rečji slovenski (benuiT^ v Združenih državah Vetja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Iistislovenskih .delavcev y Ameriki. i The largest Slovenian Daily m the United States. I wood every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHeisea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 212. — STEV. 212. NEW YORK, THURSDAY,*SEPTEMBER 10,1931. — ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. MACDONALD NAMERAVA UVESTI DIKTATURO VAŽNE FINANČNE ODREDBE NAJ BI POTOM KRALJEVEGA POVELJA POSTALE ZAKON Ker bodo laboriti v parlamentu v opoziciji, bi Mac-Donaldovi predlogi najbrž ne bili sprejeti, vsled česar je sklenil, poslužiti se zadnjega in skrajnega sredstva. — Jutri se bo vršila razprava o predlogu. — Komite j za pota in sredstva se bo bavil izključno le s finančnimi in gospodarskimi vprašanji. — Deficita je manj kot šest milijonov dolarjev. Vtihotapljanje inozemcev na debelo STIMSON SE JE POSVETOVAL S H00VERJEM LONDON, Anglija, 9. septembra. — Ministrski predsednik Ramsay MacDonald je predložil danes poslanski zbornici več predlog, kojih svrha je dati vladi diktatorsko oblast pri izvedbi finančnega in gospodarskega programa, potom katerega skuša vlada pokriti primanjkljaj v znesku šeststo milijonov dolarjev in spraviti angleški proračun v ravnovesje. MacDonald predlaga, da bi vse tozadevne odredbe postale na kraljevo povelje zakon. V tem slučaju bi parlament, v katerem bodo izvajali poslanci delavske stranke ostro opozicijo, sploh ne prišel v poštev. MacDonald se namreč po vsej pravici boji, da bi njegove predloge naletele v zbornici na odpor ter da bi jih ne bilo mogoče uveljaviti. Predloga je bila danes prvič prečitana, v ponde-ljek bodo pa zopet razpravljali o nji. Proti predlogi bodo nastopili laboriti pod vodstvom bivšega kabinetnega člana Hendersona. Stanley Baldwin, voditelj konservativcev, je vložil resolucijo, naj bi se odbor za pota in sredstva, ki se bo jutri sestal, bavil izključno le s finančnimi in gospodarskimi predlogami, ki morajo biti rešene do konca seje. Resolucija je bila sprejeta s 308 proti 21 5 glasovom. Na vrsto ne bodo torej prišle nikake predloge, ki bi ovirale posvetovanje glede finančnega programa. Nepristranskemu opazovalcu se nudi v parlamentu nenavaden pogled na "tovarišijo" Baldwina, Snowdena, MacDonalda in Nevilla Chamberlaina, ki so se bin še pred kratkim ostri politični nasprotniki. Govorom, ki jih imajo posamezni člani poslan-j ske zbornice, manjka moči in prepričevalnosti. Edi-nole Maxtonov govor je tvoril izjemo. Možak je grmel proti kapitalizmu, da se je razlegalo po dvorani in po hodnikih. Značilna je bila tudi objava, ki jo je podal finančni kancler Snowden, ki je dejal, da v blagajni ni šeststo milijonov dolarjev deficita, pač pa skoro stoštirideset milijonov manj. V petek bo vprizorilo tritisoč šolskih učiteljev in učiteljic demonstracije proti nameravanemu skrčenju sredstev za socijalno službo. Demonstrirali bodo tudi nezaposleni, ker jim vlada namerava skrčiti podporo. Včeraj se je zbralo pred parlamentom nad tritisoč oseb. Ljudje so burno protestirali proti nameravanim odredbam. .Zagovarjati se bodo morali zaradi kalitve miru. Vlada je že namignila nezaposlenim, da jim bo podpora skrčena za deset odstotkov. Jutri bodo pa izvedeli imovitejši sloji, kakšni davki jim bodo naloženi. Nadalje bo zvišan davek na tobak, pivo, vino, alkohol, čaj, sladkor in gazolin. Ta davek bo prineel vladi tristo milijonov dolarjev. Zvišan bo tudi davek na radio-aparate, ki znaša sedaj $2.40 na teden. Najbrž bo jutri sklenjeno v poslanski zbornici, naj bodo novi davki takoj uveljavljeni«. Ameriški državni tajnik je prepričan, da se bodo kmalu izboljšali odnoša-ji med Francijo in Nemčijo. WASHINGTON, D. C., 9. septembra. — I>ržavni tajnik Stimson, ki se je vrnil te dni iz Evrope, je predložil predsedniku Hooverju svoje poročilo. Obiskal je razna važna evropska mesta ter se posvetoval s tamošnjimi uglednimi državniki. Vaeraj se je udeležil redne kabinetne seje v Beli hiši ter izjavil, da se po njegovem mnenju položaj v Evropi od dne do dne boljša. Posebno mu ugaja, ker je napetost med Nemčijo in Francijo znatno popustila ter se je nadati, da bodo kmalu zavladali med nekdanjima nasprotnicama dobri prijateljski od noša j i. — Svrha mojega potovanja je bila, osebno se seznaniti z onimi možmi, s katerimi sem bil v pismeni zvezi. Osebni sestanki državnikov dosti pripomorejo k bližan ju posameznih držav. THOMAS EDISON JE SLABŠI Njegov zdravnik je izjavil, da se je začel slavnemu iznajditelju polagoma bližati konec. Dr. Hubert S. Howe, ki je zdravil slavnega iznajditelja Thomas a Edisona, kateri je bil zadetkom avgusta nevarno zbolel, je izjavil vieraj zastopnikom Associated Press, da se je začel starčku polagoma bližati konec. Edisonov sin je dostavil, da se oče ne počuti -tako dobro, kot se je počutil pred enim oziroma dvema tednoma. Oba sta pa zatrdila, da se zaenkrat še ni treba bati najhujšega. Dr. Howe je rekel, da je Edison bolehal pravzaprav na "treh boleznih. Dve je sreino prestal, dočim se je 'tretja — imetje mehurja — razširila. tudi na ledice. -Če ipra/vim, da se bliža ■gospodu Edisonu polagoma konec, — ne mislim s tem reči, da bi ne mogel ostartri še nekaj časa pri življenju. V«6krat se pripeti, da v časi bolnik najboljšega zdravnika preseneti. VODITELJI ŠTRAJKA ARETIRANI Kubanska vlada skuša z nasilnimi odredbami zlomiti štrajk. — Večje število inozemcev b o deportiranih. HAVANA, Kuba, 9. septembra. — Na povelje tukajšnjega vojaškega inšpektorja je bilo aretiranih vere delavskih voditeljerv ter nad štirideset strajkujočih motormanov in konduktorjev. Vojaški imšpektorsje izjavil, da bo on posredoval med štrajkarji in družbami. Česa dolže aretirane, se zaenkrat še ni dalo naitančno -dognati. Le toliko je bilo namignjeno, da so ovirali prizadevanja družbe, pri uravnan ju spora med njo in stavku j očimi delavci. Stavka se je začela tridesetega julija. Med aretiranimi je tudi nekaj inozemcev, katere bodo brezpogojno deportirali, dočim .bodo aretirani Kubanci procesirani pred vojnim sodiščem. PREDSEDNIK SE JE VRNIL S POČITNIC WASHINGTON. D. C.. 8. sept. — Soboto, nedeljo in delavski praznik je preživel predsednik Hoover v svoji kempi pri Rapidan v Virginiji. Danes se je vrnil ter je takoj pričel z delom. PREUREDITEV KOVINSKE _INDUSTRIJE Gospodarski svet je podal zelo žalostno poročilo o kovinski industriji v Rusiji ter priporočil reorganizacijo. MOSKVA, Sovjetska Unija, 9. septembra. — Predsednik najvišjega gospodarskega sveta je podal poročilo o ruski kovinski industriji Poročilo je žalostmo in nič dobrega obetajoče. Priporočil je tudi popolno reorganizacijo uprave, transportov in delovnih pogojev v tovarnah. V tovarnah bo zapet uvedeno akordno delo. Vsi tehniki in izvežba-ni delavci, ki opravljajo dela v pisarnah, bodo uporabljeni za produktivno delo. Delo po tovarnah zaostaja, stroji se pa prehitro kvarijo, ker manjka izvežbanih delavcev. Kovinska industrija je edina, ki v petletnem načrtu dakč zaostaja. TIHOTAPCI SO ZASLUŽILI DVAJSET MILIJONOV DOLARJEV Agenti justičnega departmenta so prišli na sled družbi, ki se je pečala z vtihotapijanjem inozemcev v Združene države. — Včeraj je bilo rečeno, da bodo v teku štiriindvajsetih ur aretirani štirje ugledni odvetniki, ki so bili voditelji družbe. LETALCA ČAKA JEČA LOS ANGELES, Cal., 8. septembra. — Ce bosta C. A. Alien in Moye srečno dospela z Japonskega v Zdndeoe države, bo moral Allen presedeti trideset dni v ječi. To kasen mu je prisodilo sodiiSe meseca junija, ker je vczU avtomobil, ko je bil pijan. VELIKI GOZDNI POŽARI NA GRŠKEM ATWI, GrUco. 8. septembra. — V tnkajtnji bližini dirjajo fte dva dni vellfci godni požari. Sem je pri-v strahu pred ognjem dosti FORD JE POZVAL NA TISOČE DELAVCEV NAZAJ DETROTI, Mich., 9. septembra.