 4 popoldne s sodelovanjem Fantovskega odseka in dekliškega krožka ljudsko igro »Čudež«. Prireditev bo v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Vabljeni!
c Celjski šahovski klub priredi drevi redni mesečni brzoturnir za januar v prostorih v kavarni Evropa. Začetek ob 8.
c V celjski bolnišnici je umrl 70 letni pre-vžitkar Mihael Strnad iz Podvrha pri Braslovčah. Naj v miru počiva.
c Pod okriljem Slovenskega obrtnega društva bo predaval drevi ob pol 8 v hotelu Beli vol referent Zbornice TOI o novih davčnih predpisih. Obrtnike opozarjamo na to predavanje, da se ga polnoštevilno udeleže.
c »Jutrova« <vnema» za celjsko davkoplačevalec. Včerajšnje »Jutro« je priobčilo notico, s katero hoče pokazati celjskim davkoplačevalcem, zlasti pa okoliškim kmetom, pa tjudi nekaterim voznikom »svojo veliko vnemo in gorečnost« zanje. Mestni svet je na zadnji 6eji oddal odvažanje snega z mestnih ulic najcenejšima ponudnikoma gg. Petru Glinšku in Strenčanu Francu ml., ki sta polnoletna, ostala dva ponudnika, eden iz celjsko, drugI pa iz tuje občine, bi v potrebi prišla v postov. Na mestno občino in mestni svet ne pade nobena krivda, če se že v mesecu oktobru javno razpisanemu razglasu mestne občine ni odzvalo več posestnikov in prevoznikov iz Celja; 6aj so napravili ponudbo le trije posestniki iz celjske občine, eden pa iz tuje občine. Če »Jutro« ni priobčilo tega razglasa, ali bolje, če se na »Jutrovo« opozorilo ni odzval noben posestnik-davkoplačevalec iz »Jutrovega« kroga, nista tega kriva mestna občina in mestni svet. Mestna občina je pravočasno razpisala oddajo voženj in s tem preprečila, da bi bila primorana oddati vožnje po poljubni ceni, ker bi v tem primeru ceno določili vozniki sami. Da mestna občina oddaja vedno najcenejšim ponudnikom, to »Julrovi« krogi in tudi g. dopisnik sam, prav dobro vedo, in je zato smešno, če prihajajo na dan s takimi izpadi.
c Pritožb zaradi stalnih radiomotenj v Celju in okolici je vedno več. Naročniki so se nekaj časa pritoževali in prosili, da se te motnje odpravijo in kaznujejo lastniki neblokiranih aparatov, ker pa to nič ne zaleže, je med naročniki akcija, da bodo številni odjavili svoje aparate, ker res nima smisla, da bi plačevali takse, če ne morejo poslušati radia. Posebno velik motnje so zaradi številnih neblokiranih aparatov v Gaberjih, kjer opoldne in zvečer sploh ne morejo poslušti radia. Grožnje in pritožbe pa ne bodo zalegle do takrat, dokler ne bo blokirala svojih aparatov tudi poštna uprava v Celju. Prosimo merodajne. da store potrebne korake ,da se v tem vendar nekaj ukrene.
e Zakaj izjeme? Lastnik vile »Savinja« na Bregu še sedaj ni dal očistiti hodnika, kar so storili že vsi hišni posestniki na Bregu. Ali je mar zanj poseben pravilnik?
Ptuj
Mesto venca na grob pokojnega Tvana Lut-tenbergerja, posestnika v Ptuju, ki je v starosti 75 let pred par dnevi umrl, je darovala Miklovič Vera iz Varaždina 100 din za mestne reveže.
Združenje trgovcev opozarja davčne zavezance, da najpozneje do 31. januarja t. 1. vložijo prijave za pridobnino in prijave za poslovni promet.
Ptujska gasilska četa je imela v nedeljo v gasilskem domu svoj redni letni občni zbor. Četa je sodelovala pri 11 požarih na deželi, pri enem manjšem in enem velikem požaru v mestu. Četa je imela 22.451 din dohodkov in 21.44/) din izdatkov. Rešilni oddelek je bil v akciji 89 krat in je prevozil z rešilnim avtomobilom 1650 knr 264 gasilcev je pri tem delnlo za svojega bližn jega 163 ure. Važno vprašan je je nabava novega rešilnega avtomobila, ker je sedanji v prometu že celih 12 let in je v precej slabem stan ju. Pri volitvah je bil izvol jen v večini stari odbor z g. Fr. Vidmarjem na čelu. Našim vrlim gasilcem moramo za njihovo požrtvovalno delo do bližnjega v njegovi nesreči izreči vso zahvalo.
Krajevni odbor za zaščito dece se je ustanovil tudi v našem mestu. Predseduje mu župan g. dr. Alojzij Remec, podpredsednika na sta g. Križan Matija, davčni upravitelj v pok., in gdč. Bratkovič Dragica. Člani odbora pa so vsi zastopniki društev in korporacij, ki pridejo pri tem v postov.
V nedeljo 28. t. m. ob 15 v mestnem gledališču uprizorita ptujski FO in DK krasno in globoko igro >V temoti«, dramo v 3. dejanjih, ki je vzeta iz kmečkega življenja.
Nesreči. Creifoner Jožef, 50 letni delavec s Sp. Brega v Ptuju, si je med delom, ko je nosil premog in pri tem padel, zlomil desno roko. Imenovani ima smolo, saj si je že lani zlomil levo roko. Ko je 45 letni posestnik Kralj Alojz s JC u kave, občina Sv. Lovrenc v Slov. goricah čistil s strehe sneg, je pri tem po nesreči padel v globino in si zlomil desno nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v ptujski bolnišnici.
Francoski šolarji in angleški princi
Ko je 1. 1938 obiskal angleški kraljevski par Pariz, so irancoski šolski otroci nabrali veliko vsoto denarja. Skoro po vseh šolskih razredih Francije so zbirali in za ta denar so kupili dve prekrasno oblečeni in dragoceno okrašeni lutki, kot darilo francoskih šolarjev obema hčerkama angleškega kralja Jurija VI, princesi Elizabeti in Marjeti.
Čez poldrugo leto nato sta se obe princesi nekaj dobrega spomnili. Sklenli sta. da bosta za novo leto 1940 poslali soprogi francoskega predsednika ge. Lebrunovi velike zaboje daril s prošnjo, naj jih razdeli potrebnim otrokom, predvsem takim, ki so njih očetje na bojišču. Seveda je ga. Lebrunova to takoj izvršila, in marsikateri francoski otrok je dobil za novo leto veliko škatlo, kjer je bilo iudi napisano: »Pozdra" od Elizabete in Marjete, od princes Velike Britanije.«
KULTURNI OBZORNIK
Detelovi Zbrani spisi IV. zvezek
Mohorjeva družba, ki je svoj čas odkupila celotno Deteiovo literarno tvorbo, je že pred leti začela izdajati v uredništvu prof. J. Šolarja Detelove Zbrane spise. Zdaj je izšel IV. zvezek in vsebuje znano povest »Trojka«, ki tako stopa že v tretji izdaji pred slovensko javnost' prvič ob izidu v Slovenski Matici 1. 1897, drugič pri Mohorjevi družbi 1. 1915, tretjič pa v današnji obliki v Zbranih spisih s kritičnim uvodom urednika prof. Šolarja ter njegovimi literarno zgodovinskimi ter stvarnimi opombami v dodatku.
Detela, ki 6i je pridobil s svojimi spisi že ime klasika slovenske ljudske povesti, je 6 to 6vojo povestjo »Trojko« posegel v napol izobražene sloje naroda ter je še posebej hotel pokazati usodo treh slovenskih dijakov, izmed katerih se eden pokmeti (Lovro), drugi ne doštudira in postane kljub vsemu navdušenju za narod ubogi nižji uradnik na Dunaju (Radivoj), tretji pa — najidealnejši med vsemi, do-študirani pravnik in krščansko vzgojeni mladenič dr. Vladimir, pa pade žrtev razmer in zastarelega plemiškega nazora o brambi časti v dvoboju To trojko opisuje Detela še na Dunaju kot akademike ter jih po svoje karakterizira. Toda omahljivi Lovro podeduje graščino in se vme domov, kjer 6e najprej zaplete v mreže vaške meščansko-grajske ko-kete Irme ter njene okolice, (ki pri Deteli dobiva obrise karikature), dokler ne spregleda in se reši. Drugi — Slavoljubki že po Dunaju straši z domoljubnimi in svobodomiselnimi frazami o narodu in svobodni misli ter napredku in filozofskem pesimizmu oz. materializmu — modi tistega časa — se opeče ob isti nevesti ter se izgubi neslavno v podrejeni uradniški službi; tipični usodi slovenskih dijakov, ki so za narod gobezdali, ne pa študirali ter so tako sami zakrivili malopomembnost naroda v očeh drugih. Le Vladimir, ki je postavljen vseskozi za ideal dijaka in človeka, pade — zapleten v mreže istega dekleta — na pragu svoje kariere od 6trela propadlega barona, ki ga je poklical na dvoboj in se on kot častnik ni upal odtegniti častnemu obračunavanju kljub dolgi debati prejšnji dan. Tako pade najidealnejši. Za njim pa tudi Irma, Kirka, ki pobegne s 6vojim »baronom«, ki pa jo v zagrebškem hotelu ustreli obenem s seboj.
