n rMtfilHMnnMMMM • č j i Uomuki dnevnik ▼ Združenih driavnk | V4»nmleto ... $6.00 I Za pol let*.....$3.00 Za New York calo leto • $7.00 _ Zrn. inozemstvo celo l«fto S7.00 The brvMt the United States. Da2y In List slovenskih .delavcev v Ameriki. L and legal Holidays. 75,000 Matter, September 21, HM, at ths P«t Office at New York, N. Y., nnder Act of of Match 3, 1879 NO. ltS. — ŠTEV. 103. NEW YORK. SATURDAY, MAT 2, 1931. — SOBOTA. 2. MAJA 1931 VOLUMK TTTIT — PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA JE MIRNO MINILO PO RAZNIH VELIKIH MESTIH SO DELALI NAJVEČ PREGLAVIC POLICIJI ČLANI KOMUN. STRANKE Najsijajnejse zborovanje se je vršilo v Moskvi, kjer je pred Stalinom paradiralo nad milijon delavcev. — V Berlinu so se spopadli nacijonalni so-cijalisti s socijalnimi demokrati. — Dve osebi u-amrčeni in dvajset ranjenih v Barceloni. — V Parizu je bila pripravljena narodna garda, pa ji ni bilo treba stopiti v akcijo. MOSKVA, Rusija, I . maja. — Sovjetska Unija je na velikopotezen načiA praznovala mednarodni delavski praznik. V vseh mestih in vaseh so se vršili svečani sprevodi. Veliki plakati so slavili uspehe komunizma in preklinjali kapitalizem. Največja demonstracija se je vršila v Moskvi, kjer je več kot milijon delavcev korakalo mimo Stalina in drugih boljševiških magnatov. Na stotine govornikov je govorilo zbranemu narodu. Vsa gledališča so bila odprta za delavce. Prodaja opojnih pijač je bila prepovedana. Med tujezem-skimi delegacijami, ki so bile povabljene k praznovanju, se je nahajalo tudi I 50 ameriških delavcev in inžinirjev. Jutri je v Rusiji narodni praznik, toda svečanosti se ne bodo vršile. LONDON, Anglija, I. maja. — V Angliji je bilo danes povsem mirno. V Londonu so vprizorili komunisti demonstracije, toda do spopadov ni prišlo. V splošnem je potekel I. maj v Evropi mirneje kot prejšnja leta. Do resnejših nemirov je prišlo v Barceloni, Lizboni in poljskem mestu Lubartowu, kjer sta bila v spopadu med policijo in komunisti usmrčena dva policista. V Varšavu so demonstranti razbijali okna židovskih prodajaln. V Berlinu so se spopadli nacijonalisti s socijalnimi demokrati. Par demonstrantov so odvedli v bolnišnice, kjer so zdravniki dognali, da niso resno poškodovani. V Parizu je bila pripravljena narodna garda, ki pa ni stopila v akcijo. Policija je aretirala več komunistov, ker je dobila naročilo, naj aretira slehernega ki bi količkaj kalil mir. V Bruslju je bilo italijansko poslaništvo močno zastraženo, da se prepreči protifašistične demonstracije. MADRID, Španska, I. maja. — V Bilbao in Bar-celoni je prišlo do krvoprelitja. Skupina radikalcev je hotela vdreti v vladno poslopje. Vojaki so oddali nanje par salv. Dva nad,ikalca sta bila usmrčena, dvajset pa več ali manj poškodovanih. Provizorični predsednik Katalonije, Francisco Macia, je izjavil pozneje: — Ce bi imela Katalonija pravo svobodo, katera ji gre po vsej pravici, bi nikdar ne prišlo do tega. Iz teh besed je razvidno, da napetost med barcelonsko in madridsko vlado še ni ponehala. LEVINJA PLANILA NA OTROKA Pouk v naravoslovju je bil vprizorjen preveč realistično. — Krotilec je preprečil takojšnjo smrt. - CINCINNATI, O., 1. maja. — Mlada levinja, katero je dal njen krotilec na ra^johgo tukajšnji Ehit-tier-šoli, se "je iztrgala -včeraj popoldne tekom pouka v naravoslovju ter planila na šestletno Vivian Leichner, ki je prišla povsem slučajno v sobo. Krotilec M uit ter je takoj planil na živa.1 ter jo potegnil z -deklice, katero so morali tafcoj prenesti v bolnico. Lastnik živali, William Harwood, je taikoj po aferi zapustil z žensko, ki je nastopala tudi-kot krotilka, šolo ter telefoniral pozneje iz Monroe, 30 milj od tukaj, da je pripravljen ste viti se oblastim. Polic'ja je odredila njegovo aretacijo. Deklica ima počeno lobanjo in globoke praske. Takoj so jo pričeli zdraviti z anti-tefcataom. Zdravniki označujejo njen položaj kot skrajno nevaren. KAR0LIN HELENA STA PRI SINU Bolezen romunskega pre-stolonalednika je začasno pobotala romunskega kralja s kraljico Heleno. KOALICIJSKO MINISTRSTVO NA BOLGARSKEM Na Bolgarskem je zavladal zelo resen položaj. Ponovni pojiktis demokratov, da »tvorijo nov kabinet, so se izjalovili. SOFIJA, Bolgarska, 1. maja. — Na Bolgarskem je Zavladal zelo resen položaj, kajti voditelji raznih strank, ne morejo in ne morejo stvoriti novega kabineta. Demokratski voditelji so že par-krat poskusili, pa so se jim vsi poskusi izjalovili. Kralj Boris je znova napros i bivšega ministrskega predsedniku Andreja Uapčeva, naj reši vladno krizo. Liapčev je bal devet let ministrski predsednik, zadnji mesec je pa njegova vlada resignirala. Zdaj bo skušal stvori ti koalicijski kabinet. Včeraj je prišel h kralju Aleksander Maimov, :ki -je bil nekoč tu-minis trski predsednik, ter rekel, da so se mu vsi tozadevni poskusi izjalovili. BERENGUER ZADOVOLJEN Z ZAPOROM BUKAREŠTA, Romunska, 1. maja. — Bivši romunski kralj (sedanji prestolonaslednik) Mihael, je nevarno zbolel. Zdravniki so dragnali, da ima davico. K njegovi bolniški postelji je prihitela tudi malti Helena, ki že dalj časa ne živi s svojim možem kraljem Karolom. Zdravniki so dali mlademu bolniku dve injekciji in so baje odstranili smrtno nevarnost. Bolnik ima še vedno visoko temperaturo. Zdravniki so rekli Heleni, naj se predolgo tne mudi ob bolniški postelji. Ona je pa (pogledala Karola rekoč: — Kaj mi je mar življenje? Samo enega otrdka imam. in nikdar ne bom nobenega več imela. Pri njem hočem biti in pri njem bom ostala. Po doljih mesecih je nato izpre-goveril kralj ž njo par besed. Bivši ministrski predsednik je uverjen, da se bo tekom procesa proti njemu izkazala njegova nedolžnost. MADRID, Španska, l. maja. — General Berenguer, katerega je republikanska vlada dala zapreti, je rekel, da je ipopolnoma zadovoljen, ker se je 'to agodilo. Obdolžen je, da je izrabljal svojo oblast, ko je dal usmrtiti voditelje vstaje v J-aci. Berengeuer je uverjen, da bo proces proti njemu izpričal njegovo nedolžno^. — Ves syet ve — je dejul, — da nisem Storil ničesar drugega kot vršil edinole svoje dolžnosti, ko sem bil ministrski predsednik, — je dejal. — Popolnoma napačna je trditev, da sem pozval generalnega kapitana mesta Saragosse, naj pospeši usmrčenje Vfsltašev Galana in Her-nandeza. Moja vest je popolnoma čista. PREDSEDNIŠKE VOLITVE NA FRANCOSKEM Volitve se bodo vršile dne 13. maja. — Briand, Doumer i n Painleve najmočnejši kandidati. ;- . PARIZ, Francija, 1. maja. — Francija se pripravlja za izvolitev svojega predsednika. Volitve se bodo vršile dne 13. muj a. fetevilo kandidatov se je skrčilo na nekako ducat. Izključeno ni, da se bodo morala vršiti številna glasovanja, predno bo mogoče najita potrebno število glasov v poslanski zbornici -ter v senatu. Kot znano, se zbornici sestaneta ter zborujeta (na imenovani dan skupno, da se do-j govorita 'kdo bo izvoljen. Predsednik Doumer, predsednik senata, je nostcp'l že leta 1906 kot kandidart, a je bil poražen z veliko večino glasov. Paul Painleve, učenjak med francoskimi politiki ter zunanji minister load Briandom, ima najboljše prilike, da bo izvoljen. Vpoštev prior tudi Briand, sedanji minister za zunanje zadeve. Briand je najmočnejši izmed kandidatov. Izjavil je baje, da bo sprejel penudeno mu mesto. Četrti kandidat, Vi-eden v pošte-vanja, je Ferdinand Boutsson, pred-sedn:k zbornice. Če bi levica zmaga ia, bi imel Bouisson največ prilike, da poštene predsednik. Prejšnji predsednik ter ministrski predsednik Poincare podpira kandidaturo senatorja Lebruna, ki prihaja kot on, iz Lorenske. Tudi izvolitvi sedanjega justič-nega ministra ni nobenega ugovora. EKSPLOZIJA V RI0 DE JANEIRO Za časa eksplozije je bilo v poslopju nad štiristo oseb. — Vzrok eksplozije še ni znan. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 1. mv ja.