— Prejšni teden so pozvale Fordove tovarne nad petna)jat tisoč svojih bivših uslužbencev, naj se vrnejo na delo. Poziv se je zamršil pismenim petom. "Danes so se začeli trumoma vračati. Prihodnji teden bo zaposlenih v Rouge River tovarnah, petin-ose-mtieset tisoč mož. Tovarna sprejema zaenkrat nazaj le take. ki so bili že uslužbeni .pri nji. "GRAF ZEPPELIN" _SE JE VRNIL FRIEDRICHS AHFEN, Nemčija, 8. septembra. — Nemški vodljivi balon "Graf Zeppelin" se je vrnil s svojega drugega poleta v Južno Ameriko. Deset tisoč milj dolgo pot je prevozil brez vsake nezgode. Ustarvil se je samo v Pernaanbuco, Brazilija. SODNIKI NA FINSKEM PROTI PR0H1BIC1J1 Na Finskem in menda povsod drugod, kjer je uvedena prohibicija, je približno tako kot v Združenih državah. HELSING-FORS, Finska, 9. sept. Zveza finkih sodnikov je sestavila nadvse značilno poročilo ter ga poslala vladi. Poročilo se tiče protiibi-cije, ki je na Finskem že dvanajst let uveljavljena. V poročilu je ponovno rečeno, da se je prohibicija popolnoma izjalovila. Sodniki pravijo, da imajo pri izvrševanju svoje službe vsak dan priliko opazovati, kakšne zle posledice ima "suša" za prebivalstvo dežele. Nadalje ugotavljajo, da. se je uživanje alkoholnih pijač izza. uvedbe prohibicije povečalo za petdeset odstotkov. ■Soiša na Finskem je bila uveljavljena proti volji naroda, in .baš vsled tega se ljudje ne brigajo zanjo ter jo skušajo kršiti na vseh koncih in krajih. S tem se pa izpodkopuje pa postavni red, česar posledica je širjenje zločinov po vsej deželi. Izvedelo se je. da se je z vtihotapi j an jem tujerodcev pehalo dvajset vladnih uradnikov. Družba je delovala že deset let ter je v tem času zaslužila nad dvajset milijonov dolarjev. V deželo so spravili na ladjah, v avtomobilih, motornih čolnih in zrakoplovih nad stotisoč inozemcev. Pristojbina je bila različna in je znašala od sto do tritisoč dolarjev. Preiskava je poverjena pomožnemu zveznemu pravdniku Williamu B. Hearlandsu. Dognal je. da je vladala med tihotapci inozcmcev in tihotapci alkohola nekaka zveza. Iz dokazilnega materijala je raz-vidino, da se je na tiosče inozemcev, ki imajo na svoji vesti kak zločin, izognilo zaslišanju priseljeniških o-blasti. Med njimi je tudi dosti proslulih sleparjev in ponarejevalcev, ki jih je izsledila American Express Company, katera je sodelovala z vlado. V nedeljo so bili aretirani odvetnik Benjamin Friedlander. K an 3 dec Joseph Kogan in Stephen Tilling-hast, ki so v avtomobilih vtthotap-Ijali inazemce iz Kanade. Včeraj so bili zaslišani, in Hear-Latnds pravi, da se je nabralo že toliko dokazilnega materijala. da ga bo mogoče predložiti v prihodnjih dneh zvezni veleporoti. Včeraj so zaslišali dve deklici, ki sta bili vtihotapljeni v deželo. Prva je Sofija Shapiro, druga pa Nina Mallata. obe Romunki. Tihotapcem sta plačali vsaka po gto dolarjev, in zabičeno jima je bilo, da bo njuno življenje v nevarnosti, če bi le z besedico izdali, kako sta prišli v detaelo. IZKRCANJE ZAROTNIKOV Voditelje zarotnikov v Chile bodo zadele stroge kazni. — Brodovje so spremljali bombni aeroplani. SANTIAGO, Chile, 9. septembra. Vlada republike Chile je dala danes izkrcati z bojnih ladij moštvo, ki se je udeležilo vstaje. Voditelje u-pomikov bodo zadele najstrožje kazni. Ko je plulo brodovje proti tukajšnjem pristanišču, so leteli nad njim bombni areoplani. Vrhovni poveljnik mornarice,'admiral Campos, je rekel, da je vstaja izbruhnila na krovu bojne ladje "Almirante La Torre" ter da jo je vodil neki Furriel Gonzales. Vsta-ši so nameravali bombardirati mesto la Sereno pro Coquimbu. toda predno je prišlo do tega. so se pojavili nad brodovjem aeroplani ter začeli metati nanj bombe. Prebivalstvo je vse navdušeno za letalce, ki so s svojimi bombami u-spešno končali vstajo. Kjerkoli so se pojavili, so Jim medf»ni priredili burne ovacije. Naročite m n* "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru- ienitk driaTth. GANDHI NOČE BITI ZASTRAŽEN NA KROVU PARNIKA "PAJPU-TANA", 9. septembra. — Indijski rotijooalističm voditelj. Maha t zna Gandhi je rekel, da tekom svojec* bivanja ▼ Londonu ne bo trpel v svoji okolici nobenega stražnika. — Ce bote kak komunist, anarhist ali revotacijonar vseli moje u-bogo življenje, pa naj ga vzame — J« deJaL — MoJe ttrljenje Je vse. DVAJSET DEMONSTRANTOV RANJENIH BUDIMPEŠTA, Madžarska, 8. septembra. — Ko je policija razgnala neko komunistično zborovanje, je bilo dvajset oseb ranjenih. Nad trideset so Jih aretirali. DENARNA NAKAZILA--- ! Indije. Bog Je moj najbolj« stražnik. SPOPAD MED PARAGVAJSKIM IN BOUVUSKH VOJAŠTVOM ASUNCION. Paraguay, t. septembra. — Iz okraja Casado poročajo vojnemu ministrstvu, da so se sp> parne paragvajske m Dounjake oo-mejne čete. difcrje vojaki so btU u- IZVR5UJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO .. % 9.35 * 18.50 Din 500 Din 1000 Din 2500 Din 3000 ... Din 5000 ... Din 10.00« ... I 45.75 * 54.60 % 90.50 $180.00 V ITALIJO Lir 100 ____________________ 9 5.75 Lir 800 ---------------------- 111.30 Lir 800 -----------------------816.80 Lir 500 -----------827.40 Ur 1000 ______854L25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbini zna&a 60 centov za vsako posamezno naka. lilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, m $40.— 80 centov, za $46.— 90 centov, sa $50.— $L—, a $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300 — $5.25, Za tsplattlo večjih aneskov kol Urah all dolarjih, dovoljujemo I Uh priporočamo, da so poprej s ta Sakser Stale Bank 82 Cartbndt Street •OKA8NARODA" NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER II, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in IT. 8. A. "Glas Naroda" Owned ud Published by ILOVKNIG PDIUUDNO COMFANX (A Corporation) .r« - L. BenedJk, Treat. of the corporation and addresses of above officers: of Manhattan. New York City. N. I. G LA 8 NARODA (Vele« of the people) Krery Day Except Sundays and Holidays FRANCIJA IN SOVJETSKA RUSIJA ■a otfo leto velja list M _______ 8a pol leta______ Ka Četrt leta $3.00 ...$1.50 celo leto $7.00 Za pol leta---------------------$3.50 Za Inozemstvo za celo leto-------$7.00 Za pol leta ...............................-$3.50 Ameriko Za New York ___.$«.00 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. -QlM Karoda* tthaja vaatl din Izvzema nedelj In praznikov. _.____podpisa la DMhnf^ri «e ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pottljatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pralmo. da as nam tudi prejftnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. »GLAS NARODA", 21« W. l$th Street, New York, N X. Telephone: CHelsea 3—3878 IZDATKI IN DOHODKI Od denarja, ki ga izdajo zvezne oblasti za zaščitno službo, gresta dve tretjini za izvedbo suhaških postav. V to svrho izda vlada vsako leto ogromno vsoto — 000.000. To je dognala Wickersliauiova komisija, in zdi *>e, da je jako milo cenila. Koliko so dale posamezne države za izvedbo prohibicijskih postav, ni dognano. Naj-brže gre za milijone, in izdatki od leta do leta naraščajo. Kaj je pa dobila dežela v zameno za tnzie odgovoril tudi zelo dovtip-no, češ, da Franciji ni dosti ležeče na tem javnem in glavnem (priznanju carskih dolgov in bi se zadovoljila tudi samo s tihim plačevanjem. Tako lahkotno obravnavanje važnega gospodarskega vprašanja seveda; ni moglo dovesti do kakršnegakoli uspeha. Vrh tega je prišlo še do političnega razdora in vse je kazalo, da se Rusija in Francija ne bosta tako ihi'tro zbližali. To tišino v odnošajih pa so naenkrat začeli prekinjati posamezni glasovi, ki so težili o pomanjkanju potrebnega političnega ravnotežja v Ev repi, odkar Ve Rusija popolnoma izločena iz koncema evropskih sil. Svetovali so francoski vladi, zlasti .pa poljski, naj najdeta medus vi-vendi s sovjeti in na ta način zmanjšal pritisk in nevarnost nemškega imperijalizma. Ozirali so svoje nasvete predvsem na gospodarske argumente Dočim so Nemčija, Anglija in osobito Amerika izvažale v Rusijo za milijarde vredonsti, je bila namerč francoska industrija pri tem popolnoma pasivna. Dasi so dolgoročni krediti, ki jih je Nemčija dovoljevala Rusom pri rrakupu strojev spravili nemško industrijo v zelo kočljiv položaj, ki se bo še poostril, ko zapadejo plačila pred letom in poldrugim letom izvršenih dobav, vendar je bilo jasno, da se s tem krepe gospodarski stiki med