142. številka. Ljubljana, v torek 23. junija 1903. £XXVI. leto. ® !zaa;a vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, .ter velja po poitl prejemali za avttro-ogrske đeZele za veefleto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden meneč 8 K 30 h. Za Ljubljano s pusuianjeD "as dom za vse leto 34 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 32 K, za pol leta U K; za Četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec l K 00 ta. — Za tuj* d»i«i» tolike rac, kolikor znafia poStnma. — Na naroCbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine ee ne ozira. — Za oznanila plaCoje ae od peterostopne peti t-vrste po 12 h, Ce ee oznanilo enkrat tiska, po 10 ta, Ce ss dvakrat, in po R ta, Cc w trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvold frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trgu St. 12. — Dpravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananils t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je Is Vegove ulice »t. 2, vhod * apravnistvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Kdo laže in zavija javno mnenje? »Učiteljski Tovariš« je v uvodnem članku 14. številke korenito za vrnil dr. Šusteršičevo najnovejšo politiko o izboljšanju učiteljskega gmotnega stanja. Dokazal je takrat obenem, da je klerikalizem že iz prin cipa nasproten šoli, napredku, narodni prosveti in seveda tudi učiteljstvu. »Slovenec«, glasilo naših vdanih prijateljev, je vzel našo stvarno razpravo na znanje, ni reagiral z nobeno svojo besedico, nego samo z dr. Susterši-ževim nasvetom, naj prispevajo višji uradniki za izboljšanje učiteljskih piač. Dokazati hoče, da je Šusteršič za izboljšanje vnet, a tako, da bodi tega davka naš kmet prost. Nam pa se upa trditi, da ga nismo razumeli, da ne objavimo njegovega govora v celoti in končno je vzel navadno klerikalno orožje v roko mesto dokazov in stvarne polemike; očita nam aro-ganco, lažnivost in zavijanje. Do sedaj ni imel navade »Slovenec« odgovarjati na n&šd trditve in dopise; ogibal se je očividno polemike z nami, in to po vsej pravici, ker mu je dobro znano, da imamo mi največ smrtonosnega orožja v rokah v boju zoper klerikalizem. Dobro ve, da smo razširjeni med ljudstvom ter z bistrimi očmi motrimo vse njihovo delovanje, da režemo mreno narodu z oči in da marljivo nabiramo gradivo s klerikalnega polja. Neljuba nam je ta vojska z ljudmi, s katerimi smo v ozki zvezi pri odgoji, a rane, ki nam je sekal in nam jih še seka klerikalizem v srce, so pregloboke in preveč krvaveče, da bi mirno in s prekrižanimi rokami gledali, kako ti ljudje kopljejo grob nam in našemu narodu. Svaka sila do vremena. Dolgo č&sa smo trpeli, sedaj pa hočemo govoriti in na ves glas povedati to, kar nas peče. Sila in sicer kruta sila nas je zedinila, da smo stopili na krov za geslom: »Vsi za enega in eden za vse«. »Slovenec« naj nikar ne misli, kakor se je v 106. številki izrazil, češ, »to se vidi, kako hočejo nekateri liberalni voditelji učiteljstva učiteljstvo imeti za osla«, da vodijo ta boj sami naši voditelji, dopisi marveč prihajajo na uredništvo iz mest, trgov in zadnjih gorskih vasi v toliki meri, da jih ni mogoče vseh ob javiti. Učiteljstvo naš« strada in umira skoraj za lakotjo, ono zahteva kruha zase in za svojce, klerikalizem mu moli pa figo pod nos. Brate »Slovenec« naj torej zve, kar mu gre! Povedali smo že in tudi stvarno dokaza!?, da klerikalizem stremi za nadvlado nad narodi. Narodnost mu je deveta briga, to smatra za pagan 8tvo in pregrešno, pa vendar brenka tupatam ub narodno struno, da lože vara javno mnenje. Odkar je zapustila na Koroškem duhovščina narodnostno stališče, se vidijo žalostne po siedice. Takisto opazujemo nasledke klerikalizma pri obmejnih Slovencih na Štajerskem, Primorskem in v Istri. Slovanskemu bogoslužju je klerikalizem zagrizen nasprotnik, to nam dokazuje sedaj kruto postopanje z Kicmanjci. Klerikalizem je v bistvu internacionalen. Voditelj naših klerikalcev na Kranjskem je istega duha; dr. Šusteršič ni bil in tudi ne bo nikoli narodnega duha. Njegovo poglavitno delo je boj zoper liberalizem in dobiti sčasoma nadvlado v političnih zadevah na Kranjskem. Ta boj ni lahek, to je že sam izprevidel in z njim vsa klerikalna garda. Še imamo, hvala Bogu, mnogo mož, ki so se postavili po robu temu pogu-bonosnemu idealu. V tem boju niso ravno varčni, imajo nartreč v rokah najizdatnejše sredstvo: verO in cerkev. Naše preprosto ljudstvo, v politiki in napredku nevedno, gre za njimi črez drn in »trn, ker jim ver jame in zaupa, kar je pa razsodnega in omikanega ljudstva, je temu na sprotno, in med temi smo s prav ne znatno izjemo tudi vsi učitelji. Klerikalizem se ne straši v boju za svoj ideal večkrat najpodiejših sredstev. Politiko slišimo razlagati mesto svetih resnic z lec po cerkvah; vsak, kdor ne trobi v njihov rog, je brezverec; kdor bere njim nasprotne liste, je proklet; laže, obrekuje in krade se čast političnim nasprotni- kom; moralično se izkuša ubiti vsakega političnega nasprotnika; z eno besedo: liguorijanska morala ima v tem boju glavno ulogo. Naše nerazsodno ljudstvo ne more takoj spoz.iati njih nakan, a svitati se je že začelo, hvala Bogu! Mnogo so pripomogli k temu napredni listi, največ pa ponesrečene gospodarske špekulacije in klerikalna brezvestna in neumna politika. Klerikalcem je dobro znano, da bi precej, ko bi ljudstvo zvedelo njih namene, odklenkalo za vselej njihovemu gospodarstvu, zato Je pod smrtnim grehom prepovedano brati napredne liste. Obdržati se hoče ljudstvo v temi nevednosti, ovira se na umeten način ljudska izobrazba, ker jim je nevedno in neizobraženo ljudstvo pokorno in vdano, ker jim gre le pri ljudski nerazsodnosti pšenica v klasje in se jim polnijo nenasitljivi denarni mošnički. V kratkem je bilo dokazano, da manjka na Kranjskem še 268 šol, tudi učiteljev primanjkuje čedalje bolj, ker radi prenizke in slabe plače nc če mladi učiteljski narsščaj več služiti pri nas. A tega niso dokazali klerikalni listi, ampak napredni »Slovenski Narod«, ti ec o tem tihi kakor jrob, ker jim je to všeč. Tega ne sme zvedeti naše preprosto ljudstvo, marveč ono naj spi spanje pravičnega v nevednosti in neumnosti v korist klerikalnemu idealu. Klerikalizem se ni še nikoli z vnemo poganjal za napredek šolstva, še ni nikoli izkušal dokazati, da je le omikanemu, izšolanemu in izobraženemu narodu zagotovljena splošna blaginja. Tega ni storil nikoli in tudi ne bo. Piše o šolstvu le toliko Kakor o narodnosti, da laže slepi javno mnenje, češ, da ni ravno šolstvu nasproten, na skrivnem pa ruje zoper šolo in napredek, kjer le more, ve in zna. Klerikalizem je nasproten razširjevanju šol, današnjemu učnemu sistemu in stroškom za šole. O tem bi se dalo mnoge pisati, a danes povemo to le mimogrede. Sploh je dokazana reč, da so klerikalci zagrizeni nasprotniki šole in učiteljstva. To je dokazal »Slove- nec« že večkrat in to je potrdil tudi v dejanju in z besedami dr. Šusteršič sam. Borba na krščanski podlagi je le pesek v oči, saj je znano, da je naše učiteljstvo brez izjeme krščansko. Ker je pa to nasprotno klerikalni nadvladi, ga smrtno sovraži, preganja in obrekuje. Duhovščina učiteljstvo prezira in sovraži, in ravno tako nam delajo njihovi prvaki zapreke, kjer le morejo. Ni čuda torej, da se prvak klerikalne garde dela norca iz nas, trdeč, da se naj povišajo plače učiteljem z dohodki višjih uradnikov, ki imajo nad 5000 K na leto plače. Ne upa s: naravnost reči, da se ne sme učiteljem povišati plač, tega ne! Poslužil se je ligourijanske morale. Izumil je tako sredstvo za slepilo javnega mnenja, saj lahko že vsak naprej ve, da ne bo iz tega nikoli nič. Socialno stanje našega kmeta je pomilovanja vredno, to vemo sami prav dobro, kmet je z davki, dolgovi in drugimi družinskimi potrebščinami preobložen kakor ves kme-tiški stan sploh po širni Avstriji. Vendar ne bi nosil stroškov za šolstvo v slučaju povišanja naših plač samo kmet, ampak tudi trgi, mesta, obrtniški in kupčijski stanovi ter veleposestvo. Ti zadnji so pri volji žrtvovati 2 3 vseh stroškov za šolstvo, le zastopniki našega kmeti-škega stanu so za 1 * nasprotni, pa ne iz strahu, da bi naš kmet tega ne mogel žrtvovati, ampak iz klerikalnega principa, ker je ta šolstvu in narodni prosveti nasproten. Davkoplačevalec