Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za tele leto predplačaa 16 fld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jedea
meiec 1 gld 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Z* eelo leto 13 gld., sa pol le'.a 6 gld., xa četrt leta 3 gld., ta jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne itevilke po 7 kr.	I	izhaja vsak dan, iivremii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefčn - štev. 74.
Naročnino in oznanila (i n » e r a t e) viprejema upravnlžtvo ln ekipedlelja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice 8t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v Sementškth ulicah it. 2, I., 17.
& tev. 198
V Ljubljani, v sredo 30. avgusta 1899.
I etiiilc XXVII
Gabilo na naročbo.
S I. septembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld. 8 „
četrt leta 4 gl. — kr.
Jeden mesec 1 „ 40 „
Upravništvo ,,Slovenca".
Obstructio rediviva?
V oktobru so snide državni zbor, tako zatrjujejo dunajska poročila. Z ozirom na to se malone vsi časniki pečajo z vprašanjem, kaj stori nemška opozicija. Ali bode opozicija nadaljevala svoje herostratsko delo, da ves parlamentarizem pritira »ad absurdum ?« Na to vprašanje odgovarjajo nemški liberalni listi nekako sramežljivo in reservirano, češ, da ni njihova dolžnost, da bi vlado poučevali o taktiki opozicijskih strank. Vest jim očita in sram jih je, da so se vpregli v Wol-fove ojnice. Toliko še imajo avstrijsko zavesti, da bi radi izpregli, ko bi se jim ponudila prilika. Mnogi že uvidevajo, da nemško-radikalne agitacije
v zvezi s pouličnimi revoltami ne delajo časti nemškemu imenu. In letošnje leto jih je poučilo, da država ni še napovedala konkurza in da vlada še vedno najde sredstva, s katerimi more izvrševati državne posle.
A v bodočem zasedanju pride na vrsto volitev delegacije. Tu bi bila prilika, da opozicija zastavi svojo moč, onemogoči volitev delegatov in s tem skupni državni proračun. Večina opozicijskih listov hodi okoli tega vprašanja, kakor maček okoli vrele kaše. Dočim Wolfova »Ost-deutscho Rundschau« in Adlerjeva »Arbeiter Ztg.« že sedaj napovedujeta obstrukcijo tudi volitvi delegacije, zavijajo se drugi listi v meglo in temo. Malo več poguma kaže graška »Tagespost«, ki vedno plava z radikalnim tirom. Tako piše včeraj mej drugim: »Ker že opozicija stoji na stališču, da je treba sedanji vladni zistem dovesti »ad absurdum«, mora računati z vsemi še tako neprijetnimi posledicami. Politična stranka, ki nima upanja, da bi pri novih volitvah dobila večino, more računati le s psihološkim vtisom svojega postopanja na vladne kroge. Ako izostane ta vtis, potem naj odgovarjajo oni, ki so državo priveli v sedanji položaj. Stvar postane vzbilnejša, ako se ne gre samo za politične zahteve, ampak za narodni obstanek (!). Nemci v Avstriji so že desetletja s svojo taktiko preje sebi škodili nego državi. Od početka Taafle-jevega ministerstva pa so jih odvadili tega mišljenja oni, ki bi morali gojiti državno idejo. Ta velika prememba se je najprvo pokazala za Ba-denijevega ministerstva in v primeri s to temeljito premembo stališča avstrijskih Nemcev na-
sproti državi je brez pomena vsako drugo dejstvo v avstrijski zgodovini od početka ustavnega življenja.
Torej boj vladi, boj državi, apres nous le deluge! Tako argumentuje graška teta, kateri gre WoIfova poskočnica v pete. Toda juha se nikdar ne je tako vroča, kakor se skuha, in morda se na stara leta spametuje tudi častitljiva matrona in obrne plašč po drugi sapi.
Sicer pa si ne bomo glave razbijali z vprašanjem, kaj stori v bodočem zasedanju nemška opozicija. To je gotovo, da se krha disciplina v opozicijskem taboru. Zmernejši življi že danes uvidevajo, da se opozicijska trdnjava ne bo dolgo držala; pomanjkuje jej živeža, in pogled v bodočnost nikakor ni vabljiv. Vspehe od opozicijske taktike morejo imeti le oni življi, ki hočejo v kalnem ribariti. In ti so prusaški in mejnarodni pustolovci, ki v svoje namene širijo nezadovoljnost, slepe ljudstvo, zvajajo nevedne ljudi v izgrede in jih potem proslavljajo kot žrtve zistema in državne policije. Odvisno je torej od tega, ali bodo zmernejši levičarski krogi imeli toliko poguma, da se oproste Schonererjevih poganjačev.
8 sucijalnega kurza.
XV. Še enkrat: C h a r i t a s ! — Ljubezen!
Ljubezen je potrpežljiva in iznajdljiva. Zato pa gre za ubožcem in se ne straši ovinkov in temnih kotov. Za vsako bolečino ima ljubezen pripravljeno posebno zdravilo. Zato cerkev ustanavlja šole, zato hodijo menihi po puščavah in

LISTEK.
Vilharjeva opera: »Smiljana".
Smiljana. Opera u četiri čina. Spjevao Milan Krekovic. Na njemački prevela Lujza pl. Martini. U duhu hrvatske narodne glasbe glazbotvorio F. S. Vil h ar. Ciena 5 for. Podpuna glazbotvor-čeva udezba za glasovir.
Naš rojak je stopil pred kratkim pred svet s tem svojim lepim in največjim delom. »Smiljana« je jedna izmed najizbornejših oper, ki so zloženo v duhu jugoslovanske narodno glasbe. Mi imamo v rokah opero, prirejeno za glasovir od skladatelja samega. Igrala se je že z lepim vspehom v Zagrebu. Podati hočemo kratko analizo vse opere.