To je snov tega Detelovega romana, ki je nastal — kot pravi uvodničar — v času slovenskega idejnega preloma ob Mahniču in hoče z usodami svojih
Razpis Slomškove nagrade
Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje Slom-šekovo nagrado za leto 1940 v znesku din 5000. Pravico do tekmovanja imajo v mariborskem kulturnem področju delujoči pisatelji.
Delo je treba predložiti do 1.» oktobra 1940 predsedniku mestne občine mariborske tako, da je avtor označen z geslom, njegov naslov pa priložen v zaprti kuverti. — Predsednik: dr. Juvan s, r.
Matineja Društva ljubljanskih konservatoristov
Matineja Društva ljubljanskih konservatoristov dne 21. t. m. je bila zelo dobro obiskana. Prireditev se je vršila v Hubadovi dvorani, kar je omogočilo, da so sodelovali tudi gojenci orgelskega oddelka. — Uvodno besedo je govoril g. dr. Dragotin Cvetko, ki je poudaril predvsem potrebo duhovnega preroda mladine s pomočjo glasbene umetnosti; saj glasbena umetnost tvori osebnosti in naloga vsakogar je, da postane osebnost. Na pestrem sporedu so se sešli zelo različni izvajalci. Posebnost so bile skladbe za rog in klavir ter za tri rogove, ki so jih izvajli Jože Zupančič, Viktor Pokorny in Primož Ramovš. Orgelske skladbe 6ta podala s pravim muzikalnim izrazom Peregrin Capuder in Viktor Fabiani. Solo-pevske točke sta izvajala sopranistka gdč. Marija Tirafi in tenorist Janez Lipušček, ki je žel posebno priznanje za svoje odlično izvajanje. Solistične klavirske točke sta izvajala Rafael Eiletz in Jože Osa-na, klavirsko spremljevanje pa je oskrbel Samo Hubad,
Prireditev je uspela izredno dobro in bi bilo želeti, da se te vrste prireditve še vrše v kaki večji dvorani.
Uspehi slovenskega slikarja v tujini. Leo
V i l h a r, naš rojak, doma iz Postojne, že dalj časa živi v Oranu v Alžiru, kjer se je že skoraj udomačil in ustvarja umetniška dela. Je darovit slikar in je že imel razstavo, ki jo je francoska kritika sprejela z velikim zanimanjem in priznanjem osobin Vihlarjevega čopiča. Začetkom tega leta je zopet odprl svojo razstavo v ulici d'Arzew in Oran Rčpublicain« je prinesel o njej zelo simpatično oceno. Vilharja — pravi — bi mogli označiti za impresionista, ako je mogoče njegov način dojemanja in podajanja sploh spraviti v kakšno običajno kategorijo. Je mojster barve in luči, ki jo je vpil v svojo dušo iz afriškega neba, je pa ta pokrajina stroga in velika. Ne vemo, kateri iz teh slik bi dali prednost, vse odlike Vilharja so nekako združene v zimski, v kateri tvori jo zemlja, nebo in drevje z listjem, ki ga odnaša veter, svojstveno enoto. Vso pozornost zbuja tudi arabska glavica, mešanica nedolžnosti in tuge. In tako ostali motivi, ki kažejo pestro živost in samo luč. Razstava je zelo izbrana (31. XII. 1939).
»Geografski vestnik«, časopis za geografijo in sodobne vede izdaja že 15 let Geografsko društvo v Ljubljani ter ga urejuje univ. prof. dr. Anton Melik s sodelovanjem prosv. insp. prof. Silva Kranjca in dr. S. Ilcšifa. Letošnji letnik ie izšel na 164 straneh (št. 1-1) ter prinaša na uvodnem mestu razpravo dr. Iteya Oskarja o najnižjih in najvišjih temperaturah v Sloveniji, h kateremu predmetu podaja na koncu razprave tudi popolno znanstveno slovensko literaturo. Pisatelj se ozira na vse postaje na slovenskem ozemlju (tudi preko državnih mej) za dobo 10 let ter izračunava srednjo vrednost, ki jo potem podaja kot srednji januarski minimum, srednji julijski minimum, srednjo letno amplitudo; dalje podaja absolutne minimume. absolutne maksimume (za dobo 20 let), zadnji pomladni in prvi jesenski minimum pod 0", absolutne zimske maksimume ter srednjo letno temperaturo. Razpravi je priloženih več diagramov ter tudi tabelarni pregled temperatur po različnih krajih. — Borivoje Ž. Milojevič opisuje »I'ri-vredo i naselja u dolini Vrbasa«, kar je nekak uvod razpravi slovenskega geografa S. Ilešiča o vrbaski Banja Luki, katero Ilešič opisuje glede na položaj in zemljišče, nastanek in razvoj, današnjo sliko banjaluškega naselja ter funkcijo mesta in njegovega prebivalstva. — Dr. Ivo Burne je prispeval krajšo razpravico o »podmorskih mlinih«, kakor jih je zapazil ob otoku Ravan ob Si-honikn. — Franc Kolarič podaja 'studijo o vino-Kradni posesti v Slovenskih goricah in sicer na-
junakov tudi karakterizirati akademike tiste dobe, ki plavajo v materialističnem pesimizmu, praznih domoljubnih frazah, nov rod pa, ki poganja iz zdravih narodnih idejnih korenin, plačuje s svojimi žrtvami zablode starih predsodkov in malike liberalnih dob, v tem primeru — dvoboja. Kakor je Vladimir dobil iz tega Detelovega nazora preidealne obrise in komaj razumljivo 6mrt, tako je Radivoj prelehak, da bi bil postal pravi predstavnik ideologije, ki je bila vendarle globlja od njegovega frazer-stva. Zato pada že v karikaturo, kamor je Detela tako rad razvijal 6Voje junake. In prav tedaj, ko karikira, dobiva Detela v svoji umetnosti največjo moč tako pri opisovanju strokovnega znanja barona (stroj, zadeva s konjem) barona in mlajšega Majerja, pa tudi plesa »trojke« ali studentovsitega vlečenja ob Lovretovem znanstvenem prizadevanju. Toda kakor so ti prizori sami za sebi jedri in mojstrski, vendarle v celoti bolj kosajo enotnost, kakor pa jo vežejo, dajejo pa osnovni ton V6ej povesti, ki je tragično-komičen. Toda s takim svojim tipično de-telovskimi prizori pa si je Detela pridobival naklonjenost občinstva, kateremu je potem lahko nadro-bil tudi marsikakšno razumsko pridigo (na pr. debato o dvoboju, o plesu in gospodarstvu itd.). Najboljši pa je Detela, kjer pride v stik s kmečkim ljudstvom, bodisi s starši in sestro Lovretovo ali z drvarji v krčmi itd. Iz vse povesti, ki je sicer nekam hladna in trezna, vidimo, da govori k nam modrijan in pravi epični oblikovalec življenja, le da ga ne oblikuje naturalistično, iz gonov ven, temveč pod vidikom gesla in trezne misli, iz idealističnega realizma, pri čemer pa moramo njegovemu realizmu in ostrosti črtanju obličij in značajev priznati veliko umetniško vrednost. Lenega pripovedovanja in ostrega postavljanja oseb v prostor, kakor tudi premišljene kompozicije, pa bi se današnji naši pisatelji, ki so sicer bolj impresionistični in notranje sproščeni, (kar je prav in nujno), vendarle tudi s pridom lahko učili. Tudi ob tej povesti bo ostal Deteli sloves odličnega ljudskega pisatelja. In prav gotovo bi ne 6melo biti podeželske knjižnice brez Detelovih Zbranih spisov, kakor tudi ne izobražen-čeve, že zavedno literarno zgodovinskega naroda in opomb, ki od nove strani razmišljuje važno obdobje v naši kulturni zgodovini in uvrščajo Detela med naše zelo pomembne, vsekakor pa med prve zavestne katoliške pisatelje.	td.
