Si. t j T ~ i' • t'Î h- mestiia , za . stavona zen lOdatki. o . občini Moravč : '^X - ■ »nček v . mozaiku udi.V MOravčah! ^ [UspehKomornega zbor .koncert .i" ^ , 'Ski.rázStavi.v KD .. Morav OBČINA MORAVČE vabi v četrtek, 7. februarja 2008, ob 18. 30 uri v Kulturni dom Moravče na osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem prazniku. V kulturnem programu bodo sodelovala domača društva in posamezniki ter gostje iz sosednjih občin. Osrednji gost na prireditvi bo pesnik Milan Dekleva. Lepo vabljeni! OBČINA MORAVČE vabi ABONMA, SEZONA 2007/2008 .liÉi^ V soboto, 26. januarja 2008, ob 19. uri gostuje v Kulturnem domu Moravče gledališče Velenje s predstavo Zadrega nad zadrego. To je komedija o dveh družinah. Vsaka ima svoje uspešno podjetje, ki ga uradno sicer vodita moža, vendar sta ženi tisti, ki imata vse niti v rokah...... V soboto, 23. februarja 2008, ob 19. uri gostuje v Kulturnem domu Moravče amatersko gledališče Vrba iz Vrbja s komedijo Butalci, Frana Milčinskega. Vljudno vabljeni! OBČINA MORAVČE v sodelovanju z Osnovno šolo Jurija Vege, Turističnim društvom Moravče in Pihalno godbo, prireja PUSTNO RAJANJE za vse generacije, ki bo v torek, 5. 2. 2008 od 15.30 ure dalje. Dogajalo se bo pred Kulturnim domom, s povorko po Moravčah, pred OŠ in s pustnimi gosti. Vabimo vas, da se udeležite veselega pusta v Moravčah! www.moravce. si OŠ JURIJA VEGE MORAVČE Vegova 38, MORAVČE tel.: 72 31 003 VPIS V PRVI RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009 Osnovna šola Jurija Vege Moravče vabi k vpisu v prvi razred devetletne šole vse otroke, rojene med 1.1.2002 in 31.1.2002. Vpis bo potekal v prostorih OŠ Jurija Vege Moravče, Vegova 38, in sicer v: PETEK, 1.2.2008 od 8.00 do 18.00 SOBOTO, 2.2.2008 od 8.00 do 12.00 Veseli bomo, če boste s seboj pripeljali otroka. Vljudno vabljeni! UČENCI 9. RAZREDA, SPOŠTOVANI STARŠI! Radi bi vas obvestili, da bo v petek, 15.2., in v soboto, 16.2.2008, na srednjih šolah INFORMATIVNI DAN. Želimo, da boste izvedeli čim več koristnih informacij za lažjo poklicno odločitev. Spoštovane bralke in bralci! Pred vami je prva letošnja številka vašega in našega glasila. Srčno upamo, da ga boste z veseljem prelistali in našli tudi kaj takega, kar vas bo pritegnilo ali pa celo spodbudilo, da se boste oglasili s svojim prispevkom. Z veseljem ga bomo objavili v pismih bralcev, če bo seveda aktualno in v mejah dobrega okusa. V uredništvu namreč menimo, da je potrebno v Novice vnesti čim več vsakodnevnega dogajanja in le toliko politike, kot je nujno potrebno. In nič več. Kot boste verjetno opazili, je v tej številki večkrat omenjena besedna zveza medkulturni dialog. Začetek slovenskega predsedovanja Evropski uniji se je nedavno začel prav z otvoritvijo evropskega leta medkulturnega dialoga. Gre za nedvomno velik politični izziv. To velja za makro raven. Kaj pa za mikro raven, recimo na nivoju občine. Če smo še dovolj tolerantni, ko nas stvari ne zadevajo konkretno, pa se reakcije kaj hitro obrnejo, ko gre za našo bližino. Ena takih zadev je gradnja stanovanjskih hiš na Moravškem. Kljub temu, da se gradijo z veljavnimi gradbenimi dovoljenji jim nekateri ostro nasprotujejo, češ da jih gradijo prišleki in da se zemljišča žrtvujejo priseljencem. Evropska unija pomeni prost pretok kapitala, blaga, idej in ljudi. Slovenci smo se zanjo odločili z veliko večino na referendumu. Lokalna skupnost sprejema prostorske načrte, ki morajo biti poprej dani v široko javno obravnavo. Toda, ko so sprejeti, ne morejo veljati samo za nekatere in posebej izbrane. Nekaj podobnega se je zgodilo celo na seji občinskega sveta, ko so posamezniki zahtevali, da bi domačini plačevali nižji komunalni prispevek. Toda kako definirati pojem domačinov? Ali so to tisti, ki so rojeni na Moravškem, njihovi starši, ki so sem preselili, pa to niso. Ali so to tisti, ki so se na Moravško priženili ali omožili? Ali so to tisti, ki so na Moravškem vsaj 10, 20 ali 30 let? Ali naj Moravčan plača za mestni avtobus v Ljubljani več kot «domačin», saj vozovnico subvencionira Mestna občina Ljubljana? Vsa taka vprašanja je potrebno reševati strpno in z veliko mero tolerance. Z medkulturnim dialogom. Odgovorni urednik Seznam uradnih ur institucij in ■ ■■ IVHaBJI V organizacij v obcini Moravce KARITAS prvi in tretji ČET v mes 17.4518.45 RDEČI KRIŽ Tel: 031/291-564 prvi PON v mes. 17- 19 ŽUPNJSKI URAD Tel: 7231-055 PON in PET 9- 10; 16- 18 OBČINA MORAVČE Tel: 7321-044; 7231-035 PON 8-12; 13-15 SRE 8- 12; 13- 17 PET 8- 13 BANKA Tel: 7231-017 PON- PET 8- 11; 14.30- 18 POŠTA Tel: 7231-118 PON- PET 8- 9.30; 10-15.30; 16-18 SOB 8- 12 POLICIJSKA PISARNA PON 16- 18 PET 8- 10 zad. NED v mes 8- 10 KNJIŽNICA Tel: 7231-359 PON, ČET 14- 19 TOR. 11-16 GASILSKA ZVEZA MORAVČE Tel: 7231-234 24-urna dežurna služba na tel 112 LEKARNA Tel: 7232-780 PON 12- 19 TOR, SRE, PET 7.30- 14 ČET 13- 19 prva SOB. v mes. 8- 12 ZDRAVSTVENI DOM AMB. SPL. MED. Tel: 7231-008 PON in ČET 13- 19, sprejem do 18 TOR, SRE in PET 7- 13 AMB. ZA OTROKE IN MLADINO Tel: 7232-943 tel. patron. sl.: 7232944 PON 13- 19 SRE 7- 10.30 amb. za bolne; 10.30-13 posvet PET 7- 8 amb; 8- 11 sistem.; 11-13 amb DIAG. LAB. PON 13- 18 TOR 9- 12 SRE, PET 7- 12 ZOBNA AMB. Tel: 7231-150 PON, ČET 13- 19.30 TOR, SRE, PET 7-13.30 ZOBNA AMB ZA OTROKE Tel: 7232-750 PON, SRE 7-14 TOR, ČET 13-19 PET 7- 13.30 Naslednja številka izide 29. februarja 2008. Vaše prispevke pričakujemo do 13. februarja 2008. Novice iz Moravske doline januar 2008, Letnik IX, Številka 1. Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7231229. Izdajateljski svet: Martin Rebolj (predsednik), Franc Kmetič, Roman Cerar, Stanislav Ravnikar, Roman Novak, Janez Vidic. E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si. Odgovorni urednik: Edo Veselko, namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj. Uredniški odbor: Marko Kladnik, Edo Veselko,Tanja Ravnikar, Maja Hren, Janez Virk, Vojka Rebolj, Nevenka Marolt, Jana Konček Cigula, Nada Mlinarič. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava za tisk: Studio L.A. Andrej Lombar s.p.. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov. Spoštovane občanke in občani! Ob zaključku starega leta, smo si zaželeli, da bi bilo novo še boljše in vsem še bolj naklonjeno. K temu cilju pa bomo prišli le z veliko truda in medsebojnega sodelovanja. Sprememba političnega sistema v devetdesetih letih in decentralizacija države je občinam prinesla naloge in odgovornosti, da v veliko večji meri same poskrbijo za svoj razvoj in napredek na vseh področjih. V 20. čl. Zakona o lokalni samoupravi je zapisano, da občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge (naj jih nekaj naštejem): - gradi, vzdržuje in ureja lokalno cestno ifrastruktu-ro, - ureja in vzdržuje vodovodno omrežje, - ureja področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, - pospešuje službe socialnega varstva, - omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, - zagotavlja knjižnično dejavnost. Zavedajoč se pomembnosti vseh nalog in pomembnosti trenutka, da z vstopom v evropsko unijo lahko pridobimo del nepovratnih finančnih sredstev za nujen razvoj občine, že leto dni peljemo aktivnosti za črpanje denarja iz EU skladov. - Da bi bili upravičeni do črpanja EU sredstev, se občina povezuje v okviru posameznih projektov z bivšimi domžalskimi in kamniškimi občinami pa tudi z občino Cerklje na Gorenjskem. V podpisu so pogodbe o medsebojnem sodelovanju pri projektih odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode ter za projekt vodooskrbe. - Za področje zbiranja, odlaganja in predelave odpadkov smo podpisali pogodbo za gradnjo RCERO z ljubljanskimi in ob-ljubljanskimi občinami, ki naj bi zaživel v letu 2012. - Na področju socialnega skrbstva peljemo projekt gradnje Doma starejših občanov, za katerega pričakujemo pridobitev koncesije v spomladanskih mesecih. - Urejamo vso potrebno dokumentacijo za razpis sredstev za razvoj podeželja, s katerim bi uredili upravni center občine Moravče. V okviru tega projekta bo poskrbljeno za novo knjižnico in prostore za naša kulturna društva, prestavitev občinskih prostorov na novo lokacijo in nova prometna ureditev. Zaradi vsega naštetega so bila v mesecu decembru izvedena določena geodetska dela na tem območju. - Takoj, ko bodo vremenski pogoji ugodni, bomo nadaljevali z rekonstrukcijo preostalega dela državne ceste skozi Moravče. V tem smislu sem se dogovoril za zamenjavo potrebnih zemljišč za gradnjo pločnika z župnikom g. Primožičem. V kratkem bomo imeli sestanek tudi s Kranjskim zavodom za kulturno dediščino in župnikom g. Primožičem za prestavitev opornega zidu pred občinsko stavbo, kajti izza opornega zidu je bilo staro pokopališče. Obstaja velika verjetnost, da bomo naleteli na ostanke grobov, za katere bo potrebno primerno poskrbeti. - Razvojno, gospodarsko in dolgoročno pomembna je izdelava OPN(občinski prostorski načrt) in OPPN (občinski podrobni prostorski načrt), oba peljemo. - V mesecu februarju boste vsi občani, ki ste oddali nepopolne vloge, obveščeni, da jih dopolnite. - V okviru OPN-ja bomo peljali izdelavo LN (lokacijski načrt) za obvoznico Moravče. V letu 2008, 2009 in 20l0 se bodo opravila vsa potrebna dela za izdelavo dokumentacije za obvoznico. V letu 2011 in 2012 so v državnem proračunu predvidena finančna sredstva za izgradnjo obvoznice. Za druga področja, ki jih danes nisem omenil, pa jih občina načrtuje ter o proračunu za leto 2008, vas bomo seznanili prihodnjič. Spoštovane občanke in občani, v prihodnjih dneh bomo praznovali naš kulturni praznik. Kultura je imela v preteklosti eno ključnih vlog pri oblikovanju slovenskega naroda in slovenske države. Tako naj bi ostalo tudi v prihodnje. Tudi med kulturo in gospodarstvom mora vladati partnerski odnos. Ob slovenskem kulturnem prazniku vsem iskreno čestitam. Martin Rebolj, župan Roman Cerar Podžupan občine Moravče Božični in novoletni prazniki so za nami in še enkrat se zahvaljujem vsem občanom za dobre želje in zahvale, ki jih je bilo zelo veliko. Zaključili smo leto, ki je bilo izredno delovno in vloženo je bilo mnogo truda, da se je lahko izpeljal proračun za leto 2007. Že pred iztekom leta pa smo intenzivno delali na novem proračunu za leto 2008, ki bo investicijsko naravnan, saj je večina sredstev namenjena za ceste, vodovode in kanalizacijo. Prijavili smo se tudi na razpise za evropska sredstva in upam, da bomo tudi uspeli in si tako zagotovili sredstva, ki bodo še dodatno pospešila razvoj občine. V letošnjem letu bomo sprejeli tudi nove prostorske akte v katerih se bo načrtovala tudi industrijska cona. Na Občini se oglašajo investitorji, ki bi želeli graditi gospodarske in poslovne objekte, pa jim ne moremo ponuditi prostora kjer bi lahko gradili. V novih prostorskih aktih si bo občina z načrtovanjem jasno zagotovila, poleg upravljanja, tudi odločanje o prostoru, kot ga predpisuje zakonodaja. Prepričan sem, da bo tudi letošnje leto uspešno in da bomo lahko skupaj veselili novih pridobitev. Koalicijske stranke SDS, SD in LDS dobro sodelujemo in zastavljeni program, ki smo ga pred volitvami predstavili in zagovarjali peljemo naprej in ni nobenih razlogov, da bi od njega odstopili. Jeseni smo imeli tudi okoljski referendum na katerem ste se občani občine Moravče odločili, da se PREPOVE ODLAGANJE INDUSTRIJSKIH ODPADKOV, UMETNO PRIPRAVLJENIH ZEMLJIN IN DRUGIH SNOVI NA SVOJEM OBMOČJU. Občani sedaj upravičeno pričakujete uresničitev vaše referendumske odločitve. Občanke in občani ste z svojo odločitvijo vsem, ki so to do sedaj dovažali in še dovažajo jasno povedali, da stojite za predlagatelji referendumskega vprašanja in od vodstva občine pričakujete, da se to početje ustavi. Seveda bi