S ŠKARJAMIIN PLATNOM V ROKAH Zakaj so se v Motvozu in platnu odločili, da izstopijo iz DO Tekstil? Kako smo gospodarili v 9 mesecih? Z velikim zanimaiijem smo pričakovali poslovni rezultal občinskega gospo-darstva ob tričetrtlclju. Scdaj jc- ta pred nami in kaj lahko ugotovimo ob prcbira-nju mnoiice label? V prvi vrsti lo. tla sc vsc (ne)zakonitosli našcga gospodarslva odražajo tudi v občini in prav čudno bi bilo. če temu ne bi bilo tako. Povprečno 5898 zaposlenih jc v 9 mesccih ustvarilo za 78% več celutnega prihodka kol v istcm obdobju lani. vendar ko položimo na mizo še podalkc o gibanju inllaoije. potem jc jasno, da se celolni prihodek realno ni prav nič povečal. *" Kljub. učeno rečcno, zaoslreni gospodarski situaciji. ki pa je navsezadnje za vse (skoraj) cnaka, pa je nekaj OZD vseeno poslovalo dobro. Mednje lahko prištejemo Pekarno Grosuplje. Iskro TOZD Stikalni clcmcnli Dobrepolje. Black and Decker in seveda IMP TOZD LSNL in DO Tekstil TOZD Motvoz in Platno. ki sta skupaj razporedili kar 43% celotne akumuladje občinskega gospodarstva. Na drugi strani pa imamo štiri OZD, ki so ob 9-mesečnem obračunu izkazalc izgubo. To so Lesnina TOZD Sinoles Ivančna gorica (izguba 40.297 lisoč din — , po domače preberi štiri starcmilijarde in drobiž), IskraTOZDSpccialnebaterije Sentvid (15,988 tisoč din). Instalacije Grosuplje (13.949 tisoč din) in TOZD Prašičereja Stična (5.381 tisoč din). Poleg njih še nekaj OZD balansira na meji preživetja — po načelu biti ali ne biti kot DO Stolarna Dobrepolje, Agrosiroj TOZD »Albin Grajzar« lvančna gorica in TZO Grosuplje. Poprečni čisti osebni dohodek v OZD je bil 42.200 din mesečno. ki pa kljub lcmu, da jc višji kar za 9 \% od istega obdobja v letu 1984, še vedno precej zaostaja za republiškim poprečjem. Najvišji poprečni obračunani mesečni OD din Obrlna zadruga Magro v ustanavljanju — 60,625 DO Pekarna Grosuplje — 53.450 DO Livar DSSS — 52,547 Kovinostroi —51,734 DO Livar TOZD VIPO —51,552 ; I in najnižji poprečni obračunani mesečni OD : TOZD Sinoles Ivančna gorica — 33.934 Rašica TOZD Konfekcija Vltava Šentvid — 34.678 Rašica TOZD Konfekcija Ambrus — 34.678 | TZO Grosuplje — 35.030 Dobri rezultati v Motvozu in Platnu Rubrika »Kuda plovi ovaj brod«? je bila do sedaj rezervirana za OZD, ki so poslova!« slabo ali / vclikimi motnjami. Tokrat pa jc naS namen prcdsiavili TOZD Motvoz in platno. ki po vseh kazalcih izredno gospodari. Kot sem že predhodno omenil. so v TOZD Motvoz in Platno za akumulacijo razporcdili kar 273.605 tisoč din, kar je21.8% vseakumulacije. ki jo je v develih mesecih ustvarilo občinsko gospodarstvo. Enako tudi vsi osiali kazalci zelo izsto-pajo iz sivine poprečnosti. Celotna proizvodnja organizacije je (udi izvozno na-ravnana, vse prodaja na konvertibilnih tržiščih. TABELA 1. — lndeksi osnovnih elementov in kazalcev finančnega rezul-tata poslovanja v celotnem gospodarstvu občine in v TOZD Motvoz in platno. poprečje občine TOZD Motvoz Grosuplje in platno I—lX/85 I—IX/85 I—lX/84 1—IX/84 celotni prihodek 178 165 porabljena sredstva 182 136 dosežcni dohodek 169 270 čisti dohodek . 