Nemški vojaki na grobu umrlega, ujetega angleškega častnika.
tančneje: v ptujskem političnem okraju brez Jeruzalemskih goric, ter razpravo ponazarja z jasno razvidno posestno tabelo. — Mirko Novak je napisal zanimivo narodno gospodarsko studijo v razmestitvi industrije Slovenije ter s tem bistveno izpopolnil znanstvena raziskavanja, ki jih je začel Socialno-ekonomski institut o stanju gospodarske strukture Slovenije. Statistične preglednice ponazarjajo podobo našega industrijskega omrežja. — Dr. Ivan Rakovec nadaljuje svoje geološke razprave o škofjeloškem hribovju ter je sedaj objaviJ nove prispevke k tektoniki in morfogenezi Loških hribov in 1'olhograjskih dolomitov. — To bi bile glavne razprave iz področja znanstvenega raziskavanja terena in geografsko-gospodarskih problemov. — Pod oddelkom »Šolska geografija« poroča S. Kranjcc o geografiji v seminarskih vajah lanskega šolskega leta, Ludovik Vazaz o pouku matematične geografije v 5. razr. srednjih šol, France Planina pa ocenjuje zemljepisne učne knjige v slovenskih meščanskih šolah. V »Obzorniku« poroča Šerko o jamah pri izlivu Kolpe ter o Fr. Kossamtu, geologu in paleontologu v Leipzigu, ki pa je začel svojo znanstveno pot v našib krajih (kartiranje specialke Škofja Ix)ka — Idrija). Šerko pa je napisal nekrolog E. A. Martelu, znanemu speleologu. — Bogat je zlasti oddelek »Književnost«:, kjer je ocenjenih kakih 30 slovenskih, hrvaških, srbskih, ukrajinskih, nemških, francoskih, italijanskih itd. zemljepisnih del ter naznanjenih po vsebini več geografskih revij. Revija predstavlja odlično slovensko geografsko znanost.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
Pred današnjo premijero komedije Helge Kro-gove: »Na prisojni strani«. Zanimivo je primerjati veseloigre različnih narodov. Kakor je vsak miselni produkt narodov izraz njihovih temperamentov, njihove čudi, tako vidimo to tudi posebno izrazito na zvrsti veseloigre. Najbolj živahne, z najbolj tveganimi zapletljaji in najmanjšo mero verjetnosti so italijanske, španske in francoske, nekoliko manj nemške in čim bolj se bližamo geografsko 6everu, kjer je živahnost temperamentov, mišljenja in čustvovanja vsaj v zunajem izrazu mnogo bolj umerjena, tem bol opazimo neko zadržanost in zmernost tudi v veseloigrah. Vsak, tudi najbolj površen opazovalec bo lahko ločil angleško veseloigro od italijanske, ker sta humorja teh dveh narodov povsem različna.
Zato pa ima ta severnjaški način vendarle svoje vrline, ki smo se jih že naučili ceniti, ker postavlja na oder zares verjetne ljudi, krvne, morda sicer nekoliko težje značaje, kar se tiče okretnosti, zato pa bolj tehtne.
In vendar ni v tej veseloigri nobene problematike, ki bi šla — četudi samo nalahko — v globino, vse ostaja samo blesket na površju, kakor sonce na razigrani morski površini. Toda ta lesket besednih utrinkov v dialogih je vreden poslušanja.
Vsebina igre? Lepo dekle,, Estera, ki je vzrast-la v bohemskem okolju in živi in čustvuje s tem svetom, ker ga ljubi in je živela v njem, četudi na njegovi senčni strani, se poroči iz miljeja svojih dobrih tovarišev v fevdalno hišo s tradicijo, bogastvom, predsodki... V novi družini je »ciganka«, ki se je ustavila pri »polni skledi« in o Esteri mislijo, da bo prej ali slej pobegnila od nje. Ona in njen tovariš iz boheme, Joahim, 6ta človeka 6 senčne strani življenja, kovana od težkega življenja in bridkih spoznanj. Njima nasproti pa stoje ljudje s sončne, prisojne strani: gospa Margaret, Hartvi-gova in Wenchina mati, mladi bogataš Preben in med obema nasprotjema original, stric Severin, poln življenjske modrosti, ki mu jo posreduje neka misteriozna gospa Bornemannova, ki pa živi saiho v njegovi domišljiji.
Nezaupanje in nerazumevanje za Estero in Joa-hima, človeka iz bohemskega sveta, terja preizkušnjo; pri Esteri zakonske zvestobe. Razmerje nje in njenega moža je zaradi nezaupanja do nje malce komplicirano, in zadeva se nadvse zadovoljivo uravna, ko izpove Estera prostodušno vse nagibe, ki so jo vlekli na prisojno stran. Toda na tej prisojni strani je tudi Wenche, ki ima kljub soncu ledeno srce, kajti življenje na prisojni strani ji je oslepilo pogled, da nj spoznala ljubezni, ki ji cvete na senčni strani pri Joahimu. In ko razgrneta Estera in on resnico o teh. ki žive v senci, tedaj se otaja Wen-chi in materi srce in začne se življenje vseh »na prisojni 6trani«.	Maša Si,
Vojaki rdeče armade molijo
Verodostojna poročila iz Lvova povedo, da vojaki rdeče armade in sovjetski funkcionarji hodijo v cerkev in ondi tudi molijo. Neki vojak rdeče armade je stopil v cerkev in je dal ondi stoječemu beraču šopek cvetja in mu je dejal, naj položi šopek k nogam Matere božje. Koj nato je vojak sam pristopil k oltarju, ali je berač res izvršil njegovo naročilo, in je berača nato obdaril.
Iz Finske pa poroča ameriški posebni dopisnik, da se skoraj sleherni vojak rdeče armade po-križa pred jedjo in po jedi, V poročilu je še navedeno: »Ko sem imel ob jezeru Kianta priliko govoriti z nekaterimi Rusi, sem jih vprašal po njihovem verskem p repričanju. Zatrjevali so mi, da so verni kristjani. Toda visoki davki, ki jih mora plačevati sleherni od pravoslavne vere, jih ovirajo, da ne morejo hoditi k službi božji. Vsi ujetniki, s katerimi sem govoril, so bili kmetje kolhozov, in sicer iz okolice krog Moskve. Večidel jih ni znalo ne brati ne pisati.«
Že pred 2000 leti so evakuirali mesta
Iz Aten poročajo, da neki atenski list opozarja na izročilo Herodota, ki v svojih 6pisih pripoveduje, kako je dal Temistoklej leta 480 pred Kristusom svoje rojstno mesto Atene izprazniti, ko se je Atenam bližala Kscrksova armada Perzijcev. Med pripravami za slavno vojno pri Salamini, kjer je bilo uničeno brodovje perzijskega kralja, je dal Temistoklej navodila, da so najprej odšli iz Aten 6tari ljudje, ženske in otroci, nato pa 6užnji, ker se je bal, da bi sužnji potegnili s sovražniki. Evakuirano prebivalstvo so poslali v Egino in v Salamino. Povsod so bili begunci prijazno sprejeti in gostoljubno postreženi Begunski otroci so smeli po mili volji trgati fige, grozdje in slive in so dobili tudi svojega učitelja. Seveda tega niso bili otroci tako veseli kakor sadja. Kje so ti časi! Zdaj, ko se tako ponašamo s svojo kulturo, se beguncev povsod bojijo in jim vse še dražje zaiačunajo, nikar, da bi jim dali kaj zastonj!
S I* © M T
III. izlet gorenjskih smučarjev v Tržiču
Od 26. do 28. t. m. bo v Tržiču velika revija smučarjev, ki se nam bodo predstavili v najrazličnejših tekmah. Bo to ena največjih prireditev v zimskem športu, kar smo jih imeli priliko videli doslej v naših krajih. Tržič sam se je tudi kar najbolje pripravil na te velike praznike. Zatorej vas vabimo, da pridete v soboto in nedeljo v Tržič in prisostvujete velikemu smučarskemu prazniku in zanimivim smučarskim borbam, ki bodo tedaj v tem prijetnem gorenjskem kotičku.
Sedem milijonov podpore od banovine za hrvatski šport
Hrvatska športna sloga predlaga banovini Hrvatski, da vnese v banovinski proračun za leto 19-10-41 sedem milijonov podpore za hrvatski šport. Največje postavke v tem predlogu so za gradnjo plavalnega bazena, in sicer dva milijona dinarjev, za gradnjo in vzdrževanje igrišč in vežbališč naj bi bilo namenjenih 1^5 milijona, za visoko šolo za telesno vzgojo 1.2 milijona, ter za podporo posameznim športom 1.2 milijona dinarjev.
Narodne igre v Švici kot nadomestilo za olimpijado
Švicarji so kljub finskim izjavam prepričani, da letos ne bo olimpijskih iger na Finskem. Zato pa dela švicarski olimpijski odbor že sedaj zelo intenzivno s pripravami za tako imenovane narodne igre, ki naj bi švicarskim športnikom zamenjale ali vsaj nadoknadile borbe v olimpijskem stadionu. Ni pa še odločeno, če bo ta prireditev decentralizirana, ali se bo izvedla v enem samem mestu. Švicarske narodne igre bodo imele vse športne panoge, v prvi vrsti seveda telovadbo in nogomet. V tem tekmovanju bodo sodelovala tudi vojaška moštva.