bilo najbolje, če bi se dovažanje industrijskih odpadkov v opuščene peskokope že ustavilo in ne bi bilo potrebno posegati po restriktivnih ukrepih. Vsem ki mislijo, da se je z referendumom že vse končalo, je potrebno jasno povedati, da se je z referendumom vse skupaj šele začelo, saj so občanke in občani jasno izrazili svojo voljo po prepovedi dovažanja industrijskih odpadkov, umetno pripravljenih zemljin in drugih snovi na svojem območju in s tem dali zakonsko podlago za ukrepe, ki se bodo tekom leta pospešeno izvajali. Stane Ravnikar Podžupan občine Moravče Čas veselih božičnih in novoletnih prazničnih dni je za nami. Spet se vračamo k rednemu delu ter vsakodnevnim delovnim obveznostim tako doma kot v službi. Tudi delo na občini in delovnih telesih občinskega sveta že poteka s polno paro. Posamezni odbori pregledujejo predlog plana proračuna občine Moravče za leto 2008, ter ga z dodatnimi predlogi izboljšujejo. Prav tako bo predlog proračuna občine Moravče za leto 2008 predstavljen po krajevnih skupnostih, kjer bodo imeli občanke in občani možnost pripomb in podajanje sprememb na predlog proračuna. Leto, ki je za nami, je bilo za občino Moravče izjemno uspešno, kar zlasti dokazujejo rezultati izgradnje komunalne infrastrukture. Člani koalicije LDS, SDS in SD se bomo na čelu z županom g. Martinom Reboljem maksimalno potrudili, da bomo zastavljene cilje in dane predvolilne obljube v celoti izpolnili. Skupna naloga nas vseh je, da skupaj pripravimo proračun, ki bo razvojno naravnan in bo zadovoljil čim več potreb občank in občanov in tako v bodočnosti zagotovil uspešen razvoj naše občine. Na področju pomoči na domu je prišlo do nekaterih sprememb. Dosedaj je to pomoč zagotavljal Center za socialno delo v Domžalah, v bodoče pa bo delo prevzel Dom starejših občanov iz Mengša z dosedanjimi zaposlenimi. Občanke in občani, ki so take pomoči potrebni, se lahko obrnejo na občinski odbor za socialo ali pa direktno name kot predsednika odbora in podžupana zadolženega za to področje. Znano je, da je občina odgovorna za starejše občane, ki so pomoči potrebni in si sami, zaradi bolezni, starosti in slabega finančnega stanja, ne morejo urediti pogojev za normalno življenje. Vsekakor je skupna naloga koalicje in župana, da se tudi v letošnjem letu, tako kot v preteklem, potrudimo, da v čim večji meri izpolnimo dane volilne obljube in s svojim delom opravičimo dano zaupanje in omogočimo občanom Moravč čim lepše in kvalitetnejše življenje. www.moravce. si Višja nadomestila za stavbna zemljišča Večina točk 12. seje občinskega sveta, ki je potekala 18. decembra, zadeva nas občane. Nekatere odločitve bodo tudi prizadele naše žepe, v dobro in v breme, kot bi rekli po knjigovodsko. Pa si na kratko oglejmo najpomembnejše. Občinski svet je potrdil povišanje izhodiščnih vrednosti točk za nadomestila uporabe pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljišč. Ta se povišajo za 3,5% in znašajo za pozidana zemljišča 0,00164 EUR/m2 in 0,06867 EUR/m2 za nepozidana stavbna zemljišča. Spremenila se je tudi povprečna gradbena cena za 1m2 koristne stanovanjske površine, ki je osnova za izračun davka na premoženje občanov in nam ga odmerja DURS - izpostava Domžale. Ta je višja za 4,17% in znaša za leto 2008 vrednost v višini 863,17 EUR/m2. Resnici na ljubo so povišanja pod, sicer zelo visoko, stopnjo inflacije v državi v preteklem letu in, po besedah župana, ena najnižjih. Bolj veselih je tistih 811 upravičencev, ki so prejeli vračila za sovlaganja v telekomunikacijsko omrežje. Zneski po posameznih delih občine so zelo različni in so seveda odvisni od višine in časa sofinanciranja. Najnižji znaša 221 evrov, najvišji pa skoraj 2.500 evrov. Po dokaj živahni razpravi so svetniki sprejeli drugi re- balans občinskega proračuna v preteklem letu in ga tako uskladili s predvideno realizacijo prihodkov in odhodkov do konca leta. Prihodki so se povečali na račun davkov na promet nepremičnin in komunalnih prispevkov, zmanjšali pa zaradi nerealiziranih kapitalskih prihodkov. Svetniki so tudi menili, da je predlog proračuna, ki ga je obširno obrazložil župan Martin Rebolj, primerna osnova za nadaljnjo 30 dnevno javno obravnavo. Po izjavi župana bodo o njem podrobno razpravljali na vseh občinskih odborih, sam pa ga bo s sodelavci predstavil tudi v vseh krajevnih skupnostih. Bo pa uresničitev proračuna v veliki meri odvisna od zunanjih dejavnikov, saj občina zelo ambiciozno konkurira za pridobitev sredstev iz skladov Evropske unije. Kot jara kača pa se vleče problematika v zvezi z odlaganjem gospodinjskih odpadkov. Občinski svet je moral preklicati napovedano zamenjavo zabojnikov za mešane odpadke saj Javno podjetje Prodnik ni prejelo s strani vlade RS soglasja k višjim cenam za odvoz odpadkov na odlagališči v Celju in Logatcu. Tako bodo naše odpadke začasno še vedno vozili na odlagališče v Dobu. EV Podatki o občini Moravče, ki jih je dobro vedeti! (2.del) Moravče že dolgo niso več kmetijska občina, kot si marsikdo še vedno predstavlja. Leta 1961 je bilo res še 53,9 odstotka vsega prebivalstva kmečkega, leta 1991 še 10 odstotkov, v minulem letu pa, po podatkih občinske uprave, le še slaba 2 odstotka. S takim upadom kmetovanja zagotovo ne moremo biti zadovoljni, lahko pa upamo, da se bodo trendi znova obrnili v prid kmetovanju. Velike priložnosti imamo tudi v sadjarstvu. Maja Topole v svoji knjigi o Moravčah navaja, da so v občini Moravče za sadjarstvo zelo dobri pogoji, kar je že v davnem 19. stoletju vedel in razvijal tedanji župnik v Pečah Franc Pirc. Danes je s sadnim drevjem posajenih le 5 odstotkov vseh v občini primernih zemljišč za sadjarjenje. V občini Moravče je bilo lanskega septembra delovno aktivnih 1927 občanov. Od teh jih je v domači občini zaposlena slaba četrtina, tri četrtine, ali skoraj 1.500, pa se jih vsakodnevno vozi v službo predvsem