-Člani požarne brambe in policisti so danes preiskovali razvaline mornariškega laboratorija, kjer se je za vršili 'strašna eksplozija. V cbeh poslopjih so našli dozdaj 45 oseb in nekako 70 ranjenih. V poslopjih ije ■bilo ob času zaposlenih nekako 400 ljudi. Prejšnja poročila so cenila števila mrtvih od 15 do 200 ljudi. Eksplozija se je završila v prostorih za torpede. Vzrok eksplozije ni še znan. Bolnica v Nicheroy je bila kmalu napolnjena z ranjenci. Ostale so morali prevesti v Rio de Janeiro. Mornariško ministrstvo je danes zvečer izjavilo, da je nemogoče natančno navesti števila ranjenih in mrtvih. Vrši se obširna preiskava glede vzroka eksplozije. FUNČAL JE OBLEGAN OD VSEH STRANI Infanterija je bila izkrcana. — Letala ter bojne ladje so v akciji. — Demonstracije proti Portugalski. POLJUB NI NIKAK ZLOČIN Prvomajske demonstracije po ameriških mestih v east n. j., je pred tre- so se v splošnem mirno završile. "J"*"; M i t • o KI v i • i i psr. Otrok je osfcl pri materi, ta INa Union Z>puare v New Yorku je zborovalo nad sodnik je odred'i, da mora Wilbur dvajset tisoč radikalcev. Tuper plaiiaiti vsak teden svoji lo- V Clevelandu je bilo na Public Square aretiranih ^ H^1 O^Z aUmen~ j M . , i tov. Tupper pa zahteva otroka za- sedem moških m ena ženska. U tn .je vio&i novo tožbo, s prLfa- V Detroitu so se vršile velike demonstracije, toda ^ J« dcfcaaai, da se njegova žena aretiran * ni bilo nihče. V zveznem glavnem mestu ****** * netem vostarmm advo^ • l;i _ . • katom. Priče so prisegle, da so vi- je b.lo p«v«m mirno. d^, to*o .uhokat lotenko j.v- K.o se v Bostonu množica ni hotela raziti, je sto- no na cesti poljubil in ji dal denar, pil na oder policijski superintendent Crowley in re- Vo6tar*t 80 tudi iti ▼ »Jekel: — No, zdaj se pa lepo poslovimo. Dosti govor- ^^ ^^ * nikov amo slišali, takih in takih. Upam, da je vsemi Sodnik je razsodil, da tma loee-ugajalo in da je sleherni srečen. Zdaj pa le domov, h» 4fca Pr*vico uoijuMU nakeja če ne,J*> stopita policija v akcijo. 'EStS^^iJtl* fSf t?' O „. 1__1 j [ . . .. „ Stoan, dokler Je fctttka poite- Po teh besedah se je množica mimo razšla. V VSTAŠ1V PASTI TEGrUCIGAUPA, Honduras, 1. maja. — Načelnik generalnega štabi. general Salvador Cisneris je rekel, da se bodo morali vstaši v severnem delu Hon durasa boriti, pa Če se bodo hoteli ali ne. Zvezne čete so jih opravile pri mestu Santa Resa v past, kjer jim na kaže drugega kot boriti se, ali se pi izročiti na m:10st in nemilost svojemu nasprotniku. FORD JE KUPIL DOM V ANGLIJI CHELMSFORD, Anglija, 1. maja. Znani ameriški izdelovalec avtomobilov, Henry Ford, je kupil v bližini Bareham House, (staro poslopje, ki je bilo zgrajeno v osemnajstem stoletju. Ford bo dal hišo nekoliko preurediti, ter bo (preživljal v nji svoje počitnice. Z0PETNI NEMIRI NA KITAJSKEM _I Iz dveh provinc jso dospela poročila o vstaškem gibanju. — Nanking skuša omiliti položaj. KANTON, Kitajska, 1. maja. — Kanton, glavno mesto province Kvanigitung, je -bilo danes v skrbeh radi poročil, da je izbruhnila vstaja v provinci Kvangsi. Kitajske oblasti JtzjaVljajo sicer da so ti strahovi neutemeljeni, da pa je Oklenila vlada inozemsko naselbino Šaman ob Pearl-reki ojačiti. Vsled tega je prekinila ves promet s k: tajskim delom mesta. Poročila pravijo, da se stkulu.jo vstaši počistiti provinci j alne kontrole. Vojaški govemer Kantona, je prevzel vlado ter ima namen združiti moftne oddelke za zatrt je vstaje. NANKING, Kitajska, 1. maj*a. — Uradniki naioJjonalitsVčne vlade ne pripisujejo nikake vrjetnostl poročilom, da je izbruhnila vstaja v raznih delih dežele. Vse te govorice so baje nastale, ker se bo v kratkem sestal narodni ljiKfcfci kongres, ki bo odločal o J*-dočem ustroju narodne vlade. EKSPLOZUA V TOVARNI ZABARYE BAST PROVXDBNCE, R. I., 1. maja. — V tovarni Industrial Dyestuff Company sta nastali dive eksploziji, naikar je ttbruhnil požar, ter uničil poslopje do tal Poškodovan nI bi! nihče. NAD TRISTO ŽRTEV POTRESA Potres v Transkavkaziji je povzročil večjo škodo kot se je sprva domnevalo. — Vlada je prispevala milijon dolarjev za prvo pomoč. MOSKVA, Sovjetska Unija, 30. aprila. — Potres, ki se je pojavil v sovjetski republiki Transtouvkaziji, je zahteval tristo dvaindevetdeset človeških žrtev. Nakičevan in okolica v Transkavkaziji sta popolnoma uničena. Dvesto oseb je bilo usmrčenih, niaid dvesto pa ranjenih v okraju Gerussy. Mesto Zangezur je popolnoma) uničeno. Razen gospodarskih poslopij je bilo uničene dosti goveje živine. 1 Močan potres se je pojavil tudi v Tiflisu in Erivanuu toda škode ni povzročil posebne. Vlada je dala za prvo pomoč milijon dolarjev. LIZBONA, Portugalska, 1. maja. Soj proti vstaški posadki v Funča-lu se je zal:el. Na surem in namorju so pričele čete napadati vstaše, ki se pogumno drže. Podrobnosti niso Se znane, a ao-mneva se, da so bili rešeni vsi tujci. Stvorjeno je bilo nevtralno ozemlje. Obstaja pa bojazen, da je prizadetih tudi dosti civilistov. Na vseučiliščih poslopjih Lizbone, Oporta in Coimbre Je razobešena zastava na poldrogu, ker je bil ubit neki dijak, ki je skočil z balkona. Stralra je obkolila tukajšnje vseučilišče, da prepreči nov izbruh demonstracij proti diktaturi. MADRID, Španska, 30. aprila. —' 300 španskih dijalkov je danes demonstriralo pred portugalskim poslaništvom proti slabemu ravnanju z dijaki. Policija jih je razpodila. MORILEC PETIH USMRČEN NA ELEKTRIČNEM STOLU COLUMBUS, Ohio, 1. maja. — Danes je umrl v "električnem stolu 39-letni brivec Charles King. Go-verner ni hotel uslišati njegove prošnje za pomiloščenje. Na smrt je bil obsou'en, ker je usmrtil svejo ženo in svoje štiri otroke. POVODENJ OGROŽA FRANCOSKO VAS LYONS, Francija, 1. maja.' — Vsled neprestanega deževja je vodovje silno naraslo in ogroža vas Le Berier. Bar hiš je že pod vodo. Vojaštvo si na vse način e prizadeva, da bi zajezilo vodo. in ADVERTISE GLAS NARODA' PROCES PROTI 24 KOMUNISTOM RIM, Italia, 1. maja. — Posebno sodišče je opraJvilo svoje delo za mesec april. V enem samem dnevu se ije moralo zagovarjati štiriindvajset komunistov. Šestnajst jih je bilo obsojenih, osem pa oproščenih. S g l^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslru žiijete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4%, že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo to raj wdaljnih potov ln stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s naslovljencev ln ftlgom zadnjih poŠt, katero dostavil teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so selo potrebne za posameznike w dote]! M« sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat r ruolb gftp-čajih tudi na sodnljl r stari domovlnL Sakser State Bank 82 Cortlandt Street i ■ , Telephone HA relay Ne# iTorkfcdb: 3T» au om m NEW YORK, SATURDAY, MAT 2, 19S1 GLu Naroda" J Owned tad PnbUahad by HbOVKNXC rUBUSIONfl COMf AWX CA Corporation) rt L. Benedlk, Trema. of the corporation and addresses of above officers: of Manhattan, New York City. N. I. G L AS NARODA" (Voice of tho People) Issued Day Kxoept Sundays and Holidays MORILEC KUERTEN IN PRIČE Tretje nadaljevanje procesa proti Kuertenu je bilo zbpetno javno. Sodišče se je bavilo tudi s Kuertenovo "polemiko * s časniki. — Morilca so konfrontirai z morilskim orožjem. Sa < in pol Ista ~ Ea detet leta leto velja Ust m Ameriko Za New York sa celo leto $6jOQ $3.00 ....$1.50 1700 Za pol leta —________________J3.50 Za inozemstvo za celo leto--.$7.00 Za pol leta _______________________________.