Smuk in slalom v Kamniku
SK Kamnik je izvedel prvo svojo tekmo v alpskih disciplinah v nedeljo, 21. t. m. na Osredku nad vasjo Slevo z udeležbo 20 tekmovalcev — 13 seniorjev in 7 juniorjev. Seniorji so vozili progo, dolgo ca 2300 m z višinsko razliko ca 300 m davkrat, juniorji pa le enkrat, in sicer slalom. Sneg je bil odličen in so tekme izpadle v splošno zadovoljstvo. Pri seniorjih je zmagal Janežič Milan s časdm 2 min. 16 sek. Za njim Ravnik Adolf, Pogačnik Tone, Janežič Jože. Med juniorji pa Keršmanc Stojan s časom 1 min. 16 sek., slede Bremšak Franc, Križ Jaroslav in Koželj Bogo.
Na svečnico, 2. febr. se bodo vršile medklub-ske skakalne tekme ob treh popoldne.
Smučarske tekme LZŠP v Zagorju
Smučarski odsek SP Zagorje je razposlal vsem klubom na našem področju okrožnico z podrobnimi navodili glede prenočišča, prehrane in ostalega reda na našem prvenstvu v norveški kombinaciji dne 27. in 28. t. m.
Iz teh navodil povzemamo: Tekmovalci, ki bodo nastopili v smuškem teku, morajo dojiotovati v Zagorje v soboto z dopoldanskimi vlaki. Za prevoz prtljage bodo na kolodvoru sani. Prijavnice za skujmo prehrano naj oddajo vodje ekip g. Saksu. V zameno bodo dobili nakaznice za prehrano. Ker na skupnem prenočišču ne bo dovolj odej, zato naj vsak tekmovalec prinese odejo s seboj.
V zgoraj omenjeni okrožnici pa so se vrinile pomote glede daril, zato obveščamo vse, da so za prvoplasirane pripravljena naslednja darila:
1.	Prvaku v norv. komb. sen.: brušen pokal, dar Steklarne v Hrastniku.
2.	Prvaku v noiv. komb. sen.: pokal dr. Zar-uika.
3.	Zasavskemu prvaku v norv. komb.: plaketa, dar preds. Sm. ods. SPD Zagorje.
4.	Prvaku v solo-teku sen.: plaketa.
5.	Prvaku v solo-teku jun.: plaketa, dar SPD Zagorje.
6.	Prvaku v solo-skokih sen.: pokal, dar SPD Zagorje.
7.	Prvaku v solo-skokih jun.: plaketa, dar SPD Zagorje.
Klubske smučarske tekme
Pri Sv. Lovrencu na Pohorju priredi tamkajšnje Tujskoprometno društvo v nedeljo, 28. januarja ob dveh svojo običajno klubsko smuško tekmo v teku na 15 km (seniorji) in 7 km (juniorji). Start in cilj bosta v centru trga pri hotelu »Jelen«. Ugodne zveze zlasti z Mariborom! Od postaje Sv. Lovrenc na Pohorju in do trga Sv. Lovrenc na Pohorju (5 km) se vrši reden avtobusni promet. Cena za osebo tja in nazaj je 10 dinarjev. Poselite smuško metropolo Pohorja!
Skalaši so ujeli »lisico«
»Lov na lisico« je priljubljena smučarska igra, naši javnosti znana zlasti iz filma »Vihar na Mont Blancu«. Eden izmed smučarjev, ponavadi najboljši, je »lisica« drugi so »lovci«, ki na določenem terenu iščejo in lovijo »lisico«. »Lisica« je premagana, če ji zasledovalci strgajo privezan lisičji rep, zmaga pa, če se to tekom določenega časa ne zgodi. Igra zahteva precej vztrajnosti in tehničnega znanja, zlasti če pride do zasledovanja po težjem terenu.
TK Skala je priredila »lov na lisico« trikrat: leta 1932 na Gorjušah, leta 1933 na Rakitni, tokrat pa preteklo nedeljo, 21. t. m., na Kureščku. Leta 1932 je »lisica« (j>ok. Sandi Wissiak) ušla edinemu zasledovalcu, ki jo je našel, čeprav je prišel na razdaljo 3 m do nje. Leta 1933 »lisic-os sploh našli niso. Te bridke izkušnje so dale Skali nauk, da inora biti »lov« strumno organiziran, če naj privede do rezultata. To se je letos v polni meri posrečilo. Organizacija je bila izvedena po dobrem načrtu in vsak udeleženec je izvršil svojo nalogo vestno in resno. Formirane so bile štiri patrole iz jx> štirih smučarjev: desna, leva, srednja in zadnja. Leva in desna sta morali preiskati goščave ob robu terena ter pregnati »lisico« iz njih v sredino. Srednja patrola je šla v sledovih, ki jih je puščala »lisica«, dočim je večina udeležencev, razpostavljena v raztegnjeno fronto, preiskovala sredino terena. Če bi »lisici« uspelo prevariti ta kordon in ji priti za hrbet, naj bi jo zajela zadnja patrola.
Pol ure jk) startu je opazila srednja patrola, da vodijo sledovi v vrtačo. jx>raslo z grmičejvem, in skupno z levo patrolo jo je obkolila. »Lisica« je bila zajeta, da na beg niti mislili ni mogla, in čez dobrih pet minut jo je že iztaknil — kot bi usoda hotela, prav najstarejši Skalaš-lovec« — D. Koprivec in ji snel rep. S tem je bil »lov« zaključen. Zmagovalcu je bila izročena častna nagrada.
Skalaši so imeli srečo tudi z vremenom: v nedeljo — razen zvečer — ni snežilo in med lovom je celd sonce sijalo, kar je še dvignilo odlično razpoloženje med udeležeuci.
Razpis
medklubske juniorske smuške tekme v teku na daljavo, ki jo priredi S. K »Železničar« v Mariboru, dne 28. januarja 1940 v Zg. Radvanju 6 startom ob 10. uri predpoldne. — Dolžina proge je 10 km. Start in cilj pred gostilni »Zabelnik« pod Slov. Kalvarijo,
Splošna določila;
Prijave je poslati najpozneje do 27. januarja 1940 ob 12. uri na naslov. S K. »Železničar« v Mariboru, delavnica državnih železnic. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSZ Pravico nastopa imajo vsi verificirani člani juniorji, ki so pravilno prijavljeni za leto 1940 pri MZSP.
ekeportne cigarete, bila le za 106.051.50 din manjša, kakor v letu 1938 v istem razdobju, t. j. od 1. maja do 31. decembra. Iz tega sledi, da so razlogi za manjšo uporabo tobaka drugi, kakor pa je navedeno v omenjenem dopisu. V decembru 1939 je pa bila uporaba tobaka za točno 2.000 din večja, kakor pa uporaba tobaka v decembru 1. 1938.
Slovenija je lani pokadila za 200 milijonov dinarjev
Ljubljana, 25. januarja.
»Kronika slovenskih mest« hrani kratka poročila, kako je bila ustanovljena tobačna tovarna v Ljubljani, ki je pred vojno slovela tako po svojih najboljših tobačnih izdelkih, kakor tudi po svojem solidnem delu. Stara avstrijska tobačna režija se je najprej 1. 1871 namestila v sloviti »cukrarni« na Poljanskem nasipu. Delovala je tam do 1. 1873. Požar cukrarne so že mnogi kronisti v podrobnostih opisovali, samo to omenimo, da so takrat mnoge ženske tekoči sladkor zajemale v škafe in ga domov nosile. Tobačna režija je nato sezidala ob Tržaški cesti moderno poslopje, ki je bilo 1. avgusta 1. 1873 otvorjeno v obrat na prav slovesen način. Sprva ie bilo v tovarni samo ročno delo in je bilo zaposlenih mnogo delavk, ki so bile obvezane, da na dan pripravijo za promet do 2000 kosov cigaret na roko. Mnoge delavke, ki so bile počasne, so si morale izposoditi diferenco pri hitrejših in jo primerno plačati. Še leta pred vojno je bilo zaposlenih v tovarni do 2400 delovnih moči, žensk in moških. Moderni stroji za izdelovanje cigaret so napravili, kakor povsod, tudi v tovarni posebno revolucijo.
Sedaj ima tovarna za izdelovanje cigaret 13 modernih rotacijskih strojev, katerih vsak izdela dnevno do 400.000 cigaret raznih znamk. Vse je popolnoma izpopolnjeno. Tobačna tovarna zalaga s svojimi tobačnimi izdelki ne samo Slovenijo, temveč tudi druge pokrajine naše države. Koliko bi bilo potreba delavk, da bi z ročnim delom izdelale množino cigaret, kolikor napravi dnevno en sam stroj.