n. pr., ki plačuje na leto 10 K direktnega davka, bi v slučaju, da se zviša deželna naklada za 10» •> s čimer bi se lahko izboljšalo naše bedno stanje, plačeval na leto komaj 1 K prispevka za šolstvo več kakor sedaj, in to gotovo ni veliko. Zaradi te krone bi ga gotovo ne vzel vrag. Kadar plačuje kmet za eno samo mašo po 2 K, za en sam oČenaš ob nedeljah za svoje ranjce po 10 in celo po 20 kr, za pogrebe 10, 20, 50, 100 in še več kron, to ni nikoli preveč, ker gre v klerikalno malho, za nas, za šolstvo, napredek in pro- sveto seveda je nekaj kronic kmalu preveč! Kmet, ki je z raznimi potrebščinami preobložen, prav rad sliši, da kdo zanj skrbi in ga varuje pred novimi davčnimi nakladami, zato bodo klerikalni prvaki povsod dobrodošli v tem zmisiu na kmetih, ker ubogi kmet ne ve, da je to samo humbug in slepilo, laž in zavijanje resnice, ker ti trobijo vedno in povsod, da mora ubogi kmet edini vse plačevati. Ubogi kmet ne ve, da mu s tem kopljejo njegovi navidezni prijatelji grob nevednosti, nazad-njaštva in neumnosti, da ga tem lažje zlorabljajo, izkoriščajo molzejo in poganjajo po svetu 8 trebuhom za kruhom. Uboga kmetiška para sovraži, zaničuje in dela vse ovire šoli in učiteljstvu, svojemu najboljšemu in odkritosrČmejšemu prijatelju, ker s tem misli, da ustreza klikam, ki smrtno sovražijo šolo in učiteljstvo, a ne ve, da sama sebi škoduje in koplje grob. Dr. Šusteršič je deželni in državni poslanec Ako bi resno mislil o svojem predlogu, bi lahko stavil t državnem zboru nujno interpelacijo za šolstvo v tem zmisiu, a tega ni storil in tudi nikoli ne bo, ker dobro ve, da ne bi žel za to nič drugega kakor pomilovalen zasmeh. Le doma na Kranjskem trobi to neumnost, da lažje slepari in zavija javno mnenje, na Dunaju v parlamentu pa molči o tem. Le doma dobiva za takšno bedastočo poslušna ušesa klerikalne stranke, ki mu poje čast in slavo za njegovo prekanjeno iznajdbo, s katero je mogoče slepiti nerazsodno in nezavedno ljudstvo in javno mnenje. Dobro ve, da ga učiteljstvo prezira in sovraži radi njegove brez-taktne politike, zato se hoče maščevati nad njim s tem, da ovira vsako redno in uspešno delovanje deželnega zbora in pripravlja že naprej javno mnenje na svojo stran, da mu bo mogoče v slučaju deželnozbor-skega zasedanja odločno nasprotovati vsakemu izboljšanju našega bednega stanja. Državni zbor je poveril drŽavi ž^HPjetoč; ta je razdelila te dohodke Na kresni večer. _ Jaz čista sem iz božjih priSla rok. in Cista sem" . . . A jaz sem sanjal. A. ASkerc. Zadnji žarki zahajajočega solnca bo se usipaii na zemljo. Vrhovi gorA, bo se blesteli v krvavo-rdeči luči, po nebu pa je zavel in ovil naravo tihi mrak. Stresaje, kakor da bi umirali, so ugaševali žarki, kakor hipna sveča so izginjali za sinjimi gorami. Tih večer je padel na zemljo. Tam od severa pa je zavel lahen vetrič. Ugajajo mi oni tihi večeri, ko sedim doma, gori v tretjem nad Btropju pri odprtem oknu. Zdi se mi, kakor da bi šele z nočjo prišlo v mojo dušo življenje, ono življenje, ki ga mnogi zaničujejo, in Če govorim »moralistom« o njem, bi mi ti radi plunili v lice! Jaz se pa smejim! Nimam solz, da bi jokal nad izgubljeno srečo in nad drugimi takimi stvarmi. Imel sem srečo, a zgubil sem jo, izgubil nade. Po poteptanih nadah in željah me vodi pot življenja; sam nisem kriv, a trpel bom sam. In v onih tihih večerih se mi včasi vrne življenje. Niso pa to spomini minulih ur, minule sreče, to so hipi novega mojega življenja. Tista prešerna slast, ki mi divja v duši in po telesu me navdihuje z mirom. Končati več ne morem ! Tu stojim, tu živim, tu padem! Ne umaknem se niti za las nazaj, in naj pride karkoli! Naj živim tu sredi sveta, ali v zaduhli pisarni, ali pa v tihi celi, življenje ne bom poznal, poznal bom pa nekaj, kar raje zamolčim, kar bo pa spoznal vsakdo! V takih večerih sem najraje doma in sanjam. Prazne so moje sanje, ko se zavem, se moram sme jati svoji neumnosti. A nocoj mi ni obstanka doma! Ziazdelo se mi je, da tu v temni sobi umira danes življenje onih tihih slastnih večerov, da beži ven iz zidin v prosto naravo. Topo sem zrl na ulice, hotel sem ostati doma. A ni bilo mogoče; kakor močne vezi sem bil priklenjen na življenje tihih večerov. Bežal sem proč od doma urno ..... Kresni večer je razgrnil nad zemljo svoja krila . . . Kresni večer! Novo življenje je prišlo v naravo; vse je živo, veselo, vse se veseli življenja. Vse stvarstvo vstaja kakor prenovljeno, danes ti govori o razumljivem jeziku, kakor bi hotelo spominjati človeštvo k novemu življenju. — Kakor mogočna simfonija doni danes na ušesa prej komaj slišno Šušte nje dreves. Melodijozni glasovi se dvigajo iz žuborenja malega stu denca. Vsi ti glasovi se pa spajajo v lahnem vetriČu kakor mogočni akordi veličastne himne prirode. Više dvigajo cvetice svoje cvete, opojnejši duh lije iz zlatih čaš. Kako lepo je tu zunaj! Tam na osojah temnih gora. pa vsplamtujejo svetli kresovi, kakor velike baklje, ki usiljujeje daleč naokoli toke luči, ki kličejo navzgor! »Sursum eorda!« Haha! »Kvišku srca!« Kam 7 Zakaj ? Jel sem premišljevati te klice stverstva, zasijal mi je žarsk luči; kvišku sem se hotel popeti: a zopet se mi je zakrohotala neka nevidna moč : »Haha! Kam hočeš! Obsojen si v blato! V blatu si rojen v blatu si živel! To naj bo v naprej tvoje življenje!« In smejal sem se samemu sebi! Sklenil sem ostati v blatu; sam nisem kriv, a trpel bom sam. Kakor nemirna senca me je zasledovalo življenje doslej. Stresel sem se vselej, ko sem se zamislil v minule čase. Ven, kvišku sem hotel, a bilo je nemogoče! Takrat sem pa spoznal svojo usodo. In kadar so se mi zopet vrnili spomini, sem se smejal! Zdi se mi, da imam toliko moči, da bi razbil okoli sebe vse vezi in ovire! A ne zdi se mi vredno! Obsojen sem v blato! • * Bežal sem od doma v naravo. Kakor Ahasver sem begal naokrog po temnih gozdih. Iskal sem temnih krajev, kamor ni segal sev kresov, kjer je bila tema. S silo sem se hotel otresti onih klicev: Sursum! V tihem gozdu sem se vsedel na star porobek in začel sanjati o kresnem večeru! Zopet sem se moral smejati. Ko sem videl, da sanjam o bajkah, da vidim in čutim to, česar ni. Sklenil sem, da ne bom več sanjal! Gledal sem v zrak, štel zvezde in netopirje, ki so frfotali nad mano. Naenkrat si mi prišel ti na misel, prijatelj Ivan! Saj sva imela enako usodo; ti si že dočakal svoj konec, jaz ga pa še čakam. ♦ Imel sem prijatelja Ivana. Ljubil sem ga, tudi on me je imel rad. Bila sva enakih značajev; Želela sva luči, a je nisva dosegla. Drugi tovariši so se nama smejali, ko sva hodila po ulicah, topo zrla pred se, kakor bi se hotela norčevati iz vsega. Idealov nisva imela. Ko sva se včasi naveličala pohajkovanja, sva šla v predmestje v kako zaduhlo beznico. Tam sva pila in se drug iz dru- primerno med posamezne provincije t svrho uravnave učiteljskih plač. Naša dežela dobiva od tega 1,000.000 kron dohodkov, plače bo treba uravnati, ker bo k temu silila država, a denarja ne bo nikjer, ker je dobivala te dohodke naša dežela že poprej, ko je imela žganje toč v svojem področju. Našo vojvodino Čakajo novi stroški, a dohodkov ne bo mogoče dobiti nikjer, treba bo povišati davke, ali odložiti povišanje učitelj skih plač. Klerikalni general nam je že naprej povedal, kaj misli storiti rajši, ko nam privoliti povišanje plač. Učiteljstvo, ki že zdaj strada ob težavnem in važnem delu, nima pričakovati od klerikalizma nič do brega. Zaradi bede in pomanjkanja jih mnogo naravnost umira, stareji gredo v pokoj, mladega naraščaja ni nikjer, šole se ne razširjajo, ampak zapirajo. Tako se godi že delj časa, in kakor je videti, se bo še godilo, ker je to klerikalizmu po godi. Klerikalizem je bil, je in ostane grobokop ljudske blaginje. Klerikalci so pravcati hinavci in v pravem pomenu besede varalice javnega mnenja. Hlinijo se za prijatelje ubogega nevednega kmeta, med tem ko ga izkoriščajo in puščajo v temi neomike. Stezajo svoje dolge in grabljive prste po šoli in učiteljstvu, da bi lažje dosegli svoj namen. Hlinijo se nam prijatelje, ako potreba nanese, med tem ko so naši neizprosni sovražniki. Vsako sredstvo jim je dobro, če je še tako podlo in škodljivo, samo da lažje dosežejo svoj ideal. Rajši hočejo razbiti deželni zbor in s tem ovirati vsak napredek šolstva in ljudske blaginje, nego da bi kaj storili za nas. Kaj pa poreče nas brate »S lo-venec« k temu stvarnemu pojasnilu? Vtaknil ga bo v žep in bo tih kakor navadno, ali pa bo vzel svojo blagoslovljeno golido ter nas polival z gnojnico in psoval z brezverci, laž-njivci in drugimi, le njemu pristoj nimi izrazi. Ostal bo sam sebi svest in nam neizprosen sovražnik. Ljudje, ki služijo tej gardi in vodijo naše ubogo ljudstvo za nos in v prepad nazadnjaštva, niso vredni samo našega odkritosrčnega »fej te bodi!