$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qiao Naroda" Izhaja vmkl dan Izvzemil nedelj In praznikov. fttfH hem podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMUwti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, a oo nam tudi prej in Je bivališče naznani, da hitreje najde* mo naslovnika. "GLAS NAHODA", Ul W. ISth Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea S87S EVROPSKI DELOVNI TRG Na nemškem delovnem trgu se položaj razvija s k raj no neugodno. Današnja depresija se sploh ne da primerjati s prešnjimi leti, ker je eelo v sibirski zimi leta 1928|i). bilo v Nemčiji mnogo manj brezposelnih kakor v pravkar minuli zimi, ko so jih v februarju našteli pet milijonov.— 90% brezposelnih je podpirala država, in sicer kakili 2 in pol milijona z zavarovalninami proti brezposelnosti, dva milijona delavcev £ta pomagali vzdrževati "Krisenfuer-sorge" in "Oefeirtliehe Fuersorge". Oe bi se delovni čas skrajšal na 40 ur, bi lahko kakšnih milijon delavcev zopet dobilo delo, duši bo skrajšanje delovnega časa občutno prizadelo že zaposlene delavce in nameščence. Vzlic temu se nemške strokovne zveze zavzemajo za skrajšanje, poudarjajoč potrebno solidarnosti zaposlenih delavcev z brezposelnimi. Prav tako ogromni obseg je zavzela kriza v Angliji. Ker je tu za tretjino manj delavstva nego v Nemčiji, je za Anglijo 2 milijona brezposelnih že zelo težko breme. Izmed 12 milijonov, ki so zavarovani zoper brezposelnost, je bilo ob koncu jaijuarja 2.6 milijona brezposelnih in kratkoročno zaposlenih: »to pomeni, let 4 franke dnevno, ped 1<> let 2.50 fr., za ostale rodbinske člane 2.50 fr., vendar skupna podpora ne sme znašati več kot 18 frankov na dan. Ta odredba seineske^a prefekta pričuje, da začenja iudi Francija segati po državnem podpiranju brezposelnih; torej po sredstvu, ki ga doslej ni poznala. Razmišljajo celo že o tem, da svoje socialno zavarovanje razširijo tudi na brezposelnost. NEHAJTE« Ne praskajte Rabite ESKO N* praskajte IzpuMaja ali sr bete kote. Te te poveča draženje. Soatea's Eafco da psaoir-UW*. zdravilno posut. Zanesljiv* M let Pri lekarnarjih. Vieree ZASTONJ. PUile W. F. Severa Cow Cedar Rapids, la. swwt's Skip test prijetno kolo. 11 KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša »i— Člani dobe potem knjige po posti naravnost iz LjuUjaoe. Uprava "G. N." DUESELLDORF, Nemčija, 16. aprila. — Tretje nadaljevanje procesa proti Kuertenu je bilo zopet javno. Predsednik Rose je pozval v dvorano enajst prič, ki so morale vse priseči. Nato se je obrnil k obtožencu in mu rekel: — Glede na vaše včerajšnje izpovedi, ko ste nam orisali zločine .!n pri'tem niste ost alf čisto hladnokrvi, vas vprašam. če ste se svojih zlodejstev kesa li? Kuerten je odvrnil: — Lahko vas zagotovim, da sem sočustvoval ne le z odraslimi, ampak še prav posebno z otroki. Zdaj pa sem se docela iztreznil. Listi me imenujejo kometfcanta. Prosim pa, da mi dovoli ugotovitev, da nisem ravnodušen, čeprav mirno opisujem, kar se je zgodilo. Potrudil sem se, kolikor je bilo v mojih močeh, da o-pišem vse na ra?umljiv način. Če govorim tukaj tako mirno, mi ne more nihče očitati, da glumim svojo vlogo. Svoje zločine globoko obžalujem. Predsednik mu je tu segel v besedo: — Zdaj obžalujete, ampak takrat? Kuerten jc odgovoril: — Takrat jih nisem. Nato je bil zaslišan sodnik zdravnik dr. Klempel, ki je prečital svoje poročilo o umoru Kleinove 1913. Sledile je zasliševanje kriminalnih uradnikov, ki so orisali svoje vtise na mestu zločina. Ponjava na postelji, kjer je ležala žrtev s prerezanim vratom, je bila vsa krvava. Mati nesrečnega dekleta ni prišla osebno k zaslišanju. Prosila je sodišče, naj da namestu nji besedo njenemu pismu, ker se ne želi razburjati z mislimi na nesrečni konec otroka. Veliko zanimanje je zbudila izpoved duesseldorfskega kriminalnega svetnika Momberga, ki je opisal, kako je oblast aretirala vampirja. Prvo izjavo je Kuerten diktiral naravnost v pisalni stroj. Govoril je naglo in se ni ustavljal. To izpoved je izpopolnil zaradi verjetnosti še s podrobnostmi. Momberg je navedel še nekatere indicije, ki po njegovi sodbi podpirajo Kuerteno-ve navedbe. Zelo zanimive so bile izjave, ki jih je dala zaslišana 30-letna Ber ta Schuhmacher. Nekoč zvečer jo je domov grede ogovoril neznan moški. Danes vidi, da je bil to Kurten. Moški je z njo začel razgovor o duesseldorfskih zločinih. Govcrila sta tudi o slaboumnem Stausbergu, ki se je nekaj časa izdajal za skrivnostnega morilca.— Dejala je Kuertenu, da je to početje grozno, on pa jc je zavrnil z besedami: — Stausberg pač ne pride v pošte v kot monllec. Najbrž gre za politične zločine. Sicer pa pride še vse groznejše. Na predsednikov vprašanje, če pozna to žensko, je obtoženec izjavil, da mu je neznana. Kljub temu pa je ostala Schuhmacher jeva pri svoji izpovedi. Sodišče je zaslišalo tudi trgovca Schwarza, kivje pri njem kupil Kuerten nož in škarje. Schwarz mu je orodje tudi brusil. Ko je vodja procesa pokazal Kuertenu srebrno svetlikajoče se škarje, je nastal trenutek splošne napetosti. Kuerten je ogledal škarje, premeril, kako so dolge,*si ogledal njih barvo In ko je ugotovil, da so ukrivljene, je stvarno odvrnil: — Da, to bodo tiste škarje. Enkrat, dvakrat, trikrat, šestkrat je povedal, kako je srečaval in naskakoval svoje žrtve. Pri opisovanju nadaljnih činov pa se je omejil na stereotipno frazo: — Bilo je kakor zadnjvč. Po zaslišanju še nekaterih manj važnih prič je odgodil predsednik obravnavo na naslednji dan. ŽRTVE ČEHOSLOVASKIGA LETALSTVA RAZLASTITEV IZUMITELJEV V RUSUI Čehcslovaško vojaško in civilno letalstvo je sicer še mlado, toda razvilo in iJz|x>lnilo se je že tako, da so mladra država v tem pogledu lahko primerja z večino večjih, bogatejših in starejših držav. Vsak napredek pa zahteva žrtve, kar velja še posebno, za letalstvo. Dolga je vrsta onih neustrašnih pijonirjev zračnega prometa, ki so plačali svejo požrtvovalnost in hrabrost z življenjem. Razmeroma največ žrtev je doprineslo zadnja leta na žrtv-s-nik napredka čehoslovaško letalstvo. To je na eni strani dokaz, dra gre razvoj letalstva na Če ho slovaškem zelo nagio, na drugi strani pa, da ima bratski država rrraogo pogumnih sinov, ki so vedno pripravljeni položiti življenje za njen napredek. Čehoslcvaški listi priobču je j o seznam žrtev, ki jih je zahtvalo vojaško m civilno letalstvo po vojni. Vseh žrtev .je 171. Med njimi so večine m a vojaški piloti in pa najboljši civilni letalci. Na prvi kusi, da bi dobili odločilen uplrv v Afganistanu in si preko te dežele osigurali prodiranje v Indijo, so se vrgli z vso silo na "kraljevino" Hedžas, da tam iz-"podrivajo upliv in moč Anglije. Mohamedanski Arabci pa o Rusiji niso hoteli nič slišati, ker je dala so-vjelska vlada vse mošeje v Rus j i zapreti, na tisoče mohamedancev pa so sovjeti zaprli. Sedajj pa: so 'dovolili ruskemu zastopniku Tiunakulovu v Hedžasu, da roma v Meko kot pravoveren musliman, da potolaži razjarjene mohamedanske Arabce in jih pridobi za Rusijo. Popivanje in pijasnosta povzročata revščino — pravijo suhači. Jaz pa pravim, da ni res. Če bi ipopivanje in pijanost povzročala revščino, bi morah butle-gaiTji beračiti, tako si pa kupičijo milijone. * Trgovinski tajnik Lamont je rekel v Philadelphiji, da čas celi rane, vsakovrsitaie rane, tudi gospodarske. Poglavitna stvar je zaenkrat, da celitev ne bo prišla prepozno. Včeraj je bil prvi maj. delavski praznik. Delavrtvo v Ameriki in- drugo po svet« je imelo presneto malo prilike in povoda za praznovanje. Po mestih bi se morale vršiti žalne demonstracije, ne pa prazniški sprevodi. * — Kdo pa je tista stara grda baba. ki te je tako čudno ošvrknila s pogledom? — je vprašal rojak rojaka. — Tisto je moja žena — se je ghasil odgovor. — Nikar mi ne zameri — se je izgovarjal prvi. — Oh. da sem te mogel ika j takega vprašati. Jaz sem pa res najbolj neumen človek na svetu. — Ne rečem, prijatelj da si kdo-ve kako pameten, toda najbolj neumen človek na svetu sem jaz, ker sem jo vzel. * J Par mesecev po poroki je ona pri jedi brit ko zaihtela. — Kaij ti je, draga moja? — jo je vprašal presenečen. . — Oh, zdaj pa vem, da me nimaš več