203 323 akumulacija 224 471 dohodek na delavca 170 266 delež prihodka ustvarjen na tujem trgu v celotnem prihodku 105 245 In šc cn podalck. vreden pozornosii. Občinsko gospodarstvo jc v poprečju doscglo na KX) din porabljcnih sredsicv 133,5 din ccloinega prihodka. medlcm ko so v Motvo/u ob isti količini porabljenih sredslcv dosegli I53,9din eelolnega prihodka. Vudi znotraj DO Tekstil so re/ullati Motvo/a izredno dobri. V povprečju ima Motvo/ in platni) vedno nad 35% celotnega Tckstilovega izvoza, v prvih šeslih meseeih 19X5 pa je Molvo/ izvozil kar za 47,32%, ostalo polovico pajc izvozilo prcostalih 13 TOZD: DO Tekstil ima tako v cclotncm prihodku le 7% izvoza, medlem ko je ta odslotck pri Motvozu kar 22.4%.. Integracija..... Sicer pa je Motvoz in platno organizacija z veliko tradicijo. Letos je minilo že 65 let od njenc ustanovitve. Do leta I978soposlovali kotsamostojnaorganizaci-ja. tc-ga iela pa so kol TOZD pristopili v DO Tekstil. Kaj jih je vodilo k taki odločitvi? Predvscm se je bilo po sprejcmu Zakona o združenem delu potrcbnoopredeli-ii. kje ali kako bi šc naprej imeli dobrc možnostt za nadaljnji razvoj in moderniza-cijo. prav tako pa je pomembno vlogo odigralo tudi dejstvo, da se ob murebitnih motnjah v proi/vodnji zagotovi socialna varnost /aposlenih v Motvoz in platno. Odločilev je lakrat padla na DO Tckstil in delavci so sc na referendumu, 24. novembra 1977, opredelili za priključitev k icj dclovni organizaciji. In izločitev Natanko 8 lct je minilo od lakrat in delavci Motvoza so se zopet podali na voliščc in 30. oktobra 1985 na relerendumu izglasovali, da se s 1. januarjem 1986 izločijo iz DO Tekstil. Odisejada. ki je trajala 8 let. je tako tik pred koncem. V Motvozu so namreč nekaj let nazaj spoznali, da je bila odločitev iz leta 1977 prchitra in premalo pretehtana. Celotnemu vodstvu, ki je sodelovalo pri inlegraciji in je tudi sedaj vodilo postopck za izstop, ni bilo težko priznati napake pred kolektivom, ki je tudi sam čutil, da odnosi znotraj delovne organizacije niso taki. da bi zagotavljali nemoten razvoj in delo njenih sestavnih dclov. Rezultati referenduma Na dan ref erenduma jc bilo zapuslenih 470 delavcev, od tega seje referenduma udeležilo440 delavcev(ali 93,6%). Zaizločitevjeglasovalo410delavcev(87,2%), proti je bilo 25 delaveev (5.3%). 5 glasovnic pa je bilo neveljavnih (1,06%). Tekstil je delovna organizacija. ki vključuje 14 TOZD in delovno skupnost skupnih služb. Teh 14TOZDjepo proizvodnji razporejeno v kar9(devet) razli-čnih dcjavnosti in takoj jejasno. da povezava med njimi ni pretirano močna. sajjt zaradi toliko različnih dejavnosii praktično nemogoča. VseTOZD so bile pred združitvijo v Tekstil cnovitc delovne organizacije, ki so se zaradi različnih razlogov — eden od teh je tudi uspešnasanacija — preoblikovale v TOZD, vcn-dar pa so tudi po združitvi v DO obdržale vse službe, potrebne za delovanje delovne organizacije. Tako je tudi po združitvi v DO Tekstil vseh 14TOZD v bistvu poslovalo naprej kot delovna organizacija znotraj matične DO. Prav zaradi tega je osnovna organizacija ZK v Motvozu nckajkrat podala po-budo po preoblikovanju DO Tekstil v SOZD, vendar so njihovi predlogi naleteli na gluha ušesa. Zakaj ne SOZD? Kakšni so razlogi, da se ostalih 13 TOZD in DSSS tako upirajo vsakemu preoblikovanju v SOZD nam res ni znano. Celotna organizacija že sedaj posluje kot SOZD, saj na nivoju DO Tekstil ni organiziraneneskupne nabave, ne