«, ampak zaslužijo še vse drugače plačilo! „Učit. Tov." Kralj Peter I. Jutri bodo zagledali Srbi svojega novega kralja v Belgradu, katerega dosedaj niti politični prvaki niso poznali. Po 40 letih prognan-stva stopi jutri kralj Peter na rodna tla. Pred 14 dnevi je bil še izgneni princ, ki mu je bilo pod kaznijo osebne svobode zabranjeno priti v domovino, jutri pa mu bo cela dežela iztegala roke v pozdrav. Bilo bi to pač nedosežno radovanje, da ne moti utiša trpki občutek. V penečo kupo veselja kaplja pelin zavesti, da se mu je prestol izpraznil s prelivanjem krvi. Še hujše kot ta zavest pa je zahtevanje velesil, da mora kaznovati morilce. Tak pogoj sta stavili najmočnejši državi Avstro-Ogrska in Rusija. Sodniku, ki mora soditi lastnega brata, ne more biti hujše kot sedaj kralju Petru. Tista armada, ki mu je edina pomogla na prestol, naj se obtoži in obsodi! Zameriti se armadi pomeni na Srbskem največje zlo. To je vedel kralj Milan ter gojil z armado najboljše vezi, to pa je občutil najhujše, a prepozno kralj Aleksander. Na koga se naj novi kralj naslanja, ako si napravi armado za svojo sovražnico? V narodu še nima dovolj krepke opore, ki ga pozna le po imenu. Sicer pa tudi narodova volja ne odločuje kdove koliko proti vojaški sili. Treba bo novemu kralju res nenavadne odločnosti in političnega prevdarka, da zadosti zahtevam velesil, ne da bi prišel v navskrižje z armado. Ravnim potom se to ne da doseči. Turki, ki se znajo iz podobnih zagat najbolje izviti, bo tukaj dali kralju Petru dober migljaj. Obsodi naj zarotnike — Častnike, na to pa jih takoj zopet pomilosti ter jih preskrbi s potrebnim denarjem, da si poiščejo drug poklic Upati je, da so v zaroto zapleteni častniki tudi sami toliko rodoljubje in diplomati, da bodo prav sodili kočljiv položaj svojega kralja ter se udali vsako-jakemu zadoščenju. Ako trdijo, da je njihovo postopanje patrijotično delo, bodo imeli pač tudi toliko poguma, da prinesejo svajemu kralju patrijotično zadoščenje, od česar je zavisen mir in blagostan Srbije. Cerkveni boji na Francoskem. Francoski radikalci so sicer neustrašeni v besedah, v dejanju pa se čimdalje bolj obotavljajo. Zadnje tedne so s svojo neodločnostjo spravili Combesovo ministrstvo v pre cejšno zadrego. Strankarske spletke v večini delajo ministrstvu razne neprilike, klerikalcem pa so seveda dobrodošle. Radikalci so pred vsem ljubosumni na vpliv socialnih demokratov pod vodstvom podpredsednika Jauresa. Zadnje dni je prišlo skoraj do očitne krize. Po sprejetju kon-gregacijskega zakona je zbornica dovolila, naj se one neavt rizirane kongregacije, ki hočejo ostati na Francoskem, sekularizirajo ter podredijo škofom. To je imelo za posledico, da se je cela vrsta samostanov sekularizirala, t. j. menihi so se preoblekli le v civilno obleko, a so ostali zvesti svojim obljubam ter so potem kot posvetno prijavljeni učitelji nadaljevali pouk v svojih šolah. Serlaj je šele videla zbornica, kako so jo okanili klerikalci. Večina zborn na je sklenila na to z vlado zakon, vsled katerega se naj sekulariziranim menihom tri leta prepove poučevati v občinah, kjer so bili dosedaj nastav ljeni. Na to pa je radikalno-sooiali zega norčevala . . . Velik, počasnih korakov, jetičnega obraza, zateklih oči, razmršenih las, tak je bil moj prijatelj Ivan. Ko sva nekega večera sedela v beznici me vpraša Ivan: — »Ti duša! Oikritosrčen si! Nekaj bi te rad vprašal!« »Govori!« »Povej mi, kaj še morem upati!« — »Nič!« — — Debelo se je zakrohotal in rekel: »To si dobro povedal! Ničesar več ne upam! Samo krogljo v glavo!« Smejala sva se in pila dalje. * * Ivan se je pred meseci zaljubil v neko igralko, poznal je ni, le na odru jo jo občudoval. Prišla mu je v kri in meso. Ničesar druzega ni mogel poznati, ničesar razumeti, kakor samo sanje o Irmi. Prej mirno vagabundsko življenje mu je nenadno postalo boj. A bojevati se ni mogel; bil je preslab. — — — Lansko leto sva tudi na kresni -večer ležala v gozdu. Spominjala sva ee minulih časov, lepih dni. On mi de: »Včasih vprašam samega sebe, kaj da prav za prav hočem! A odgovora si ne vem. Povsod kamorkoli pogledam, samo trnje; da bi se izognil trnju, sem stopil v blato in tu tudi ostanem! Nekaj časa sem bil dosedaj dober; danes sem pa srečal Irmo! Zlobno me je pcgledela češ: »Poglej me, jaz sem tvoja usoda! Res ona je moja usoda! Ona je moj spomin izgubljenih, uničenih nad! Kaj praviš ti nato!« »Pusti ženske na miru! Ne draži osla, ki je sicer pohlevna žival, pa te lahko brcne v lice! Pojva pit, žejen sem!« • * Drugo jutro sem zvedel, da se je v Tivolskem gozdu ustrelil Ivan! Šel sem za pogrebom, a jokal nisem! Saj se je moralo tako zgoditi. Danes sem se te spomnil Ivan! Tvoje telo razjedajo Črvi, jaz pa še živim, zvest tvojim in svojim načelom. Plakal ne bom, smejal sem se, in to bom storil tudi v prihodnje. Sam nisem kriv, a trpel bom sam! Vit. Jelene. stični predsednik Buisson, ki slovi za najodločnejšega kulturnega bojevnika v zbornici, odložil svoje predsedstvo, češ, da se s takim zakonom krši osebna svoboda. V včerajšnji seji se je poročilo tozadevne komisije predložilo zbornici, a njegova usoda še ni rešena. Zbornico pa še čaka najnevarnejša točka, namreč razsodba o prošnji ženskih kongregacij za avtorizacijo. Ako so že pri moških kongregaoijah vplivale vsakovrstne protekcije, zgodi se to v tem večji meri pri ženskih. Pod takimi razmerami je vladi malo pomagano s platoničnimi izjavami zbornice glede ločitve cerkve od drŽave in odprave konkordata. Razdvojenost med republikanci pa izrabljajo na vse sile klerikalci za svoje organizacije. V Nan tesu so nedavno pred cerkvijo ubili zdivjani klerikalci 721etnega urednika nekega socialističnega lista. Prišel pa je na kraj umora nadškof s celim kapiteljem ter podelil klerikalnim morilcem svoj blagoslov. Na dalje trosijo klerikalci hudobno vest, da se Combes poganja z nemškim cesarjem, da bi odstopil Bretagno Nemčiji. In taki ljudje še uživajo prizanesljivost francoskih »radi-kalcev«! Politične vesti. — Parlamentarne vesti. Rešitev nagodbe se bo odgodila na jesenska zasedanja državnega zbora. Zato tudi ne misli nikdo na poletna zasedanja. — P o u č n o p o t o v a n j e drža v-nih poslancev je določeno na čas od 1. do 6. julija. Prvega se podajo potovale! v Trst, kjer si ogledajo 2. ju lija pristanišče, od koder se pope. Ijejo s parobrodom v Grado. Tretjega se popeljejo skozi Ljubljano na Bled, naslednjega dne pa v Bohinj, kjer si ogledajo bohinjski predor. Potem si ogledajo še v Hrusici karavanski predor, kamnolom itd., na kar se odpeljejo v Beljak, Rožno dolino in Celovec, kjer se potem razidejo. Tega potovanja se udeleži 60 poslancev. — Vojnega zakona vlada v tostranski polovici države ne bo formalno odtegnila, temveč se bo samo manj novincev poklicalo pod orožje nego jih je bilo potrjenih. — Cesar je sprejel v av-dijenci včeraj zopet bana Heder-varvja, potem oba domobrambna ministra, vojnega ministra, skupnega finančnega ministra in pa ministrskega predsednika dr. Korberja. Že po sestavi ministrov je sklepati, da je šlo zopet za to pereče vojaško vprašanje. — Ministrska kriza na Ogrskem. Socialni demokrati grozijo z neizprosnim bojem v parla mentu proti eventualnemu ministrstvu Hedervarvja. Ako ban zasede kabinet, se ga ne bo dolgo veselil, kajti tudi večina liberalcev in vsi Apponvjevi pristaši so njegovi nasprotniki. — Italijanska ministrska kriza. Kralj je vzel na znanje ostavko ministra notranjih zadev Giolittija io pomorskega ministra Bettolo, katera portfelja je poveril prvega ministrskemu predsedniku Zanardeliiju in slednjega pa mini stru vnanjih zadev Morinu. Parlament se skliče na 25 t. m. — Vstaja na Balkanu. V Grambi je prišlo pred kratkim do spopadka med 40 mož broječim številom vstašev in turško četo. Padlo je nekaj vstašev, več jih je pa ranje nih V