Začenja se opera po krasni, lepo sestavljeni uverturi z lepim, simetrično urejenim prizorom. Dekleta pri vodnjaku pojo (soprani in alti) prav hrvaško narodni spev: »Krasno li je, sestre mile, bajno proljece . . .« v taktu koračnice, med katerim pevajo dekleta pogovor o Nikoli in Smi-ljani. Marica (alt) dobrosrčna devojka, ki ljubi Ni-kolo, a mu no zavida Smiljane, in Marta (mezzo-sopran), zvita intrigantka, ki jo hoče razjeziti, sc pogovarjata vmes v vnetem dvogovoru. Nato sledi tužni samospev Maričin : »Na što cvatu ruže meni — U z kučicu čistu bielu? . . .« Na pozornico stopi Nikola (prvi tenor) z živahnim samospevom: »Listoj goro zelena, Cvati ružo rumena . . .«, in
med obema se vrši resno - žalen pogovor, ki so konča v žalnem spevu: »Zlatno doba prošlo je, Oj, prerano prošlo je«. Skladatelj je tu narodni značaj krasno zadel. Tenor poje preprosto melodijo, in alt nad njim, prav po domače, poje »čez«. S krepkim recitativom nastopi prvič Smiljana. Nikolov očem Marko hoče imeti Smiljano. Marko je oderuh, Smiljanin oče pa pijanec, ki se je pri njem zadolžil. Da bi se mu Smiljana udala, hoče Nikolo spraviti k vojakom, Gjukana pa na boben.
V 4. prizoru se razvije opera do trospeva (sopran, alt, tenor), v naslednjem pa pristopi Božo, Maričin brat (bariton), ki sklene zvezo z Nikolo zoper Marka- Z mešanim zborom, v katerem začenja alt odstavke in jih drugi glasovi povzemajo, končuje se krepko pni čin.
Drugi čin začenja veseljak Gjukan (bas), veselo pojoč: »čašice, oj časice milene . .« Med njimi in hčerjo Smiljano so vrši smešno-resen dvospev, hči očita očetu lahkomišljenost. V 3. prizoru zlobni Marko (bariton) snubi Smiljano, ki ga odbije. A on takoj izpelje svojo nakano. V 4. prizoru se oglase bobni, ljudstvo pride; Gjukanovo posestvo je na dražbi. Jako dramatičen prizor je dražba, v katerem je skladatelj razvil vse značaje in glasove v lepi harmoniji. Ljudstvo se v številnem mešanem zboru huduje nad zlobnim Markom. Boben poje, uradnik kliče, Nikola ugovarja, in nazadnje Marko sam kupi Gjukanovo posestvo za dolg in jeden forint, in v krepkem f-mol-zboru
ga kara ljudstvo : »Jar se, Marko, ti ne bojiš Boga, da otimlješ kuču kuma tvoga ?« A med tem švigne ogenj iz hiše: Gjukan je hišo zapalil. Šestero-glasen, in kmalu osmeroglasen ljudski zbor kliče: »Vatra, vatra, vatra! Stup dima k nebu diže si siv, A za njim liska plamen živ. O dobri Bože, uslišaj nas! Daj, kazni njega, nana daj spas!« Gjukan pogine v ognju. Drugi čin se končuje z glasnim ljudskim zborom: »Crn nam je danas svanuo dan . . .«
Tretji čin se začenja s kolom, ki ga plešejo gozdne vile okoli spečega Nikole. Jako nežen motiv izvaja orkester z visokimi flavtami. V jako efektnem razgovoru si Nikita in Smiljana (tenor in sopran) obljubita zvestobo. Sklepni spev : »Z Bogom« je nekak »pendant« k sptfvu med Nikolo in Marico (tenor in alt) v prvem činu. V 3. prizoru moli Smiljana pred kipom Matere Božje: »K tebi vapi duša moja, Djevo čista, sveta . . .« Ta sjjev je res krasen. » čuj me, majko milo-erdna« je preprosta, res narodna melodija. 4. prizor je j>ač nanaden in neutemeljen. Marko pristopi. Smiljana vpije nad njim: »Vraže, vraže!« pa »vrag« Marko jo kmalu pregovori in podkupi z zlato verižico, da hoče zapustiti Nikolo in biti Markova. Pa glasbeni sestav tega prizora je mojster.ski. Napako pesnikovo jo glasbenik izrabil za jako značilno motive. Kar bi bilo v drami jako slabo, je skladatelj izrabil za pikanten glasben efekt.
(Dalje prih.)
goščavah, da pomagajo onim, ki bo zapuščeni in zanemarjeni. Pa tudi drugodi jih išče, tudi po skrivnih kotih velikih mest, kjer se koti pregreha. Socijolog ne more zamolčati vprašanja o prostituciji. Le mimogredč bodi povedano, da se tu vpliv katolicizma kaže v najlepši luči. Sploh je v čisto katoliških krajih, kjer je katoliško versko življenje v ljudstvu javno, tega zla veliko manj. Protestantizem je brez moči proti temu zlu. Statistika jasno govori. V čisto protustantovskih krajih pride jedna prostituirana ženska na primeroma majhno število prebivalstva: V Hamburgu (najbolj nenravno mesto) na 48, v Berolinu na 62, v Londonu na 91 prebivalcev ena. V katoliških krajih pa pride ena: V Milanu na 248, v Genovi na 410, v Bologni ua 590 prebivalcev. Hinavski liberalci pospešujejo to zlo, ker se čisto vjema z njihovim zistemom. Cerkev je pa ustanovila red »sestra dobrega pastirja«, ki iščejo taka izgubljena bitja in jih vabijo nazaj na pot poštenosti Sedaj jih je na celem svetu okoli 6000, ki imajo pri sebi kakih 30.000 spokornic. Koliko žrtev in trpljenja stane tak poklic! Spo-kornice navadno pripisujejo svoj padec slabi šolski vzgoji in prevari.
Kolike so pa žrtve tudi navadnih katoličanov v dobre namene! »Društvo za razširjenje svete vere« je prostovoljnih darov dobilo leta 1891 6 7 milijonov frankov, ki jih je porabilo za najbolj kulturno delo: za pokristijanjenje. »Društvo sve tega detinstva« je podpiralo misijonarje, ki so vzdržavali 1. 1891 3418 šol, krstili 481.535 otrok, vzgajali 145.535 itd. itd.
Društev katoliških rokodelskih pomočnikov je bilo leta 1888 767, leta 1894 že 945. Iz tega se vidi, da naglo rastejo. Največ jih je na Nemškem, v Avstriji jih je bilo leta 1894 že 138. Tudi v Ameriki in v Egiptu so že vpeljana. V kolinskem hospicu je dalo to društvo do leta 1895 že 70.000 potujočim pomočnikom prenočišča in hrano. Predavanja o apologetičnih in splošno poučnih tvarinah so v dobro vodenih društvih vedno vpeljana. Poleg tega se skrbi za pošteno zabavo.