v Ljubljano, Domžale in Zagorje. Trend v Evropi, še posebej pa v Sloveniji, ki je še vedno v prehodu (v tako imenovani tranziciji) iz nekdanjega državno planskega gospodarstva, kjer je delovno mesto vsem zagotavljala država, je moderni socialno kapitalistični sistem, kjer si delovno mesto v prvi vrsti zagotavlja vsak posameznik sam. Torej, trend v Evropi je izobraževanje posameznikov za to, da si lahko sami zagotovijo delovno mesto po svoji meri in sposobnostih. Tak pristop zahteva več samozavesti in poguma, ki pa ju ima lahko človek le, če ima izobrazbo in ustrezna znanja. Mnogi so mnenja, da je bodočnost Slovenije, kot dežele z izjemno ugodnimi naravnimi razmerami, tako vremenskimi kot z oblikovanostjo pokrajine, z morjem, obilnimi vodami in jezerci, gozdovi in visokimi hribi, predvsem v turizmu. V Moravčah smo v samem geografskem središču Slovenije in lahko obiskovalcem ponujamo, poleg lepih razgledov, sprehode po neokrnjeni naravi in obilico naravnih in kulturnih zakladov, kozolcev, znamenj, mlinov, cerkva, grad in nekaj razvalin gradov, ostanke železnodobnih gradišč, ribnike, ostanke morskega dna, potoke, kraške izvire in kraške jame. Gozdovi pokrivajo več kot polovico vse površine občine. Res pa je, da nam manjka prenočitvenih zmogljivosti in izvirnih spominkov domače obrti pa tudi na področju domače kulinarike bi bilo mogoče še marsikaj postoriti. Brez dvoma se nam na tem področju odpira še veliko možnosti za zaposlitev. Tudi kremenčev pesek daje delo okoli dvema odstotkoma Moravčanov. Štirje odstotki površine moravške občine (tako Maja Topole) so rezervirani za izkop kremenčevega peska. Zaloge so menda še kar velike. Velja biti pozoren, da se rane, zadane naravi, sanirajo in to primerno. Z iznajdljivostjo in primernimi programi bi bilo možno tudi te posege izrabiti v turistične namene. J.V. Nov kamenček v mozaiku V fazi podpisovanja sta dve pogodbi o medsebojnem sodelovanju občin. Prva se nanaša na oskrbo s pitno vodo (Kamnik, Mengeš,Trzin, Moravče), druga pa na odvajanje in čiščenje odpadne vode (Kamnik, Mengeš, Trzin, Domžale, Moravče, Komenda, Cerklje na Gorenjskem). Gre za velika projekta, ki jih občine podpisnice same ne bi zmogle. Takšna skupna projekta pa lahko računata na financiranje s pomočjo ko-hezijskega sklada Evropske unije in državnega proračuna Slovenije. Skupna projekta se bosta preko Ministrstva za okolje in prostor prijavila na Kohezijski sklad pri EU v finančni perspektivi 2007-2013. Po izjavi župana občine Moravče Martina Rebolja obstaja realna možnost, da se sredstva pridobijo. Gre za, vsaj za lokalne razmere, ogromna sredstva. Projekt oskrbe z vodo bo zahteval skoraj 3 milijone evrov, odvajanje in čiščenje odpadnih vod pa celo 6 milijonov evrov. Pričakuje se, da bodo sredstva EU in države znašala približno 75 odstotkov vrednosti investicije, preostanek pa bo morala zagotoviti občina Moravče. Nosilec skupnih projektov je v obeh primerih občina Kamnik. Vse občine pa se zavezujejo, da bodo same ali preko drugih izvajalcev izvedle vse aktivnosti, ki bodo potrebne za realizacijo projektov. Občine morajo delež lastnih sredstev za pripravo tehnične dokumentacije in izvedbo projektov na svojem območju zagotoviti v svojih letnih proračunih. Ker gre za pripravo in izvedbo zelo zahtevnega projekta, upamo, da se bodo vsi, ki pri tem sodelujejo, zares potrudili. EV ZAPELJIMO SE SKUPAJ Naše društvo nujno potrebuje nov kombi. Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je sorazmerno velika invalidska organizacija, ki deluje v javnem interesu ter združuje najtežje telesno prizadete invalide - para-plegike in tetraplegike - vezane na uporabo invalidskega vozička. Sodeč po anketah članov je gibalna oviranost, ki je sicer ostalim ljudem najbolj očitna, šele na četrtem mestu: za inkontinenco vode, inkontinenco blata ter okrnjeno spolnostjo - posledicami, ki povzročajo večje travme in imajo bolj dramatičen vpliv na samozavest. Našo invalidnost so povzročile predvsem prometne nesreče, razni padci, delovne nesreče, bolezni in operacije hrbtenjače. V Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine imamo trenutno 320 članov, ki živijo na območju 38 občin osrednje Slovenije. Glavna naloga društva je članom nuditi pomoč pri sprejemanju invalidnosti, reševanju arhitekturnih ovir, adaptacijah življenjskega okolja ter iskanju rešitve za nadaljnjo zaposlitev. Hkrati ima društvo redne programe, ki lajšajo bivanje, ohranjajo telesno kondicijo^, organiziramo razna srečanja in še kaj. Trudimo se, da svojim članom nudimo vse, kar potrebujejo po težki travmi, ko se jim življenje obrne na glavo, kar največ, da se ponovno vrnejo v normalne družbeno-življenjske tokove in sanirajo te težke posledice. k Delujemo na socialnem, strokovnem, rehabilitacijskem, športno-rekreativnem in kulturnem področju. Z dvema kombijema članom omogočamo različne prevoze: od zdravstvenih storitev do raznovrstnih aktivnosti društva in drugih vsakodnevnih življenjskih potreb - tudi takih, za katere bi morala poskrbeti država! Ob tem naj povemo, da je za nas, ki smo težko gibalno ovirani, najbolj primeren prevoz s kombijem, ki ima ustrezno klančino. Toda naša dva kombija neusmiljeno nabirata leta in kilometre. Novejši ima pet let in 250.000 km, štirinajst let staremu fordu pa junija zaradi varnosti ne bomo več uspeli podaljšati registracije. Zato za nemoteno delovanje in realizacijo vseh programov nujno potrebujemo novo kombinirano vozilo. In ker nam »socialna država« ne more pomagati, smo primorani iskati druge rešitve. Rešitve v obliki donacij občin, kjer živijo naši člani, donacij delovnih organizacij in podjetnikov, dobrih ljudi ter izkupičkov dobrodelnih prireditev. V ta namen bomo 1. februarja ob 19. uri v dvorani Komunalnega centra v Domžalah organizirali dobrodelni koncert - ZAPELJIMO SE SKUPAJ, kjer bodo nastopili znani slovenski estradni umetniki in priznani narodno-zabav-ni ansambli. Izkupiček bomo seveda namenili nakupu novega kombija. Prispevke za kombi zbiramo na TRR: 03170-103169118 - sklic 1000. Vsi bralci vljudno vabljeni! Mirjam Kanalec LETO 2008 - Evropsko leto medkulturnega dialoga in Moravče Naj ponovim, kar sem, med drugim, lansko leto zapisal ob predstavitvi moravške kulture na Prešernov dan: »Župan Martin Rebolj^:Vsak od nas ima možnost vplivati na slovensko kulturo in če obrnem to na naš domači kraj, prav vsi ustvarjamo našo moravško kulturo!