Pečuhu se pripravlja okoli 200 mož pod vodstvom učitelja Tsaka rova na napad na Monastir. — Grški kamori je sporočil minister vnanjih zadev Skuzes, da so se izjavile Angleška, Nemčija, Italija in Nizozemska, da bodo takoj odpovedale Grški trgovinsko pogodbo, ako se bo sklenil korintski monopol. Seveda je po takem nemogoče, da bi se vpeljal korintski monopol. Dopii si. Iz Postojne, 10. junija 1903. V pojasnilo razmer pri upravi naše jame in da se malo zrak sčisti v na- sprotujočih si poročilih, Vam tu pošiljam, gosp. urednik nekaj vrst ter prosim na uvrstitev istih v Vašem cenjenem listu. Vašemu dopisniku od ponedeljka niso bile sicer vse podrobnosti znane, zato Vam bode to poročilo tem bolj dobro došlo. Nekaj dobrega je pa vendar le posledica istega dopisa, to namreč, da so začeli domači merodajni faktorji se zavedati svojih pravic pri upravi postojnske jame. Našo jamo, katera je prav za prav last postojnskega trga, upravlja tako imenovana jamska komisija, sestoječa iz sledečih Članov : prva in glavna oseba iste je okrajni glavar (objednem predsednik) potem so še: c. kr. okrajni komisar, c. kr. davkar, c. kr. cestno-stavbni inžener in trije udje tržkega zastopa. Torej že tukaj se razvidi, da ima pravi lastnik, to je trg, le tri ude in država štiri. Ker pa je vse tako urejeno in sestavljeno, da niti ti trije udje skoro nikdar do prave veljave ne pridejo, ampak so le nekaka stafaža za vodstvo, zato se taistih navadno polasti neka apatija, da pustijo vsem dogodlja-jem svoj tok, in da se ne protivijo dosti vsem nerodnostim in neukretno-stim, katere zgoraj navedeni gospodje včasih ugaujajo, dobro vede, da itak nič ne opravijo . Da je treba pri vsakem podjetju nekake prakse in spretnosti in če je isto še tako malenkostno, to bo vendar vsakdo sprevidel, tembolj pa se pri tako kompliciranem aparatu, kot je naša jama, kjer je toliko osobnega prometa in je nadalje treba vedno na razpolago biti za razna pojasnila in odgovore tujim obiskovalcem. Zraven pride pa še polno internih zadev, katere zamore le izkušen človek prav in v občo zadovoljnost rešiti. Vsakdo bi mislil, da so v to svrho vendar domaČi, od ljudstva izvoljeni zastopniki najbolj sposobni in pripravni, ker oni vendar v svojem lastnem interesu delujejo, ako ugled in prospeh jame povzdignejo. A temu ni tako. Razmere so tako žalostne in kričeče, da res zaslužijo kake reme-dure, ker tu gre za tisoče in tisoče tržkega premoženja in če se isto le površno upravlja, to vendar nam Po-stojnčanom ne more biti vsejedno. Pred leti sem že sam slišal vsklikati gospode uradnike, da jim je posel pri jami le nekako breme, katerega pri druzih glavarstvih nimajo, kar je prav za prav resnica, a da bi to breme tudi na druge gospode tržkega oskrbništva odvalili in njih nasvete poslušali. Ali na to pa le takrat mislijo, kadar že sami nikakor naprej nemorejo, in vendar ne bi bil nobeden bolj na mestu koristi jame vestneje varovati kot domačin, kateri je gotov, da bo ostal do konca svojih dni, med tem ko glavarja ali komisarja danes ali jutri lahko prestavijo v druge kraje. Sedanjemu gosp. glavarju se sicer ne more očitati, da bi imel slabo voljo ah da bi se zadosti ne brigal za vso stvar, ali okoli sebe ima par oseb, katere brezpogojno posluša in katerim dosti preveč zaupa, čeravno dobi od njih redkokdaj kak dober svet. Umestno bi pač bilo, da bi se tudi z domaČimi člani tako zaupljivo v posvetovanje spuščal, ali to mu menda ni dopuščeno. V tej zadevi bi bilo dobro, da bi si svojega prednika za izgled postavil, kateri se je ves Čas svojega tukajšnjega bivanja, skoro 8 let, prav vzgledno vedel in ni nikdar in nikjer izzivajoče nastopal, tako da si je res splošno zaupanje in sjioštovauje pridobil. Prvi glavarjev svetnik je njegov komisar, trd Nemec, kateri le za silo slovensko lomi, zato je pa tembolj prešeren v vseh zadevah, kakor je to že last njegovega naroda. V jamskih zadevah je popolnoma nevešč, kar mu sicer ni zameriti, a zvonec bi tudi tam že rad nosil. — Drugi tak svetovalec je pa cestni inžener. Bože moj, kaj naj pa o tem rečem! In tak Človek sodeluje pri tako važni upravi. Njegove stavbinske pokušnje jamo tudi že precej stanejo Dokaz temu centrala elektrike, katera še popolnoma nova, se bo morala v kratkem zopet predelati. Ravno tako je pri vseh drugih stvareh, katerih se on loti. Čeravno ga g. glavar dobro pozna, se vendar le prepogosto k njemu po svete in načrte zateka, katerih se potem Postojnčani zelo ustrašijo, ker vejo da bo zopet dosti nepotrebnih stroškov. Take so torej razmere, potem pa se ni čuditi, da vsi gledamo z nekak nezaupnostjo v vso upravo, dokaz temu da je v torek, ko je „Slov. Narod-došel, kar vsa Postojna vzrojila, Ustji šel od rok do rok in vse je odobrava], da se je vendar enkrat kdo ujunačil ter vsaj nedeljsko poČenjanje ožigosali Sicer pa ni res, da bi se bilo od so-hote na nedeljo celo noč v jami delalr, in pripravljajo, ker se je že dosti pred polnočjo nehalo. Da bi kedaj že kako družbo žaudarji po jami podili, kot se je to faktično v nedeljo zgodilo, se tud; nihče ne spominja. Če ni bilo z razsvitljavo vse v redu, naj bi se o tem dotični odl>or pravočasno obvestil in isti bi bij mogel za to skrbeti, da je ljudstvo tem zvedelo, katero bi se potem rad, 1 voljno uklonilo nasvetom rediteljev^ Tako pa še niti ti niso vedeli za nez godo in nepravilnost razsvitljave. Ka žandarje v jamo nagnati in ljudi naprej pehati kot na kakem novačenju, to ni bilo umestno. Kar se pa tiče raznih opazk o lan-skem letu, ko so bili časnikarji v jami. o tem bi bilo najbolje, da gospodje lepo molčijo, ker če so oni na vse detajle pozabili, mi še nismo. In tudi letos ni šlo vse tako gladko izpod rok, to vedo najbolje udje pripravljalnega od bora, naj se le spomnijo n. pr. poštne zadeve itd. Ker je moj dopis že itak obširen postal, naj za danes zadostuje, ako bo potreba pa drugi pot še kaj. Dnevne vesti. v h » g s ž z ti r* s ž P 7. S s' al d U z i n e z 1 b n ti I 'i s k D m n P P I r< -I n d H k M h n rr <1 n K i ir k V Ljubljani. 23 junija. — Izid dopelnilne volitve v odbor »Slovenske Matice'. Oddanih je bilo 21 glasovnic s 166 veljavnimi glasovi. Prejeli so pa g^.: dr. Fr. Detela, Fr. Hubad, dr. L Po- K žar, A. Senekovič, I Sušnik, dr p Ušeničnik in Fr. Wiesthaler — po |k 166 glasov, L. Pintar in I Šubic po |jr 165, dr. A Gregorčič 164, M. Pctjkt, 152, J. Dimnik 145 glasov. — Ti go-t, spodje so voljeni v odbor, in sicer C, prvih deset za dobo štirih let, g?. En Pajk in Dimnik pa: prvi na dvy, ^c drugi na eno leto. — Razun njih so Ig še prejeli gg. A. Aškerc in dr. G.|^ Krek po 11 glasov, dr. Fr. Kovači 6, J. Apih, dr. Fr. Gruden, dr. I. Kre in I. Vrhovnik po 2 glasa. — „Ježov" humor. Da na: čitatelji ne bodo prikrajšani, ker vem da ni vsak od njih na Hribar Ma^ ličevega »Ježa« naročen, podajam jim zadnji »Jezova »ričet«, ki bod dr. Tavčarju in dr. Susteršiču br^ dvojbe dolgo časa v želodcu obtiča Omenjeni ričet ima tole podobo: »Te fc dni je biio v Zagrebu vse veselo, ko jt se je raznesla vest, da bo Khuei • le Hedervarv imenovan srbskim kraljem, *] na Dunaju je tudi že konferiral Go iri luchovvski s srbskim poslaništvom, m\ ki je hotelo imeti avstrijskega diplo L miranega krvnika za srbskega justič §f nega ministra, v »Narodni tiskarn §t pa so jokali, ko so izvedeli, da jesi Malovrh resen kandidat za srbske z i ol policijskega šefa v Belemgradu Ju p] naštvo 99 srbskih oficirjev, ki so o/ d< nesli 14 t. m. ponoči ob 2 uri iz m konaka krvavo zmago nad kraljem v lj rdeči in nad kraljico v beli svil h srajci, je imeio terej dalekrseži :i li vpliv tudi na naše, avstrijske in slo g venske politične razmere. K vsi sreči ■ pa se je preteča nevarnost razizgu V« bila ter nam ostanejo hvala B j n; ohranjeni Hedervarv, Lang in li: vrh. Dr. Tavčar je dobil zato nakr b zopet vso svojo nekdanjo rnladenišk pr prožnost ter je v državnem zbor pi končno vendar enkrat Korberju z v.