rad. — Kdo pravi da te nimam rad? Ra«vno tako rad te imam kot sem te imel pred poroko, ali pa še bolj. — Ah, saj ni res. — Seveda je res. — Pravim, ti-a ne. Ko sem ti prve dni po poroki spekla pečenko, si vedno vzel manjši kos. meni si tpa dal večjega. Zdaj je pa rawno nasprotno. Zdaj ti vzameš večji kos, meni pa daš manjšega. On se je veselo zasmejal. — Ja, to je pa res. Toda pomisliti moraš, da takoj po poroki nisi znala pečenke peči in je bila skoro neužitna. Zdaj si se ,pa naučila izbor-no peči, in ni vrag, da bi si zase ne prid rž al večjega kosa. imajo velik uspeh — Kaj pa je to — tista debela knjiga? — Tu vipisujem viso svojo vinsko zalogo, in kakovost vin. — Torej krstme bukve.... — je rekel rojak. * — Ah, Marička, mislila sem, da že davno spite, pa vidim, da čitate v postelji. In kar dve sveči vam gorita. — Gospa, Sveča je samo ena, prerezala sem jo čez pol. — Kdo je v ta dal v Rusiji za Napoleona? — je vprašal učitelj. — Hud mraz, gotspod učitelj. Prodajalec je imel v izložbenem oknu raizstavljene tri košarice jajc. Na prvi košarici je bilo zapisano: Ducat po enointrideset cetnov. Na drugi: Ducat po enoindvajset ■centov. Na tretji pa: Ducat po enajst centov. ■Nta vprašanje, zakaj je taka razlika med cenami, je odvrnil: — V prvi košari so samo sveža j a Ca. V drugi košari je med Svežimi kako pokvarjeno, 4očim je v tretji košarici med pokvarjenimi kako sveže. — Gospodična, -ali veste, kaj se mi je (ponoči sanjalo?.— je vprašal zaljubljenec mlado 'kraaofttoo. — N^ tie Temje Odyrnila.. — Sanjalo ae mi je, d» me ljubite? Katf naj to pomeni? — TO pomeni — odvrnila — da se vaja J« _ 5"-' « « v * • . =T~¥ ~ "S.... •- - _^ « _^ ISiffPBf^lllf1^1'111'!!11^^^!!!^!1!!!1 WiPi'l.....ill' jTr- KWII. MEJTOtAX HIT & VH m mflttl SLOVKNM SAIL* ML. * -s« * MILAN PUOELJ: Šef piše. Njegova soba ima dve okni ln skoei obe sije spomladansko soln-| cc. Na Ueh se svetijo široke L se in i po Žarkih pleše svetel prah. Na steni nad omaro knjig se gibi je medena in bleščeča ploča nihala, ki jo maje ura tiho in diskretno. Na visokem cilindru, ki je povcznjen na obešalo tik vrat, sedi debela in kovinastomodra muha. Nekaj časa je brenčala po sobi, zdaj počiva in si mane zadnji dve nogi. Nekdo potrka. — Naprej! Vstopi ponižno sluga Kociper. — Kaj pa vi? — ga ogovori šef. Palico drži na hrbtu in se obrne proti njemu. Sluga je šepast. Eno nogo ima krajšo in sicer levo. Pri-šepa bb be — Prtttel sem, gospod šef, o, gospod š*t, da bi razlili čezma svojo milost, čezme, čei ubogo in nevre-dnp stvar, navredno, da se ozro vanjo va?3 prejasne oči, nevredno, da bi izvolili obrisati vanjo.... mi-lcotno,... svoje.... čevlje.... Kociper čuti mokroto v nosu in zaporedoma s mrka. Oči ima za i to s solzami. — Jaz, o nesrečna stvar, ki sam nisem imel s čim živeti, sem iel in se zamešal med ženske in te so za nas kakor limaniee za neumne ptiče.' Primes se takoj, ko pa hočeš sfrčati, ne moreš več. Ce bolj o-pletaš, bolj si zavozlan. Eno roko sem ji dal, ko sem se je pa otepal z drugo, je ujela še tisto n takrat je bilo izgubljeno. No, pa se še ne more reči: Zdaj pa je, kar je! Ne! ne mote se! Ali v ženski je nekaj vražjega, nekaj takega, kakor bi nas sam satan dražil. Prede, prede o-koll na«, dela nedolžne oči, a mi, člp! smo naenkrat tam. .. kakor bi rekel — za turškim gričem. — Kaj pa hočete? Kociper, vi trte spet, vi ste—! — Me, gospod šef, samo te besede me Beg varuj, z vaših ust me je Bog varuj in svet pomočnica Marija! Hm, nerodno je. To se pravi: rekla je, da bo imela z menoj otroka! O, satan je tega kriv. Kociper silno smrka in sloze mu kapljejo na sršeče brke. — Satan je krivi Večer, spomlad, vino, bosta — tukaj je satan doma. Mislite, da bi jo bil vzel. če bč ne bil tako pošten kakor sem? Ne nikoli ne! Pustil bi jo bU, kar tako pljunil v stran: fej te bodi! A mislil sem: Vidiš, oče boš, otrok je tvoja kri in tako naprej. $e žival ima rada mladiče. O ptiču pelikanu pravijo, da kaj* samega sebe na-kljuje, pa jim da 0iti svojo kri. Vzel sem jo ... vse po katoliško, kakor sveta vera uči. — Kociper, vi ste spet. vi ste spet—! — Ne, n«, nel — O gospod šef, samo tega ne recite! To je moje pogubljenje, moja smrt. če slišim PRI ŠEFU iz vaših ust. No, poglejte! Vzel sem na rame jarem svetega zakona. Bo že Bog pomagal, sem rekel. Saj skrbi tudi za ročico na polju t In zdaj čn zdaj, o gospod žef, večna čast ln slava nebeškemu očetu! — obsipal me je z blagoslovom. Po poroki prvi ctrok, prvo leto drugi otrok, drugo leto tretji in tako do danes. Oženjem sem pa že šesto leto. Lani sem rekel: — Žefka, sem stopi, na koleno mi sedi, lepo se objemiva in poljubiva! — Vse sem ji razodel, kakor sem bil iituhtal. Zdaj pa nič več ne, nobenega o-troka več v hilšo, konec naj bo! Ona je pokala in tudi meni se je storilo inako, pa sva oba jokala. Tak adi-jo, lepo zakonsko življenje! Vse gre vragu v grlo! Kociper prestopi na kratko nogo. — Gospod šef ne bi povedal naprej, če bi ne bil tako odkritosrčen. A pri meni velja to-le geslo. Resnica nad vse! Silno se udari takrat s pestjo po pr:ih. Bobni kakor po sodu. — Laži ne poznam! Kar je tu znotraj v teh mojih prsih to je tudi na jeziku! Vse bom povedal, poštenje je prvo, skrivati ne nam. Sklenila sva z ženo in jokala sva se. Kako ne? Prej mož in žena, zdaj ne to in ne ono. Pa sva šla za veliko noč k spovedi in oba sva izvedela isto. Kako pa kaj živiš? Tako ln tako! Kaj pa to, kaj po ono? Se tako, ko ni vedno treba, — Kociper, kakšni pa ste? Kaj boste tako delali? Vl ste spet — NEMCI IN BOLJŠEVK! V aprilski številki berlinskega ča-sorpfca "Sczialistische Monatsehef-te" je izšel Zanimiv članek Julija Kallskega1: "Die deutscfcbolschewi-stisehe Politik", ki pričuje, tako trezno presojajo nemški sooijali-sUfčci intelektualci politično zvezo med nacionalističnim Berlinom in boljševiško Moskvo. Iz članka posnemamo nekatere važnejše misli in trditve. Uvodoma omenja p1 sec marčevo do zahteve nemških Industrijalcev, da država. jamči za naročila iz Moskve, vodi direktna črta. Od leta 1917 do danes je Nemčija ogromno storila za boljše*tffci režim v Rusiji. Dane« v Nemčiji skoraj ni lista, ki M povedal po resnici in pravici, kaj se dogaja ,v Rusiji. Re>, dri izide vsak teden kak članek v I stih ali celo večji spis z nadevom: "Resnica o Rusiji", toda ta reonica je vedno samo takšna, ka- svetovne politike in svetovnega gospodarstva; palemftakem je opravil koristno delo za< anglosaške interese, za ruske pa .ne. V nadahjnem poroča Kallskl o tehtni knjigi profesor. Paula Haen-seia, ki je bil 25 let profesor finančne vede na moskovski univerzi ki je tudi pod boljševdškim režimom deloval kot finančni strokovnjak »a vodilnem mestu. Haensel v svoji knjigi "Die Wirtschaffcspolitik So-vjetrusslands" kritizira sedanjo so-vjetsko-rusko gospodarsko politiko ta zlasti "piaMetko", dokazujoč, da ustanovitev 2000 novih tovarn sa- in bogataš bo kakor berač* Takra ne poj de zato, koliko si imel, ampak kako si ravnal s tistim, kar si imel. Pošteno, porečem, gospod, pošteno, to je moja čast! Malo je bilo, potrošil sem za najpotrebnejše. A drugi so imeli veliko in so potro^li za nič. Revežem nisem dal ničesar, ker nisem imel sam ničesar. Če pa sem imel stekleničko žganja, pa je šel mimo mene žejen človek, sem rekel: na, požrl. pogrelo te bo, kakor pogreje mene! Mi. reveži bomo tam kralji, oni, bogataši, bodo tam reveži. Mi krone na glavah in zKate plašče krog ram, oni peklenski: ogenj o-koli beder! Grem po cesti tako, lačen sem, ne upam si domov, ker zija doma šest lačnih kljunov, vidim žensko v atlasu, vso dišečo in šumečo in pregrešno, pa si mislim: pekla se boš, to se boš žgala in pekla. Peklenski ogenj ti bo lizal bedra Kociper prestopi na kratko nogo. — Se eno, gospod šef, še majhno potrpljenja, ne glejte grdo! Veste, človek je oče, kaj ne, pa ti pride domov 