« Prešernov nagrajenec pesnik Milan Dekleva pa je dejal, kaj je kultura: » Kultura nas povezuje, kultura je naš medsebojni odnos!«. In kaj je »>medkulturni dialog«? Seveda je na evropski ali svetovni ravni mišljen odnos med različnimi verskimi in narodnimi kulturami. O tem je zadnje čase zelo veliko pisanega in govorjenega. Menda vsa nasprotja danes v svetu, a še posebej v Evropi (poleg socialnih napetosti) izhajajo iz nepoznavanja in nespoštovanja kultur priseljencev s strani domačinov in obratno. O tem ne kaže razglabljati, vprašajmo pa se, kaj pomeni to pri nas? Kultura mladih je precej drugačna kot njihovih staršev in starih staršev. A tudi znotraj teh skupin so razlike: tudi znotraj n.pr. mladih, so nekateri navdušeni za techno, metalno, pop, rap, ip. »>glasbene«žanre, drugi za »turbo folk«, tretji za ljudsko pesem, četrti in še zdaleč ne najmanj številni, res pa manj opazni: za klasično glasbo. Enaka je razdelitev pri njihovih starših. Pa še to: vsak od navedenih »>glasbenih žanrov« ima svojo, predvsem oblačilno kulturo, svojo ikonografijo (razpoznavne znake). Vsi prisegajo, da je njihova »>kultura« ta prava! In ker gre pri tem tudi za otroke, starše in stare starše, je medsebojno razumevanje, dopuščanje drugačnosti, spoznavanje kulture druge skupine nujno. Gre torej za medkulturni dialog! Tak medkulturni dialog naj bi z definicijami o kulturi župana Martina Rebolja in pesnika Milana Dekleve, vsebovala in predstavljala naša moravška kultura in nje formalni prikazi: moravške občinske proslave in praznovanja. O kulturi medsebojnih odnosov, o pozdravljanju, načinu pogovora, reševanju morebitnih nesoglasij, o dopuščanju drugačnega mnenja, o spoštovanju drugega, o stanju tega v naši občini, ne kaže postavljati ocen, pač pa si za to prizadevati in poskušati čimbolj uspešno živeti. Novoletni koncert in kulturni praznik 8. februar sta vsako leto prikaz moravške kulture v ožjem pomenu. Gre za tisti del kulture, v katerega je v Moravčah vključenih največ akterjev: glasbena in plesna kultura. Moravška dolina je resnično bogata z glasbenimi poustvar-jalci: zbori, ansambli, orkestri, vokalnimi in instrumentalnimi solisti pa tudi plesalci. Najmlajši veliko nastopajo v vrtcu in v osnovni šoli. Najboljše točke iz njihovih programov obogatijo tudi osrednje občinske prireditve. Pa smo zopet pri »medkulturnem dialogu« in vprašanju, kdo naj nastopi na občinskih osrednjih prireditvah: novoletnem koncertu in kulturnem prazniku? V kolikor gre (in v resnici gre) pri teh osrednjih prireditvah za to, da se prikaže, kaj so posamezne sredine ustvarile v določenem obdobju, potem je ob množičnosti, ki je v morav-ški dolini resnično občudovanja vredna, skoraj nemogoče v ta dva prikaza uvrstiti prav vse, ki se, za svoje veselje in v svojem prostem času, ukvarjajo z glasbenimi dejavnostmi. Zato je potrebno opraviti modro selekcijo in uvrstiti na oder le najboljše in najbolj prizadevne, seveda pa pri tem upoštevati, po možnosti, vse pojavne oblike glasbene kulture v naši občini. To pa pomeni pop glasbo, ljudsko glasbo in sicer tako instrumentalno kot vokalno ter klasično glasbo. Komu dati prednost, o tem pa prihaja v praksi, kar je povsem razumljivo in skoraj neizogibno, do različnih mnenj. Letošnji novoletni koncert je bila lepa predstavitev moravške kulturne ustvarjalnosti v precejšnjem delu njene pestrosti in verjetno se vsi veselimo ponovne predstavitve, seveda še ostalih umetnikov moravške doline, na Prešernov dan. Janez Virk POLICIJA SVETUJE V tej rubriki bomo obravnavali najnujnejše ukrepe in aktivnosti, ki so nujno potrebne pri zagotavljanju lastne varnosti in osnovni element samozaščitnega ravnanja slehernega državljana. KRONIKA DOGODKOV NA OBMOČJU OBČINE MORAVČE kazniva dejanja: Na območju Češnjic pri Moravčah je bilo v mesecu decembru vlomljeno v vikend. Iz vikenda je storilec odtujil več orodja ter prehrambne artikle in pijačo. Na istem območju je neznani storilec poskušal vlomiti v dve stanovanjski hiši. Policisti in kriminalisti za nepridipravom še poizvedujejo. prometna varnost: Na območju občine Moravče so se v mesecu decembru zgodile tri prometne nesreče. V vseh treh primerih je šlo za materialno škodo, brez telesnih poškodb. javni red in mir: V mesecu decembru s strani Policijske postaje Domžale na območju občine Moravče beležimo tri kršitve javnega reda in miru. V dveh primerih je bil javni red kršen na javnem kraju, v enem primeru pa v zasebnem prostoru. Kršiteljem je bila v vseh treh primerih izrečena denarna kazen. tatvina vozila V mesecu decembru 2007 je na območju občine Moravče prišlo do tatvine osebnega avtomobila. Policija je s hitro akcijo uspela v roku ene ure izslediti storilca in vozilo in sicer je bilo vozilo izsledeno na P ^ Š Rubriko ureja: Marko Kladnik območju mesta Ljubljana. Ugotovljeno je bilo, da lastnik vozila ni zaklenil, ključe pa je tudi pustil v kontaktni ključavnici in vozilo tako pustil nekaj minut brez nadzora, kar je izkoristil storilec navedenega dejanja. Občane zato še enkrat opozarjamo, da vozila zaklepajo ne glede na to koliko časa vozilo ne bo pod nadzorom. Na vidnih mestih v vozilu naj ne puščajo vrednejših stvari (torbice, mobiteli, denarnice). Z svojim samozaščitnim obnašanjem bomo lahko največ pripomogli k temu, da ne bomo žrtev kaznivega