211 DIGNITAS n Manca Erzetič (ur.), “Goli otok po sedemdesetih letih”, Ljubljana: Inštitut ... Spoštovanje in uresničevanje človekovih pravic nikoli ni bilo v slovenski družbi nekaj samoumevnega. Zato je pomembno, da se v slovenski družbi spominjamo preteklih kršitev človekovih pra- vic in temeljnih svoboščin v opozorilo sedanjim in prihodnjim ge- neracijam. Založba Inštituta Nove revije je pred kratkim izdala iz- virno znanstveno monografijo »Goli otok po sedemdesetih letih« pod uredništvom Mance Erzetič, ki obravnava enega izmed naj- temnejših poglavij slovenske polpretekle zgodovine. Monografija vključuje prispevke izkušenih in uglednih hrvaških in slovenskih raziskovalk ter raziskovalcev, pri čemer ji dodano vrednost dajeta osebni zgodbi dveh nekdanjih žrtev kršitev človekovih pravic na Golem otoku, Andreja Aplenca in Marijana Rogića. Andrej Aplenc, neutrudni pričevalec, borec za slovensko stvar in alpinist, v svojem prispevku opisuje svoje težko dvakratno bi- vanje na Golem otoku, kjer je preživel nekaj let, a na koncu se mu je vendarle uspelo izmuzniti iz totalitarnega primeža. V drugem prispevku Marijan Rogić, ki mu je pričujoči zbornik posthumno tudi posvečen, podaja svoje osebno izkušnjo z razčlovečenjem na Golem otoku, kjer je takratna oblast želela dehumanizirati za- pornike, a kjer je na koncu dobro premagalo zlo. Manca Erzetič v svojem razmišljanju upravičeno označuje Goli otok kot zastra- ševalno sredstvo totalitarnega režima, ki je ustrahovalo njegove žrtve še dolgo let po osvoboditvi. Izpostavlja težko razumljive geste že iz demokratičnega režima kot je bila podelitev odlikova- nja nekdanjemu upravniku Golega otoka v času najhujših kršitev človekovih pravic. Mira Miladinović Zalaznik v svojem prispev- ku poudarja – v pravu človekovih pravic – jasno obveznost, da države morajo negovati spomin na pretekle kršitve človekovih pravic v opomin sedanjim in prihodnjim generacijam. Molk o preteklih kršitvah človekovih pravic ustvarja nove kršitve člove- Manca Erzetič (ur.), »Goli otok po sedemdesetih letih«, Ljubljana: Inštitut Nove revije, 2021 Jernej Letnar Černič 212 DIGNITAS n Recenzija kovih pravic. Božidar Jezernik se v svojem sestavku ukvarja z analizo enega izmed obrazov vsakdanjika zapornikov, in sicer delavskega samoupravljanja v obliki »družbeno koristnega dela« in »prevzgoje«. Izpostavlja sprevržene tehnike »prevzgoje« v obli- ki mučenja, medsebojnega pretepanja in izživljanja zapornikov. Renato Podberšič se v svoji analizi dotika težke teme, in sicer od- nosa do obravnave Golega otoka v slovenski zgodovinski stroki. Ugotavlja, da je bil Goli Otok za slovenske zgodovinarje dolgo časa prepovedana in nezaželena tema. Po nastanku demokratič- ne slovenske države se je vendarle odprla prosta pot za kritično obravnavo kršitev na Golem otoku kot tudi odnosa slovenske zgodovinske stroke do tega težkega poglavja polpretekle zgodo- vine. Stjepan Štivić nato v svojem poglavju analizira spominjanje na kršitve na Golem otoku v hrvaški družbi, ki podobno kot v slovenski družbi nimajo pravega mesta, kaj šele ustreznega spo- minjanja. Bernard Nežmah v natančni analizi predstavlja obrav- navo Golega otoka v enciklopedijah in časopisih člankih. Ugota- vlja, da je večina avtorjev v teh publikacijah zanemarjala pomen kršitev človekovih pravic in so predstavljali Goli otok le kot geo- grafski pojem večinoma s pomočjo metode ustvarjanja vzpore- dne medijske realnosti. V zadnjem prispevku zbornika se Dean Komel sprašuje »Zakaj nas ni več strah Golega otoka?« Prispevek odlično dopolnjuje in zaključuje vsa predhodna razmišljanja. Težko je slovensko in hrvaško družbo strah ponovitve Golega otoka, če so se sistematične kršitve človekovih pravic skrivale in jim totalitarna oblast zmanjševala pomen. Po demokratizaciji sta obe družbi storili korak naprej, a še vedno zaostaja za nekaterimi ostalimi evropskimi družbami, ki so primerno obeležile totali- tarne posege v človekovo dostojanstvo in se vsako leto ustrezno spominjajo preteklih kršitev človekovih pravic. Z današnjega vidika je jasno, da je nekdanja totalitarna jugo- slovanska država na Golem otoku kršila eno izmed najbolj te- meljnih človekovih pravic, in sicer prepoved mučenja ter tudi številne ostale človekove pravice in temeljne svoboščine. Goli otok je postal simbol sistematičnih in vsesplošnih kršitev člove- kovih pravic. Pričujoča znanstvena monografija je zato nedvo- mno odličen in več kot dobrodošel prispevek k spominjanju o kršitvah človekovega dostojanstva na Golem otoku. Podaja po- memben prispevek k uresničevanju in varovanju človekovega dostojanstva v slovenski družbi. Sedanje generacije se moramo 213 DIGNITAS n Manca Erzetič (ur.), “Goli otok po sedemdesetih letih”, Ljubljana: Inštitut ... spominjati Golega otoka, kršitev človekovih pravic in njegovih žrtev v opomin vsem prihodnjim generacijam, da do takšnih zlo- rab ne bo nikoli več prišlo. Zato se je strinjati z Manco Erzetič, urednico zbornika, ki je v uvodniku monografije zapisala, da je »memorizacija Golega otoka … »dolžnost« spominjanja« tako ne- posrednih žrtev kot vseh nas.