4n doma šest otrok in vsi laeni, lačni. Ooe, oče, oče, kličejo, a to pomeni: Kruha, kruha, kruha! Groza je na svetu, a gospod, o, in koliko je je! Tak majhen lačen o-trok, ki še ne zna govoriti,' ki samo govorim samo sveto resnico, nikar, viJe roke, pač: obraz in joče, je izrav^^af'bo^of b^JS1 v; krmo najrajši sfcštfovJ^Od mo izpolnjuje vrzel, ki je za in ho^a Krk njih sfcvospeve sijajne-Ileta 1917 Je ruski boljševizem stal- še pri spovedi. Povedal sem vse — po duši. Kaj, kaj? so rohneli duhovni oče. In kar napihnjeni so bili in rdeči, da sem se bal zanje. Še mrt-voud Jih bo, še mrtvoud sem si mislil in strašansko sem jih tolažil. Saj bom, saj bom, kakor rečete, tako bom živel! O, sveta nebesa, da bi bil zavoljo mene, grešnika, duhovnega očeta, mrtvoud, to bi bila zagata! Samo zaradi tega sem obljubil. No vidite, gospod šef, imejte srce, pokaž-te ga revežem! — Kociper, vi ste spet—! — Gospod, gospod, izkažite mi svojo milost, ne recite tega! Šesto leto sem oženjen in sedmič bomo krstili. O, kako jaz ljubim svoje otročiče, kako skrb.m zanje, samo jesti jim nam kaj dati. Ona, moja žena. pere, pere, ves dan pere. Če pogledam ponoči izpod odeje, ona pere, če se jutraj prebudim, ona pere. Roke si je že premen -cala — res, o kako res, gospod. Jaz to gledam in ml solze silijo v oči. Kako trpi, kako se suši. a druge, gospod, v atlasu ln svilj z moškimi na zabavo. Takrat vem, kaj je to, socialist! Jaz sem socialist, gospod, še več! Prestopi na dolgo nogo in se u-dari po.prsih. — A tudi Boga ne zapustim. Tudi on Ima srce za reveže, kakor Je to zapisano. -n——rr DRUŠTVA VESELICE« v ZABAVE OGLAŠUJTE m "GLAStWWUf at. ^ psi pm vafSkmnd v mit nfefct, strahota. Če bi ga mogel nasititi s kazalcem ali s palcem, pa bi vzel škarje in ga odstrigel. Samo, da bi se ne pačil in jokal, samo da bi imel mirno vest: ni lačen, šit je! — Gospod šef, odprite svoje milostno srce, zvišajte mi mesečno plačo, za deset kron mi jo zvišajte. Bogu izkažete dobroto, če jo storite meni. Šest otrok, sedmi na potu! Bolehna žena, ki pere, pere, pere! In jaz pohabljen revež, ki imam eno nogo prekratko — poglejte nas, premislite nas, usmilite se! Ali naj pripeljem pred vas moje otročiče, vseh pet in najmlajšega? In vsi naj povzdignejo ročice in zakliče-jo: Prosimo milost, in tudi najmlajši ubpžec Franek? Plosim, plosim, plosim,? — Kaj se pozna cesarju deset kron na mesec, a meni, o vsega vredni in milostni gospod, a meni kakor bi mi dal česar svoje cesarstvo! — Vi ste spet pijani kot kanon! — Gospod šef, naj oglušim, naj o-nemim, samo da ne slišim te strašne besede iz vaših Ust. Nisem, nisem, nisem! Jaz sem plah, ubog, nesrečen človek, brez poguma! — Škrlca — vrag me udari po ustih za to besedo! — gospoda, gospoda se bojim, slehernega! Pogum je u-bit v nas kakor v prsih. O, poznam samega sebe in da bi lahko stopil pred vas in da bi lahko to povedal, kar sem mislil, in da bi vas lahko poprosil, zato sem si kupil devet kozarčkov. Ne žganja, poguma sem si kupil. O, mi smo brez pravic, ne upamo se pred obličje gospode, groza nas je. Če bi ne bil pil, ne bi bil zda j. tukaj. Kociper se mogočno tolče po prsih. — Če sem trezen, ne morem s tožbo na dan. Tu, tu, tu, tU v prsih jo nosim, nihče je ne vidi, nihče ne pozni. Ponosem sem, imamp svojo čast. Hudo mi je, ž?vljepje me tare, a ne rečem, ne prenesem, da bi pokazal nnfcf in povedal- gte&e me, Jaz sem »vsi! Oospod, ako nimam ničesar, eno imam: svoj ponos, svoj ponos in čast! | In te ne dsm, za ifcč je ne dam! Gorje mu« Id bi se je hotel dotakniti! i. Prestopi na dolgo nogo in popolnima izpremeni glas: — Za deset kron povišajte, izkažite svoje milostno erce, usmilite se revčka! — Vl ste pijanec! Prvega vas odslovimo! •'« Kociper prestopi dvakrat Zravna glavo, potem Jo povesi postrani glo- mu tepM^I« v aršsfo brke. Ko m efeme, se opf**fcrLln se nje mu sa in n hp**, cape* in at. WW »a mu sprejemu, ki so jim ga pripra- jno upanje nemškega nabijonaHzma. vili boljševiki. Ob tej priliki je bilo j Prvotno so mislili, da bodo s po-degoverjeno, -da sovjetska Rusijo. močjo boljševizma dobili svetovno nareči pri nemški industriji za 300 vojne, toda Brest-Litovsk je vodil nwJiJanofv mark raznega blaga, kar naravnost v Versailles. Niso se iz-naj bi znatno ublažilo brezposel- spametovali, tako zakoreninjeno je nosi med nemškim delavstvom, to upanje! Danes se nadejajo, da Toda v peneče vino navdušen/', za bodo z boljševižko pomočjo izvedli boljševiško Moskvo je kmalu ka.ii- j revanžo za izgubljeno vojno. Tudi lo par kapljio vode. Pokazalo jo,! potovanje nemških indusfcrijcev v da Rusija ne more takoj plačati več Rusijo ni bilo nič drugega kot po-kot 20 ccfct., za črtalo ta predlaga 1"tečna demonstracija, ki je kot ta- ptertrlne roke, ki so ponekod dolgi dve leti in pol. Potemtakem bi morala ta narcčila finonoira.ti Nemčija iv-ma. T cd a nennfki industrijalci si ne upajo prevzeti naročil svojih boljšcvi?>''h p:iy;.t£?ljev ln na jeti spojil*, dekler ne prevzame država Jamstvo z>3 70 cdsrt. Industrijski baroni. ki -se sicer tolikanj bere zopet vmešavanje države v industrijske zadeve, v tem primeru ne morejo nikamor, če jih drživa ne podpre z gracijami. Celotni riziko nemške industrije • na tekočih kreditih v kupčijah z Rusijo cenijo že zdaj na več ket 600 milijonov mark; država s»am3 je že ob koncu lanskega leta jamčila za okroglo 300 milijonov mark. S stotinami milijonov, ki jih je Nemčija zabila v boljševiško gospodarstvo. so se nemškemu gospodarstvu odtegnila ogromna sredstva. Jasno je. da tega ni mogoče razložiti zgolj z gospodarskimi razlogi. Gctcvo je, da pri tem v veliki meri odločujejo zunanjepolitični interesi. Od Ludendorffa, ki je preko ka opravila -svojo nalogo. Če pa naj nemški režim učvrsti Evcjo zunanjepolitčno zvezo z boljševiki, mn'j kajpak nenehoma kazati nemški javnosti tako sliko bolj-ševifkega sintema v Rusiji, da bo preverejna o njegovi t ran i konsolidaciji. To nalogo opravljajo nemški listi. Kaj vse le-ti storijo za pro-"c-ijševiško razpoloženosit ljudstva in sicer skoraj, vsi, neglede ni strankarske razliki, to presega vse meje. Ljudje, ki so pravkar Frisezali. da ee bodo po izkušnjah v krvavih vojnih letih z vsemi sredstvi borili zoper nadaljevanje vojne v drugih oblikah in podobah so topo ravnodušni, kadar gre zfi» množenstvene r~T£CTio rn za trpljenje milijonov ljudi v Rusiji. Lisrti inrtele!£uacev slikajo nasilno *vlado bolj še viških funkcionarjev kot ogromno prizadevanje, da se vzpostavi socijalistična družba. Toda to 'kar se dogaja v Rusiji, je de-i Jazisko daleč od socijalrzma in pravega komunizma. Bolj še viški režim (v resnici ni dosegel nič drugega kot Nemčije spravil Lenina v Rusijo, pa to. da je rusko državo izključil iz POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemste, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja* temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish. J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew SplUar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Masco* tah, Frank August in North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2gcar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Cahunet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Ctiisholm, Frank Gouže, Frank ;PuceIj Biy, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula BVeleth, Louis Qouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI fit. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L CThampa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NKW YORK Oosranda, Karl Strnisha Uttte Falls, Frank Masle om> _ John Balaot, Joe HiU Euclid, F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Yo^ngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin. Greensburg, Frank Novak v Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren 1 Sheboygan, Jo^a Zorman WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Tkucher Diamondville, Joe Rplich puško gospodarstvo p>o odcepitvi Poljske, kjer je bilo veliko tovarn carske Rusije in da ped dragimi pogoji, z inozemskimi inženirji, tehniki in vodilnimi delavci ustanov-!jcr.