Nemčijo in Rusijo. Ti stiki tri imeli nedvomno tudi važne politične posledice. Francija se je odločila, da nemškemu delu postavi protiutež. A tudi na ruski strani se je situacija. bistveno spremenila. Boljše -viški diktatorji so se že davno odrekli svoji iluzijizla bodo lahko zanesli komunistično revolucijo po vsem 5vetu in si tako podjarmili vse civilizirane pokrajine. Svetovna revolucija jim je le še parola., s katero poskušajo vedno iznova bodriti .svoje že do skrajnosti izčrpane pristaše v Rusiji sami. V mednarodni politiki pa so svojetske metode prav nič ne razlikujejo od onih "toteržujskih" in "kapitalističnih " metod, ki -so jih bo-ljšeriški preroki vedno označevali kot največje zlo nekomunističnega družabnega redi. In tako so v Moskvi 'kmalu spoznali, da jim Nemčija ne more nuditi enih. kortsti, ki eo se jih od nje nadejali: ne gospodarskih, ne političnih. Začeli so iskati patov, da ae približajo Angliji in Franciji, zlasti slednji, ki je danes vsaj v Evropi brez dvoma najmogočnejši gospodarski in politični čini tel j. Na ta način je bil tako s sovjetske, kakor s francoske strani pri- pravljen za obnovo medsebojnih pogajanj. Mcziejeva komisija se je zopet sestala in obnovila gospodarske razgovore, istočasno pa so diplomati začeli s pogajanji za politično zbližanje, ki nuj bi dobilo izraža v medsebojnem paktu o nenapadanju in nevtralnosti. Da gre to delo dobro izpod rok, pričajo poleg časopisnih, že prav pozitivnih vesti zlasti tudi številna potovanja diplomatov med Moskvo, Berlinom in Parizom. Poljski poslanik v Moskvi Pa-tek se je brž vrnil z dopusta, z isto naglico pa je odpotoval nemški poslanik Dircksen iz Moskve, da poroča svoji vladi. Poljski zunanji minister je odpotoval v Pariz, s seboj pa je vzel lotaškega predsednika, — uradne pravijo, da sta si državnika šla ogledat kolonijalno razstavo. Nemci so na pogajanjih, ki se pletejo, izredno interesirani. Dircksen je svoji vladi zagetovil, da je Moskva že odgovorila na poljsko vprašanje, ali so sovjeti še pripravljeni vzdržati svoj predlog, iz leta 1826. ki ga j € Poljska zavrnila z zahtevo, da mora Moskva razpravljati obenem z vsemi baltskimi državami. Po nemških poročilih, je Poljska ponovila to zahtevo, ki je sovjeti že tedaj niso hotsli sprejeti, češ. da bi to pomen'.lo poljsko hegemonije nad obrobnimi državami. Slično se glasi tudi uradni komunike moskevske vlade. Vendar so že s samo predajo poljske note nekako etverjena pgcajanja in Francija, ki je po vsem videzu dala pobudo za nje, bi našla pot in način, da s posredovanjem premesti nesoglasje. Nemci se boje tega in njihov tisk ne kaže nič kaj veselja nad temi dogodki. ki obetajo zaklju:ek pogodbe o nenapadanju med Francijo in Poljsko na eni in Rusijo na drugi strani. Taka pogodba bi znatno znižala vrednost rusko-nemškega rapalskega dogovora. Zato ni dvoma, da bo nemška diplomacija storila vse, da prepreči vsaj sporazum Rusije s Poljsko, ako že ne bo mogla preprečiti tudi sporazuma med Rusijo in Francijo. NESREČA V JEZU V jezu karseforske elektrarne pri Laholmu na južnem Švedskem se je primerila strašna nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. — Dve dami in en gospod so se spustili v ogromen, milijon litrov vo_ de obsegajoč betonski kotel, da b. iz njega fotografirali velikansko električno napravo. Čuvaj, ki nadzoruje dotok m odtok vode, pa ni pogledal, če je trojica tudi zlezla iz kotla in je pred časom dvignil za-tvornice ter spustil vodo. Nastal je poplav in mogočne množine vode, ki so naraščale z izredno brzino, so v nekaj trenutkih zalile nesrečno trojico v kotlu. Ko je bilo že prepozno, je čuvaj spoznal svojo pcmo-to. Zaprl je zopet vodo, a iz betonskega kotla so dvignili samo še tri mrliče. CENA DR.KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (INOU8I SLO VENI RUOKK) KNJIGARN GLAS NARODA nt wait is Ntv Nesreča ne počiva! T*di sauri nt. Podvrženi ste eni ali drogi ntk dan. KAJ 8TK PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t Ali tU fr mmr&vmni ta duiaj boUtni, net gods aH tmrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k Wfaj^n društvu Jugoslovanske Katoliška Jednote. Nai* jednota plačuje največ bol-niike podpore med vaemi jufoalovanskimi podpornimi organizacijami t Ameriki. Imovina snaia nad $1,100.000.00, Članstva nad 2QJD0Q. Nova druitva se lahko vstanovqo v Zdraisnih .driavab s & člani. Pristopnina prurta.— Borita affsnsM «s*nk " Vona Ms", glsmlo JSKJ. Pilite po Dopisi. Johnstown, Pa. Nekako redki so v zadnjem času dopisi v listu Glas Naroda. Kaj je vzrok? Ali smo preveč zaposleni z iskanjem prosperitete cziroma vogala, kjer bi imela že davni biti po mnenju nekaterih, ki pa sami sebi menda več ne verjamejo in sami ne vedo, v katerem delu sveta je tisti srečni komer. Upajmo, da skoro pridejo boljši rasi, ker dokler imamo upanje, se še da živeti. 15. septembra imamo v državi Pennsylvania primarne volitve za okrajne in mestne kandidate. Na izbiro inramo dosti, kajti za vsaki u-rad je 6 oseb, ki iščejo nominacijo. Za. city councilmana išče med drugimi nominacijo Jugoslovan, splošno znani pogrebnik Martin Bare nt inčič. Slovenci in Slovani v splošnem dodajmo svoje glasove Slo vanu. Dosti, je slovanskih voliletv, d-a debimo v mestno zastopstvo Slovana. Pokažimo, da se zavedamo svoje moči, in da imamo tudi mi kaj za reii v mestni upravi Gospod Barentinnč pozna naše težnje. Znano mu je naše mesto in ve, da se nam tujerodcem dostikrat krivica godi v korist domačinov. V čast nam bo, ako spravimo v urad svojega rejaka Slovana in imeli bomo tudi pri Amerikancih večji ugled. Vsi na volišče 15. septembra in oddajamo glasove za Mir Lina Ba-rentimčiča za city council in pa za Eddie McCloskey za župana, r ko hcoemo b:ljšo mestno upravo. Imamo tudi več,^k>venskih kandidatov v okolici Johnstowna. Upi ti je, d-a bxio rojal-ci storili svojo dolžnost s tem, da dajo glasove za svoje rojake kandidate. Kakih pet Slovencev kandidira letos tudi v okrajne urade in iščejo ncminacijc n-a socijalistični listi. Ne drznem si zapisati njih imen v list Glas Naroda, kajti neki zagrizeni socijalist se je baje izrazil, da vsi, ki čitamo list Glas Narodu., bomo še dolgo tavali v temi. Ce so vsi socajalisti tega mnenja, bi se čutili užaljeae, ako bi napredni list priobčil njih imena. Želim pa jim dosti uspeha pri prihodnjih volitvah. Kar se pa tiče listov, sem pa trdno prepričan, da je Glas Naroda eden najboljših slovenskih listov v Ameriki in boljši kakor vsi strankarski listi, kar jih premoremo v tej deželi. Glas Naroda ne zastopa nobene stranke in je popolnoma svoboden list. Vsakemu je na razpolago, da izrazi brez skrbi svoje misli -in se brani pred krivičnimi napadi, tear v strankarskih listih ni meječe, ker vse. ker ne prija stranki, je vse zaplenjeno, kakor nekdaj v stari Avstriji. Olas Naroda je storil več dobrega 2a splošni slovenski narod kakor bo socijalistično glasilo v sto letih. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam tostran luže! M. K. O TUJKAH IN ZAMENJAVI Z besedami, ki so tuje našamu ušesu, je velik križ. Narod jih po svoje prikroji, v časi se pa završe itsodepolne zamenjave. Le malokateri dopisnik bo zapisal besedo "picnic". Kaj je to "picnic"? "Picnik" ni nič. Toda če postaviš na mesto črke "c" črko "t", je vse nekaj drugega NEVESTA IZ VOSKA 7FNIT t Ako imatf> izostalo, ne-< redno ali boleče medeno flSčPnJ«. naroČite st bi o V Ktaro-krajako zdravilo. Cena zavnju $3.