Zanimiva pa je splošna statistika, koliko je
Slovenijo spustila lani v zrak raznih cigaret in cigar, ki jih je dobavila ljubljanska tobačna tovarna. Trinajst strojev nadomestuje veliko armado delavk, ki so sicer drugače kot stare strokovnjakinje nameščene v drugih oddelkih. Ne bomo navajali v vseh podrobnostih, kakšne cigarete, cigare in druge tobačne izdelke je porabila lani samo Slovenija. Splošen pregled izkazuje, da je Slovenija lani potrošila za »sladko travico« okoli 200 milijonov din. Največ je Slovenija med cigaretami porabila naslednje izdelke v približnih številkah:
Prodanih je bilo lani v Sloveniji okoli 189 milijonov cigaret »Ibar«, 400 milijonov »Drava«, 90 milijonov »Zeta«, 500 milijonov »Morava«. Med cigarami so najbolj priljubljene mešane inozemske cigare, ki jih je bilo 4 milijone prodanih. Cigare ljubijo samo še stari ljudje in zlasti viržinkarji raje kupujejo fabrikat ljubljanske tobačne tovarne kakor iz drugih. Nismo se mogli poglobiti v vse tajnosti statistike tobačne tovarne, vendar je reporter zvedel, da so lani prodali v Sloveniji za 3000 kg »noslanca«, to je moka tobaka, ki ga rabijo mnogi ljudje, zlasti starejši, da noslajo in skušajo tudi prijateljem ponuditi svojo »tobakijero«. Križ je pa s starimi »čikarji«. Ti so pa porabili čikarskth klobas za 10.000 kg. Škoda je, da ne prodajajo več po trafikah v primernih rjavih papirnatih zavitkih tobaka za pipe. Ti so vedno sedaj v škodi. Nikjer ne dobimo več pravega tobaka za pipo, ki je sedaj pomešan z vsemi mogočimi zelišči. Med vojno je bil zlasti križ za vse stare vojake, kako dobiti tobak za pipo. Dobili so ga, a bili so mnogokrat prevarani, ko so jim mnogi nagajivci ponujali za drag denar bukovo listje, pomešano malo s tobačnimi izdelki.
Slovaški ministrski predsednik d r. T u k a, ko otvarfa razstavo knjitl v Bratislavi, kjer je razstav«
ljenih 2000 raznih deL
Ima svojo črto:
Horthyjeva
Nemški topni čar na stražL
Trbovlje
Uspeh g. bana za rudarje. Na ponovno osebno posredovanje g. bana je TPD dala rudarjem nabavni prispevek. Poročenim 300 in samskim po 150 din. Lepo je, da so posebej vpoštevane družine, ozir. poročeni — brez ozira na Kategorije. Pri zadnji stavki so zgubili rudarji na plačah nad 1,600 000 din. Ogromni večini pa sa je predvsem šlo le za boljši kos kruha. Da je izbruhnila divja stavka, je v veliki meri kriva nerodnost dosedanjih zaupmikov, ki niso ljudem pojasnili pravega položaja. Sprožili pa so vse levičarski elementi, ki 6o pa imeli svoje posebne načrte in ki še sedaj mislijo, da 60 ljudje tembolj zanje, v čim večjo nesrečo jih pahnejo. Nekateri izmed teh pač nosijo sedaj prav občutne posledice, Da se pa zadosti upravičenim težnjam rudarjev za zboljšanje njih gmotnega položaja, so gg. bivši poslanec Bitenc in Križnik ter Žmavc in tudi zastopnik ZZD ponovno pojasnili vse g. banu in ga prosili posredovanja, da ne bodo nedolžni trpeli. G. ban je, kakor prej med 6tavko, tudi sedaj pokazal vse razumevanje za rudarske zadeve in končno pri TPD uspel. Hvala mu)
Sankanje in drsanje po cestah in javnih peš-potih je prepovedano, tako razglaša županstvo, ker ogroža varnost pešcev in moti redni promet. Posebej opozarjamo starše, da 60 odgovorni za svoje otroke, da jim zabranijo sankanje in drsanje zlasti po onih cestah, kjer je živahen promet.
Bratovska skladnica bo gradila stanovajsko poslopje poleg svoje bolnišnice za enega zdravnika ki sestre. Sedanje stanovanje sester se bo porabilo za skladišče.
Jesenice
Volilni imeniki se do konca tega meseca na občini uradno popravljajo. Tisti, ki so bih pri zadnjih volitvah izpuščeni, ali so med tem časom postali jKilnoletni, in oni, ki so se pre-seliii v decembru 1958 v območje jeseniške občine, naj se osebno oglasijo še ta mesec na ob-čini.
Tako visokega snega, kakor je zapadel na esenicah in okolici, že dolgo let ne pomnijo. Jneg je sam pršič, podlago ima tudi dobro, tako da predstavlja za smučanje idealno priliko. Precej bodo prizadete smučarske postojanke na bolj odaljeni Rožci—Golici ker ne bo veliko obiskovalcev.	....	T, ,
Na Jesenicah primanjkuje premoga. Hude težave so za kurjavo, posebno za premog. Trgovci, ki so razprodali že vso zalogo, ne morejo ustreči naročilom strank ker ga ne morejo
dobiti,	, .	, .
Kino Krekov dom predvaja v petek, 26. januarja ob 8 zvečer velefilm »Jošivara< — borba za življenje - ljubezen - domovina. V soboto ob 4 pop. film »Človek krepkih mišic«, zvečer ob 8 velefilm »jošivara«. Za dodatek
drug tednik.
Letna uporaba tobaka v obmejnem kotu Gorenjske. K notici pod tem naslovm smo prejeli: V letu 1939 se v mesecih januar, februar, marec in april niso prodajale eksportne cigarete na Jesenicah in aploh niso bile v prometu v obmejnem kotu Gorenjske. V teh štirih mesecih v letu 1939 je bila uporaba tobaka manjša od uporabe tobaka v letu 1938 v istih štirih mesecih za 131 666.50 din. Iz tega sledi, da niso bile eksporine cigarete vzrok manjše uporabe tobaka v letu 1939, temveč da so bili razlogi ufugi. V fiaslcutijih osmih mcsccih 1939 pa je uporaba tobaka kljub temu, da so ee prodajale
1
črta
olajšujejo gradnjo utrdb. V nekaj mesecih Je maloštevilna četa tehnikov in delavcev s pomočjo voja-kov-graničarjev zgradila močan trdnjavski pas, ki je skoraj popolnoma končan. Ceste in mostovi so podminirani, na višinah stojijo straže, v trdi granit karpatskih gora so izvrtali galerije, ki iz njih lin grozeče zijajo žrela dalekonosnih topov,.. Severna meja je zavarovana.
Tostran te meje, na južnih obronkih Karpatov, je Karpatska Ukrajina, najnovejši prirastek Madžarske, revna dežela, ki je morala v poslednjih 25 letih prestati marsikaj udarcev usode. V stari habsburški državi je spadala ta dežela k Ogrski; med svetovno vojno so jo bile deloma zasedle ruske čete; po sklenitvi miru je postala mimogrede »neodvisna ukrajinska republika«, dokler je niso pridelili Češkoslovaški. Nato je prišel usodepolni september 1938 v Monakovem: Karpatsko Ukrajino so rnočno zmanjšali, postala je ud v češkoslovaški državni zvezi, a pod udarci marčnih dni 1939 je prišla pod nemški protektorat in nato, čez teden dni, je spet postal last Madžarske... Uboga, do dna preizkušena dežela.
Toda še bolj na jugu, tam, kjer se začenja Pusta, tu je jedro ogrske države, tu so bogatije in lepotije. Tu raste toliko pšenice, da bi mogla nasititi marsikako, na uvoz navezano sosednjo državo. Tu se pasejo črede goveje živine, prašičev, konj; tu zori na najbolj južnih brdih Karpatov najslajše vino Evrope; tu pridobivajo koruzo, tobak in premog ... In ta Pusta, ta z bajkami opletena dežela čardaša in ciganskih godb je pač vredna, da jo človek branil
Pogled na zahod
Še dalje sega pogled admirala Horthyja, tja proti zahodu in dalje, kjer je morje, morje admirala Horthyja, ki ga ljubi in ki so mu posvečeni njegova vlada, in temu dnevu obračuna veljajo vse vrhovni poveljnik avstro-ogrskega brodovja. In dalje, dalje je Italija, še dalje, tam sta zahodni velesili, ki sta zapleteni v vojno, ki je huda in odločilna za vso Evropo. Tudi mala država generala Horthyja je jako v škripcih, in pri velikem obračunu, ki ga bodo premlevali po tej vojni, bodo tudi Madžarsko jemali v pretres. Tega se Horthy dobro zaveda, kakor je to tudi vsakomur v njegovi državi znano.