dejanja. DROGE - ZLO KI UBIJA V prejšnjih številkah Moravških novic sta bili predstavljeni drogi in sicer marihuana in heroin, ki sta tudi najpogostejši drogi. V današnjem prispevku pa predstavljam metadon in kokain. Namen teh prispevkov je osveščanje ljudi in potencialnih uživalcev, ter jim povedati kakšno nepopravljivo škodo njihovemu telesnemu in duševnemu zdravju povzroča uživanje prepovedanih drog, ter kakšen razdor oziroma gorje prinaša uživanje drog v družine kjer živijo. METADON Metadon je močan sintetični opijat, največkrat uporabljan za zdravljene odvisnosti od heroina in drugih opijatov. Je bel, kristalen prašek grenkega okusa in se uporablja v obliki hidrokloridne soli. Je topen v vodi, alkoholu in kloroformu. Podobno kot morfij ima blažilen učinek in je bil nekoč uporabljan kot sredstvo za blaženje bolečin. Povzroča visoko stopnjo zasvojenosti. Učinki: Evforija, sprostitev in občutek dobrega počutja, zmanjšana pozornost, omotica, dremavica, zmanjšana ali povečana fizična aktivnost, možen strah, depresija ali vizualne motnje. Posledice: Možno poslabšanje fizičnega stanja, resno slabšanje psihološkega stanja, nestabilno razpoloženje, zmanjšano spolno poželenje in poslabšanje dihalnega sistema. Predoziranje in odtegnitveno stanje: Kot pri vseh ostalih opijatih lahko tudi pri metadonu pride do predoziranja. Minimalna smrtna doza pri netolerantnih odraslih ljudeh je 60 mg, pri otrocih že tudi 10 mg. Zaradi teh majhnih smrtnih odmerkov je potrebna izjemna previdnost odvisnikov na metadonskem programu (kje in kako hranijo metadon). Do predoziranja pride včasih zaradi prevelikih odmerkov (čeprav redko) in pa zaradi dodatnega injiciranja drugih opijatov. Redna uporaba vodi do močne fizične in psihične odvisnosti. Odtegnitveni simptomi so enaki kot pri ostalih opijatih. Metadonska terapija: Zaradi dolgotrajnega učinka in visoke učinkovitosti ob oralni uporabi ima več prednosti. V metadonskih programih se droga ponavadi administrira kot napitek sadnega okusa. Oralna uporaba izključuje uporabo brizg in s tem eliminira ritual vbrizgavanja droge, ki so ga odvisniki navajeni. Ob pravilnem doziranju ne povzroča občutkov evforije in blažilnega oz. pomirjujočega občutka, odpravlja pa odtegnitvene simptome opijatov. Ob vzdrževanju rednega doziranja izključuje občutke evforije ob morebitnem jemanju heroina in s tem jemlje heroinu značilni psihološki učinek. Metadonska terapija je uspešna pri vzdrževanju odvisnikov in heroinski abstinenci, vendar je veliko manj uspešna pri cilju, da bi odvisniki prenehali z uporabo metadona in začeli živeti življenje brez drog. KOKAIN Kokain je alkaloid, ki ga pridobivajo iz listja rastline koke (Erythroxylon coca). Rastlina uspeva zlasti v visokogorju Južne Amerike, in sicer v Peruju, Boliviji in Kolumbiji. Najpogostejši uporabniki rastline so domačini, ki kokine liste žvečijo ali pa jih kuhajo v čaju, s čimer si lajšajo utrujenost. Kokini listi vsebujejo zelo malo kokaina, vendar pa lahko v postopku izločanja in čiščenja pridobimo zelo močno psihoaktivno snov. Kokain je bel prah ("sneg"), ki ga uporabniki večinoma vdihavajo ("snifajo" ali "koksajo") skozi nos, od koder hitro preide v kri. Nekateri ga pretopijo v vodi in si ga vbrizgajo ("fiksajo") v žile, ali ga inhalirajo skozi pipo. Kokain je močan stimulans naravnega izvora, ki učinkuje na spremembo razpoloženja in ima številne stranske učinke. Intravenozna uporaba kokaina ("fiksanje") povzroči zelo hiter in intenziven "flash" (višek), "snifanje" pa ima milejše učinkovanje in traja dlje časa. Po uživanju kokaina čutimo evforijo, iluzijo povečane pozornosti ter duševne in telesne moči; poleg tega zmanjšuje lakoto, bolečine in potrebo po spanju. Ko smo pod vplivom kokaina, imamo zvišan krvni pritisk, hitrejši srčni utrip in dihanje ter zvišano telesno temperaturo. Uporaba kokaina povzroči manjšo telesno (fizično) in hudo duševno (psihično) odvisnost. Pri uporabi se razvija tudi toleranca (povečevanje odmerkov za dosego istih učinkov). Kokain se najpogosteje pojavlja v stekleničkah za zdravila, raznih vrečkah (predvsem plastičnih) ali pa je zavit v celofan. Uporabniki kokaina ("koka-inisti") lahko uporabo nekaj časa celo uspešno prikrivajo. Ob rednem jemanju snovi pa se kmalu pojavijo telesni znaki. Kokain - mamilo, ki povzroča najhujšo človekovo odvisnost. Evforično razpoloženje pa se potem vedno konča v najglobljih depresijah. EKOšola tudi v Moravčah! Ekstremni vremenski pojavi, segrevanje ozračja, oporečnost voda in onesnaženost Zemlje, so aktualni problemi, s katerimi se, predvsem po lastni krivdi, dandanes srečuje človeštvo. Vse večje je zato zavedanje, da moramo temeljito spremeniti svoje navade in razmišljanje, če želimo ohraniti naš zeleni planet in vse njegove lepote tudi za zanamce. Aktivno varovanje okolja in okoljska ozaveščenost je prvi korak na poti do izboljšanja življenjskih razmer za vsakega posameznika. V teh prizadevanjih se številnim aktivistom, organizacijam in društvom vse bolj pridružujejo tudi šole, ki se ponašajo z nazivom Ekošola. Začetek projekta Ekošola sega v leto 1994 in odraža potrebo po vključevanju mladih v iskanje rešitev okoljevarstvenih izzivov in vprašanj trajnostnega razvoja na lokalni ravni v skladu z zaključki konference Združenih narodov za okolje in razvoj leta 1992. Projekt podpira tudi Evropska komisija, nosilec projekta pa je Združenje za okoljsko izobraževanje (Foundation for Enviromental Education - FEE). Osnovni namen projekta je učenje za življenje, spreminjanje navad in miselnosti ter kulture obnašanja in ravnanja v odnosu do narave, vključno z varovanjem zdravja, razvijanjem medosebnih odnosov ter skrbjo za okolje. Projekt Ekošola v Sloveniji poteka pod okriljem društva DOVES pod naslovom »Ekošola kot način življenja«. V projekte se vključujejo različne izobraževalne ustanove, od vrtcev do srednjih šol. Projekt podpirajo Zavod za šolstvo, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Zavod za šolstvo, Center Evropa in druge strokovne ter nevladne ustanove. 