— PISitp mi * popolnim Jtaupunjfm! MRS. MARGARETA LE8KOVAR 607 H. 73rd St.. New York. N. V. Aleksander Ladanyi, nadporoč-nik 7 huzarskem polku, se je v začetku svetc-vne vojne oženil s hčerjo nekega visokega častnika v biv-§i avstro-ogrski armadi. Kmaiu potem je moral cdriniti na bojišče, kjer pa je .bil takoj v za'istku opas-no ranjen cd granatnih drobcev. Uvrstili so ga med invalide. Posledica poškodbe na glavi se je pokazala v tem. da mu je zalel pešati spomin. Še kot civilist je iskul pomoči pri specijalistih. ki pa mu niso v:deli leka. Slednjič je začel propadati. Njegova žena. ki ni nikoli prikovala takšne bodočnosti, si je morala najti službo, di sta mogla živeti. kraj ti s skromno pokojninico se ni dalo vsi izhajati. Nesreinnk pa je vedno bolj propadal. Nekcč občudovani član najboljše budimpeštanske družbe je zadnja leta taval po ulicah in se vračal zvečer v poznih urah domov. Na vprašanja žene, kod hodi tako dolgo, ni odgovarjal iskreno. Šele pred kratkim je nesrečna žena izvedela, da presedsva po cele ure v paneptiku. kjer bulji po cele ure v vošiene figure. Posebno je strmel v žrtev umora v živalskem vrtu Lain-zu pri Dunaju. Katarino Feilner. Klical jo je z najnežnejšimi imeni. Žena nekdanjega huzarskega čast nika se je hotela o tem prepričati na lastne oči. Nekega dne je sleaila raztresenemu možu v panoptik in videla, kako gladi figuro iz voska po laseh ter jo ogovarja. Nenadoma pa se je okrenil in uzrl poleg sebe svojo ženo. Obraz se mu je hipoma spremnil. Zraiel ji je žugati zaradi zalezovanja. Očital ji je, da mu je na potu, ker se ne loči cd njega da bi se nanovo oženil z voire-nih kipom. Grozil ji je tudi, da jo bc zaradi tega ubil. Žerra j? nato velela spraviti moža iz panoptik1. kar pa je šlo zelo težko, ker se ni hotel ločiti od svoje "nevesta". Siromaka so zdaj oddali v bolnico, da gu po možnosti izleiijo od njegove duhamorne melanholije m fiksne ideje. LIGA NARODOV JE POVABILA MEHIKO ŽENEVA. ŠVICA, 9. septembra. — Na seji delegatov Lige narodov je bila Mehika soglasno povabljena, naj se pridruži Ligi. Prej sta v tem zmislu govorila lord Cecil in nemški zunanji minister Curtus. DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE j " i * » OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čitm umo vri* članstvo, pač pt vsi Sbvrad ? vaši okntirl, ■'s ■ « ' » . CENE ZA OGLASE S8 ZMERNE in je vse dosti bolj pomembno in pomenu odgovarjajoče. Beseda "pltnik" označa želodcu dcpadljivo delo, ki se vrši v ▼ obilni meri cd začelka pa do konca plenica. "■Predsednik" je 6icer slovenska beseda, pa je nekam tuja našemu preprostemu narodu. Zato jo je po aveje prikrojil. Društvenemu predsedniku pravijo dosledno "precednik". To ni stvorjeno iz glagola "predsedovatipač pa je iz glagola "pre-cejati". Najbrž je marsikateremu društvenemu predsedniku precejanje bolj pri srcu kot pa predsedovanje. Posebno v mesecu vinotoku je izraz -precednik" popolnoma upravičen. Čudna usoda je zadela tudi mojo kolono. Rojaki ji pravijo "salona" in "kolonija". Nckd? mi že več let dosledno piše: "Zadnjič sem čital v tvoji kolajni....** Nekatere tujke pa naši ljudje šc precej pravilno izgovsrjajo. zamenjujejo pa njihov pomen. To sta naprimec* besedi bareme-ter in termometer. Vedo. da ima oboje nekaj opravka z vremen Dni oziroma 7 vr:čino. ni jim pa popolnoma jasno, da ka-iž termometer mraz in vroMno, do-čim se barometra poslužujejo za merjenje vlage v zraku. Oba inštrumenta sta izredno velike važnosti. Modernemu zdravilstvu je termometer brezpogojno potreben, brez bnrometra bi se pa vremenski preroki še dosti bclj metili kot se motijo. Barometer je dandanašnji že splošno znan. v prejšnjih časih so ga pa pri nas doma imeli le po fare vžih. V času velike suše so hodili ljudje trumoma prosit gospoda župnika, naj bi priredil procesije za dež. Gcspod župnik je pa rekel: — Ste grešili, pa ves tepe šiba bežja. N-?, sicer bemo pa videli — in je šel skrivaj pogledat na barometer. Ce je kazal sušo. ni za nič na svetu oznanil procesije. In če je kazal barometer sušo šest tednov zapore-dama. ni bilo šest tednov procesije. Ako je začel barometer polaa:ma kazati na mokroto, jo je fajmošter takoj cznanil. Ce je nenadoma na mokroto pokazal, ter dal znamenje, da se bo v kratkem vlila ploha, je , nemudoma naroiil meznaxju zvoniti za Ctzž. Mežnar je začel zvoniti, in kmalu nato so se zbrali na nebu črni oblaki. Kot vidite, je bil v da si barometer zi utrjevanje vare skoro neobhodno potreben. Znan mi je slučaj, ko je bil rojak zelo težko obolel. Kar nenadoma ga je prijelo. Prišel je zdravnik, ga pretipal in preslušal, slednjič je pa rekel njegovi ženi: — Zaenkrat še ni nič hudega. Vse je odvisno, kako se bo vrožina razvila. Pojdite v lekarno in kupite termometer. Če bo šlo ponoči na slabše, me takoj pokličite. Jutri popoldne ga bom pa tako -ali tako prišel pogledat. Ženica se je odpravila v lekarno, lekarnar je bil pa čemeren in naglušen možak. — Temometesr bi rada kupila — mu je dejala. — Kaaaj? — je vprašal lekarnar. — Termometer — je ponovila ženica. — Barometer? — je vprašal lekarnar. In ženica je rekla: — Ja. Ko je prišel naslednjega dne zdravnik, mu je začela vsa vesela pripovedovati. — Res je bila precej draga tista mašina, ki ste mu jo zapisali, pa je pomagala in to je poglavitno. Položila sem mu jo na prsa, pa je takoj pokazalo na suho. Ponoči sem šla trikrat pogledat in je neprestano na suho kazalo. — Ali še kaže na suho? — me je vprašal 3jutra j mož. Pogledata sem, še vedno je kaaak>. — No, če še vedno na suho kaže, — je dejal — mi ga pa daj pol kvarta, Marjan ca. — Dala sem mu ga. izpil rje. se nekoliko stresel, se oblekel In šel delat. Maškio sem pa nesla nazaj, ker se mi je zdelo, da bi pri mojem dedcu vedno na suho fcacala. 'GLAS NARODA" NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 10, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY «n Y7. S. A. 6TE0UWEIT: Nad zelenim predmestnim gričem e pokojno dihala svetla in so_ parna noč. Vsepovsod se je glasila pe*cm po!etja. Zapoznele čebele, ki so po bezgu še stikale za medom, regija jcie žab:? v trlmunu in tajin-slveno brnenje brzojavnih drogov. SIDONIJEVI prižgal luči, smelo šel po stopili- oknu je stal lonec zlatorumene^a cah in odprl skrivnostno sobo. — [ajdovega medu; kajti pravi vojaki Videl je kaj miroljaben prizor: Na j navadno drže beseda prepogi je klečal bradat mož blizu j - petdesetih let; ni se dal motiti, igral je kar dalje, brezskrbno in z iito vnemo, in šele ko je padlo zaupanie v njego- da ta trdovratni lajež živali nekaj i „ i ve finančne podvige in je prišlo do Trgovec in njegova žena nista nič j neizogibne3a poloma. Low je po- 1 „ i odgovorila. Kar je bil tujec ihteč . ^gnil iz Parjra in odnesel s seboi Gospa Hilda Sidcnijeva. sicer po- ; pravil, je bilo res vse do zadnjega. ■ za p€t miiijard vrednostnih papir gumna dama. si je s tresočimi se! In da je ta revež edini resnični jev pr?ti mela oči in. preden je mogla , nc-kdanji lastnik trobente, je dovolj .svojemu možu odgovoriti na njego_ i jasne dokazovala čudovita ubra-vo skrivnostne vprašanje, ee je nost njegevih pesmi. Se vedn0 je spomnila, da je bil pas že pred dve- ! stal v sobi in kot prej zakoncema ki pa mu niso mnogo koristili. Umrl je kmalu potem v Benetkah v zelo revnih razmerah. Po tem velikem denarnem polomu so postali Francozi precej nema urama nemiren in da se je že j je bilo zdaj njemu tesno, ker ni z ljivi napram sličnim tedaj bes no rohneč zaletaval v ve- ■ vedel, kaj naj stori, ali naj ju pro-rgc. Svojemu možu je vprav hote- 1 si odpuščanja za hrepenenje, ki bi la praviti 0 tem, ko sta se zakon- ga pač nihče ne razumel? — No-ca, cd nenadnega 5trahu otrpla,1 sil je še vedno vojaško obleko, se-molče spogledala: Čula sta troben- ; voda zakrpano in obledelo. Tedaj to tako razločno, kot da bi kdo v je gespod Lotar Sidonij vprašal hi** sarr.i trebil. In pesem, ki se je starega vojaka, ali bi glasbilo rad mehko in pridušeno kot star voja_i obdržal; sa'j namreč ni vseeno, kdo ški napev razlegala v noč. je bila ima več pravico do teh pesmi? — celo hišnega psa pomirila, da zdaj Caharija je po-ln hvaležnosti pogle-ni več dajal, temveč je še sam dal bvi*ku, stisnil trobento k sebi spremljal otožno melodijo troben- in brez besede zapustil hišo na gri te. m ker sta uglajenost in milina ču. Oh. bradati vojščaki so nerodni prijetnega glasu, ki ga je dajalo! ljudje, kaj vedo eni za take dru-glacbiio v tako pozni nočni uri, de- žabne navade? Ampak nočni gort lcma tudi blagodejno vplivali, se je se je še enkrat czrl skoz okno in gc pod LC.ar Sidcnij prvi znašel.; obl j ubil priznaseljivima darovalce-Kcmaj slišno je rekel, da so to n&i_ j ma lonec dobrega ajdovega medu; brž glasovi njegove lastne troben- | saj je čebelar