-i podjetja še ne pomenijo rtvar-negaf uspeha, če skoraj niti eno podjetje n? k-rije stroškov in ne kaže, da bi bilo v doglednem času go-rpedarsko a'ktivno. Dejansko vodi to vprož od soc;j'3iirtične drufbe in pomeni ogromno eksperimentiranje z ljudmi in gospodars'vem. Kaillski svetuje, da bi nem&ke intelektualce, induT-trijce in politike ter vse druge, ki se ogrevajo zu nemško-boljševifko polit1 ko postavili vsaj z*a eno loto v ruske živ-ljenske razanere. Tedaj bi se jim mord* ta politika razodela v svoji pravi podebi: kot samoprer/ora, ki nemškega naroda ne bo rešila iz njegovemu itežkega pcicžaja, pač pa mu »bo zaprla pet do njegove osvoboditve, pot k Zed'njenemu evropskemu kontinentu. Tako sodi nemška socijalistična revija o nemško-boljševiškem političnem ljubimkanju. "MOŽ SOLNCA IN POMLADI" Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Nacočoina ga "Glas Naroda": . Za ena leto m ppl kta l&; za itin mesece $2.; za četrt lete •1-50. Htm York City Je oelo leto. " "ja «7. V najboljšem hotelu manjšega švedskega mesta je izstopil pred nedavnim postaven gospod v najboljših letih i'n s tako sigurnim nastopom, da bi ga lahko smatral za veleposstnika. tovarnarja ali gledalskega ravnatelja. On sam se je izdal za visokega uradnika švedskega vžigalničnega trusta in za enega najožjih prijateljev kralja tega trusta, Ivarja Kreugerja. Še to je povedal, da bo odpotoval v zaupni poslovni miisiji v Indijo in da ima v enem izmed Kreugerje-vih podjetij vloženih 100,000 švedskih kron. Seveda je mož vrlim prebivalcem mesta močno imponiral, začeli so ga vabiti v svoje družbe, seznanil se je z bogato vdovo, bi mu je v "trenutnih zadregah" rada pomagala z večjimi denarnimi vsotami, in ni minilo dolgo, pa ste se zmenila, da se vzameta. Poroka se je izvršila z največjim pompom in med drugimi voščilnimi: brzojavkami je dospela tudi ena "od prijatelja Ivarja Kreugerja". No ,pa je hotela smola, da je začela mlada žena po treh dneh bog-sigavedi čemu poizvedovati, s kom se je prav za prav poročila. Rezultat: šesti dan po poroki je dala svojega moža zaradi navedbe napačnih osebnih podatkov in golju-lije aretirata ter 'je vložila tožbo za ločitev zakona. Odlični tujec, ki si je znal tako hitro najti pot do vdovinega srca in njenega bančnega konta, je bil namreč eden izmed tistih, ki jih na Švedskem imenujejo 'može soln-ca in pomladi' in je bil pravkar odsedel — tri leta ječe. "Možje solnca in pomladi" niso morda kakšna verska ali športna sekta, temveč so prejeli svoje ime po malem oglasu, ki je izšel pred leti v nekem stockholmskm listu in v katerem je "dobro situiran gospod" -iskal "primemo življenjsko družico s primernim imetjem", ki naj bi mu odgovorila pod značko "Sobice in pomlad". Celemu kupu deklet in vdov, ki so se ponudile, je dobro sfctuiram gospod pokazal solnce in pomlad, kar končno nič ne s$ane, in z — vsemi se je zaročil, kar pa je dame precej stala. Prišlo je do velikega procesa z mnogimi komičnimi pridatki in od tistega časa se vsi ženitveni sleparji na Švedskem imenujejo "možje solnca in pomladi". Aanpcric naša vdova Odiram a žena, je bila pametna in energična ženska. Ko jo je minila prva jeza, se je procesu in drugim podobnim rečem odrekla, šla je, pa Je svojega goft($iveg* moža spravite is .preiskovalnega zapora ter ga ponovno vadln v svoj dom, kjer se bo — uPftfegt MMfeftftta — pokoril za mbe. =3 SAKSfcR STATE BANK 82 CQRTLANDX STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov* vsalg pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. LORD Z DVEMA ŽENAMA Anplelki aristekrat lord Langford se bo moral zagovarjati zaradi dvo-ženstva. Njegova zgQdbu je naslednja: Lord Langfcrd, ki se je piiul do začetka letošnjega le'.x Rowley, se je 1922 cženil z neko gospodično ShieL Takrat mu je bilo 36 let. njegova nevesta pa je bila 16 le; mlajša cd njega. Kmalu pa je Rowley ostavil Anglijo in se izselil v Kanado, odke der je šel v Avičralijo. Svojo ženo je pustil na Angleškem brez vseh sredstev. Monia si je sama poisk'či službo, da »ni umrla od po-manjkaoija.- Pc^al-a j2 natakarica v nekem londonskem restavrantu. Lani pa' se je Rowley v Avstraliji v drugio oženil. Bigamija bi mogože ostala prikrita, da ni bil Rowley plemenita-škega porekla. To pa je ipostalo zanj usodna. V začetku letošnjega lefta je podedoval neko graščino v Angliji in takrat se je začela javnost nanima'bi zanj. Prišlo je na dan, da je bM že na Angleškem oženjen. Avstralska policija si ni dala- miru, dokler ni popolnoma pcjasnila to za-der/o. Vpraša/i je tudi barona Lang-forda. kako je z njegovo prvo ženo. Dejal je, da je umrla. Zato se je avstralska policija obrnila na londonsko policijsko ravnateljstvo, ki je dogmralo, da lady Rowley živi. Zdaj je nastalo težko in nenavadno vprs'sanje za lorda Langforda. Dokazamo je, da ima dve ženi. Soditi pa ga sme le amgleška lordska zbornica, ker velevajo angleške določbe, da smejo paera goditi samo enakovredni sodniki. Približno takšno reč je doživel 1901 lord Rus-stfll, ki je bil obtežen dveženstva. Avstralske oblasti pa nočejo priznati angleške kompetence «v tem vprašanju in poudarjajo, da so v Avstraliji vsi državljani pred zakonom ena'ki. Sodniki v Londonu seveda zahtevajo, da se lord postavi pred njemu enake sodnike v Londonu in ne pred avstralsko sodišče. Kazen, ki mu preti na Angleškem, je vsekakor večmesečni zapor. Tudi lord Russell je bil zaradi svojega dvoženst-va obsojen na bri mesece ječe. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za Hst, so naproaeru, da po možnosti čimprej obnove. — Uprava **G. N." KDOR ŠE NIMA SLOVEmO-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA SOc Po. zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1^31 Om^OCEMTOV Naj naročij dokler jih imamo še v zalogi. GLAS MARQ9A" L 'll I I J V* • K ^ss •Bit« NARODA1 NEW YORK, SATURDAY, MAT Z, 1931 Frieda Sorrensen BM SOMAN IZ ŽIVLJENJA, m— Za Glas Naroda priredil G. P. 14 (Nadaljevanje.) LAKOMA SLOVANA DAlL| la V, B, ŠL Takoj naslednjega jutra a. Vzela je prsmo ter podpisala. Šele nato je (pogledala nap's in poštno znamko. Ko je storila to, ji je šinila kri z vso silo .v glavo. Zrla je z velikimi očmi na pismo. To ni bilo trgovsko pismo, kot je priiakocvala, temveč privatno. Naenkrat je šel ket oster občutek skozi njeno telo. Ne cfo bi odprla pismo, je odšla po d.opnjicah navzgor ter se Zaklenila v svojo sobo. Omahnila je na stol ter odprla pismo s tresočo se roko. * Sedaj je vedela, da je od Frica von Steinbacha. Brez moči ga je spustila na tla ter naslonila nazaj svojo glavo. Tako je ostala par minut. Nato pa se je zopet ohrabrila ter preči tala pismo do konca. Glasilo se je: Moja dra^a Frieda! Ni navada, da človek sam spiše svoje smrtno naznanilo. Hočem pa pričq4 s tem. da bo prišlo pismo nepokvarjeno V tvoji rok*. Umirajočemu se privošči zadnjo besedo. Ko boš držala to pismo 'V svojih rokah, bom že davno mrtev. Jaz ne vem, če je dospela do -tebe novica o mojem padcu s konja. Pred dvema mesecema se je zgodilo to in sedaj sem — pohabljenec! Za svojo družino ne morem več skrbeti in radiitega sem se izbrisal iz seznama živih. Preje pa moram še govoriti s teboj! Frieda, moje srce se m mogilo ločiti od tebe! * v VS€J bedi in bolesti me je osrečevala ta misel, čeprav je ve- čMJa mojo krivdo, da si ostala satma na svetu! Sledil sem tajno vsem gibanjem iz daljave in strašno sem bil vesel, ko si bila tako uspešna. Pri nas pa so bile neprilike vsake vrste. Jaz sem stremel naprej, da dosežem viško stopinjo, šlo pa je počasi, zelo pcfiasi! Čim