Takrat bosta morala biti pripravljena on in njegovav lada, in temu dnevu obračuna veljajo vse njegove priprave. Zatorej hoče in mora biti Madžarska nared, če bi bilo kdaj potrebno braniti bogato Pusto, ki je žitnica in zaloga živine vse Srednje Evrope. Zato je morala zavarovati svojo severno mejo, morala je težko prehodne grebene in višave Karpatov napraviti neprehodne, morala je zavarovati ceste in vse poveljniške postojanke.
»Horthyjeva črta« bo zdaj zdaj dograjena. Sever je na varnem. Admiral Horthy naj le nemoteno zre proti zahodni strani, kjer so zadaj za morjem velesile na straži.
Iz Julijske Krajine
Vedno nov sneg. Sneg, ki se ga zlasti mladina veseli in je tudi za gospodarsko življenje marei)<je pravi blagoslov, postaja letos že stiska. Kakor drugod, se tudi v naši krajini kopiči z dneva v dan. Prejšnji teden je zopet zasnežilo vse naše nižine in beli prt je obležal. Celo v Gorici in njeni okolici je vzdržal preko nedelje, kar je nekaj izrednega in se redko doživi. V noči od ponedeljka na torek, 23. januarja, ga je pa nebo kakor nalašč začelo znova sipati in ga je v Gorici nasulo do 15 cm Zdi se, da smo sedaj zlasti v hribih za precej časa 6 snegom založeni K sreči je v Gorici snežilo ob popolni brezvetrnosti, po Vipavski dolini in tudi po drugih predelih dežele je pa razsajala povrh še divja burja, prenašala žamete, otežkočala promet in povzročala že itak hudo prizadetemu prebivalstvu nadlogo in škodo.
28 let ječe. Pred tržaškim porotnim sodiščem so bili obsojeni dve 24 letni mladenki in neki24 -letni mladenič, vsi iz starih pokrajin, vsak na 28 let ječe. Obtoženi so bili, da so neko ženo sporazumno umorili in jo potem oropali vseh dragocenosti in denarja. V juniju 1938 so stali vsi trije pred poroto v Vidmu in so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Zagovornik 6e je pritožil in kasacijsko sodišče je ugovor sprejelo ter naročilo novo razpravo. Ta je bila zadnje dni prejšnjega tedna pred tržaško poroko. Končala se je z zgoraj navedeno obsodbo. Proces je spremljala zanimiva okoliščina. Ena obtoženka, ki jc v ječi rodila, se je v ječi poročila s soobtožen-cem. 28 let bo6ta morala čakati, preden bosta lahko zaživela družinsko življenje. Kljub temu so vsi trije z zadovoljnim oddihom sprejeli pravdorek, ki jim je dosmrtno ječo spremenil v 28 letno.
Opatje selo. Tukajšnji posestnik Jože Piciga, star 43 let, je pred dnevi šel kopat za vojnim želez-jem. Dan je bil viharen in mož je podvržen bolezni sv. Valentina. Ker 6e zvečer ni vrnil domov, «o ga začeli iskati. Našli so ga šele drugi dan Sedel je nezavesten med skalami skoro ve« zasut s snegom, ki je tisto noč padel. Odnesli so ga na gorko in ga počasi spravili zopei v življenje. Nesrečnež se nič ne zaveda, kad) ga je napadla bolezen in kdaj je zgubil zavest
Prazno pristaniKe ▼ Antverpena — posledica vojne sosedov.
Vsaka država
Prav nič ni razveseljivo, da so »črte« tako moderne, saj pomeni to, da živimo v času večnih nemirov. Toda — potrebne so, in zato jim nihče ne ugovarja. Skoraj ducat »črt« je v Evropi, in zadaj za njimi je državljanom laže pri srcu ...
Mimo utrjenih obmejnih črt prejšnjih dob, kakršne so gradili že Rimljani in Kitajci, ki so imeli svoj »zid« krog in krog države, so prvi zgradili Francozi svoj trdnjavski pas, ki se po svojem začetniku imenuje Maginotova linija. Sestava in način zgraje te črte so pistale zgled vsem posnemovalcem, čeprav so tehniško drugače zgradili svojo »črto«.
Sledila je češka obrambna črta, dalje belgijska »Devezejeva črta« in nemška »Siegiriedova črta« in v teh dneh tako sodobna »Mannerhcimova črta«. Romunija ima na vzhodu in severvvzhodu svojo »Karolovo linijo« in prišla je na vrsto še Madžarska s svojo Horthyjevo črto ob Karpatski meji.
V	Pusti raste pšenica
V	stari budimpeški kraljevski palači, visoko zgoraj nad Donavo, so sobane državnega, že 20 let »provizorično« nastavljenega poglavarja, admirala Hortyja. S svojih visokih oken se razgleduje admiral daleč po deželi, tja do sinjega obzorja, do meja male države. Madžarska, revizionistična dežela, kakršnih je treba iskati, ne živi v najboljšem prijateljstvu s svojimi sosedi. Zoper državo kralja Karola na vzhodu je že povedala različne svoje zahteve. Vendar se zdaj malo govori o tem, veliki prijatelj, Madžarske iz Rima je še nedavno nujno odsvetoval kake zahteve. Na severni meji zadeve niso dosti boljše, nikakor. Sicer se je pred nekaj leti Madžarska nekam zadovoljila z nekaterimi pridobitvami in je porinila svojo mejo tja do karpatskih grebenov. Toda onkraj pogorja so se pojavili novi sosedje, ki njih bližina admiralu povzroča skrbi.
Severno mejo države, za katero tičita Sovjetska Rusija in Slovaška, ki je odvisna od Nemčije, pa je bilo treba zavarovati Ostri robovi Karpatov
257 ljudi zmrznilo v USA
Iz New Yorka poročajo 23. januarja:
Že deset dni trajajoči mraz v Združenih ameriških državah je po poročilu »Associated Presse« zahteval 257 smrtnih žrtev. V raznih južnih državah USA so morali zapreti šole, ker nimajo kuriva.
Spanifa pod ledom
V Španiji traja mraz še dalje. Medtem ko so imeli v ponedeljek v Madridu 5 stopinj pod ničlo, pa je bilo v Avili kar 20 stop. mraza. V vsej srednji Španiji je ukinjen avtobusni promet, ker so ceste oledenele in so hribi hudo zameteni. Ondi so vse moške prebivalce poklicali, da morajo kidati sneg po cestah, ker je že zastal dovoz živil. Pokrajino Segovijo pa napadajo tolpe volkov. Zveri napadajo ljudi in domačo živino. Prvikrat po dolgih letih je tudi v Sevilji zapadel sneg. Mnogo krajev srednje Španije je že nekaj dni popolnoma odrezanih od sveta.
Na južnem Švedskem neprestano sneži
Hud snežni metež traja po južnem Švedskem kar iz dneva v dan. Zameti so ogromni. Tako po-
roča prebivalstvo' iz okolice Kalmata in Ystada, da so ondi 3—4 m visoki zameti. Avtobusi, vlaki in druga vozila so obtičala v zametih. V kraju Schonenu so zameti tako visoki kakor hiše. Posamezne vasi so vse skrite pod zameti. V okolici Ystada so ukinili promet na treh železniških progah.
Vihar v Benetkah
Po Benečiji in Istri je zapadel nov sneg, ki je ustavil skoraj ves promet po Reki, Trstu in Pulju.
V Benetkah je zadnje dni zapadlo več ko 30 centimetrov snega. Medtem ko so delavci delali gaz po cestah in čistili Trg sv. Marka, se je nenadoma vzdignil hud vihar, kar je za ta letni čas nekaj nenavadnega. Morje je pljusknilo na Markov trg in ga popolnoma preplavilo. Prirediti so morali zasilne brvi, Več gondol so valovi odtrgali in jih butali med stebriščem doževe palače sem in tja. Seveda se ni mogel nihče voziti po Velikem kanalu.
Po vseh teh vesteh iz daljnih in bližnjih delov inozemstva je razveseljivo slišati, da je na jugu naše države, ob grški meji, pravo pomladansko vreme.
ZFO
III. smučarske tekme ZFO v Bohinju in Dovjem-Mojstrani
Tekmovalci so po dokazanih sposobnostih razdeljeni v dva razreda.
Pogoji:
1.	Pravico udeležbe imajo samo člani Zveze fantovskih odsekov z izpolnjeno starostjo 17 let.
2.	Ob tej priliki se ne more tekmovati za naslov ali pod imenom katerega koli športnega društva ali kluba.
3.	Nastopna mesta za slalom določijo rezultati iz smuka. Nastopna mesta za skoke določijo rezultati iz 15 km teka.
4.	Tekmovalci obeh razredov bodo tekmovali na enotnih progah in pod enotnimi pogoji.
5.	Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost.
6.	Prijave se morajo poslati:
a)	Za tekmovalce v alpskih disciplinah do 31. t. m.
b)	Za tekmovalce v norveških disciplinah in za štafetni tek do 7. februarja na naslov Zveze fantovskih odsekov v Ljubljani. Po prednavedenem terminu se bodo sprejemale naknadne prijave, ki bodo pa podvržene kazenski prijavnini po 2 din za vsako disciplino in 10 din za moštvo. Te prijave bo sprejemalo vodstvo tekem na kraju prireditve.