in ga lahko nekaj po_ greši. Nato je utonil v noč, ki je bila svetla in poletno soparna, vsa v zvezdah, polnih skrivnosti in za gonetk. Gospodar Lotar Sidonij in njegova žena Hilda sta to pač morala čutiti; nista šla namreč spat, temveč sta se še dolgo molče iz-prehajala po vrtu, kjer so se drobne kresnice zaletavale po grmovju. In trgovec se je zamišljen smehljal, ker so še vedno izgube in pridobitve, ki jih ne moreš nikamor vknjj-žati. Naslednje jutro sta oba mislila, da se jima je sanjalo, toda v sobi ni bilo trobente in na kuhinjskem te. ki jo je včeraj pohabil v sobi. V hiši mora tor?j biti neznanec, seveda Je način tega nočnega obiska vsekakor zelo nenavaden. Medtem ko Je bila gospa Hilda še vedno prepadena m vsa iz sebe se je trgovec Lotar Sidonij ogrnil s plaščem in se oborožen z debelo palico splazil na stopnišče, kjer se Je zdaj glamo in doneče slišala pesem čudnega muzi kan ta. Brž je premislil, ali naj kliče policijo, toda njegova žena mu je bila ac za petami in ga rotila ter z iztegnjenimi rokami prosila, na:} vendar pomisli, kako nevarno je z vlomilcem imeti opravka na tem samotnem griču; morda bi pomagalo, če predrznega trobentača naženeta z glasnimi klici na pomoč, vsekakor do telefona zdaj ne moreta, ker v tisti sobi je zdaj tujec. Toda gospod Lotar Sidonij ni bil ni kak bojazljivec. Po vsej hiši je OGROMNA VODNA MELONA DETROIT, MicSi., 9. septembra. — Na tukajšnji trg so prinesli vodno melono, ki ie tehtala stopetin-dvajset funtov. ■r^ffffnn'iini^-'i■iiiibiiiiii• nn-trmni-nrrrvrrnr............nrriiiiim n mum— iiiii'IIIiiiiiiiiiil!!!!'>111111 iiBMMiii Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ ■ 8 Prepričajte se! ustanovam. Šele leta 1776. je debil neki Švicar dovoljenje, da je organiziral denarno podjetje. Ko je postal Napoleon prvi konzul, je bilo v Franciji že več denarnjh zavodov, ki so izdajali papirnat denar, za kar je bil potreben poseben privilegij. — 28. januarja 1800 se je na njegovo pobudo esnevala Francoska banka s temeljno glavnico 30 milijonov frankov. Država je vpisala 5 mjli-" rjonov. Napoleon je s tem postal ne le ustanovitelj, ampak tudi naj_ večji delničar ustanove. Zatrl je konkurenčne zavode in 24. aprili 1803 je dobila Francoska banka izključno pravico za izdajanje nov-čanic na zlati podlagi. Od tega časa dalje se je sijajno razvijala in širila svoj vpliv tudi izven države, danes pa ima največjo zlato zalogo na evropskem kontinentu. Njeno premoženje znaša 57 milijard zlatih frankov ali 2100 milijonov dolarjev v zla-tu. Ta fantastična množina denarja se da približno oceniti samo tedaj, če pomislimo. da ima Anglija za 716 milijo_ nov, Nemčija pa komaj za 527 milijonov dolarjev zlata v svojih zalogah, Edinole Amerika prekata Francijo v zlatu ter ima 2941 milijonov zlatih dolarjev. Finančna vojna zadnjih tednov pa je še bol: izčrpala angleške in povečala francoske rezerve, tako da cenijo Francijo danes na 2600 milijonov zlatih dolarjev. To ogromno bogastvo ki tehta 3 milijone kg., hranijo Francozi v velikanski podzemni klet]. Tri leta so gradili stavbo, ki meri 10,000 kvadratnih metrov ter jo drži pokonci 750 stebrov iz armiranega betona. Zunanji zidovi so debeli 5 m in so takisto iz betona, v sredini pa so tako napravljeni, da ne prepuščajo vode ne vlage. Vhod v to največjo zakladnico Evrope je skozi 6 m debelo zadeva in prva vrata so prepleskana s takšno barvo, da jih spozna le tisti, ki je posvečen v tajne zlate zaklade. Ključavnice imajo posebno mehaniko in so zelo komplicirane. Da se vrata premaknejo s tečajev, sta potrebna vedno dva človeka in če bi se izgubil njih ključ, bi jih morali vrtati oela dva meseca, da bi prišli do zlatih zalog. Zgradba je tudi sicer velezanimiva. V ntjej je prostora za 2000 uradnikov, ki se lahko spravijo v trdnjavo za slučaj revolucije ali vojne, ko bi bil denar v nevarnosti. Tega pa se Francozom ni bati. Zlato, ki ga hrani njihova banka, je obče narodne bogastvo, pri kaJterem ima vsak Francoz svoj delež, zato vsak državljan skrbno čuva. da ostane tam, toier je in da se mu ne primeri nič tetinega, kar bi imelo slabe posledice tudi ea njegovo življenje. Zverinski umor v Žetalah. 26. avgusta je bil v Žetalah v rogaškem sodnem ekraju izvršen nad 55-letnim kočarjem Leopoldom Petrovičem zverinski umor, nad katerim se upravičeno zgraža vse tamkajšnje in okoliško prebivalstvo. Zlcčin je bil oiividno izvršen že v noči od torka na sredo, Odkrila ga je zjutraj okrog 6. umorjenčeva pastorka, 21-letna dninarica Katairi-, na Potočnikova, ki je prišla od neke sorodnice, kjer je rra njeno željo prenočevala, domov in našla hišo zaklenjeno. Ko ss na njeno klicanje očim ni odzval, je odprla polk-nice na oknu v shrambi in prestrašena odskečila. Nasproti ji je zrlo mrtvaško obličje njenega očima Petrov: ;a. ki je visel obešen na vrvi, pritrjeni na železnem klinu sredi stropa. O strašni najdbi je takoj obvestila araeništvo in vaško županstvo. Orožniki so takoj uvedli preiskavo in kmelu ugotovili, da Petrovič ni izvršil samomora, temvež da je bil na ta način umcTjen. I Aretirali so takoj pokojnikovo ženo. 49-letno Jero Petrovičeva, ki je bila kritično ncc odsotna v neki daljni vasi in se je šele doooldne vrnila domov. Dalje so prijeli njeno hčerke iz prvega zakona Ka.urino Potočnikovo Petrovičeva je bili poročena že tretjiin SO-letn-'ga :že-n j enega dninarja Ivana Kruši-a iz Lcija pri Žetalah. k' živi ločeno cd sveje žene in je znan delomržnež in nssilnež. Po pripovedovanju sosedev je mel ljubavno razmerje hkrati z Jerc Petrovičevo in nieno hčerjo Katarin? Potočnikovo, za kar je baje vedel tudi umorjenec. Ker je imel umorjeni Petrovi: več manjših ran in odrgnin po vsem ■ telesu, en-ako pa tudi Kruiič, je ta- j koj padel sum umora na Krušiča. ki je zločin najprej trdovratno tajil, naposled pa je skesan priznal, da je Petroviča obesil na zahtevo njegove žene Jere. Da je mati neko prejšnjo noč nagovorila Krušiia k umeru, je potrdila tudi hčerka Katarina. Vse tri aretirance so prepeljali v zapore celjskega okrožnega sodišča. Rezultati preiskave o roparskem umoru v Gačniku. O roparskem umoru p:sestnice Julij .me Heričeve v Gačniku pri Ja-reni^i v Slovenskih goricah, o katerem smo že poročali, je bila s strani orožništva. okr:žnega sodiš:a in mestne policije uvedena najstrožja preiskava, ki je doslej ugotovila sledeče: Muric je moral priti k hiši Heričeve zvečer, ko je žila ta že zaklenjena in se je bil hlaj>ec Peter Spelec. ki ima 67 let že podal k počitku v hlev, ki stoji z-a stanovanjske hišo. Najbrže je 70-letno starko s kakšno pretvezo pregovoril, da mu je cdprla. nakar jo je stopim predmetom. najbolj verjetno z uhljem sekire, udaril trikrat po glavi, tako da ji je popolnoma razdrobil lobanjo in je smrt nastopila takoj. To je kemisija ugotovila po tem, ker so se našli prvi sledovi krvi šele pred hišnimi vr.'ti. Mrtvo starko je repar zavlekel v sadovnjak, kjer je pustil tik steze, sam p.i se je napotil v hišo, kjer je prebrskal vse kote. odnesel pa menda same denar. Koliko gotovine je imela Heričeva, k: je bila zelo vase zaprta in samotarska, ori sebi. ne ve nihče. Sc-3dje trdijo, da prihrankov nI nikomur zaupala in je zato morala imeti do 100.000 Din. V hranilnic- je imela samo 2250 Din. toda vležne knjižice se ropar ni do- taknil, ker je očividno vedel, da se bo takoj izvedelo za zločin in potem denarja ne bo več mogel dvigniti. Mogoče je pa tudi, da se mu je zdela ta vsota v primeri z ono, ki jo je dobil v gotovini, premalenkost-na. Razen tega se je najbrže dotaknil tudi zaseke in si ž njo utolažil glad. Kdo bi utegnil biti pravi morilec, se doslej še ni dalo ugotoviti. Policijski pes je pokazal sled proti hiši starkinega oskrbnika, 46-letnegu Viktorja Baumana. katerega so o-rožniki takoj tudi aretirali in odpeljali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Obremenjuje ga dejstvo, da se je s svojo gospodinjo mnogokrat prepiral, da je bil v četrtek popoldne pri njej in ji grozil in da so se pred hišo našli egorki enakih vžigalic, kakor jih je imel v žepu ob času aretacje. Aretirani Bauman pa cdložno taji vsako