- d< brutalnostjo pokazal svoj kveder n D Heinovega poročila o zadnjih demo: stracijah ter je spustil tudi v občin b< skem svetu kar dva strapena govor i o> radi izzivanja Nemcev in mestu bla-l gonaklonjenega postopanja deželn ji vlade. Predlagal je, da se baron vi Heinu odvzame častno občanstv nt ljubljansko, da se zavežejo vsi libe m ralni lovci, da ne bodo hodili nn %4 Heinove soareje več krožnikov li/v »f ter da ne povabi nihče več ljubljen- 1 skih Nemcev in nemškutarjev v tisto ■ barjansko lovsko kolibo, kjer se i" 44 ob šampanjcu in delikatesen doslej I vodila slovensko-nemška politika na Kranjskem. Nemškutarska miza pri »Roži« je odtistihmal zapuščena. Heinu se vladni stolček maje na vse štiri strani in Kranjski se bodo vremena 2e v kratkem času tako temeljito zjasnila, da izidejo pri O. Fischerju te dni izbrane slovenske poezije barona Žveglja, »posvečene domovini slovenski.« Dr. Tavčarje dobil za požrtvovalno izvrševanje svojega ljubljanskega poslanskega mandata in v priznanje energičnega in izbornega zastopanja narodnih interesov vseh Slovencev diplome častnega obČan-siva 133 mest, trgov in vasi na Kranjskem , Štajerskem in Primorskem, dalje je sklenil občinski svet ljubljanski, da se imenuje bodoča cesta za novo hišo »Narodne tiskarnea »D r. Tavčarjeva ulica« in pri Klein-roaverju izidejo na mestne stroške v elzevirski krasotni izdaji »zbrani zamolčani govori dr. Ivana I Tavčarja«. Ti »govori« se razdele brezplačno med vse »ribčea in »jagre« nase liberalne stranke na deželi, da s prostovoljnimi doneski naberejo potrebno vsoto za mramornat spomenik Tavčarjevega toli energičnega, toli zavornega in delavnega k v e d r a. S tem hočemo liberalci dokazati svetu, kako znamo ceniti neumorno delavnost, izredno agilnost in inicijativnost s- _-h živahnega prvoboritelja za narodne pravice Slovencev in v boju preti predrzni nemškutariji pod pra-porjem Nj. ekscelence. Ker je dr. Tavčar zlasti ob zadnjem imenovanju realČnega profesorja v deželnem šol skem svetu pokazal vso svojo odločnost, se sedaj tudi že misli na to, da se pod spomenik kvedra napravita še dva reliefa: a) Dr. Tavčar v opravi Herakleja pobija dvoglavega zmaja: klerikalizem in nemškutarstvo; b) dr. Tavčar kaže na volilnem shodu v Postojini volilcem svoj znsmeniti kveder, s katerim je obrcal Korberja in Heina. Nekateri, ki so vneti za moderni simbolizem, so predlagali, da bi se postavila pred spomenik na podstavek rajši bronasta golida z gnojnico; drugi pa so za podobo Malovrha. Izid tega razpora še ni gotov. Govori se pa, da se stranki združita ter se posadi pod spomenik kvedra Malovrh z gnojnično golido. Vsekakor hočemo liberalci podariti Ljubljani nov plastičen okrasek v večen spo min na svojega voditelja. Seveda je dr. Šusteršič radi našega sklepa od nevoščijivosti ves zelen in rumen. Klerikalci zato tudi že gruntajo, kako bi ovekovečili svojega voditelja, a ne morejo si izmisliti nič pravega. Odkar je pobegnil preko meje dr. Lampe, nimajo nič izvirnih idej. Vendar pa e mogoče, da obvelja Štefetov pred-og, da postavijo na Golovcu velikanski spominski stolp iz same žlindre n z vodnjakom, iz katerega bo tekla loč in dan »lurška voda« iz fabrike -uke Smolnikarja, šenklavškega gospoda. Tako bo poskrbljeno vsestran-ko, da bodo vedeli tudi naši potomci, ako hvaležni smo bili Slovenci )bema svojima voditeljema za njiju )lodonosno narodno in gospodarsko lelovanje!« Pa še recite, da na Slo 'enskem ni pravega humorja! Tu je Jež« prekosil še celo Štefeta, kojega umor v kotičku za liberalce tudi ni ;ar si bodi! Ali eno je napačno storil : Dragotin Hribar. Čemu tolče po beh, po Tavčarju in Susteršiču ? Ker emo, da mu gre samo za kupčijo, aj pusti Šusteršiča lepo pri miru! n pa še celo »lurško vodo«! S to si o vso svojo kupčijo pokvaril. Torej revidnost! Da mu pa tvarine ne bo zmanjkovalo, priobčili bomo nekaj oneskov za »Ježa« in prosimo gosp. rsgotina Hribarja, da nas sprejme ed svoje sotrudnike! Prijateljstvo ode potem stalno, posebno, ker no-j nikakega honorarja! — Davkoplačevalai sent-kobskaga okraja se vljudno bijo na sestanek zaradi jako važ-ga dogovora 91/2% doklad cerkvena dolga. Sestanek bode sredo dne ■ t m. ob 8. uri zvečer v gostilni ri Lozarju«, Rožne ulice št. 15. — Županom v Knezaku bil izvoljen v nedeljo 22. junija on-tni nad učitelj g. Dragotin Česnik. vio! — Za Hrvate. Pri Dev. Mariji v Polju je bil shod, na katerem je govoril tudi Hrvat g, M. pl. Pisače in v svojem govoru napadal policij ski sistem, bana Khuna, madjaronske poslance in škandalozno postopanje oblastev pri zasedanju hrvaškega sabora. Govoril je tudi lepo o vzajem nosti Slovencev in Hrvatov in zaključil trovor z zatrdilom, da se bodo borili Hrvatje do zadnje kaplje krvi. Končno se je prečitala resolucija, v kateri se med drugim obsojajo krivice, ki se gode hrvatskemu narodu in kliče: »Proč z banom Hedervarv jem, da se ustavi nadaljno prelivanje krvi«. — Rastava ženskih ročnih del v „Mcsinem domu". Gospa Mara Wodfkova Neureuterjeva iz Prage, znana uabiralka slovanskih motivov in noš je danes poslala 182 krasnih predmetov, med temi celo noše ruske, sedinograške, maloruske in Češke, kar je vse slav. občinstvu na ogled. Ta oddelek, pomnožen z mnogimi motivi, je pravi kulturno historični muzej ter za služi zanimanje vseh krogov. Take prilike ne bomo več imeli v Ljubljani, zato bi je naj nihče ne zamudil. — Podoknico priredi danes zvečer ob pol 9. uri pevsko društvo »Ljubljana« častitemu gospodu župniku Ivanu Vrhovniku v Tr novem. — Pomanjkanje učiteljev. Na enorazrednici v Dobravi v radovljiškem okraju se je vpeljal eksku rendni pouk dvakrat na teden iz Krope, ker se za učiteljico, ki je šla na daljši dopust, ni dobilo primerno nadomestovanje. — Novo sodno poslopje v Litiji. Tozadevna komisija je dognala včeraj prostor na trgu za zgradbo novega soduega poslopja. — Utonil je včeraj pri kopanju na Blejskem jezeru 2:?letni lesni trgovec iz Milana. Prišel je semkaj na izlet. Prijel ga je najbrže krč. Pomoč je bila takoj a izginil je, ter našli so ga šele danes okolu 3h popol. Njegov spremljevalec conte Thunn obljubil je 100 gld. nagrade temu ki najde truplo. Prepeljali ga bodo najbrže v domovino. — Samomor. V Zgornjem Bo-Štanju pri Kočevju se je obesila dne 18. t. m. 741etna vdova Margareta Hutter v svojem stanovanju. Vzrok je najbrže uboštvo. — Nova poŠta. S 1. julijem t 1. začne delovati v Beričevem v kamniškem okraju nova poštna od-dajalnica, ki bo imela zvezo s pošto v Dolu in poštno oddajalnico pri Jikobu na Savi po poštnem pota vsak dan. — Odlikovana celjska tvrdka. Celjski lončarski mojster M i h. A11 z i e b 1 e r je bil na razstavi v Bademi pri Dunaju odlikovan za svoje sredstvo zoper trsne belezni. G. Altziebler je prava izjema celjskih Nemcev, s katerim so tudi Slovenci radi v kupčijskih zvezah. — Zakon pesi. Wolfa ločen. Dunajsko civilno sodišče je ločilo zakon med poslancem Wolfom in njegovo ženo rojeno Stepischneggovo iz oobjestranske krivde. ^Obravnava je bila jtana. — Podgana v kavarni. Včeraj je pritekla po Prešernovih ulicah podgana, ki je pri odprtih vratih ušla v kavarno »pri Slonu«, kjer je dirjala po kavarni semtertje. Kavarna je bila takrat polna Židov. Pogumnejši začeli so podgano preganjati po kavarni, manj pogumni pa so bežali iz ka varne. Podgana je bila zelo nagajiva in se ni hotela odstraniti iz kavarne. Splezala je po vratih navzgor in ko jo je marker od tamkaj spodil, sko čila mu je na prsi, vsled česar se je marker tako prestrašil, da je skoraj omedlel. Neki drugi marker je hotel s kejem pobiti podgano, pa je zadel nekega Žida po glavi, da se je kej prelomil. Lov na podgano je trajal celo uro, pa je še niso ujeli, ker se je preganjajočim tako skrila, da je niso mogli izslediti. Pravijo, da je podgana še danes v kavarni. — Napad. Delavec Janez Ja vornik, stanujoč v Rudniku, je včeraj zvečer na Dolenjski cesti blizu »Ru-dečega križa« napadel strugarja Pavla Božiča, stanujoČega v Sv. Florijana ulicah št. 35, mu dal zaušnico in ga napodil s kamenjem, BožiČ je zbežal na Barje, Javornik pa je tekel za njim in lučal kamenje v njega. Eden kamen je Božiča zadel v hrbet in ga nekoliko poškodoval. Javornik se je hotel nad Božičem maščevati, ker je bil v nedeljo zaradi njega v Pavškovi gostilni na Dolenjski cesti štev. 5 tepen. — Ob prstan. Pred dnevi prišli so bili trije gostje v Grčarjevo gostilno v Cerkvenih ulicah št. 19, ki so bili pregovorili natakarico Ma rijo Marenčevo, da jim je pokazala prstan, katerega je imela na roki. Eden gOBt je takrat prstan pridrial in ga odnesel. V nedeljo pa je prišel ta gost zopet v Grčarjevo gostilno in ko ga je natakarica pozvala, naj ji da prstan nazaj, jo je udaril po obrazu, da se ji je takoj vlila kri. — Sleparček. Včeraj dopo ludne prišel je neki okoli 18—20 let star fant k hišni posestnici Amaliji Šeberjevi v Rožnih ulicah št. 5 in ji dejal, da ga pošilja njen mož po 10 kron, katere nujno potrebuje. Amalija Šeberjeva je fantu res dala 10 kron, nakar je izginil. Ko je prišel mol domov in ga je vprašala, zakaj je tako nujno potreboval denar, je izvedela da je bila ogoljufana. — Pretep na plesni veselici. V nedeljo zveCer je nastal v Grčarjevi gostilni v Cerkvenih ulicah med gosti prepir in sta se v prepiru stepla potnik Franc Mavser in delo-vod(a Avgust Burger. Mavser je udaril Burgerja s pestjo po obrazu, na kar ga i« ta vrgel iz gostilne. — Pes izginil. Imejitelju pisarne za civilne in vojaške zadeve Josipu Perhauzu na Tržaški cesti št 89 je izginil pes jazbečar, star eno leto, temno-ruiave barve z imenom »Waldi«. Najbrže je kdo psa ukradel in ubil. — Bali* vozili so v nedeljo zvečer po Tržaški cesti. Vse kar |e bilo na vozu je pilo, pelo in vriskalo, vmes pa je kokodakai petelin, kate rega je neki fant stoječ na vozu držal za nogi in ga vrte) po zraku. — Star tat. Včeraj popoludne zasačili so na južnem kolodvoru 80 let starega berača F. O, ko je kradel premog. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 61 izseljencev s Kranjskega, med temi 12 Ljubljančanov. — Izgubljene reči. Na Mest nem trgu je izgubil danes ponoči lekarnar M B. zlat prstan z modrim kamnom, obd*nim z brilanti. — Pa gotovo se ni! Čuje se, da se „Ježa grozno srdi nad županom Hribarjem, ker je bil svoj čas za to, da se baron Hein imenuje častnim občanom ljubljanskim. G. Dragotin Hribar se je vsled tega slovesno zaklel, da ne prevzame od župana niti najmanjšega dela več ! Tako se govori, a prav go tovo pa vendar še ni. — * Najnovejše novice. Več anarhistov se je podalo iz Barcelone v London, da si preskrbe denar za organizacijo za splošno vstajo. — Električno lokalno železnico so otvorili na Češkem, in sicer od Tabora do Pechvna. To je prva lokalna železnica, ki jo goni elektrika. — Skala seje u lomila v St. Jo-dok na Tirolskem in ubila enega delavca, mnogo jih pa težko ranila. — Umoril je neznan morilec v Tropavi šiviljo Ano fif aly. — Zaradi hudodelstva nenravnosti, storjenega na mladih dekletih aretirani pater H o r a w e t z je bil včeraj izročen okrožnemu sodišču v Kraljevem Gradcu. — Obesil se je v Hebu v ječi na smrt obsojeni kamnosek Mihael Haider. — Ustrelil je v Kin-haidu kmet Winter 221etno hčerko posestnika Keller. Ko so ga žandarji prejeli se je vpričo njih usmrtil. — Ponarejanje denarja. V Erlavi je zasačila policija družbo, ki je ponarejala denar. Zaprli so vse glavne udeležence. Našli so bankovcev za 200.000 K. — Grozna nesreča. V Kuzaje-vacu na bolgarski meji se je utrgal oblak in se je vlila ploha tako močno, da je nastala voda uničila vsa bližnja polja in 54 hiš. 38 ljudi je našlo smrt. Skoda znaša nad 1 miljon dinarjev. — Nevihta je te dni grozno razsajala po Dunaju in okolici. Večkrat je strela vdarila in je pobila mnogo živine. Tudi toča je šla ter naredila mnogo škode. — Mrtvo truplo so našli v Zvvettlu. Truplo je Ivana Briicknerja, ki je pred letom izginil. Umorila ga je njegova pastorka in pokopala v ilovico. Pastorko in njeno mater so zaprli. — Ustrelil seje v Gradcu privatni uradnik Ilans Docke, in sicer zaradi tega, ker se mu je ponesrečil poskus na tatvino v neki tobačni prodajalni. — Nekdanji nadvojvoda Leopold se hoče poročiti v Švici z gospodično Adamovič in si tudi pridobiti domovinsko pravico v Švici, a še ni vložil tozadevne prošnje pri zveznem svetu. Seveda se more po tamošnjih zakonih domovinska pravica pridobiti šele po dveletnem bivanju. — Poskusen samomor. V Trstu se je zabodel 171etni A. Ceschina 7 krat z nožem. Dva zbodljaja sta smrtno nevarna. — Mrtvo truplo so našli v Trstu v pristanišču. Truplo je 57 letnega kurjača Jurija Kuglian-cicha iz Lise. Brez bvoma je storil samomor. — Umor v Lvovu. Kabinetna pisarna je zaprosila sodišče, da ji sporoči vzroke umora vdove Orauge in njene dekle. — Utonil je v kopeli v Murski dolini Čevljar Pepi Poselil. Nemiri na Hrvatskem. Demonstracije v Zagrebu. Po saborski seji zbralo se je ljudstvo na JelaČičevem trgu. Osobito je bil krasni spol v velikem številu zastopan. Zbrano ljudstvo je nato obkolilo Jelačićev spomenik in iz sto in sto grl je zadonel klic : „Živela svobodna Hrvatska", „Slava Jelačiću" in „Proč tiran Hedervarv". Policijski aparat o tem ni nič vedel. Na telefonični poziv je došla policija, a je bila preslaba, Nato so došli orožniki, ki so z nasajenimi bajoneti razganjali ljudstvo na vse strani in izolirali Jelačićev trg. Demonstranti so se umaknili v ulice in med potom razbili vsa okna na hiši madjaronskega štipendista Kovačovića. Policija je došla prekasno, a je vendar aretirala več demonstrantov. Med tem ko se je to godilo v teh ulicah, hoteli so demonstranti strgati poštno skrinjico na Ilici a neki listonoša je hotel to preprečiti. Ljudstvo ga je nato z noži hudo ranilo in se potem odstranilo. Listonošo so težkoranjenega pripeljali v bolnico. Potem se je začelo ljudstvo zbirati pred zgradbo prometnega vodstva in gledalo nasledke dinamitne eksplozije. Nameravane demonstracije so preprečili ulanci in policaji na konjih, ki so tirali ljudstvo proti botaničnem vrtu. Ze dva dni se Čuje po uličnem tlaku prasketanje dinamitnih žabic. Ljudstvo je silno razburjeno, a od madjaronov se nihče ne upa na ulico. Kakor se opaža, začelo se je sedaj pred vsem z dinamitom delovati. Opomniti je, da oblasti ne morejo na noben način dobiti onega demonstranta, ki je podtaknil dinamit v omenjeni zgradbi. Spletski veletržec Vuletin. Kakor smo že poročali, je bil aretiran spletski veletržec Vuletin, ker je naročil za Hrvatsko pri neki dunaj ski tvrdki 10.000 pušk in ravno toliko samokresov. No, sedaj je izpuščen iz zapora, ker mu drž. pravdništvo ni moglo nič dokazati in še manj ga tožiti radi veleizdaje. Revolucija v Zagorju. S prav zanesljive strani nam je došla vest, da je v noči od 21. do 22. t. m. došlo v Ludbregu (okraj Varaždin) do formalnega ustanka in upora Sam kotar ima nad 35.000 prebivalcev, od katerih je na tisoče oboroženih. Nad 3000 oboroženih kmetov je udarilo na mesto Ludbreg in popolnoma opustošilo hranilnico, občinski urad in poslopje okr. drž. oblasti. Podrobnosti o tem napadu nam se niso znane. To pa vemo, da sta došla še tisto noč dva eskadrona ulancev in nekaj stotnij pešpolka št. 16 v Ludbreg z drž. pravdnikom in dvema preiskovalnima sodnikoma. Včeraj smo poročali, da se je celo na obmejno Štajersko čulo pokanje, danes pa smo zvedeli, da so bili veliki nemiri na gori Ivančici. Seljaki so prišli iz takozvanih »Prigorskih vasi« na goro, da bi se tam sestali. Sešli so se proti jutru O tem so bili obveščeni orožniki v Golubovcu in so se napotili na goro, da razvidijo, kaj je na stvari. Seljake je prihod orožnikov iznenadi], zato so se naglo umaknili na Ivanečko stran gore, kjer so trčili skupaj z vojaško patrolo in nekaterimi gozdnimi čuvaji. Tu je prišlo do spopada. Kmetje so hoteli iti naprej, a gozdni čuvaji so jim hoteli to zabraniti. Nato so seljaki začeli rabiti silo, razorožili so čuvaje in krenili potem proti mestu Ivanec. Med potjo je prišlo do drugega spopada z orožniki, ki so z ba joneti težko ranili dva kmeta. Poklicano vojaštvo je aretiralo 12 kmetov in jih odvedlo v varaždinske zapore. - V noči od nedelje na ponedeljek užgali so kmetje v gori Ivančici blizu piramide lovsko kočo grofa Bombelesa in na več krajih v gori zapalili dinamit. Pokanje dinamita je bilo tako hudo, da se je čulo štiri ure daleč preko štajerske meje. Ono noč so bili vsi vrhovi zagrebške gore in Ivančice razsvetljeni s kresovi. Oblasti na to jako pazijo in mislijo, da so to znamenja za nap;.d Vkljub najstrožjim preiskavam d > sedaj še niso mogle dobiti nobenega voditelja teh akcij. — Vrhovaškemu madjaron-skemu slugi Šimatu zgodila se je te dni mala neprilika. Ko se je vračal z neke komisije, sneli so mu seljaki osnike pri kolesih. Ntč sluteč, je stopil v voz, a se pri prvem ovinku prekucnil v obcestni jarek, kjer so ga seljaki poštene pretepli. Vrlo za nimivo je, da seljaki vsakokrat, ko se spopadejo z oboroženo silo, na valijo s hrvatsko zastavo na čelu. Tako je došlo blizu mesta Veirnice do