1. Kaj je Ekošola? Ekošola je program, ki je sestavljen iz sedmih korakov. Šola jih uvaja dve leti. Ko jih izpelje ter doseže opazne rezultate in izboljšanje okolja v kraju, kjer deluje, se poteguje za eko zastavo, ki jo podeli Združenje za okoljsko izobraževanje -FEE. Nagrada se obnovi vsako leto, šola pa se vključi v evropski projekt vsesplošne skrbi za okolje. V delo ekošole niso vključujeni le učenci in učitelji, temveč tudi strokovni delavci, tehniško osebje na šoli, starši, strokovnjaki in predstavniki lokalnih oblasti. Le tako si lahko ekošola v domačem kraju pridobi večjo učinkovitost. Njena najpomembnejša naloga je, da deluje na področju celotnega šolskega okoliša. 2. OŠ Jurija Vege kot Ekošola Na OŠ Jurija Vege se zavedamo svoje odgovornosti za sooblikovanje bivalnih in družbenih pogojev skupnosti, zato bi s svojimi aktivnostmi radi dajali pozitiven zgled vsem posameznikom in institucijam v svojem šolskem okolišu. V želji, da bi pripomogli k izboljšanju kakovosti življenja in k trajnostnemu razvoju naše lokalne skupnosti ter vnesli v vzgojno-izobraže-valni proces tudi vrednote, ki dolgoročno vplivajo na kakovost življenja naših učencev (kot na primer ekološka osveščenost in varstvo narave), smo se na naši šoli odločili, da se z mesecem septembrom vključimo v projekt Ekošole. Zavedamo se namreč, da bodo današnji učenci lahko vplivali in sprejemali pomembne odločitve že v bližnji prihodnosti, kar je tudi eno od temeljnih načel Ekošole kot načina življenja. V naslednjih dveh letih si bomo tako osebje kot učenci šole prizadevali za pridobitev eko zastave. 3. Naše aktivnosti 1. Skrbimo za čisto in urejeno šolo ter njeno okolico, saj zbiramo odpadni material - tonerje, kartuše, baterije, v razredih ločujemo odpadni papir od ostalih smeti, v kuhinji ločujemo odpadke (embalaža, steklo, papir, biološki odpadki), dvakrat v letu bomo organizirali akcijo zbiranja starega papirja, šola si bo prizadevala pridobiti svoj ekološki otok s smetnjaki za ločeno zbiranje odpadkov. 2. Varčno ravnamo z vodo in energijo, saj skrbno ugašamo luči po učilnicah in hodnikih, smotrno porabljamo vodo pri umivanju rok, zračimo učilnice med odmori. 3. Pri pouku se ukvarjamo z različnimi dejavnostmi in vsebinami s področja ekologije. 4. Izvedli in sodelovali bomo na različnih natečajih, npr. šolski natečaj za eko himno in eko znak, razpisani natečaj nacionalne koordinacije Ekošole (Ekologija medsebojnih odnosov). 5. Uredili bomo šolsko eko spletno stran, skrbeli za aktualnost v šolskem Eko kotičku za obveščanje učencev in staršev, pisali bomo prispevke v Eko podlistku v Moravških novicah. 6. Trudili se bomo ekološko osveščati starše in ostale občane, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem in planetom Zemljo. 7. Sodelovali bomo pri okoljevarstvenih akcijah v občini. 8. Skrbeli bomo za lastno zdravje in za prijazne medsebojne odnose. Za uspešen potek projekta bomo potrebovali tudi Vaše sodelovanje! Koordinatorki ekošole: Petra Peterka in Mateja Sotošek Božično-novoletni sejem v šoli Tudi letos smo se lahko udeležili že tradicionalnega božično-novoletnega sejma, ki ga vsako leto ob pomoči učiteljev pripravijo učenci. Ti so tisti, ki izdelujejo voščilnice, okraske, venčke, svečnike in še kaj, prav tako pa sami poskrbijo za prodajo. In moram reči, da so med njimi nekateri (več kot uspešno) že osvojili osnove marketinga. Obisk takšnega sejma je vedno prijeten, saj gre ves izkupiček denarja za učence same, poleg tega pa imajo tam kupljene stvari »dušo« in so seveda ročno izdelani unikati. (Maja Hren) Pogovor s Comenius asistentko Julio Neidhôfer Včasih rečemo, da v tretje gre rado. To za našo šolo prav gotovo velja. Po dveh letih neuspešnih prizadevanj smo končno tudi na naši šoli dobili Comenius asistentko. Tako ravnateljica kot tudi učitelji tujih jezikov se zavedamo, da naši učenci pogosto niso motivirani za učenje tujih jezikov. Priložnosti za pogovor s tujcem imajo zelo malo, pa tudi potovanja v tujino niso prav pogosta. Zelo smo se razveselili, ko smo v učiteljske vrste sprejeli simpatično, mlado in komunikativno asistentko Julijo, ki je v Bonnu doštudirala nemščino in zgodovino. Rade volje sem sprejela mentorstvo ter ji »odstopila« svoje učence. Prav tako so z veseljem sodelovali tudi drugi učitelji angleščine. Učenci so uživali ob njenih urah, še posebej najmlajši. Po dobrih treh mesecih smo se vsi že tako navadili nanjo, da smo se s težkim srcem poslovili od nje. V Nemčiji nanjo čakajo že drugi učenci, saj bo februarja začela opravljati dvoletno prakso na eni izmed gimnazij v Bonnu. Tik preden je odšla, je Aljaž Pirnat, učenec izbirnega predmeta šolsko novinarstvo, z njo opravil zanimiv pogovor. Od kod prihajate? Prihajam iz Nemčije, natančneje iz Bonna. Ali nam lahko poveste več o mestu, iz katerega prihajate? Bonn je mesto na zahodu Nemčije, v zvezni deželi Nordrhein Westfallen. Ima 350.000 prebivalcev. Od 1949 do 1990je bil glavno mesto Nemčije. Sedaj je glavno mesto ponovno Berlin. V Bonnu je več mednarodnih organizacij, na primer del OZN. Ima tudi veliko univerzo. Kakšne naloge imate kot Comenius asistentka? Moja naloga je povedati čim več o državi, iz katere prihajam ter čim bolje spoznati Slovenijo, da jo bom lahko v Nemčiji predstavila ostalim. Izdelujem gradivo, ki ga uporabljam pri pouku ter sem »vir znanja« tako na jezikovnem kot tudi na kulturnem področju. Tukaj sem zato, da spremenim miselnost, da imamo opravka z Nemci ali Slovenci. Morda se sliši patetično, ampak vsi smo ljudje, le da živimo na območju, ki se imenuje Slovenija ali Nemčija. Vam je Slovenija všeč? Zakaj? Da, Slovenija mi je všeč. Ima zelo zanimivo zgodovino. Ljudje