Znano je, kolikim nevarnostim so izpostavljeni izseljenci. V roke jih dobe brezvestni agentje, ki jih goljufajo in — skoro bi rekel — prodajajo v Ameriko in Afriko. V koliki nevarnosti so zlasti dekleta, o tem nas poučujejo vedno pogosteje sodnijske obravnave proti z dekleti tr-gujočim židom. Tudi tukaj cerkev skuša pomagati. Ustanovila je »družbo sv. Rafaela«, ki ima postavljene zaupne može v velikih pristaniščih. Ti pomagajo izseljencem z dejanjem in s svetom, da jih varujejo goljufije. V štirih mestih: v Bremenu, Hamburgu, Antverpenu in Rotterdamu je ta družba od leta 1885 do 1894 pomagala 304.498 varovancem. Izmed teh se je božje službe udeležilo 297.712 in svete zakramente prejelo pred odhodom 44.405. V varstvo so izročili zaupnim možem okoli 6'/j milijona mark. To se pravi: dušno in telesno pomagati!
Kolike so te žrtve, se da preceniti le, če se ve, koliko težkoč stavijo cerkvi često krogi, ki bi morali s takim socijalnim delovanjem biti najbolj zadovoljni. Skrb za ubožce je vpeljala cerkev, ona je ustanovila prve blagajne, prva podporna društva itd. Država ji je pobrala ubožni denar in ga izročila politični oblasti, in sedaj ima cerkev pri vsakem socijalnem delu, pri vsakem koraku opraviti z birokracijo in s fiskusom. Treba je veliko ljubezni in požrtvovalnosti, da kdo vkljub temu še socijalno deluje .... Iz države so odpravili ljubezen ali jo vkovali v železne spone juridičnih paragrafov, in ko je bila vkovana ljubezen, so začeli neki ljudje izpodkopavati tudi pravičnost. In sedaj imamo dobo demonstracij in pouličnih izgredov . . . Proč od Rima! kličejo in zraven pojo veleizdajske pesmi .. .
Kdor hoče dobiti več podatkov o socijalnem delovanju katoliške cerkve, jih dobi v Ilammer-steinovi knjigi: »VVinfrid oder das socialeWirken der Kirche.« Omenil bi le to še, da Nemci štejejo katoliški cerkvi med največje zasluge, da so začeli njeni služabniki organizovati kmetijske zadruge in delavska društva. Vestfalsko kmetijsko društvo ima 25.000 udov. Rensko kmetijsko društvo ima 41.500, njegovo glasilo »Der Rheinische Bauer« izhaja v 42.000 izvodih. Tre-virsko kmetijsko društvo, ustanovljeno leta 1884, je imelo leta 1895 že 12.500 udov (ustanovnik
kapelan Dosbach); ustanovilo si je svojo »poljedelsko banko«, ki daje kmetom za nizko plačilo živino; do 1. julija 1895 je že dala udom 4657 repov živine v vrednosti 884.236 mark; to društvo vpeljalo je tudi zavarovalnico za živino. Takih velikih katoliških društev na Nemškem je že šest
Le veliko ljubezni do ljudstva! In ta ljubezen se naj kaže v koristnih ustanovah! Proti nam se dela revolucija v znamenju sovraštva. V znamenju ljubezni družimo dobre ljudi in ž njimi bomo ustavili revolucijo. Gospodarsko združevanje kmetov in delavcev je jedno največjih del krščanske ljubezni. Miloščina je dobra, a pomaga le za trenutek. Taka organizacija je pa miloščina en gros.
A propos! »V znamenju ljubezni!« Liberalec mi pravi: »Saj mi klerikalcem vedno pridigamo, da nimajo ljubezni do bližnjega. Ali vas ne uči Zveličar, da morate podati še drugo lice, če vas udarimo po enem ?« A tako! Tisti, ki drže, naj bodo vedno le klerikalci! Jednakost in pravica zahtevata, da včasih tudi liberalci drže — vsaj eno lice. Kot zasebniki, da, moramo trpeti in prenašati krivico, a danes nismo več le zasebniki. Mi smo udje raznih organizmov, katerih korist in čast moramo zastopati, katere moramo braniti, katerih sovražnike moramo odbijati. Udje smo rodbine, cerkve, naroda in države in kot taki smo javni funkcijonarji z javnimi dolžnostmi. Če pastirja udariš po enem licu, ima veliko zasluženje, če ti ponudi še drugo lice; če mu pa tat ukrade ovco njegovega gospodarja, mu ne bo dal po vrhu še jedne ovce, ampak mu bo dal po vrhu s palico.
Prava krščanska ljubezen ni slepa in ve, kdaj je treba poljubiti in kdaj je treba udariti. Naj bi si pač zapomnili razni možje, ki hočejo vedno plavati na sredi, da bi bili češčeni od obeh stra-nij, in ki se izgovarjajo, da delajo to iz ljubezni do nasprotnikov, ki jih hočejo s tem pridobiti, — naj bi si zapomnili, da s tem ne dosežejo prav nič: Na naši strani izgubo zaupanje, liberalci jih pa v obraz kade in častč, a za hrbtom jih zaničujejo kot neznačajneže.
Kdor ljubi ljudstvo, ne more ljubiti ljudskih pohujševalcev. Kdor ljubi ljudstvo, mora zaradi splošnega blagra včasih prikrajšati zaslužek kaki škodljivi eksistenci. Kdor ljubi ljudstvo, mora se dati povaljati od ljudstvu sovražnih časopisov. Pri nas je neobhodno potrebno, da ga povalja in umaže »Narod«. S tem dobi v javnosti pravo »šucmarko«.
Ljubezen ni mehkosrčnost, ljubezen ni čuv-stvenost, ljubezen ni slabost. Prava ljubezen je krepost. Krepost pa se izkuša in uri v bojih. Kdor ni zmožen, da se bori proti liberalizmu, nima prave ljubezni do ljudstva. — Perfecto odio oderam illos. (Ps. 138. 22.) — S popolnim sovraštvom sovražim — njihov liberalizem.