skupne prodaje izdelkov, kar vse TOZD vršijo vsaka za sebe. Za narneček pase dogajaše to, da TOZD iz DO Tekstil raje kupuje surovino pri konkurenei, kot pa pri partnerju znotraj svoje DO, med posameznimi TOZD pa vladajo pravi kupoprodajni odnosi. Miroslav Samardžija. pomočnik generalnega direktorja DO Tekstil, narn je v razgovoru omenil, da so vse preostale TOZD zadovoljne zorganizacijo, kakršna je sedaj. Omenil je še, da pri organizaciji ni izrecnih pravil, zakon naj bi tu pustil odprto možnost. da se posamezne organizacije formirajo tako, kot jim najbolj ustreza. ker življenje nekih vseobsegajočih pravil ne priznava. »Če komu taka organizacija ne ustreza, naredi pač to. kar je v tem primeru naredil Motvoz!« je ugotovil tov. Samardžija. Motvoz in platno tako kar 94% svojih izdelkov proda izven Tekstila in tudi to nekaj pove. Motvoz in platno je bil prisiljeniskatinovepartnerjeizven DO injev tem času razvil precej dobro sodelovanje s SOZD ABC Pomurka in Hmezad, s katerima ga veže prodaja izdelkov na domačem in tujem trgu, preskr-bijo pa jim tudi surovine ali kredite pod ugodnimi pogoji. jj Zametki nelojalne konkurence ™ Da pa ne bi vse teklo bre/ težav, so se pobrigali znotraj DO Tekstil in kar neposredno zapretili, da bodo v primeru izstopa Motvoz in platna iz delovneor-ganizacije. organizirali podobno proizvodnjo kot jo ima Motvoz vTOZD ¦ Ple-tilstvo v Proseniakovcih. Ždi se, da ni posredi nikakršen ekonomski izračun. kaj-ti tovariši trde, da so pripravljeni zaslužiti zgolj 30 par tam. kjer Motvoz zasluži 1 dinar. Argument. da je v Jugoslavjji že 7 tovarn spodobnoproizvodnjo in bi bila lo osma, ustanovljena zgolj za podpiranje nelojalnekonkurence in za zdravljenje ranjenega ponosa posameznikov, izgleda ni dovolj in mislim, da bi ob tem mora-la določeno stalište zavmi wdi Gospodarska zbornica Slovenijc. V Motvozu niso toliko zaskrbljeni zaradi novega konkurenta na trgu kot zaradi dejstva, da bi bil njihov »Osnutek programa za razširitev proizvodnje«, ki ga je za potrebe Motvoza izdelala njegova razvojna služba, uporabljen za usposobitev pr-oizvodnje v Prosenjakovcih. Slednjega je lov. Samardžija dvignil pri administ-ratorki ITEO (Inštilut za trženje, ekonomiko in organizacijo)ingabrez vednosti in privoljenja Motvoza prekopiral, vendar če lahko verjamemo njegovem zagoiovilu, potem do tega ne bo prišlo. In kako naprej? Vse druibeno politične organizacije ztiotraj kolektiva so si edine, da bi se sčasoma morali povezati v eno od organizacijskih oblik, ki jih predvideva Zakon o združenem delu. Po interesih in po sedanjem sodelovanju, se zdi najverjetnejša povezava s SOZD ABC Pomurka, vendar niso bili o tem vodenišenikakršni razgovori. Poleg tega taka povezava ne bi prišla v poštev kar takoj. saj se mora Motvoz najprej slabilizirati kot samostojna DO. Vsekakor pa, vsaka šola nekaj stane in tudi zadnja je pustila — če nič drugega — nekaj (bolečih) izkušenj. V kolektivu se poleg tega pripravliajo tudi na razširilev proizvodnje. Spomladi naj bi pričeli z zidavo novega proizvodnega objekla v Zagradcu, kar bo pomenilo 22 novih delovnih mest na slabo razvitem Suhokranjskem področju, polegtega pa naj bi postavili tudi novo proizvodno halo na Grosupljem v ncposredni bližini obstojeaih objektov. ^^ Bojan Ambrož