spopada z orožniki, in je bil seljak — zastavonoša v roko ranjen. Ker zastave ni mogel več držati, pograbila jo je neka kmetica, in se z zastavo v roki tako do!go borila, dokler ni bila v prsa težko ranjena. Seljanka je padla, a zastavo je še vedno držala z železno roko i n umirajoča Še navdušeno klicala: »Živila svobodna Hrvatska«. — Baron Rauch do-šel je včeraj v spremstvu močne čete ulancev na svoje posestvo blizu Stubioe, a se takoj zopet povrnil v Zagreb, ker se boji napada. Ravno-tako se je več drugih madjaronskih rodbin izselilo iz Zagorja. Tudi gosti v kopališčih se vračajo domov, ker seljaki, vsakega novodošlega madja rona napadejo. Tudi nekega madjar skega trgovskega potnika, ki je prišel v Zabok, so kmetje vlovili in ga ranili, prenesen je bil potem v železniški voz in odpravljen na svoj dom. Stanje je vsak dan strašneje. Vojaštva je že toliko, da ga nimajo več kje nastaniti. V okolici zaboŠko zlatarski so nastanjeni v živinskih vagonih. Včeraj so bili nanadoma pozvani poedini vojaški zapovedniki v Varaždin na dogovor. Sedaj je po-razmeščeno vojaštvo v Zagorju po sledečih krajih: Glavno prebivališče zapovednika je v Varaždinu, večji oddelki, bataljoni in stotnije pešcev so nastanjeni v okolici varaždinski, novomarofski, zlatarski in ivaneČki. V okolici klanjeČki, pregradski, bistriški, stubiški in radobojski nastanjeno je konjeništvo, ulanci in dragonci. Poleg teh so pa po vsem Zagorju orožniki, domači in madjar-ski. Včeraj je težilo državno pravdništvo v Varaždinu 33 seljakov radi zločina ustaje. Utanek v Slavoniji. V Pakracu se je vršil velik shod Srbov in Hrvatov, v prilog financi-alne samostalnosti na Hrvatskem in proti tiraniji grofa Kbuena. — V Sremu v vaseh Kienik in Kupinovo so ondotni Srbi hudo ranili kleni-škega občinskega bilježnika, ko se je vračal s komisije in več madjar-skih posestnikov, ki so se tam naselili, pretepli in jim hiše zažgali. Pozvano je na pomoč vojaštvo iz Oseka, ker orožništvo samo ne more pomiriti razburjenih kmetov. Poroča se nam, da so tu postale razmere take, kakor v Zagorju. Na vsak korak se sreča vojake z nasajenimi bajoneti in sliši se neprenehoma streljanje, z eno besedo — nastala je prava revolucija. Hedervaryjeva demisija. Kmalu bo prišel trenutek, ko bo Khuen ostavil Hrvatsko. Napram nekemu dunajskemu časnikarju se je izrazil, da je postal v zadnjem času vrlo zanimiva oseba na političnem polju. Resnica je, da je ; ?stal vrlo interesantna oseba, a smešno je, da mora ban hrvatski, tak gentleman, ostaviti kot sovražen tiran na toli žalosten način bansko stolico, ko mu vse, od deteta do starčka moli »figo« pod nos. Njegovo dvajsetletno karijero bo končal kot moralna propalica Moralno nizko padli, bodoči ogrski ministrski predsednik, tiran Hedervarv smatra si za veliko čast, ker je došel v Budimpešto in se predstavil kljubu madjarske liberalne stranke, ki ga je kot zatiralca hrvatskega naroda pozdravila z burnim »eljena. Ban je bil ves navdušen, a ne dolgo, ker se mu pod obloki pri-redili burno ovaoijo a klici »Aboug Hedervarv«. Neki Košutovec, kije za« pazil njegovo zadrego, rekel mu je: »Ekselenoa ne čudite se temu, kajti zatrjujem vam, da bo postala iz Ogrske druga Hrvatska, če ne bodete jasno izjavili svojega programa«. Nato je ban odgovoril: »Saj se ne čudim, ti prokleti Hrvatje me še v Pešti ne puste na miru.« Pri ministrski konferenci se je dognalo, da namerava ban iti na Kallajevo mesto. Mi pa dobro vemo, da se Kalla-vev stolček še prav nič ne maje, da budimpeštanski socialisti prirejajo shode proti tiranizmu Hedervarvjemu, in da ga Zagreb pozdravlja tri mesece z dinamitom. No, vrjamemo, da je Hedervarjjev položaj res vrlo in-teresanten, da je njegova oseba v tem položaju še interesantneja, kakor on misli, a najzanimivejše je pa vprašanje, v kateri »interesantni« kotiček monarhije bo prišla ta »interesantna« oseba. Najbrž bo pri vsi ti interesantnosti postal ta madjarski pandur — penzijoniran dunajski gardist. Ne moremo popisati veselja, ki bo vladalo med Hrvati in Slovenci, ko bodo videli, da njih boj ni bil brezuspešen, — da se je umaknila iz banske stolice moralno in financi-jalno propala oseba Dogodki v Srbiji. častni oficirji kralja Petra. Kralj je imenoval polkovnika Popoviča generalom, stotnika Koštica majorjem in poročnika Gru ća stotnikom. Ti trije Častniki so šli po kralja v Ženevo. Sprejem novega kralja v Belgradu. Kralj Peter I. pride jutri ob 10. uri dopoldne v Belgrad. Na kolodvoru se mu poda po slovanskem običaju kruh in sol. Kralja bodo pozdravili in nagovorili ministri, metropolit, generalstvo, višje uradmštvo, mestno zastopstvo in odposlanstvo z dežele Na slavolokih je napravil najodliČnejši srbski pesnik Borislav Svetković sledeče napise: »Pravičnomu kralju bo Bog vedno pomagal; ž njim bo tudi narod srečen«. »Živio Peter, kri naše krvi!« »Dobro došel Peter I !« »Polstoletja je vladala tema, toda sedaj prideš ti k nam in prinese* svobodo in luč. Svota svoboda nas jo s teboj z dr u Sila, ti si sedaj naš, mi smo tvoji!« »V najtežji uri žalostnih čaiov t« )• Bog in narod izvolil našim rešiteljem.« Srčno ljubljeni kralj, obrni se na tisto stran, kjer je tudi tvoj ded služil sveti ideji « Slavnosti bodo trajale tri dni. Ruski in avstro ogrski poslanik sta dobila od svojih vlad ukaz, da se kraljevega sprejema ude'ežita. Ruska sodba o belgrajskih umorih. Pisava ruskih listov je napravila na Srbskem velik utis. Vsi srbski listi obširno odgovarjajo in opravičujejo tragične dogodke. »Štampa« piše: »Zvišena in plemenita ideja, ki je podžgala dre 29. maja st. kal. srce naših pegumnih Častnikov, da so napravili konec sramoti in nesreči, ki se je pripravljala v konaku srbskemu narodu, niso našle pritrjevanja nekaterih ruskih listov, ki vidijo s emrtjo Aleksandra Obrenovica, da je usahnil vir znatnih dohodkov iz srbskega tajnega fonda. Ti ruski listi so prav Čudni; doma služijo strahopetno tiranstvu in absolutizmu in izven Rusije se delajo z otročjo naivnostjo predbojevnike humanitete in maščevalce nasilja« Neresnične vesti o sestrah kraljice Drage. V Belgradu vlada opravičeno razburjenje vsled neresničnih izjav kraljičnih sester. Onih 6000 frankov, ki so se našli v njih stanovanju, si je brat Lunjevića neopravičeno izposodil pri vojnem ministrstvu, ter eo se seveda morali povrniti v blagajno. Načrti kralja Petra. Takoj po zasedenju prestola bo kralj razpustil skupščino ter razpisal nove volitve na podlagi spremenjene ustave iz leta 1888. Sedanja vlada ministrstva Avakumov.ća bo ostala na krmiiu samo do izvršitve novih volitev. Srbska krona. Dosedaj srbski kralji niso imeli krone in Milan in Aleksander sta bila »kronana« brez krone. Kralj Peter pa je nujno naročil pri nekem pariškem juvelirju srbsko krono, ki ne sme veljati nad 50.000 frankov. Telefonska in brzojavna __poročila. ^ Dunaj 23 junija. V parlamentu so danes za čeli Cehi s tehnično obstrukcijo. Vse interpelacije se morajo pre-čitati. Čitanje bo izpolnilo celo sejo. Jutri zvečer so volitve v delegacije, na kar se državni zbor odgodi. Po si. Schwegel je vložil dolgo interpelacijo o ljubljanskih dogodkih. V parlamentu krožijo resne vesti, da kmalu pade Korberjev kabinet Dunaj 23. junija. Shod avstrijskih mest si je izvolil za predsednika lvovškega župana Mala-cho\vskega in solnograškega župana Bergerja. Podpredsednika sta župana dr. Graf (Gradec) in Wie-ser (Brno). Line 23. junija. Pri avstrijski orožarni v Steyru je naročila bolgarska vlada 48 000 Manlicher pušek repetirk. Tudi Rumunska je naročila več orožja, tako da jo tovarna za dalje časa preobložena z delom. Zagreb 23 junija Hrvatski sabor se je včeraj na predlog pred sednika „zaradi vladujočih razmer" cdgcdil do srede. Med došlimi predmeti je tudi vladna predloga, naj se §§ 4, do 12. tiskovnega zakona odpravijo. Rim 23. junija. Včeraj se je vršil pod papeževim predsedstvom tajni konzisterij, v katerem so bili imenovani novi kardinali: Nocella Cavichicni, T al i a ni, Ajuti, nadalje nadškof kolinski, valencianski in solnograški. Potem je imenoval papež kardinala Agliardija pcdkancelarjem, Cepitellija cari-grajskim patriarhom, Doubravo škofom v Kraljevem gradcu ter več italijanskih škofov. Pariz 23. junija. V nedeljo so bili v raznih krajih Francoske krvavi pretepi med katoliki in ante-klerikalci. V Brestu so demonstranti skušali duhovniku iztrgati pri procesiji monstranco iz rok. Nastal je pretep, pri katerem je bilo mnogo oseb ranjenih, največ žensk Tudi v Nantesu in Angersu so bili pretepi. Angeljnovo milo JKar zeljsko (belo) milo. m znamko (972—23; sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! ^^^^^^^^^^^^^^ Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka1' v Ljubljani. Dranni kurzi danaj. borza 23. junija 1G03. irajeva renta . . , 4-2°,» Brebrna renta . . V:* avstr. kronska renta . iu/0 „ zlata P o 0grška kronska „ 4°/o „ zlata %| posojil o dežele Kranjske posojilo mesta Spljeta „ „ Zadra tt-l(70bos.