Naše geslo je : Charitas ! Krepka, odločna, neustrašena, dejanjska ljubezen !
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. avgusta.
Posl. dr. Fuchs o položaju. Zopet se je oglasil v javnosti predsednik poslanske zbornice dr. pl. Fuchs in sicer minulo nedeljo na shodu katol. političnega društva v Saalfeldnu. Govoril je o gonji nemških kričačev, ki bijejo boj proti prestolu in oltarju, proti državni in cerkveni avtoriteti. Da je temu res tako, dokazujejo dogodki v Solnogradu, Celovci, Graslici in drugod. Najbolj pa je obžalovati, pravi govornik, da se teh demonstracij udeležuje dijaštvo in pa državno urad-ništvo. Tu treba temeljite spremembe in trdnega sklepa, da se takemu počenjanju najodločneje postavimo nasproti. Tu ne pomagajo mehki odloki in jednaka polovična sredstva, marveč le s pogumom in vztrajno odločnostjo je mogoče dvigniti državni voz iz nevarnega položaja. Treba bo sicer premagati precej težkoč, a treba jo pokazati pravi pogum in mora pri tem sodelovati vse, kar trezno misli in sodi. — Konečno se je z velikim navdušenjem vsprejela resolucija, v kateri se najostreje obsojajo zadnji škandalozni nastopi nemško-radikalnih elementov, ob jednem so pa tudi izjavlja, da so jezikovne naredbe in zatiranje nem-štva samo pretveza in nikakor no opravičujejo obstrukcije. — Ta apel bodo gotovo pozdravili
vsi pošteni krogi in delali na to, da se čim preje zlomi moč obstrukcije.
Ra*por mej nemškimi radikaloi in socijalisti. Iz raznih socialističnih glasil, po-Bebno pa iz »Arbeiter Zeitung e« in oklica, katerega so izdali voditelji socijalno demokracije v severnem delu češke zemlje, je razvidno, da se je pojavil hud razpor mej tema dvema strankama povodom zadnjih nemirov v Graslici in Ašu. Voditelji svare verne sodruge pred prenagljenimi koraki in pravijo, da jih bodo že sami pozvali, kedar bo potreba udeleževati se javnih demonstracij. Nepoklicanim elementom naj nikari ne sledš, kajti potom takih demonstracij se pride kaj lahko do izjemnega stanja, v katerem mora utihniti vsak glas. Najbolj so pa socijalisti ogorčeni vsled tega, ker bo nemški nacijonalci igrali povsodi glavno ulogo in so jim bili zapeljani delavci samo za stafažo — No ta razpor ne bo trajal dolgo. Ako ne prej, najdejo se »lepe duše« gotovo ob otvoritvi državnozborskega zasedanja in tedaj bodo voditelji sami v polnem pomenu besede za stafažo nemško-nacijonalnim izdajalskim kričačem.
Poloiaj v Prus > ji je še vedno zelo nejasen. Vlada se ni odločila ne zato, ne za ono, pač pa skušajo liberalni in sploh kanalski predlogi prijazni krogi vplivati na vlado, da se maščuje nad konservativci, ki so se pokazali tako nehvaležne in nelojalne pri zadnjih razpravah v poslanski zbornici. Ta izdajalska akcija jim pa seveda ne bo mnogo koristila, ker mej pruskimi ministri ni ravno veliko takih mož. ki bi šli liberalcem na nastavljene limanice. Ta neprijeten položaj so sedaj možje uvideli in ker so spoznali, da tem potom ničesar ne dosežejo, so se poslužili drugega, sicer kaj malo lepega sredstva. Razbobnali so v svet, da bodo odpuščeni vsi oni uradniki, ki so ob jednem poslanci in so glasovali proti vladni predlogi. Ta kazen je baje že zadela oba vladna predsednika, 26 deželnih svetnikov je pa dobilo poziv, naj se odpovedo ali svoji službi, ali pa poslaniškemu mandatu. To so pa večinoma gole izmišljotine, ker je dosedaj zadela ta usoda samo jednega uradnika.
Anglija in Transvaal. Včeraj smo objavili na tem mestu izjavo angleškega kolonijalnega ministra Chamberlaina o zadevi prepornih razmer mej Anglijo in Transvaalom. Iz njegovih besed je razvidno, da Anglija niti za las noče odjenjati od svojih baje opravičenih zahtev. Ravno tako pa tudi izjavlja predsednik Kriiger, ki pravi, da bodo prcbivalci domačini v Transvaalu branili svoje pravice do zadnje kaplje krvi. Oba toraj gotovo nimata prav in mi Evropejci sploh ne bi mogli nikdar zvedeti istine, ko bi se direktno ne oglašali pri nas poznavalci transvaalskih razmer, ki so sami priča dogodkov v Johannesburgu in njega okolici. Tam namreč vse drugače sodijo o razmerah do Anglije, katere poželjivost po novih pridobitvah je splošno znana celemu svetu. Po izjavi teh poročevalcev je pravica jedino le na strani Krtigerja, ki ima za seboj ogromno večino, ki je vsak čas voljna z orožjem v roki braniti svoje pravice. Konečno bi pa tudi Angleži ne bili prav zadovoljni z izidom eventuvalne vojske. Res je sicer, da se angleški mornarici ne more ustavljati transvaalska republika, a do boja bo prišlo le na suhem in tu Angleži z domačimi vojaki ne opravijo ničesar radi zelo nevarnega podnebja. Z drugimi afriškimi četami pa Anglija tudi ne bo ničesar opravila, ker vseh skupaj ni toliko, da bi bili kos dobro oboroženim in vsak hip pripravljenim Burom. Kriiger se toraj vojske prav nič ne boji, ker ve, da bo republika le na ta način dospela do popolne nedvisnosti in bo gotovo pripomogla do uresničenja južno-afriške zveze.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. avgusta.
(Španska kraljica) Marija Kristina se je v nadeljo po noči na ladiji »Ossero« iz Opatije pripeljala na Reko, kamor se je v ponedpljek po železnici preko Št. Petra pripeljal njen brat, nadvojvoda Karol Štefan. Na Reki sta visoka goBta obiskala več tamošnjih trgovin, potem pa se odpeljala v Opatijo in obiskala tudi Lovrano.