7.	Tekmovanje bo izvedeno v smislu pravilnikov JZSZ.
Nagrade:
1.	Zmagovalna vrsta v norveški kombinaciji bo prejela prehodni pokal ljubljanskega župana dr. Adlešiča.
2.	Zmagovalna vrsta v alpski kombinaciij bo prejela prehodni pokal bana dr. Natlačena.
Oba omenjena pokala brani že v drugič gorenjska fantovska podzveza.
3.	Najboljše tri štafete bodo prejele častna darila v trajno last.
4.	Prehodili pokal ministra dr. Kreka brani dosedanji prvak (posameznik) v alpski kombinaciji br. Herle Franc, Solčava.
Prehodni pokal ministra n. r. Fr. Snoja brani dosedanji prvak (posameznik) v norveški kombinaciji br. Dekleva Milan, Šiška.
Za prehodna darila velja pravilo, da preidejo v trajno last po trikratni zaporedni ali petkratni zmagi v presledkih. Darila prehodnega značaja se bodo oddajala skupno z diplomami.
5.	Tekmovalci I. razreda bodo prejeli sledeče nagrade: za prva mesta v kombinaciji prehodna darila in diplome, za prva mesta v disciplinah zlate plakete, za druga mesta v kombinaciji in disciplinah srebrne plakete, za tretja mesta v kombinaciji in disciplinah diplome.
6.	Tekmovalci II. razreda bodo nagrajeni: za prva mesta v kombinaciji in disciplinah z zlatimi plaketami, za druga in tretja mesta v kombinaciji in disciplinah z diplomami.
7.	Ako prejme tekmovalec darilo v kombinaciji, ne more prejeti tudi darila za isto ali slabše mesto posamezne discipline, ki sestavlja dotično kombinacijo. Prav tako ne more biti nagrajen tekmovalec za isto mesto one discipline ali kombinacijo v svojem razredu, za katero je bil že nagrajen pri splošni oceni.
Dodatek.	•
Za v tem razpisu predvidene treninge naj odseki svoje v poštev prihajajoče tekmovalce zaradi potrebne izbire in pravočasnega obvestila izbranih kandidatov prijavijo Zvezi takoj, seveda potom nadrejenih edinic.
Vodstvo si pridržuje pravico sprememb po predhodnem obvestilu prizadetih tekmovalcev.
ZDK
II. smuško prvenstvo Zveze dekliških krožkov
1.	ZDK v Ljubljani razpisuje smuške tekme v kratkem smuku in v teku na 3 km dolgi progi, ki bodo v nedeljo, 4. februarja 1940 v Bohinjski Bistrici.
2.	Tekmovalo se bo:
a)	za prvenstvo posameznic v smuku in teku L razr.
b)	za prvenstvo posameznic v smuku in teku II. razr.
3.	Pravico udeležbe imajo samo članice dekliških krožkov.
Program:
V nedeljo zjutraj skupna sveta maša. Nato žrebanje nastopnih številk, izžrebani vrstni red bo veljal za obe disciplini. Ob devetih startanje za smuk I. razreda, nato II. razreda. Po končanem
Mati oglasi
T malih sclaalh »elja »aka Deneda I din: tenltovanjakl •rlaal I din Debelo tlakane naslovne besede ie računajo dvojno. Najmanjši »neaek ta mali ojrlaa IS din. - Mali •Klaal a« plaflujejo takoj pri naročilu. • Pri »danih reklamne*« ina«aja a« rafnna enoknlonaka, J mm visoka Mtltna »rstlra po I din. • Za plamen« odeoior« ded« mallb oclaaoT treba prllollU anamko.
Službe iičejo
Prodajalka
zanesljiva, mešane stroke prosi namestitve. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 808.
nn
istroje
'nosebn
Vsakovrstne
Absolventka
dvorazredne trg. šole želi nastopiti mesto kot pisarniška moč ali kot bla-gajnlčarka. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna«.
Prodajalka
z enoletno prakso, Išče službo. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 773.
Gospodična
mlada, simpatična, z nekoliko pisarniške prakse, iščem primerno zaposlitev v občinski ali kaki drugi pisarni, mosto blagajnl-čarke, asistentlnje — alt sploh kako zaposlitev v Sloveniji. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 926. (a)
Sluzbodobe
Služkinjo
pridno, pošteno zmožno vseh gospodinjskih del, sprejmem. - Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Industrijski kraj 1017«
Mesto oskrbnika
Mariborske koče oddamo s 1. aprilom 1940. Samo pismena pojasnila daje podružnica Slovenskega planinskega društva \ Mariboru, kamor je po slatl samo pismene ponudbe do 15. februarja
za obdelavo lesa!
posebno 3 in 4 stranske skobclnike, najboljše kvalitete, izvanredno kratkoročno dobavlja Peter Angelo, d. z o. z. Ljubljana. Pražakova ulica 8
233Z2EE
otroški
kot/ček
SLON SAMBO
(253) Ko je bila ženska odšla, je dejal sultan: »Kakšna neumnica je ta ženska, da ti blebeče take bedarije! Hahaha!« A Filip se je zresnil, rekoč: >0, sultan, tudi vrana je naina isto napovedala, in jaz mislim, da bi bilo dobro spraviti čim več vode skupaj, kakor je dejala ta ženska.< Sultan je za hip pomislil, nato je razsodil: »Škodilo itak ne bo. Le znosite toliko vode v klet, kolikor je le morete.« Fanta sta pri tem pridno pomagala služinčadi.
Elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico 1
Dobava iz zaloge
Din 7000* —
Mizarski mojster Grm, Videm - Do-
brepolje, piše: Zah valjem se Vam zadobnvltenlstroi Fortuna. No strn-izielntem vsa pohištvena dela in stavbna dela in je res reši t cl j male ohrti.
PETER ANGELO
d. z o. z. Ljubljana, Praiakova 8
UHlHUtiSil
Fižol za kuho
dobite poceni pri Sever et Komp., Gosposvetska cesta 5.	(1)
Naravno vino
zanesljivo, in domačo sllvovko dobite pri So-telškovlh, Gradišče 10.
Ali
sle ie
naročeni
na
Slovenca ?
Vsak
naročnik zavarovan
koks, drva- nu<Ji I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 PoBlrcSba brezhibna
(254) Ni trajalo dolgo, ko je po vsej deželi nastopila silna suša. Trava se je posušila, celo velikanske kakteje niso vzdržale tolikšne suhote, in ubogi ptički so v množinah popadali z dreves. Celo gozd je bil tako izsušen, da živali skoraj niso mogle nič več dobiti kapljice vode.
Polenovka
suha ln namočena, odlične kakovosti, vedno na zalogi. Kovačič, Miklošičeva cesta 32.
la suhe slive
I debele, 25 kg 135 din. -Ia orehe, tanke lupine, 165 din franko poštnina; razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
iEBSSSB
Kupim
eno- ali dvostanovanjsko komfortno hišo ali vilo z vrtom ca. 1000 kvadr. m, kolikor mogoče blizu sredine Ljubljane. Ponudbe z natančnim opisom In navedbo cene na naslov : arhitekt Josip Costapera-ria, Ljubljana, Igriška 2.
ftanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
s kopalnico se odda. Linhartova 22.	(č)
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
v bližini centra iščem za prvi maj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik«.	(c)
IM®
Objave
Izgubil se je pes
Foxterrier, bel s črnimi in rjavimi lisami se je zatekel. Oddati proti nagradi pri Emerik Mayer, Wofova 1, III. nadstr.

smuku startanje za tek tekmovalk I. razreda, nato II. razreda. Razglasitev uspehov in razdelitev nagrad bo po končani prireditvi v Društvenem domu. Tekmovanje bo izvedeno v smislu pravil JZSZ. Tekmuje vsaka na svojo odgovornost. Dekliški krožki naj prijavijo svoje tekmovalke do 1. februarja 1940 na naslov: ZDK Ljubljana, Miklošičeva cesta 6-1.
IŠČEJO:
Uradnica išče čedno sobo
z oskrbo ali brez pri do brl družini. Ponudbe : navedbo cene upravi Slovenca« pod »Cista soba«.
ODDAJO:
Opremljeno sobo
s strogo ločenim vhodom, oddam mirnemu, stalne mu gospodu s 1. febr. Bolgarska 17-1., levo.
GumbnUe, gumbe, pllse,
monograme, entel. ažur 'ino 'o hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana, Franiiikanska ulita
Vezenje perila, kram«" | predtiskana žen. roč. dela
Modlstko
samo prvovrstno moč, sprejmem takoj. Pismene in osebne ponudbe na Mimi S ar k, Ljubljana, Kreditna banka.