-herc.zel. pos.;i9u2 X*L češka dež. bauka k. o- I1 „" C o/ 1 i1 i1 V 01 * o M 3' N 5« °- zast. pis.gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z 30% pr. zast d o o/ 4 o V/0 pis. Innerst hr. „ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. en!, ogr. ioka'ne železnice d. dr. . . . „ čofike in d. banke 4°/0 prior. Trst-PoreC lok. zel. 4°/0 N dolenjskih železnic 3° o „ juž. žel. kup. */i V, iVVo av. po8. za Žel. p. o. Srni.'' Srečke od ieta 1864 . . . m m »» 1860V s . m ,i «« 1864 . . tizske...... zerruj. kred. 1. emisije ti n. m ogrske hip. banke . srbske a frs. 100"— turške..... Basilika srečke . . Kreditne , ... raomoske . . . . Krakovske „ . . , Ljubljanske M . . . Avstr. rud. križa , , . ^ ti1'* •» ti n • • • Rudolfove 9 . , . Salcbur&ke , Dunajske kom. , i>*- . Južne železnice J . . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne d6l. Avstr. kreditne banke . . Dgrske » , ZivnoBtenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) AJpinske montan .... Praške želez. ind. dr. . . Eima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valnta* C. kr. cekin...... 20 franki....... 30 marke ...... Sovereigns...... Marke ........ Laški bankovci..... Bublji........ Žitne Denar 100 20 100*10 100*55 121 05 99 40 130*801 9975; luo—! hk) ■-! 10110] 99 0 99-60 101—1 K 6 70 101 — 100 50 100 - 100 — 100*— 98 50 09-50 307 75 101 — 165 — 182 f;0 245 -15550 275 — 269 50 257"— 83- 122 75 1870 436 — 84 25 75 — 70 — 54 40 26 50 68 -79- 452 — 82 75J £68-50, 1625 --65875 730 50, 251 —i 652 - I 368-59 1589 — 46i! — 375 — 356 — 152 — 1131! 1905 2347 23 92 117 35 95 20 253'—I 100 40 10o-3o 100 75 12125 99 60 120-80 102 — 99 80 99 9 1 10125 10775 102 — 101 — 100*70 101*— 101 — 9975 30975 ioi 50 175 — 184*50 250-158 — 279 — 274 — 261 — 90 — 123 75 1970 440 — 88 25 79 — 73 — 5540 27 50 7150 81 — 8375 669 5 ' 1635 — 659 76 731 f>J 252*— 6>3 50 369 50 1599 — 463 — 379 — 358 — 154*— 11-35 1908 23 64 23 98 11755 95 40 253 75 a in S. W. Sao Lin-denatrbase O co Najboljše spanje z blaženim čutom v želodcu podeli zvečer požirek Klauer-jevega „Triglava". Edino pristen pri (11—150) Sdmund 3(avčič-u * Ljubljani, Prešernove ulice v steklenicah po K 4*—, 2*20 in 1*20. Aleksandrov c^mi in romance Elegantno opremljena ^njiga S portretom in autografom pesnika in uvodom a peresa dr. Juana Prijatelja. Cena : Ukusno broš- Jf 3'50, po pošti jf 3'70, v izvirni platneni ve^bi Jf 5'—, po pošti Jf 5'20. Zalomil: (136> Lau. ^er^ujentner V najem se odda takoj prostor za mesnico na glavni cesti v Idriji h. st. 270. (1657—1) Jovana Miklavčič. Lepo, skoro novo damsko koL (1658—D se po ceni proda. Nova infanterijska vojašnica, častni, ški paviljon, III. nadstr., vrata št. 83 Zgradba nove šfirirazredne ljudske so 3^ nr> Koroški Beli. p Zmanjsevalna dražba se bode vršila dne 30. junija 1903 dop' 9 dne ob 10. uri v šolskem poslopju na KoroSki Beli, postaja Javornik (Gol renjsko) Proračurijona cena zn^š* 41886 K 49 h. Poboji n crti in proračuni lahko vpogrlei^jo pri aolskem vrd3t\uj na Koroški lieli. Položiti bode treba 5°/o, oziroma 10°/0 varščino. Kr. jni žolski svet na Koroški Beli dne 22. junija 1903. (1655—1 B Zdravilišče za nervozne, bolne vsled alkohola in okrepčanja potrebne. (1500- -1) .S^** ™ ____— 1 cen ator^ v G*f*S2 ersVto e"»nu 11 TA- Penzijska cena uključoo s strofiki za zdravljenje od 5 gld. višje. Mična, mirna lega. Pojasnila daje zastonj in frač ko ravnateljstvo. : 0 I e n 1 ( k! \* O Jako zabavni so koncertni s ploščami govori. Aparat kakor kaže podoba °b stane 75 3(. let Večji aparati, kakor tudi £p automati za gostilničarlE«« do 240 K. (732-7 Prodaja tudi na obroke \ V «»1 i lt t* lxlit*ra fai li i b a se smeje, gramofonskih ploš POJ6 IH Zamenjava starih plošč. ZVIZ^d. lp ■ Ceniki zastonj. ■ ^ •urar ZHjjuLloljs.xa.i, Stari trg- štev- 1*3, Doering ovo I milo L. Nežna, mastna pena tega mila lepša kožo, Cisti polt, m. oživlja razvijanje kože in ne učinkuje niti na najbolj občutljivi koži zdražljivo in neprijetno. Za otroke je dobrota, za dame pa potreba. — Cena milu 60 vin. r . ?e m va •lc le ia ;ie I i It Ces. kr. avstrijske državne železnice. n v fes d. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod Iz Ljubljane iuž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni rlal v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aus^-Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5J uri zj oseb vlak v Trbiž od 1. julija, do 15 septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. un ziutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensieste, Ljubno, Dunaj, Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein«Reitling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Man vare, Heb, Francove vare, Frago, L:psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. 'uri 51 i dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Ceiovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce- ,Bled, samo ob nedeljah in praznikih 31. maja. — Ob 3. uri 56 ra popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensic Monakovo. Ljubno, čez Seizthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-gene, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, M vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.i, Lipsk Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, FranzcusiesLe Inomost, Monakovo. * Direktni vozovi 1. id 11. razreda.) — Proga v Novo mesto In? K. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. 6 m popoludne istotako, ob 7. un 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubi.-jnž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, -W nakovo, Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda), Franzensieste, Solnograd, Line, Sto Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. . 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi 1 n: razr.;, Karlove vare, Heb, Marijino vare, Pizen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Par-Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mi>h Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoluune osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala B«. Cel ovca, Monakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer os. vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta, čez K Reining iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, i": Lipskega — Ob b. un 38 m zvečer osobni vlak iz Lesoe-Bled samo ob nedeljah in i . nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septemt i ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob H. un 44 d iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega uu Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istoUvko. — Odhod, iz Ljubljane drž. kol. v £La^i I MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 un 1U m in 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v LJubljano drž. kol Kamnika- MeSani viaki : Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob b. un It in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. xr »z st 3 & m m st zavarovalna TostrLicau HEPraigrI_ Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapital »je: 75,000.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m veenltosfil MloitttiMito - iiurtMhio upravo. (26—70) Vb« pojasnila daj«: Generalni zaatop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej hančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine pru: požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantnejc Uživa naj bolj Si sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne \m občnokoriatne namene. Iidajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar Lastnina in tisk „Narodne tiskarne4-.