(Umrl) je včeraj po noči v Mokronogu tamošnji notar g. Stanko Pirnat. Rodil so je leta 1859 v Štorih na Štajerskem. Bil je v pisarni dr. Gršaka v Ljutomeru in dr. Firbasa v Brežicah,
leta 1890 je bil imenovan notarjem v Zatrtim in Jeta 1896 notarjem v Mokronogu. Pokojnik je bil nadarjen glasbenik. Pogreb bode jutri pop. ob 4. uri.
(Imenovanje.) Suplent na tukajšnji nižji gimnaziji, g. Anton Jošt, je imenovan učiteljem na hrvatski gimnaziji v Pazinu.
(Iz Vipave) se nam poroča: Prijatelji našega župana so sedaj, ko se bližajo občinske volitve, kar vsi po konci. Ne vedo, kaj bi počeli in kje bi pričeli, da bi ohranili svoje gospodstvo v trgu. Njih dalekovidni generalstabsšef, ki iz Podrage vidi v vipavskih skupnih hostah kar 20.000 hoj, ima tako oster vid, da vidi povsodi nevarnost za svojega prijatelja. Tako nevarnost vidi tudi v odločbi agrarnega komisarja. Ker se je s to odločbo naredil konec »uzornemu« gospodarstvu, pozdravili so jo z veseljem vsi Vipavci, razun tistih seveda, ki so po nji zadeti. »Narod« imenuje radi te odločbe g. c. kr. agrarnega komisarja »klerikalca« , in pravi, da je posegel v politiko itd. Vsak, kdor no dela tako, kakor hočejo »Narod« in njegovi prijatelji v Ljubljani, Podragi in drugod, je »klerikalec«, je »črnuh«. Strah županovih prijateljev pred izidom volitev je velikansk. Kar morejo Btore, da bi spravili več glasov skupaj. Tako so, kakor pripovedujejo, naprosili tudi go-epoda c. kr. okrajnega glavarja markija Gozza-nija, ki je častni meščan našega trga, da naj pride zš-nje ali sam volit, ali naj da pooblastilo. Nam se skoro neverjetna zdi taka predrznost, ako bi ae pa bilo res to zgodilo, potem pa smo prepričani, da jim je gospod marki Gozzani odgovoril, kakor zaslužijo. Na vse, kar pisarijo po »Narodu«, odgovarjati, ne kaže, ker je preneumno, in vsak zaveden Vipavec itak ve, kake so razmere in česa ima naš trg pričakovati od teh gospodov. — Volitev bode v soboto, 2. septembra; tretji razred voli dop. od 9. do 12. ure, drugi pop. od 3. do 4 in prvi razred od 4. do 5. ure.
(Ponesrečena turistinja.) Poroča se nam iz Kranjske Gore: Že več let je obiskovala razna letovišča radovljiškega okraja dunajska učiteljica iz okraja Hitzing, gospodična Ivana Stein. Tudi letos je prišla na Gorenjsko in sicer v Rateče. Bila je jako dobra turistinja, obiskala je baje celo Monte Rosa in Ortlerja; tudi na Kranjskem je bila na mnogih gorah, celo na Triglavu. V soboto zjutraj pa se je napotila še pred 6. uro zjutraj, čeprav se ji jc to opetovano odsvetovalo, sama brez vodnika na Ponco. Predno je šla od doma, zapisala je v spominsko knjigo slov. plan. društva kjer se podpisa vajo tujci, sledeče besede: 26. au-gust 1899. Vor 6 Uhr Frtih von Ratschach auf-gebrochen; gegen 8 Uhr von hier aus allein den Weg iiber die »Ponca« angetreten. — Du Schick-salslenker alleB Lebenden, Dir gehor' ich an; Fiihr' mich unversehrt nach Ratschach ohne Mann! Johanna Stein. — Prosila je razun tega pred odhodom neko žensko, naj se zanjo moli pri sveti maši. Slutila je torej nekako že naprej, da se ji utegne kaj pripetiti. Značilno je to, da ni nobe nemu svojih znancev povedala, kam gre ; le ženi, pri kateri je stanovala, je naznanila, da gre na Ponco ; najbrž se je bala, da bi jo pregovorili, naj opusti svojo namero. Dospela je srečno na vrh Ponce; od tod je hotela iti k Belopeškim jezerom. Z vrha se precej daleč doli vidi lepa ravninica, in človek bi mislil, da se prav lahko pride do nje. V resnici pa je proti omenjeni ravnici globok prepad, in tako je prišlo, da je učiteljica padla ob navpični steni navzdol proti ravnini na kup kamenja in se ubila. Brez dvoma je morala biti takoj mrtva. Truplo je jako poškodovano. To se je moralo zgoditi že v soboto ; kajti od jedil, treh jajec, nekaj kruha in steklenice mleka je bila povžila le jedno jajce ; steklenica je bila seveda popolnoma razbita. Pokojnica je bila 57 let stara, jako krepka in zdrava, pa silno nervozna. Bila je jako izobražena ženska in dobrega srca; od svojega zaslužka pošiljala je svojim nečakom, ki na Dunaju študirajo, in dajala revežem in otrokom. Delovala je nenavadno navdušeno za slovesno otvoritev koče slovenskega plan. društva v Planici, dasi je bila Nemka. Vsem se zdi nerazumljivo, kako je imela pogum, da je prišedsi po zaznamovani poti srečno na vrh, šla na drugo stran navzdol proti Belopeškim jezerom, kjer sploh nobene zaznamovane poti ni in kamor celo izkušen turist ne gre brez vodnika. Pogrešali so gospodično že v soboto zvečer ; ker jo pa drugo jutro ni bilo, poslal je domači rateški župnik go-
spod Lavtižar, ki je sam jako dober turist in si je že veliko zaslug nabral za bIov. plan. društvo, štiri rateške izkušene može po njo, ki je pa niso dobili. Vsled naloga podružnioe radovljiške slov. plan. društva zbral je učitelj meščanskih šol na Dunaju, g. Ivan Vrščaj, bivajoč v Ratečah na počitnicah, sedem izkušenih vodnikov in vodil ekspedicijo ponedeljek ob 4ih zjutraj na Ponco. Malo kasneje je snoval načelnik radovlj. podruž. slov. plan. društva partijo za nevarno, skoraj nemogočo pot raz Ponco proti Strugi v smeri proti Mangartu, na katerega se je tudi že prej odpravljala. Ker pa je ta partija kmalu srečala odposlanca ekspedicije v Rateče, se je vrnila. Jeden oddelek je šel iz doline Planice na Ponco, drugi pa od belopeške strani, s katerim je šel g. Vrščaj. Ti so našli nesrečnico na omenjenem kraju. Gospod Vrščaj jo je takoj spoznal. Pri sebi je imela dalj-novid in 55 kr. v denarnici. Z velikim naporom in v vedni nevarnosti so jo spravili ob 9. uri zvečer v rateško mrtvašnico. Vse vodnike in nosilce je radovljiška podružnica slov. plan. društva bogato odškodovala za njih nenavadno veliki napor. Pogrebne stroške je prevzela rateška občina. Ta nesreča naj bo nov opomin takim hribolazcem, ki hodijo nezadostno preskrbljeni brez vodnika na neznane gore in nevarna pota. — Radovljiška podružnica »Slov. plan. društva« položi v nedeljo 3. septembra pred odhodom k otvoritveni slovesnosti kočice v Planici venec planinskih cvetic na grob ponesrečene turistinje ; pevski zbor jej zapoje žalostinko.