Čitajte »Slovenca«
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše ljubljene
Mare Vadnal
kakor tudi za poklonjene vence in šopke ter za ganljivo petje — se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Žalujoči ostali.

Izvod iz konkurza
Po odobren ju g. ministra vojske in mornarice Dž. br. 1976 z dne 23. januarja 1940 bo sprejeto
večje število pehotnih in artiljerijskih častnikov v aktivno slulbo.
Pravico do konkurza imajo rezervni pehotni in artiljerijski podporočniki in poročniki rojeni 1909 in pozneje. — Prošnje se sprejemajo samo do 15. februarja t. 1.
Podrobni pogoji se lahko vidijo v konkurzih pri Komandah vojnih okrožij, pri Komandi mesta in v Glavnem odboru Združenja rezervnih častnikov.
Pisarna generaUtabnega oddelka ministrstva vojske in mornarice
Dž. br. 1976/40.
Lov z letalom
43
»Ga nisem nič videl. Morda se je skril ali pa ga je Finch preveč krepko prekucnil. Ampak tale človek nama pred nosom utone, ako mu ne pomagava!«
Marko je bil že do pod pazduhe v blatu in iz oči mu je gledal smrtni strah.
»Pomagajte, če sta človeka!« je znova zav-pil. »Ali res hočeta, da utonem?«
»Kje pa so smaragdi?« vpraša Jock. »Ako naj vas potegneva ven, nama jih morate prej oddati.«
Marko se je še obotavljal. A blato je bilo kakor klej in ga je kar naprej vleklo vase. Do vratu se je že ngreznil.
»Na jih!« obupno krikne. potegne iz prsnega žepa škatlico in jo vrže Jocku. Ta jo spretno ujame. Kaj se je v njegovi duši godilo, pa njegov obraz ni izdal.
»Pomoli mu konec droga. Tim!« reče mirno. »Na krov ga pa ne potegni, ker mti morebiti ne bova kos!«
Marko se je obupno oklenil droga. A lanšo je tok nesel sicer počasi pa vendar zdržema proti morju. Oseka se še ni bila povsem ustavila in fanta brez motorja in brez droga lanše nista mogla ravnati. Tako je torej Marka vleklo za čolnom, oklepal se je droga, a prišel z glavo pod vodo.
»Utonil bo!« prestrašen krikne Tim.
»Poišči kako vrv!« veleva Jock. »Naredi zanko!«	.
Potegnila sta z drogom Marka k sebi. Ko pa je prilezel na krov, mu je Jock spretno vrgel zanko čez glavo ter j« ob pasu zadrgnil, tako da mu je roke pritisnil ob život
»No, zdaj pa mislim, da ne bo več neva-
re" Isti hip pa Tim glasno krikne: »Pozor! Jasper na krovu!«
5«. Smaragdi dobljeni.
Ko sta fanta reševala Marka, je bilo lanšo zaneslo na breg in Jasper je to priliko porabil ter pri krmi skočil na krov.
Ko je Tim kriknil svarilo, se je obenem že zasuknil kot vrtavka. Ko je torej Jasper priletel na krov, se je Tim vrgel proti njemu in mu objel kolena. Jasper se je divje otepal, da ne bi izgubil ravnovesja, pa se 11111 ni posrečilo. Oba s Timom sta treščila na dno čolna.
Marko je mislil: zdajle ali pa nikoli in se je začel z vso silo premetavati. A Jock je ta-kaj skočil nazaj k njemu, na vso moč nategnil vrv in jo Marku zadrgnil okrog života in rok, da je kar zavpil od bolečin. Tim pa je bil brez moči, ker je na n jem ležal Jasper. A k sreči je Jasperja padec hudo pretresel, še preden si je opomogel, je bil Jock nad njim in 11111 zadrgnil zanko okoli života. Čeprav ponavadi malo neokreten, je bil Jock v stiski uren kakor kdorkoli. Še preden se je Jasper zavedel, kako jirav za prav stvari stoje, je že imel roke privezane tesno ob život. Jock ga je prevalil iii Tirna postavil na noge.
»Si kaj poškodovan?«
»Ne, samo sapo mi je vzelo.«
»Potem pa privezi Jasperja za tale obroč! A pazi, da te ne brcne!«
Marko pa se je že zopet skušal oproiititi. Jock pobere drog in zavpije: »Mirujte ali pa vas jaz pomirim!« Spoznal je, da misli Jock resno, in se umiril.
Krvi ni manjkalo in fanta z njimi nista varčevala. Tako sta bila njuna jetnika pove-zana. da sta bila negibna kakor dve mumiji.
Jock se je zravnal. »No, ne boino imeli prav posebne smole, bomo to pot smaragde le rešili Priveži lanšo in pojdiva k Finchul Ubož-ček se gotovo že dolgočasi.«
»Ubožček se prav nič ne dolgočasi.« se glasi Finch vrh brega. Posrečilo «e mu je. da je zlezel iz letala in prišepal semkaj, da bi
jima kako pomagal. Fanta sta torej skočila iz čolna in ga podprla vsak od ene strani.
»Finch, ni prav, da se tako malo pazite!« mu očita jock. »Brez potrebe utrujate svojo ubogo nogo, potem nas pa peljite nazaj, če morete!«
»Nazaj? Kam? Če misliš, da bomo zopet še nocoj leteli vso. dolgo pot nazaj v Wales, si poišči koga drugega!«
»Moramo nazaj!« reče Jock resno. »Pomislite na Reda!«
»A jaz mislim na smaragde!« ga zavrne Finch. »Kje so? Na dnu potoka?«
»V mojem žepu,« se nasmehne Jock.
»Ali sta jih res dobila?« krikne Finch ves iz sebe.
»Prižgite žepno svetilko, pa bomo takoj videli!«
Iz žepa potegne škatlo, jo odpre in zares: veliki, zeleni dragulji so se kar zaiskrili v električni luči.
Finch se globoko oddahne.
»Vesta kaj fanta: čudeže delata!« ju slovesno pohvali.
»Bežite no!« ga zavrne Jock. »Kaj bi bila mogla brez vas? Tudi zdaj ste samo vi zadržali Jasperja. Ali bi bila brata oba naenkrat navalila na naju, bi bila zdajle midva na dnu potoka!«
»Nehajte že enkrat s pokloni in rajši mislimo nato, da draguljev zopet ne izgubimo! Kaj bomo napravili?«
»Zletimo v Colcliester in jih damo spraviti v letališko blagajno,« reče Finch.
»Saj bo res tako najbolje. Jock, ali ne?«
»Seveda, a misliti moramo tudi na jetnike.«
Finch posveti nn lanšo. »Mislim, da bosta laliko počakala. Iz Colchestra pa pošljemo policijo 7 avtom, da ju pobere.«
»Kaj pa, če bi jaz ostal tu in ju stražil?« predlaga jock.
»Čemu neki?« ga zavrne Tim. »V lanši iz-
Id
ustimo bencin, Finchovo letalo pa tako začnemo, da ga ne bosta mogla uporabiti. Potem pa naj se tudi osvobodita, če hočeta, daleč ne prideta.«
»Pa naj bo po tvoje,« reče Jock počasi, tako da sta se tovariša kar čudila, kaj ga še vznemirja.
Vendar pa so izvršili Timov predlog, potem pa zlezli v letalo. Na pesku ni bilo lahko vzleteti, ker so se kolesa hudo udirala, a Finchu se je posrečilo brez posebnih težav. Krenili so na sever v Colcliester. V četrt ure so preleteli Blackwater in že bili nad letališčem. kjer je Finch lepo pristal. Več mož se je približalo in pozdravil jih je vesel glas.
»Stavim, ne vem kaj, da je Hanley in njegov leteči cirkus! Kaj novega fantje?«
Bil je letalski uradnik Eyre, njihov prijatelj od votline davnih dedov. Finch mu. je pomignil.
»Novega dosti,« mu je pošepetal, »samo ne za vsaka ušesa!«
»Prav,« reče Eyre. »Letalo' kar pustite, se bodo že mehaniki pobrigali zanj. Vi pa pojdite v moje stanovanje!«
Udobno so se posedli, Eyre je pa še svojemu kuharju naročal, naj jim prinese kaj za pod zobe. »Zdaj pa le! Komaj čakam! Povejte vse, kar veste!«
Jock pa ga prekine: »Gospod, prej nam morate obljubiti, da ne boste nikomur pravili o tem. kar vam povemo!«
»Vse obljubim,« se veselo zasmeje Eyre. »Zdaj pa le!«
Jock je povedni na kratko vse. kar je bilo važno, in Eyre je pazljivo poslušal.
»Pri moji veri. fanta, spretna sta, to vama moram priznati! Skoraj bi vaju zavidal. A glavno je, da sta res dobila dragulje. Jih smem pogledati?«
Jock je odprl škatlo in Eyre jih je molče ogledoval.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenili