176                                                    Andrej Fekonja: Celje in okolica.
glavarstva, kjer so zapeli narodno pesem, in potem pred svetovalnico, kjer so bandera shranili, gradjani pa s puškami na stražo stopili. Zvečer tega dne je bilo mesto krasno osvetljeno in gradjani so z gorečimi bakljami in s turško muziko mesto obhodili, ljudstvo je pa po mestu kričalo, da se je njega glas daleč okrog razlegal. Drugi dan, 17. sušca, je bila po prošnji gradjanov v farni cerkvi peta maša v zahvalo za vse prejete nove pravice."
Tako so torej Celjani pozdravili 'tedaj novo ustavo, sredi  sušca i. 1. obljubljeno.
Bilo je pač vse polno novostij in zanimivostij to leto, katero zgodovinarji imenujejo „pomlad narodov". Zato pa postavimo tudi mi sem-le nekatere „rastline", da vidimo Celje v onih dneh.1)
Narodna straža.
Kakor po drugih mestih, osnovali so si tedaj tudi v Sloveniji po večjih krajih tako zvano „National-Garde" — »narodno stražo"; zakaj narod je bil menda dosti pameten, da se more sam stražiti, ne pa da bi ga stražili „plaČani najemniki". Vlada ni mogla zabraniti te zakonite osnove, dasi ji še ni bilo zakonite podlage.2)
Tako so torej po vzgledu ostalih meščanov ustanovili sedaj tudi Celjani narodno stražo. Uradniki in gradjani, stari in mladi, so na jarmenče vežbat hodili. Velitelja ali načelnika narodne straže so si izvolili celjskega poštarja Vincenca Gurnika. Ta je v razpisu z dne g. mal. travna 1.1848. povabil vse narodne straže celjskega okrožja, naj bi vse s celjsko narodno stražo vred stopile pod jedno voditeljstvo. Ali zastonj je bil ta poziv, ker zunanjim stražam to ni bilo po volji.
Celjska narodna  straža je dne 21. malega travna   istega   leta dobila dvesto  cesarskih   pušek   iz   Gradca.    Dne" 25. malega   travna   se   je   praznoval   rojstveni dan Nj. veličanstva cesarja Ferdinanda I.   Bila
') Gl. „Celjsko kroniko" in Jos. Apih: „Slovenci in 1848. leto."
2) „Narodne straže na Slovenskem niso delovale vse v duhu res ,narodnem' slovenskem; bile so marveč izraz znanih razmer po naših mestih in trgih, nekatere na-rodno-indiferentne, druge odločno in zavedno narodno-nasprotne Slovencem — zaista tuje rastline na naših tleh. Povelja so bila nemška, pozneje so celo tu in tam nosile narodne straže barve frankobrodske, snovale nemške slavnosti in prezirljivo se vedle proti Slovencem." J. Apih 1. c. 50.
je ob 10. uri služba božja v mestnožupni cerkvi, pred katero so bili razpostavljeni vojaki in stražarji. Popoldne se je narodna straža napotila v Bežigrad, kjer se ji je naznanila nova ustava. Zvečer je bilo zopet mesto razsvetljeno in stražarji so spremljali turško muziko z gorečimi baklami po  ulicah.
Dne 4. kimovca je bilo v Celju blagoslov-Ijenje zastave celjske narodne straže. K tej svečanosti so prišli: iz Gradca c. kr. general Vin-cenc pl. Piirker, višji velitelj štajerske narodne straže, z nekaterimi tamošnjih stražarjev; tudi
črnogorska kneginja Milena.
narodne straže iz Slov. Bistrice, iz Konjic, iz Vojnika, z Laškega in iz Sevnice. Na jarmenčah je bil postavljen pod šotorom krasen oltar. Tu je najprej celjski opat Mat. Vodušek razpostavljenim stražarjem v nemškem in slovenskem jeziku razlagal pomen vojaške zastave, zatem peval sv. mašo in naposled blagoslovil zastavo, kateri ste botrovali Adela pl. Schik in Marija Gurnik. Nato pa je velitelj Vinc. Gurnik na konju stražarje v nemškem in slovenskem nagovoru opominjal, da nosijo to zastavo za domovino, pravico in cesarja. Tudi general je