(Drugih duhovnih vaj) se te dni udeležuje v Ljubljani 76 duhovnikov.
(Na shodu v Braslovčab) dne 27. avgusta je bilo, kakor se nam poroča, navzočih veliko ljudij. Gosp. Ivan K a č je govoril o zadružništvu, kako se zadruge ustanovljajo, vodijo itd. Pojasnjeval je tudi potrebo zavarovanja zoper točo, ogenj itd. in kakšne naj bi bile zavarovalnice, da bi ljudstvu samemu koristile, ne pa kapitalistom. G. dr. Ivan Dečko je govoril o deželnem zboru in sploh o političnem položaju. Slovenci od štajerskega deželnega zbora nimamo kaj dobrega pričakovati. Mi imamo ondi premalo zastopnikov, za to nas ne upoštevajo. Tretjina prebivalstva nas je, a imamo osem poslancev. Moral bi se volilni red izpreme-niti, za kar se mi Slovenci trudimo že leta in leta, a vse zaman. Krivica se nam godi pri šoli; nimamo meščanskih, ne obrtniških šol, navezani smo na samo grudo. Deželnega šolskega sveta v nemški in slovenski oddelek tudi nočejo razdeliti, kakor želimo. Torej denar naš jim je dober, a pravic nam nočejo dati. Besne nad nami, napadajo nas, razbijajo okna in hiše ter se gonijo za nami kot divji po cele dni, kakor kažejo zadnji dogodki v Delju. Ne, ljudje , ki se tako vedejo, ne morejo zmagati, ljudje, ki tako postopajo, kažejo, da so na koncu. Tudi za nas mora enkrat priti pravica. — Navdušeno so bile sprejete štiri resolucije. Prvo, v katerej se prosi, da bi se po-državila policija v Celju, se je odposlalo v Gradec. V drugi se izraža misel, da naj bi se podpirali samo slovenski trgovci v Celju, tretja se obrača zoper nemško opozicijo in § 14., četrta izraža obžalovanje, da se je obdačil sladkor, ter naroča ljudskim zastopnikom, naj delujejo na to, da se obdači razkošje, razni nepotrebni športi in sploh kapital.
(Obiranje hmelja v Saviuski doliui) je v polnem tiru. Že vozijo velikanske vreče, polne tega zelišča, proti Žalcu in Celju. Vsak hmeljar namreč gleda, da ga prej kot prej posuši in proda, ker cene dva dni niso jednake. Zgodnji hmelj so prodajali po l-50 gld. do 2 gld. kilo. Seveda kateri so ga poslali naravnost v Žatec, na Češko ali v Norinberk, so ga prodali še znatno dražje. Pretekli teden so padle cene že na 120 gld. in na 1 gld. In danes jo že zopet nekaj cenejši, a upanje je, da bo poznejši hmelj, če ne bo v ceni poskočil, imel vsaj stalnejšo ceno. To delajo sami židje, ker vsa hmeljarska trgovina je skoraj izključno v židovskih rokah. O če bi mi Savinjčani imeli svoje pivovarne, kako dobro bi zmeraj hmelj prodajali in zraven še po ceni pivo pili! Bog daj, da bi kdaj do tega prišlo !
(V proslavo cesarjevega jubileja) in zmage isterskih Slovanov nad Benečani so na hribu v žaveljskem Stramaru poleg Trsta sezidali cerkvico na čast sv. Janezu. V nedeljo, dno 3. septembra bodo ccrkvico blagoslovili.
(Zveza slov. kolesarjev) vabi svoje člane, da se udeleže sestanka pri Virantu, ki se vrSi jutri zvečer ob 9. uri in na katerem bo razgovor o podrobnostih glede dirke 3. t. m.
(Nemška brezozirnost.) Pod tem zaglavjem smo 21. t. m. omenili, da tukajšnja tvrdka J. Jax razpošilja cenike, ki imajo na čelu »Ali Heil!« Včeraj smo od tvrdke prejeli nekak popravek in dva novejša cenika v dokaz, da v cenikih ni onih izzivajočih besed. V doposlanih nam dveh cenikih res ni teh besed, a v rokah imamo cenik iste tvrdke, na katerem je z mastnimi črkami tiskano »Ali Heil!« Mi smo prepričani, da g. J. Jax sam ni »hajlovec«, a na njegov račun in brez njegove vednosti lahko tudi drugi greše. Sicer pa bi se spodobilo, in to smemo zahtevati, da so ceniki ljubljanske podružnice vsaj dvojezični, a ne samo nemški.
(Vojaška vest) Včeraj sta v Ljubljano došla pešpolka št. 87 in 97 iz Logatca in odpotujeta čez Ljubelj na Koroško k vajam. — Došli so tudi topničarji iz Krškega.
(Brzovlak) je imel danes zjutraj nad tri ure zamude, ker je v muriški dolini na Štajerskem neki tovorni vlak skočil s tira in zaprl pot.