krivdo. Ali je res pcpolnema nedolžen ali ni. bo pokazala nadaljna preiskava. Vsekakor gevori dejstvo, da je mrral biti lačen v njegovo razbremenitev. Po obdukciji, ki je ugotovila že o- SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo m vrni brez te stare in stanovitne pisani vzrok smrti, so Heričevo položili v krsto in jo pokopali. Dcma ' ni pokcjnica imela nobenih sorodnikov. Živi od vseh menda samo še njen brat. ki pa je nekje v Avstriji ; in ga o njeni smrti tudi niso mogli obvestiti. Iz Jugoslavije. Ta GLOBUS I kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo.! Na njem so vse izpremembe, Iti so posledica zadnjih! razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-) pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se I mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet) vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN! V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET. KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA —- 75 99 "GLAS NARODA 216 Vit 18 atregt New York, M. Y. Zgledi vlečejo. Nedavno jc bilo poročano, di je blagajnik kaznilnee Radcnovič po-neveril 300,000 Din in da se je po i dvomesečni odsotnosti sam prijavil 1 oblastem. Pred nekoliko dnevi je ; izjinil blagajnik bolnice Ranko Lu-čič, ki je prav tako izvršil veliko poneverbo. Te dni se je Lučič sam javil oblastem ter izjavil, daje p:ne-veril 800 000 Din. ki jih je zapravil v Beogradu. Nevihta na gornjem Jadranu. 26. uvgusta ponoči je nad Suša-kom. Bakrom in okolico divjala silna nevihta. Kmalu po polnoii je začelo deŽ2vati. potem pa se je vsula toča v veličini lešnikov. Na Suša-ku to>a ni napravila mnogo škode, v Bakru in okolici pa je škoda zelo velika, V Bakru je voda udrla v hišo nasproti hotelu "Jadran" ter pokvarila pohištvo. M&stna elektinr-na je razsvetlila mesto, da sa na ta način ublaži panika, ki je nastala med prebivalstvom v sosednjem delu •mesta. Policija je v sodelovanju s prebivalstvom reševala pohištvo iz poplavljenih hiš. Ob dveh ponoči, se je nevihta polegla. V Bakarcu je strela udarila v hišo ribiča Crna-rič3, v kateri je spala žena z otrcci, mož pa je bil zaposlen na morju. Žena se je onesvestila, otroci pa so od strahu kričali in jokali, dokler niso sosedi rešili ženo in c t roke. Od strele je nastal požar, ki so ga gasilci sicer udušili, vendar pa znaša škoda nad 50 tisoi dinarjev. Grozna smrt železniškega strojevodje. V bližini Srpske Crnje v dunav-ski banovini se je pripetila huda ( nesreča, pri kateri je izgubil življe-. nje strojevodja osebnega vlaka Bla-j goje Stojkovič. Vlak, ki ga je vodil t pokoj. Stojkovič. je v bližini Srpske t Crnjs skočil s tira. Pri tej priliki je eksplodiral kotel lokomotive. Vlakovodjo so nezavestnega prepeljali v bolnico, kjer je kmalu podlegel. Grozna nesreča v premogovniku. 28. avgusta se je zgodila v premogovniku v Petrovi Gori pri Duri Resi grozna nesreča. Delavci in vosiiki ; ki tvorijo in prevažajo premog so po končanem poslu zažgali ogenj, j da bi ob njem na prostem prenočili. Ko so vsi trdno spali, se je zbudil delavec 20-ietni Gjuro Mačešič, ki je v rrapadu padavice padel v o-i genj. Ko se je sluoujn^ zbudil neki j njegev tovariš, je hitro sklical c-stale, ki so izvlekli nesrečnega tovariša vsega strašno c žganega iz o?nja. Odvedli so ga takoj v bolnico. Samomor gimnazijca. V Beogradu se je vrgel pod vlak učenec osmega razreda gimnazije, ker je padel pri ponavljalnem izpitu iz latinščine. V poslovilnem pismu dolži svoje smrti protesorja, ki mu je baje storil krivico. Gradnja velike radiopostije v Skoplju. V kratkem bo gotova v Skcplju radiopostaja. ki bo imela jakost 20 kilowatcv. Stroški 2a postavitev so znašali 30 milijonov dinarjev. Prejemala bo lahko ve?ti iz cele rastlina za kaj s« rabi. V ceniku hfislt- itn SI I §e mu«(D drugih koristnih stvari. MATH. PEZDXB Box 772. City H*n Sta. New Xork. N. Y. Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workingmen's Benevolent Society,. Inc.) x NEW YORK, N. Y. ODBOR Podpredsednik: VICTOR KOBILCA 1720 Gates Ave. B'klyn. N. Y. Blagajnik: LOVRENC GIOVANELLI. 1825 Catalpa Ave., B'klyn, N. T. Predsednik: MIHAEL P1RNAT. 660 Seneca Ave, B'klyn. N. T. Tajnik: JOHN* TURKAS. Jr.. 405 Hirarod St.. Bklj-n. N\ Y. Zapisnikar: FRANK PADAR. 96 Evergfreen Ave., B'klyn, N. Y. Nadzorniki: T. FRANK CERAR, II. FRANK KOŠAK. 1829 Woodbine St., B'klyn. N. Y. 2371 Catalpa Ave. B'klyn. N. Y. III.. JOHN KRIŽEL. 1822 Linden St.. B'klyn. N. Y- DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE 12 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DEVET TISOČ DOLARJEV Društvne seje se vrže vsako drugo soboto ▼ mesecu v druitveni dvorani 261 St. Nicholas Ave., Brooklyn, N .T. — Rojaki in rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte se za slučaj bolezni «21 nesreče. Iz okolice od 25 do SO milj se sprejme člana, če je v okrožju 5 milj že 5 članov. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgorej omenjenih odbornikov. • * O L i 8 N A K O D A NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 1«, 1931 ČAKAM TE! ROMAN B tlTUKlUA. Z* Glas Naroda priredil G. P. 11 (Nadaljenranje.) — Nobenega Jaz sem imela več vzrokov abežati proč, ker me mučijo. — Kdo vas mu.i, baronica? Gotovo vas nihče ne muči. — Ne? Ab niste preje slišali? Prekinila se Je nakratko. Njeni zobje so se v krču stisnili. — Tako je torej, bare niča? — je vprašal pritajeno. Ona je pokimala. Nato je obrnila svoje modre oči v njegov obraz. — Neskončno me muči, ker ne morem ustreči. — Želje vaših sta riše v, baronica? — Pom en ja jo vso mojo srečo! — je rekla pikro. — Predstavite si baronico. Ona misli najboljše. — Vi ne poznate matere, gospod doktor. Jaz sem storila vse, kajti tako sem nesrežna in obupana! Jofcaje se je spustila rra klop, in njemu je srce utripalo od žalosti, Najraj&e bi jo vzel v svoji roki ter ji rekel: — Tukaj pri meni je tvoj prostor! Moral pa se je obvladati, ter ji prigovarjati k debremu. Vsled tega Ji Je rekel: — Mogoče, bare niča, boste po temeljitem razmisleku prišli do spoznanja, da je ono, proti čemu se borite, v resnici sreča za vas. Pogledala ga je neverna, z bolestnim izrazom v obrazu. — To pravite vi. gospod doktor? Ali si morete predstavljati, da bi postala srečna ob strani moža. pri katerem bi izstradala moja duša? Jaz vas ne razumem! — On si bo skušal pridobiti vašo ljubezen, ker vas ljubi. — Ne govorite o tem. kajti njegova ljubezen me muči Ali je vaša žela, da bi šla v zakon brez ljubezni? — Moja želja, baronica? — je prišlo z nepopisnim izrazom preko; njegovih ust. — Moja želja je. da bi vam življenje nudilo vso srečo. Jaz { vam no^em ostati ničesar dolžan. Silva je zastokala. — Želim, da bi ostali dolžni, — vse. Rada bi umrla in nato bi mi i bilo la*je! On si je drznil položiti svojo roko v njene temne lase. — Ne, baronica, jaz n:čem govoriti tako. meni je strašno žal. Ta migljaj je vplival pomirjevalno nanjo. Pritisnila je svojo mehko roko na njegovo čelo. Nato pa je vprašala: — Ali čutite z menoj? Stopil je korak nazaj ter globoko vzdihnil. Bil je drugi člevek. kajti ljubil je to deklico z vso silo svoje duše ln moral je mcliati. — Zakaj ne poveste tega? — Baronica, prosim vas. — je rekel v zadregi. » Ona je prikimala. — Da, vi ste pevsem drugačni kot grof Ludorf. — Baronica, ali vas smem spremiti nazaj v hišo? Njegov glas je zvenel skoro surovo in hripavo. — Jaz ne maram domov, tam me čaka nekaj strašnega. Mama nima nobenega usmiljenja z menoj. Udarila se je z roko po čelu. r — Baronicu Siva, jaz ne morem več gledati. — Gospod doktor, vi bi mi morali svetovati! Silva se je pritipala do njegovih rok. Ni se zavedala, kako nevarna igro igra z njeg:vim mirom. Vedno je domnevala, da pričakuje od moža rešitve, ne da bi vedela, na kak način naj ji pomaga. — Ubogo dete! — je rekel tiho in prestrašeno. — Kako rad bi storil vse za vas. Moje življenje ni vredno ničesar zame. če mislim na vas. Srečen bi bil, če bi vas mogel rešiti. — To vam verjamem. Tako nesebični in dobri ste! Zopet je naslonila svoje čelo na njegovo roko, da dobi na t*a način miru katerega