večji so pestaj-ali otroci, tem bolj so se množili izdatki. Naš najstarejši sin Hans je postal častnik. Morali smo ga vedno podpirati. Naš položaj se je poslabšal od dne do dne. Llza je morala izvedeti slučajno, kar sem vedel jaz že davno, da nisem podedoval ni kakega (premoženja. TI si govorila najprvo o tem, da se sprijazniš z nami. Jas pa sem prepovedal Lizi vsako zbližanje s teboj, ker ni mogla prenesti ponižanja, da bi sprejela milodare od tebe, temveč tudi rad i tega. ker Je vedela, da se ne smeva več videiti. Tako je prišla nesreča z mojim padcem. Jaz sem sicer ozdravel, a moji nogi sta ostali ohromljeni za vedno. Strašno trpim. Sedaj šele vidim, kako je hudo imeti krog sebe zdrave ljudi, katerim prav ni* ne manjka. Najhujše pa je bilo, da mi je bila odvzeta vsaka možnost, da izboljšam svoj materijalni položaj. Moral sem stopiti iz vojaške službe! Jasno mi je bilo, da ne morem živeti še naprej! Razmišljal sem o vsem možnem, a nisem prišel do zaključka. Liza se ni hotela omejiti! Danes zjutraj sem jo dal poklicati ter govoril ž njo o nameravanih predlogih za varčevanje. Ona pa ni hotela 'ter je rekla na kratko da se bo s teboj sprijaznila ter sprejela itvojo pomoč. Ko sem se branil, mi je zaklicala v obraz, da stojim med njo in sestro — le jaz. Ta beseda je razsvetlila kot blisk mojo dušo. Moji smrt bo oprostila Lizi pot do tebe in moje otroke! Da, Frieda, z veseljem grem v smrt za moje otroke! Vem, da si velikodušna in da ne boš vrnila otrokom, kar so povzročili njih stariši! Vem tudi, kaj me stane govoriti tako s teboj, ker te (prosim pomoči! Živ ne smem govoriti take besede, a mrtev lahko! Kaj ne, Frieda, pomagala (boš mojim otrokom? Jaz ne morem biti še nadalje njih opora in pomoč! Bodi ti! Sedaj le še eno besedo glede mojih otrok! Hans, najstarejši in Ellenvnajmfltajša, sta prava podoba svoje matere! TI poznaš Lizo, — raivna taka sta oba! Ne pusti a© preslepiti od ljubeznjrvosti mojega sina in tudi ne od mičnoetl Ellen. Pri teh bodi stroga teta! Pomagaj jima, a pametno! Ne potoži svojega dobrohotnega srca, kajfci alorabila bi ga laihko! Ne pozabi pa nikdar, da sta moja otroka! Mprlčo smrti sem laihko odkrit! Le zmerna strogost je obema koristna! Drugačna pa je moja Ruth, moja najstarejša hčerka! To Je fina, tiha duša, močna v ljufbeznl do mene ter trdna ln zvesta napram sebi! Radi tega ti Jo hočem posebno priporočiti. Oba ostala te bosta znala izkoriščata v svojo svrho in podpirana bosta od Liže. Rurth pa je ponižna! Ona je tlačena ln iz-korlfl?ana od vseh. Ona ne ve, česa te prosim. Ohrani to zase! Ruth bo najhujše prizadeta vsled moje smrti! Vasmi Jo v svojo bližini ter jo spoznaj! Jaz mislim, da boš / ju ta način mjveč pridobila! To je moja zadnja ie-lja! To je vse, kar sem ti hotel povedati! Upam, da so moje besede našle pot v 'tvoje srce! Sedaj pa le še z Bogom, — Frieda, kajti kar sem zaigral, v bom nate* v smrti. 1 Z velikimi, na široko odprtimi očmi je Štrlela Frieda Sorrensen preko pisma v daljavo. Njena duša je imela tajne pogovore z mrtvim, ki je bil sreča in usoda njenega življenja. Kot gorak val so plapolale njegodve zadnje besede preko nje. Ljubljena biti, in zavrnjena tako, to je bika vsa tolažba njenega življenja! To pismo je izbrisalo vso trpkost, v kateri Je živela! Z jasnimi očmi je zrla danes preko storjenega ter spoznala, kako odvisen je človek od hude usode! Globoko jo je ganilo, kako se ji je Liza skušala približati se iz sebičnih namenov! Danes je dobila dar, ki bo tehtal vse ostalo. Ljubiti njega in biti istotako ljubljena cd njega! Njegovo hčerko ji je priporoči (Dalje prihodnjič.) DEŽELA BREZ VDOV IN LJUBOSUMNOSTI Raziskovalec dr. W. Filchner, vodja odprave na Kitajsko in Tibet, piše v svoji knjigi o t?betskem zakonu: Tibetanka se omoži v 18. letu, bolje rečeno, jo omožijo. Dekleta, ki ostanejo samske, gredo v samostan čim minejo ?a možitev godna leta. Tiste ki ne gredo v samostan, pa žive od miloščine. V zakonskih zadevah domače hčere ne odločajo morda starši, temveč najstarši brat. Tibet je moderen! Tam nihče ne sklene zakona do smrti. Zveza se lahko raz-dere že po nekaj mesecih. V večini primerov pa gresta zakonca narazen čez nekaj let. Kljub temu je zakonska žena v Tibetu zelo spoštovana. Njene dolžnosti so trde, saj mora sama skrbeti za gospodinjstvo in tudi za živino. V ozemlju Kukunor so zakonske razmere po naših nazorih potrebne reforme. Tam odvajajo moški žene sosedom v sporazumu z njihovimi možmi. Pismeno dogovorjen rop se celo plača. Oena za ženo znaša od sedem jakov do deset konj' ali par sto ovac. Med prebivalci tibetske visoke planote vlada poliandrija, t. j. ena žena je istočasno žena več moških. Zato ni v teh krajah nikjer pravih vdov. Pri sklepanju zakona prejme žena od svojega izvoljenca in svojih prijateljic denarne darove, ki ji dajejo nekakšno nezavis-nost v pogledu moških. Za polian-drične zakone pa prihajajo v pošte v samo moževi bratje. Zakonska pogodba izrečno določa, da se pri poroku star šega brata vzamejo v zakon tudi njegovi mlajši bratje, ki so navedeni z imeni. Če ni tega določila, imajo mlajši bratje prosto pot. Otroci iz poliandričnega zakona pa so vselej otroci staršega brata. Imenujejo ga očeta, d očim so jim njegovi bratje strici. Če je poliandričen zakon jalov, sme mož skleniti novo zvezo, v katero so zopet lahko avtomatično vključeni vsi braHje. Otrool iz tega zaokna imenujejo prvo, torej nerodovitno ženo "veliko mater", drugo ženo pa "malo mater". Vzrok poliandrije je priman j kovanje žensk, ima pa tudi svojo dobro stran: z njeno pomočjo se utrjuje lastnina posameznih rodbin in ostane v enih rokah. Nemorala se Tibetancem ne more očitati. Mi nimamo pravice do očitkov, saj sami nismo bog ve kako skropuloz- ni v pogledu naših zagonov.... Razlika v razmerah med Evropo in Tibetom je kvečjemu ta, da ljudje v Tibetu ne poznajo ljubosumnosti. Mož pa je tam mnogo bolj pod žensko peto kakor v Evropi. Kadar se rodi otrok, je težko dognati, kdo mu je oče. Z veseljem pozdravljajo Tibetanci samo moško potomstvo. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZN1ZANA Angleško-slovensko Berilo iSNOUSa SLOVENE (UDB) KNJIGARNI 'GLAS NARODA S10 West 1» Stresi M*w York CMy I* O ZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima Še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 64 KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez.___________________ .90 SKRBI ZA DUŠO v platno vez................90 RAJSKI GLASOVI v platno vez................. .80 v usnje vez. _________________1.20 v fino usnje vez.........1-50 v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez.......U0 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez. .'..................80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v bel celluloid vez.........1.20 Hrvatski molitveniki: Utjeha starosti, fina ves.........L— najfinejfia ves ..............l.M Slavs Sojfu * alr ljudem. Ona ves lJM naJflneJS >vea ..............1.6® Zvon tee nebeški, v platno ...... -86 f IDR V C® eeoe....eeeo«o a.« m m « o Vlenae, najfinejša Tea ..........LM Angleški molitveniki: (za Mladina) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .90 v belo kost rezano ..........1.10 Come Unto Me ____________________________ .30 fino vezano __________________________ .35 Key of Heaven: fino vezano _______________________ .35 v usnje vezano ............. 70 v najfinejše usnje vezano ....1.20 (Za odrasle) Key af Heaven: ▼ celoid fino vezano ...........1.20 v celoid najfinejši vez________1.50 v fino usnje vezano........ U6b Cat bol le Packet Manna!: v fino usnje vezano........ 1.3C Ave Maria: v fino usnje vezano....... 1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško slovensko berila____.... t.— Angleško-slov. In slov. sngL sievar .00 Amerika In Amerikanei (Trunk)..5.