(Zblaznel je) te dni 281etni Črne, delavec v Samasovi livarni. Prepeljali so ga v blaznico, kjer je danes umrl.
(Dvojen zločin.) Danes zjutraj je v gostilni Lozarjevi v Rožnih ulicah mehanik Anton Novak, 20 let star, napal natakarico Marijo Pire, hitel za njo v gornjo sobo ter jo ustrelil v glavo. Nato je mirno šel dol povedat: »Mici umira«, ter odšel domov. Nekaj ur na to so njega samega našli na podstrešju hropečega v krvi, dvakrat ustreljenega v sence. Zakaj ga niso precej prijeli, ko se je po prvem zločinu govorilo, da še nosi revolver pri sebi? Natakarica bo menda okrevala, za zločinca pa ni upanja. Kaj ga je privedlo k tolikemu zlodejstvu, ni težko uganiti.
(Čoln s kamenjem) se je potopil nocoj po noči v Ljubljanici na barju. O brodniku samem se ne ve, se li je rešil ali ne; našli so le njegov klobuk na bregu.
(Nove razglednice.) Slovensko plan. društvo je založilo lepe razglednice z Aljaževim stolpom na Triglavu.
(Nesreča.) Dne 25. t. m. zvečer je prišel logar Jos. Smolej v gostilno A. Hribarja v Kranjski Gori. Posestnik A. Drnovšek prosi Smoleja, da bi mu pokazal samokres. Ko Drnovšek prime za samokres, so sproži in kroglja zadene Hribarja v hrbet. Ranjenca so prepeljali v tukajšnjo bolnico.
(Druga železniška zveza s Trstom.) Profesor dr. Koch preiskuje po nalogu železniškega ministerstva vse projektovane varijante za drugo železniško zvezo s Trstom.
Gospodarska organizacija.
Z ozirom na objavo »Gospodarska zveza« pod gorenjim zaglavjem v cenj. Vašem listu z dne 28. avgusta t. 1. prosi Vas, častiti gosp. urednik, uljudno podpisani glavni odbor na podstavi § 19. tiskovnega zakona sprejeti sledeči popravek: Ni res, da so se stavile »Gospodarski zvezi« od strani kartela, katerega ima c. kr. kmetijska družba s tvornico za Tomasovo žlindro v Pragi, velike ovire glede dobave umetnih gnojil, — ni res, da bi bila družba ovirala sploh to dobavo, in slednjič ni res, da ima družba kartel s prodajalnim birojem fosfatne moke v Pragi. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Predsednik: Murnik.
Ravnatelj: G u s t. Pire.
Z ozirom na gorenji popravek izjavlja podpisana, da ostane pri svoji trditvi, ker ima v roki neovrgljiv dokaz navedenega kartela, oziroma poslovenjeni dogovor praške tvornice za Tomasovo žlindro s c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani. Da ta kartel obstaja, prizna pa še sama c. kr. kmetijska družba v svoji prvi ni-res-trditvi, drugič pa s tem, da tako odločno zanika, da nismo imeli nobenih ovir pri nabavi Tomasove žlindre. Kako ji je mogoče to tako smelo trditi, ako nima nobenih zvez.
Iz obstanka tega kartela, kateri našemu kmetu podražuje umetna gnojila, jc pa že samo ob sebi razvidno, da smo imeli ovire. Kake ovire so so nam stavile, objavimo že še svoječasno, ker
na narodno-gospodarskem polju ne poznamo nobenega pardona in nobene politike.
V Ljubljani, dne 30. avgusta 1899.
»Gospodarska zveza".
Ravnatelj: Sajovic.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 30. avgusta. Baron Chlumecky je bil včeraj v Išlu od cesarja sprejet v avdijenci, kar v političnih krogih vzbuja veliko pozornost. Vendar pa ni misliti na posebne posledice tega dogodka.
181, 30. avgusta. Cesar je odpotoval danes zjutraj k velikim vojaškim vajam na severno Češko.
Praga, 30. avgusta. Na potu k vajam se je ustavil cesar ob polu 1. uri na tukajšnjem kolodvoru, kjer sta ga pozdravila namestnik in župan.
Praga, 30. avgusta. Shod mladočeških poslancev se vrši še le 16. septembra.
Praga, 30. avgusta. »Narodni Listy" so včeraj objavili uvoden članek, v katerem pravijo: „Ako je res, da hoče dr. Kaizl naše poslance pridobiti za preklic jezikovnih na-redeb, uveril se bode v Pragi, da so tla na Češkem danes še trša, nego mislijo na Dunaju.
Brno, 30. avgusta. „Moravska Orlice" trdi, da bode brnski škof dr. Bauer imenovan za nadškofa v Pragi in da postane njegov naslednik opat dr. Korzian.
Trutnov, 30. avgusta. Sinoči se je zbralo več sto socijalistov k shodu političnega društva „Svoboda", katerega je pa vlada prepovedala. Vsled tega se je vprizo-rila potem kratka demonstracija brez večjih nemirov.
Kolonija, 30. avgusta. „Kol. Ztg." poročajo iz Pariza, da pričakuje francoska vlada izid razprave pri vojnem sodišču v Kennesu, ki bo zelo ugoden za Dreyfusa.
Berolin, 30 avgusta. Pri skupni seji obeh poslanskih zbornic je prebral včeraj knez Hohenlohe odlok, s katerim se zaključuje zasedanje. V svojem govoru je potem
naglašal, da vlada ne bo umaknila svoje predloge, marveč bo v prihodnjem zasedanju znova apelovala na poslance. Govornik se nadja, da bo prebivalstvo do tedaj uvidelo koristi, ki jih bo dovedla nameravana naprava.
Pariz, 30. avgusta. „Matin" poroča, da se snide državno sodišče v drugi polovici septembra.
Pariz, 30. avgusta. Ministerski predsednik je na prošnjo trgovcev dovolil po dnevi prost promet vj Kue Cbabrol. Tudi je vlada voljna dovoliti nekaj odškodnine trgovcem, ki imajo vsled ustavljenja prometa gmotno škodo.
Bennes, 30. avgusta. Pričetkom današnje kakor tudi že včerajšnje seje pri vojnem sodišču so površno preiskali obleko vseh navzočih poslušalcev, ker se boje, da bi ne bil mej njimi kedo onih, ki v brezimnih pismih prete predsedniku. Eazne odprtine v kletih liceja so dali zabiti s pločevino.
Pretorija, 30. avgusta. Chamberlainov govor ni napravil nikakega vtisa. Kriiger je b«je odgovoril, da bo že vedel odgovoriti, ako se minister obrne naravnost do njega.
Svilnati damasti 75 kr.
do gld. 14'65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 4) kr. do gld. 14 65 meter — v najbolj modernih tkaninah, barvah in vzorcih.
Na zasebnike poštnine in carine prosto, na dom. — Vzoroi obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
169	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. 11 — 7 5
Cena žitu na dunajski borzi
dn<5 29. avgusta 1899.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen . .	• gl-	8-51 do gl.		853
» » pomlad	»	8 81 »	»	8-83
Rž za jesen . . . '.		6-94 »	»	6-97
» » pomlad . . .	»	7-24 »	»	7-26
Turšica za sept.-okt. .	»	5-12 »	»	5-14
» » maj-junij.	»	5-28 »	»	5-80
Oves za jesen . . .	. »	536 »	a	5-38
» » pomlad . .	»	584 »	»	5-85
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736-0 ram.
Cu opazovanju
Stanje barometra r mm.
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Neb*
II
"SS*
i
ŠT9| 9. zvečer | .37:0 | 20 4 | sTJiah | ooiaeno gp! 7. zjutraj 2 popol
738 21 15 4 I el. sever j dež , . , '37-0 I 215 | sr. jug | del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 19 9". normale: 17-3V Po noči je močno d ževalo, toda brez nevihte.
562
Poslano.
455
Jemljemo si čast, naznaniti čč. sobratom, da naS pooblaščenec prečastni gosp Dijoniz Ouzmlos ravnokar potuje po južnih krono inah, da prečast. gg duhovnike pouči o „druitvn za obnemogle katoliške duhovnike ▼ Avstriji'' in da jih povabi k pristopu. Prosimo svoje preč. sobrate, da naSega pooblaščenca bratovsko sprejmo, mu popolnoma zaupajo in društvu pridno pristopajo.
Vodstvo društva za obnemogle katol. duhovnike v Avstriji na Dunaji, I., VVipplingerstrasse 30.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Potrti cest«O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
lz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
227 45
ISgPfSiHfftfflMiH
Proda se že 25 let obstoječa, jako dobro vpeljana
trgovina
z manufakturnim blagom
zaradi starosti in bolezni lastnika. S prodajalno je dobiti tudi skladišče in lepo stanovanje.
Kdor želi kupiti, naj se osebno prepriča.
Anton Jare, trgovec, 692 3-2	Novo Mesto, Veliki trg št. 90.
cffiaj/ina gostilna
z vrtom in malo kmetijo v trgu Železna Kaplja (Eisenkappel) na Koroškem je iz družinskih razmer prav v ceno na prodaj. 706 5-2
Vprašanja naj se pošiljajo gosp. c. kr. nad-geometru Petru Orasche v Velikovcu.
Slovenci,
pristopajte k
„i\aši straži"!
Splošno kreditno društvo y Ljubljani.
Vplačani zadružni deleži gld. 46.830-—,
Promet od 1. oktobra 1898 do 1. avgusta 1899 gld. 1,661 490 22. Skupna aktiva gld. 287.978-03 kr. Sprejema : hranilne vloge po 41/, vloge na tekoči račun po 3'/» °!o od dneva vložitve do dneva vzdige.
Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestim po
5 do 6 %, brez kakih stroškov.	676 3
Uraduje se vsaki dan ob navadnih urah: Dvorski trg št. 3.
Razpis.
690 3—3
Za zgradbo
nore žnpnc ccrkve v Vel. Poljanah pri Ribnici
oddala se bodo zidarska, tesarska, kamnoseška in kleparska dela
podjetnikom, ki so upravičeni dotična dela izvrševati. Kdor želi delo prevzeti, pošlji svojo ponudbo
do dne 2. septembra 1890 opoldne
podpisanemu cerkveno - stavbenemu odboru ter priloži 10% varščino.
Načrti in proračun so med tem časom vsak dan na vpogled v tukajšnjem župnišču.
Stavbeni odbor pridržuje si pravico izbrati si ponudnika. — Ponudbe naj se glase za posamezna razpisana dela ali tudi skupno.
Pripominja se, da stavbeni odbor wm preskrbi za zidarska, tesarska in kamnoseška dela material in vozno tiako.
Stavbeni odbor v Vel. Poljanah pri Ribnici,
dne 22. avtrusta 1899.
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzn.		Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana laks Veršec' v I^JUBI^JANl.	Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu fGiro -konto), obresti od dne do dnš po 4-'/,%. Poštno - hranllnlčne položnloe so na razpolago.
--	1> n ii a J s k » borza. -		
Dn6 29. avgusta.
Bkcpni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4"/„......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4"/„.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
»0 mark............
<0 frankov (napoleondor)......
italijanski bankovci........
Č. kr. cekini...........
100 gld. 25			kr.
100	>	15	»
117	>	80	>
100	»	10	»
117	>	80	»
96	»	10	>
907	>	—	»
384	»	75	>
120	>	HO	>
58	%	90	»
11	»	77	>
9	>	55'	9»
44	»	40	»
6	»	70	>
Dne 28. avgnsta.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	> južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 6°/„ .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
171 gld. 25			kr.
156		50	»
194	»	75	>
100	»	95	>
139	»	50	»
128	»	25	>
107	»	60	>
112	>	—	>
96	»	90	»
215	>	25	»
163	»	10	»
118	»	75	>
99	>	60	»
Kreditne srečke, 100 gld......198	gld	75	ki-
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165	>	—	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	90	>
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........84	»	25	»
St. Genois srečke, 40 gld.......84	>	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......62	»	—	»
Ljubljanske srečke.........23	»	—	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	151	»	—	i
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3195	i>	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 50U gld. .	430	>	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	73	>	50	>
Splošna avstrijska stavbiuska družba . .	104	»	50 »
Montanska družba avstr. plan..........285	»	55	►
Trboveljska premo^arska družba, 70 gld. .	180	»	— »
Papirnih rubljev 100 ................127	»	25 »