si je želela. — O ne, baronica. S palečim pogledom je zrl na Silvo. Pogleda sta se potopila drug v drugega. Morala sta se pokoriti čustvu. ki ju je prevzelo. Njune ustnice so se našle v vročem poljubu. — Andrej. — je šepetala njegovo ime. On jo je poljubil na oži. — Silva, Silva! — je prišlo preko njegovih ust. — Sedaj si moja, — je šepetal mirno. — In sedaj sem tvoja, — je rekla in kot zmaga in tajno veselje Je zvenelo iz njenih ust. — Ali veš, Silva, kao si storila? — je vprašal z globokim, resnim Flasom. Prijel jo je za roki, jo držal nekoliko proč od sebe ter ji pogledal resno v oči. — Ti si meja za vse moje življenje! — Da, Andrej, — je rekla ponosno. — Jaz imam pravico samoodlo-čevanja in to mi dela nemogoče zaročiti se z drugim, ker hočem pripadati le tebi. — Silva. — je vzkliknil presenečen. — Ali me mogoče ne mara Andrej Hammer? — je vprašala začudeno. Ves premagan se je sklonil nad njo ter jo poljubil v vroči strasti. — O. SUva. — je šepetal, — pokaži mi, kakšne zaklade skriva življenje za one. ki znajo ljubiti. — Tega nisi še nikdar rekel. — To sem čutil, čeprav si bila tako hladna. Toda, Silva, ti si baronica Darviz. in jaz priprost učitelj! — Ali misliš tako slabo o samem sebi? Ti si vedno pripovedoval, da laofarazbra izenači vse stanovske razlike in radi tega sem te vedno občudovala. od prvega dne, ko si prišel k nam. — Mogoče pa ne bo treba vsega povedati, — je rekla omahljivo. — Najina tajna ljubezen je tako krasna, čeprav hočem še čakati. — Jutri se moraš odločiti, ko N> prišel grof Ludorf. Stresla se Je od strahu. — Ti si pri meni in mi boš pomagaL — Da, Silva, ne boj se! — Ali Ae dvomiš o meni? — Ne, moja Silva. Težkemu času greš nasproti in pred tem bi te rad obvaroval. — MoJa «*>da leži v tvojih rokah. — Teb* too pri meni dobro, Silva. Moja ljubeoen te bo odSkodo-vak aa vse. Čemur ae odreče* radi mene. Pil tem jo Je pritisnil na srce. — Moj dragi, — je vzkliknila ter ga poljubila z vročimi ustnicami Nato sa se ločila. Naglo je stopila Silva v hišo, dočim se je Andrej zopet vrnil t park. - * Ko je stopila Silva v svojo sobo, je skočila presenečena nazaj. Njena mati je sedela notri ter jo čakala. Njen ponos je hitro padel, vspričo tega strogega obraza. — Kje si bila, Silva? — je vprašala baronica na kratko. — Že dolgo te čakam. — V parku, — je odvrnila pritajeno. — Tako pozno? To se ne spodobi. Moram bolj paziti nate. Taki ve-verni iz prehodi bi bili dovoljeni služabnici, a nikakor ne bodoči grofici Ludorf, — je rekla baronica z ranljivo ostrostjo. — Jaz nisem tega storila, — je ugovarjala. — Mama, jaz imam dvajset let ter nisem negoden otrok. Tudi jaz imam pravico, razpolagati s samo seboj. Mama, ne muči me! — Še pred kratkim smo mislili še vse drugače. — Jaz sem vedno tako mislila. Šele selaj mi je prišlo k zavesti, da je ta nemogoče. Jaz ne morem več prenašati. Silva je napravila kretnjo nevolje z roko. — Jaz ne morem tega. (Dalje prihodnjič.) THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A STRUPENE PTICE NA NOVI GVINEJI Neki častnik holandkse koloni-jalne armade, ki se je pravkar vrnil z Nove Gvineje, pripoveduje o strašnem degodku, ki se je odigral ob reki Fly v bližini Tagote. Domačini, ki so lovili ribe ob reki, so postali žrtev napada tako-zvanih "smrtnih ptic". Trem ribičem se je posrečilo pravočasno pobegniti, ostalih pet pa so smrtne ptice napadle in jih usmrtile. Najprej so jim izkljuvale oči, tako da so takoj oslepeli. Nesrečniki so umr- 1 li v strašnih mukah, preden jim je prišlo na pomoč vojaštvo. Poveljnik čet je odredil zasledovanje smrtnih ptic po vojakih, ki se jim jo posrečilo nekatere ubiti. t Nova Gvineja je edina dežela na svetu, kjer žive strupene ptice, ka- j terim pravijo "smrtne ptice". Če- ! prav niso večje od našega goloba, so vendar zelo opasne. Po zraku le- j tijo nerodno, zaradi česar jih do-maiiini. kadar se pojavijo, takoj po-love in ubijejo. Te ptice žive čisto svojevstno, samotarsko življenje in se hranijo z mrhovino. V bližino i ljudi pridejo le tedaj, kadar jim popolnoma zmanjka druge hrane. Ugriz tegra ptiča je zelo nevaren in učinkuje katastrofalno. Prizadeto bitje čuti bodeč pik, nato oslepi, dve uri pozneje pa že nastopi smrt. Doslej se še ni nikoli posrečilo rešiti človeka, ki ga je ugriznila ptica, niti tedaj ne, če so nesrčenikom odrezali ud, ki je bil zastrupljen z ugrizom. NEANDERTALSK1 ČLOVEK Stuttgartski kipar Hermon Friese je izdelal po ostankih neandertal-skega človeka iz La Chapele aux Saints in sorodnih najdbah kip tega našega prednika, ki se v toliko razlikuje cd vseh dosedanjih podobnih poskusov, da ne jemlje za podlago tipičnega zunanegra izgleda. ki ga kažejo tipi z primitivnih rodov. S kiparjem je leta sodeloval monakovski antropolog prf. M-clli-son, tako da bo Friesejev kip znanstven najbolj točen odraz pravega neandertaskega tipa. Oblika glave je bila dana po ohranjenih lobanjah, ki imajo, kakor znano, nizko, ležečo čeinico z močno razvito obrvno kostjo. Lasje so segali daleč na čelo in so morali bi- PRIHODNJI NAŠ SKUPNI IZLET, KO BODO ZNATNE ZNIZANE CENE SE V VELJAVI, SE BO VRŠIL NA 2. OKTOBRA po FRANCOSKI PROGI s parnikom rr lie de France" Cena voznim listom III. razreda do Havre in nazaj samo $147.00; do Ljubljane in nazaj samo $177.00; in do Trsta in nazaj samo $155.00. Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom se bodo vršili na: 23. okt. — 1 4. nov. — II. dec. PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI, ko bodo znižane cene se v veljavi bo 25. SEPTEMBRA Z LADJO rrSaturnia" Cena voznim listom III. razreda do Trsta in nazaj samo $153.00. Prtljago se laliko eekira že tukaj do Ljubljane. Nadaljni Izleti po tej progi se bodo vršili na: 1 3. okt. — 29. okt. — 1 4. nov. — 3. dec. ZNIŽANE CENE BODO V VELJAVI OD — I. AVGUSTA PA DO 15. OKTOBRA SE IE CAS Pridružiti s« enemu naših izletov, kdor želi J potovati v prijetni in veselo razpoloženi družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno pravilno o vsem podučeni. MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in drage ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA. POTNIH LISTOV. CEN. VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO % Cakser State Bank 1^82 Cortlandt Street New York, N. Y. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." ti po vsej priliki gladki. Oko je v Fr i eseje vem kipu podobno očem današnjih ljudi, samo da je bila belina manj vidna. Barva nam je seveda neznana. Nos ima visok hrbet, učinkuje masivno Ln ne spominja v ničemer na oblike evropskih noscv. Lica so mesnata, tudi ustnice so neizrazite, tenke, 'čeljust je morala biti krepka in negativne oblike. Ušesa imajo obliko človeških ušes, vendar s komaj razvitim mesnatim podaljškom. Tilnik in vrat sta nagnjena naprej, telo je mišičasto, brez tolče, brada redka, prsi pa gotovo niso bile bolj porasle nego pri današnjih ljudeh. t€ 99 Kretanje Parnikov ^— Shipping Nm — 11. septembra: I le de France. Havre Majestic, Chtrbourj lVnnluiul, Cherlxuirg, Antwenwn Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 12. septembra: Kuru|>a, Cherbourg. Bremen 14. septembra: Sierra Cordoba, Bremen 15. septembra: CIeveI:iJi«>urg. Hamburg Berengaria. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg 17. septembra: l»rt-s»den, Cherbourg. Bremen 18. septembra: Olympic, Cherbourg Belgenland, Chrrbourg, Antwerpen Auguxtus, Napoli. Cenova 19. septembra: Paris, Havre Milwaukee. Ch«-rb'»urg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne bur Mer, Rotterdam 21. septembra: Itelian«. c. Chert ourg. Hamburg 22. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York. Cherbourg, Hamburg Mauretariia, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 25. septembra: Saturn la. Trst lloinerir, Cherbourg n<>ri<-rjam, Boulogne i?ur tcrdam 26. septembra: ; France. Havre , Leviathan, Cherbourg , 28. septembra: Kuroi'a. Cherbourg. Bremen - , 3C. septembra: ' Albert Ball in. Cherbourg, Hamburg Aquitana. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg NARAVNOSTv JUGOSLAVIJO Kova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta odlična med največjimi in najhitreje širni ladjami sveta. Uiorna siuiba vas čaka. Uljudni. pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej! SATURNIA 25. septembra 29. oktobra VLLCANI A 13. oktobra 14. novembra Katerikoli agent vam Ihi reservlrnj kabino COSULICH LINE 17 Battery Place New York Mer, Rot KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI sveta ura v platno vez.....................90 v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez______________ .9« v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 rajski glasovi v platno vez................ .80 V usnje vez................„„.1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 kvišku srca v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez................ .80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.50 v bel celluloid vez. .......1.20 nebesa naš dom v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................L80 marija varhinja fino vez ................—.—..1-20 v fino usnje ....................1.50 v najfinejše usnje trda vez ......................................1-60 Hrvatski molitvenild: (JtJefaa itarsflU, fina ves. ........ najfinejša vea ..............l.M Slava Soku t mir ljudem, fina vea 1.5* ntjflne]! .»ei .....'......... 1.60 Zvenčee nebeški, v platno.......80 fillS T6S 1«"™ Flenae. najflneJSa vea ..........U0 Angleški molitveniki: (s .so .1.10 Ooanati zdravnik po Knmipa: trdo ve«. ...................1.50 bn>Slrano ....................1.28 ■ovodorrja ......................1.50 Hitri raOunar .................. .15 logoslavij*. Mellk 1. *~ezrk ....1.50 2. svezek. 1—2 aouv»lo ......1-80 Kletarstvo (Slalirtty) ..........2.0« Kratka srbska gramatika________ JO Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov JO Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški d rla v I Jan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... -5« Kat. Katekizem ................ .6« Kubična Računica .........................75 Liberalizem .....................50 Ljubavna in snuLilna pisma .....35 Materija In eneriija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, I. zv....................JO Mladeničem, n. zv............. JO . . (oha zvezka skupaj JO) Vflekarsl vo ......................1.— NemAko-angleSkl tolmač ........1.4« Najboljša slov. Kubanca, 008 str. lepo vez. (Kallnšekj ..........O.— 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajta in najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih oamlklh: He de France 11. sept.; 2. okt. (7 P. M.); (10 P. M.) PARIS 19. sept.; 9. okt. <3 P. M.» (5 P. M.) FRANCE 26. septembra; (7 P. M.) Nnjkrajfta pot po 2el-znict. Vsakdo J« v p»Hcbnl kuHnl z viirmi nodornlm^ ud<>t»rii>a:ml. — 1'lja^a In alavna frao- conkm kuhinji. Izredno nlxk* (•n*. Vpraflalt* kateregakoli pt>iibUi««nrg> agenta FRENCH LINE 19 STATE OTHEET NEW YORK. N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Karenlna CioiatoJ) zanimivi roman <2 zvezka i..$5.50 Amerika, pevsod de^ro, doma najbolje ..................... .«S Agitator (Kersniki bruA .......M Andrej Hofer................... JO Beneška vedeievalka _.......... JU Belgrajski biser ................ J5 NemftčMa brez otltelja: Itell meeesen ....................4« 1- del ...................... JI Bele noti, mali Jonak ...........«0 2- del ...................... .Sft1 Balkanaku-TurAka vojska ...... .80 Nem&ko slovensko slovar.........2.25 Balkanska vojska, s slikami.....25 Največji spisovnlk IJubavnih In ^TlVlL.......* 2 drugih pisem..................?5 *eUkrCm '°Jwd*...... £ Slovensko nemški „!ovar.........1— Be,f«*or .............................................^ OJaten beton .................. .5« ....................11 Obrtno .........................t J* ................. J! Perotninarstvo, trd. vet. ........ 180 J??!!", J*™ ................." Perotninarstvo, bruS. ............1 M Rl^.*............. S Prva čitanka .....................................75l5°f-J* ** ~ BI*do * *..... fj Božja pot na Šmarni gori _______ .20 Pravila za allko .............. Ja PriL rojevanja perila p« llvotnl meri a vzorci .................1.— Psihične motnje na alkoholskl »od- I»gl ........................ .70' Praktični ratnnar ...............751 Pravo ln revolucija (Pltamlc) .. JO Cankar: GreAnlk Lenard. broi... .70 Mimo ilvljenja ...... J* Romantične dude......00 Child's Prayerbook: v barvaste platnic« ▼ belo koat vezano Come Unto Me _________ fino vezano ___ Key •( Heaven: fino vezano ________________ .35 t nanje vezano ............. 70 ▼ najfinejše nanje vezano ....1,20 (Za edraale) Key of Heaven: ▼ celoid fino vezano _________1.20 ▼ celoid naj fine j ii vez _______1.50 ▼ fino nanje vesano........ L50 Catholic Packe« t fino usnje Ave Maria: v fino nanje vesano ssssssss 1.30 ........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško slovensko beril« ........ 2.— Angteike-slev. to slov. aagL slovar S0 to AnHfcMii (Trunk) ..5.— AnreUska sloiba ali nauk naj atraie k «t. ......... JO Boj nalezljivim H'r-n'm .......75 Cerknlftke Jezero .................1.20 ilvinozdravnlk, trd. vea. ..1.60 DomA ftivtoariravafc. bral ....L25 i Cvetke ................................................JBJ Cesar Jofef IL ................................it Cvetlna Boregrajska ........................JA Čebelica .........................JU Predhodniki In idejni utemelji ruskega idejalizma ..............130 Badio, osnovni pojmi Is Radio tehnike, vesano ..................B._ Črtice Iz ftlvljenja brodUrano ....................j.71 ' f,r®bJx. In razne psveetl Računar v kronski In dinarski ve- spisal Mllčlnskl ........... Uavl ..........................% Ročni slov.-italijanski in Itali- i wodoTlnrta janski-s'ovenski slovar .90 i^Wiii * T T TIIIIZ = Ročni spisovnih vsakovrstnih Dolga roka pisem -.................................. .50 Do Ohrida ln Bltolja .'.'"*'.' Solnčenje ........................ JO Doli z oroijem ................ M Slike Iz ilvalatva, trdo vezana .. JO Don Kl&ot iz La Manhe...........40 Slovenska narodna mladina. ' _ ML, ____ _ obsega 452 strani .............1J0 °ve 8l,kl' ~ NJ,T* — .M JO .40 -S3 JO .70 Spretna kuharica, trdo vezana____1.15 Sveto Pismo stare In nove zaveze. lepo trdo vezana ..............i.— Sadne vino ........................ Spolna nevarnost ............... j25 Sadje v gospodinjstvo............15 Slavonic American Year Book ....1._ Učbenik angleškega jezika trdo vez.............................1.50 broširano .........................1.25 Učna knjiga In berilo laikega Jezika ......................... j$$ Uvod v Filozofijo (Veberr).....1J9 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki vsevede! ................ JO Vo&čilna knjižica ............... JO Zbirka domačih zdravil ........ .€0 Zdravilna zelišča .............. .40 Zel in plevel, slovar naravnega tdravilstva ....................1J0 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih In Srbih 5.1 JO Zdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen v domači hl«l. 2 ww. ........4.............1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Me lit) II. zvez.____________________________ jo Prorokovalne karte (Mefiknt Devica Orleanska .............. JO Duhovni boj ................... J« Dedek Je pravil: Marinka to ftkra-teljčkl ........................40 Elizabeta ...................... J8 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ............. J5 Filozofska zgodba ...............M Fra Diavolo .................... JO Gozdovnik <2 zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Godčevskl katekizem............ JU Gostilne v stari Ljubljani.......00 Gr£a MjrtologlJa .............. L— GdX&rJ| .75 Gusar v oblakih ........................... J# Hadži Mura t (Tolstoj) "...................40 Hči papeža, vez. ............................1._ Rektorjev meč.................. JO Hedvika .........................................49 Hudi časi. Blage duže, veseloigra .71 Helena (Kmetova) ............ .40 Hudo Brezdno (II. n.) ........ JU Knjige pobijamo poštnine protU "GLAS NARODA" 216 W. 18. St„ New York