— Angeljska služba ali nauk kaka se naj streže k sv. smM...........10 Boj nalezljivim boleznim.......75 Cerkniško jezera .................1.20 PiaiFi ftivinozdravnlk, trd. ves. ..1.66 Doma« iivinezdravnft. bral. ....L26 Dims H zdravnik pa Knalpn: trdo ves. ,,..1.50 brofilrano ....................1.23 GospodnjstVo................... 1.20 Govedoreja ......................LM Hitri rafinnar ........v........ .75 Jugoslavija, MeUk 1. **fes»k ....13« 2. zvezek,, 1—2 snopi* .. ...lJtO Kletarstvo (Skalkky) ..........2.00 Kratka srbska gramatika....... M Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov J* Kaka se postane državljan Z. D. JS5 Kaka se postane amerUld državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... i« Kat. Katekizem ................ M Kubična Računica .........................75 Liberalizem .................... M Ljubavna in snubilna pisma ____ .35 Materija In eneržija ............1.2* Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, I. EV* «50 Mladeničem, II. zv. ............ J9 . .. (oba zvezka skopaj JO) Mlekarstvo ......................l._ NemSko-angleild tolmač ........LN Najboljša slov. Kuharica, 008 str. lepo ves. (KallnSek) .......... Nasveti za hiže m dom. trd. vea. L— NemSČIna brez učitelja: 1.^-del ...................... j| 2. del ...................... J| Nemško slovensko slovar.........2.25 Največji spisevnik Ijobavnlh in drugih pisem ................. .75 Slovensko OJačen beton ...... knjigovodstvo trd. broi. Pravila za oHko .. Prlkrojovanja perila pa 11 M .2 M ij» .LM o VMVd .71 .7E JC Pravo In revolaeUa (Pitami«) to Mejni ntmW rn- ............ .LM UMf Ročni slov. -italijanski In itali- janski-slovenski slovar ___.90 Ro&nT spisovnlh vsakovrstnih . Jf JO Slike Is živalstva, trdo Kretanje Pamikov — Shipping Newt lepo trdo 5. maja: Aquit&nia, Cherbourg 6. maja: Leviathan, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 7. maja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen De Grass«, Havre 8. maja: France, Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Westernland, Cherbourg, Antwerpen 9. maja: Cotumbus, Cherbourg, Bremen Minnewaska, Cherbourg 12. maja: Berengaria. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. mala: America. Cherbourg. Hamburg Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: • lie de France, Havre Olympic, Cherbourg Reliance, Cherbourg, Hamburg St. I^ouis, Cherbourg. Hamburg Lapland, Cherbourg. Antwerpen Roma, Napoli, Genova 18. maja: Europa, Cherbourg, Bremen 19. maja: Vulcania, Trat 20. ms'a: •Mauretania.Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 21. maja: Dresden, Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre 22. maja: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Statendam, Boulogns Sur Mer, Rot- . terdam Pennland, Cherbou g, Antwerpen 23. maja: Minnetonka, Cherbourg 26. maja: Aquitania, Cherbourg Resolute. Cherbourg. Hamburg 27. maja: Leviathan. Cherbourg President Rooaevelt, Cherbourg. Hamburg Heutschland, Cherbourg. Hamburg 28. maja: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen 29. maja: France. Havre Majestic, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoll Genova- 30. maja: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer PARNI KI Z ZNAKOM izlet v Jugoslavijo. označi skupni 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot z* potovanja na ogromnih parnikih: FRANCE 8. maja; 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) lie de France 15. maja; 5. junija (4.30 P. M.) (10 P. M.) PARIS 22. maja; 12. junija (Mid.) (6 P. M.) Najkrajša pot po £elexnlcl. Vsakdo Je v posebni kabini s vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraAajte kateregakoli pooblaščenega, agenta ali FRENCH LINE 19 STATE 8TREET NEW YORK, N. Y. BRZA SLUŽBA v Evropo preko Hamburga na naših modernih parnikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenska odplutja. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinsklh parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Zmerne cene. DIREKTNA ŽELEZNIŠKA ZVEZA z JUGOSLAVIJO Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali H^BURC-Americaii Hnn »9 BMADWAT ... NKW TOM Učbenik angleškega jezika trdo vez............................J.50 broširano ..........................1.25 Učna knjiga In beril« laikega Jo- ......................... .0* Uvod v Filozofijo (Veberr) .....1.5« Veliki vsevedei ................ M Vo&Čilna knjižica ............... M Zbirka domačih zdravil ........ .60 Zdravilna zelišča .............. .40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................lJM) Zgodovina Umetnosti prt Slovencih, Hrvatih in Srbih..........1JG Zdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen v domaČi hl8L 2 »v. ......................1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Melif) H. zvez................................... .80 Prorokovalne karte _______________l._ RAZNE POVESTI In BOMANI: Aaa Karen i na (1oi«toj) zanimivi roman (2 zvezka). .$5.56 Amerika, pevtod dt^ro, dema ..................... M Agitator (Kemik) broi. ............Jf$ Andrej Hofer.........................JS4 Bcneika vedeievalka ......................35 Balgrajski biser ................................35 BeU meeesen ................... Bele noči, mali junak ....................m Bslkanako-Turška vojska ............JS9 Balkanska vojska, a .... .25 Boj Id zmaga, pori...............£0 Blagajna Velikega vojvodo............Jt9 Belfegor ------------------------------------------------------------------------------------.80 BV. rmun .................... ▼O.Jrtl® a o*.#»«Oooaoooo «40 Beatln dnevnik ................................m MKal darsri....................................ju na Bledo JN Božja pot na Šmarni gori ______________Jt§ Cankar: Grefcdk Lenard. broi... M Mimo UvUmJb ............M »Mto .................78 Romantične daSe .60 Cvetlna Borograjska ................JS% Čarovnica .........................................J5 Čebelica .....................................23 Črtice Iz iivUenja na kmetih .... -5o Drobiž, In razne povesti -spisal MUOnskl .............. jf Darovana, sgodovlnska povest .. M Dekle Ellza .....................40 Dalmatinske poveoU ............ Dolga roka .................... M Do Ohrida in fiitoija .......... .70 Doli g orožjem ................ JO »>on Kifiot Is I« Man be...........40 Dve sliki. — Njiva, Starka — (Mefiko) .................... .00 Devica Orleanska .............. Duhovni boj ................... il Dedek je pravil: Marinka In ftkra- teljčld ...........................................40 Elizabeta ............................................M Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Tronk ...................55 Filozofska zgodba ...................00 Pr» Dlavol..........................................M Gozdovnik (2 zvezka) ...........LM Gospodarica sveta............(,.....40 GodČevskl katekizem............ JU GostOne v atari LjnbUani ...... M GrKa Mitologija.............. L— Gusarji ........................ .75 Gusar v oblakih ............................JSO Hadil Morat (Tolstoj) ........ j60 Hči papeža, vez. ...........................1.— broi____________________________ .75 Rektorjev meč.................. .50 Hedvika ........................................ .40 Hndi časi. Blage dni«, veseloigra .75 Selena (Kmetova) .........................40 Hudo Brezdno (H. **.) ................JS □umoreske, Groteske ta Satir«. vesano ..................... jo broširano .................. j| Izlet g. Brončka ................L20 Izbrani spisi dr. EL Dolmen .... SO Iz tajnosti prlrvdo .............. JfO Iz ssoderaega sveta, trdo ves. 1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ..................................1.50 Igračko brriftiraao ............. JM Igrale« ••■»■^'.•»•»Ci**-....75 ... JO