so prijazni. Narava je nekaj posebnega, je zelo lepa. Kakšna je razlika med učenci v Nemčiji in Sloveniji? Lahko primerjam le šole in učence, ki jih poznam v Nemčiji in v Sloveniji. Ne morem primerjati učencev na splošno. Nisem opazila večjih razlik. Na primer, disciplina v razredu je enaka. Vendar, če želiš najti razlike, potem jih tudi najdeš. Učenci v Nemčiji ne nosijo copat in nimajo omaric, kamor bi spravili svoje stvari. V Nemčiji učiteljev ne kličejo »učitelj/učiteljica«, pač pa po priimku, npr. gospa Neidhofer. Ali ste že kdaj prej bili v Sloveniji? Da, leta 2004. Bila sem na enodnevnem izletu v Ljubljani s skupino prijateljev iz Dunaja. Zakaj ste se odločili, da boste prišli poučevat ravno v Slovenijo? Študirala sem zgodovino. Ko sem šla študirat na Dunaj, sem želela početi nekaj, česar še nikoli nisem. Odločila sem se za zgodovino vzhodne Evrope. Izbrala sem tri različne seminarje o Sloveniji. Tam sem spoznala avstrijsko-poljsko prijateljico, ki je odraščala v Ljubljani. Veliko mi je povedala o Sloveniji in njenih lepotah. Odločila sem se, da res želim obiskati to deželo. Po končanem študiju sem želela oditi v tujino. Na internetu sem našla program Comenius in se prijavila. Moja prva želja je bila oditi v Slovenijo. Prijavila sem se tudi za Italijo, Estonijo, Švedsko, Dansko in Islandijo. In dobila sem Slovenijo. Katera je vaša najljubša slovenska jed? Slovenska hrana se ne razlikuje dosti od nemške in avstrijske. Všeč mi je carski praženec, ki je tudi avstrijska jed. Ne maram ajde. Ali vas je skrbelo, da na naši šoli ne bi bili sprejeti? Ne, saj o tem nisem niti razmišljala. Nisem pa pričakovala, da bom tako toplo sprejeta. Ali boste še prišli v Slovenijo? Da, ampak poleti. Želim videti sončno stran Alp v poletnem soncu. Katera slovenska znamenitost vas je najbolj očarala? Velik vtis so name naredile Alpe. Kjer sem doma, ni gora. Edinstveno doživetje je bil izlet na zasneženo Veliko planino. Najbolj všeč mi je bila obala. Obožujem morje in zelo mi je bil všeč Piran. Kako boste predstavili Moravče svojim prijateljem in sorodnikom? Moravče bom primerjala s podobno vasjo, blizu doma mojih staršev: majhna vas, z nekaj infrastrukture in ljudmi, ki imajo resnično radi kraj, kjer so doma. Ali ste imeli kakšno slabo izkušnjo? Moje izkušnje so podobne izkušnjam drugih učiteljev. Nekateri učenci so zelo prijazni, nekateri niso. Kaj ste počeli na naši šoli? Imela sem vlogo učiteljice. Poučevala sem nemščino, angleščino, enkrat tudi športno vzgojo. Delala sem tako z majhnimi kot tudi z velikimi učenci. Kot zanimivost naj omenim, da sem osnove nemščine poučevala skupino učiteljic. Kako bi označili sodelovanje z učitelji naše šole? Sodelovanje je bilo enostavno, dobro, včasih tudi zabavno. Bilo je potrebno. Brez pomoči ostalih učiteljev bi bila izgubljena. Kaj počnete v prostem času? Ponavadi v prostem času počnem mnogo stvari. V Moravčah ne počnem nič posebnega. Pripravljam učne ure in poskušam čim bolje spoznati Slovenijo. Gledam televizijo, čeprav ne razumem veliko. Zanima me, kaj gledate. Še vedno čakam trenutek navdiha, ko bom nenadoma razumela slovensko. Aljaž Pirnat, Martina Lorber Nov velik uspeh Komorneif zbora Limbar Komorni zbor Limbar Moravče pod vodstvom Elizabete Pirnat je 24. novembra v Škofiji Loki sodeloval na »Sozvočenjh«. To so bili regijski koncerti izbranih zborov s tematskimi sporedi. Potekali so od oktobra do decembra pod pokroviteljstvom Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Nastopajoči zbor je moral na reviji predstaviti čimbolj zanimivo sestavljen tematsko zaokrožen spored po lastni izbiri. Regijske koncerte sta spremljala po dva strokovna spremljevalca, ki sta ocenila zbor. Zbor z najkvalitetnejšo izvedbo sporeda na regijskem nivoju je bil uvrščen na sklepni koncert posvečen obeležitvi Svetovnega dneva zborovskega petja, ki je bil 8. decembra v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Pred dvema letoma je Limbar že sodeloval na regijski reviji in po takratnih kriterijih prejel dovolj točk za uvrstitev na zborovsko tekmovanje Naša pesem v Mariboru. Tokrat je bil Limbar za regijsko revijo predlagan po nastopu na območni reviji pevskih zborov in preko vseh cedil tudi izbran. Prijavil se je s štirimi skladbami Sama Vremška, ki jih je zborovod-kinja izbrala z dobrim poznavanjem zborovske literature in zmožnostmi zbora. Zbor se je na nastop aktivno pripravljal s pevskimi vajami pod vodstvom zborovodkinje in korepe-ticijami Tomaža Pirnata. Obrazložitev izbranega sporeda je napisal Alojzij Štefan. In kakor je med drugim zapisal, je zbor ponesel to preprosto culo najžlahtnejše človeške dediščine v svet in s svojo strastno življenjsko voljo odpel svoj spored, ki ima ikono trajne vrednosti, saj prihaja iz srca. Izmed enajstih najboljših zborov, ki so zastopali Gorenjsko regijo, je bil za sklepni koncert v Slovenski filharmoniji izbran ravno naš zbor, česar smo bili zelo veseli in v čast nam je bilo nastopiti na deskah odra, kjer nastopajo najboljši ter profesionalni glasbeniki in pevci iz Slovenije in vsega sveta. Za sklepni koncert je bilo izbranih šest najboljših zborov iz vse Slovenije in po pogovoru s strokovnjaki, je Limbar svoj program spet odpel zelo dobro. Z dobrim občutkom in veseljem smo odšli domov, saj naš trud in talent na tak način rojevata svoj sad, ki ga dajemo s ponosom okušati tudi drugim in upamo, da gre v slast! Če še ne veste ali se še niste odločili, nam čimprej prisluhnite, saj ne bomo počivali^ Več informacij o delu Komornega zbora Limbar lahko najdete tudi na www.kidlimbar.si. IDA LEVEC Hvalnica novorojenemu in domovini Božični koncert Komornega zbora Limbar 2007 Odkar se od leta 1996 vsako leto vrstijo božični koncerti Komornega zbora Limbar, se zdi, da bi prazničnemu božičnemu vzdušju na Moravškem brez njih nekaj manjkalo. Tako misel nehote utrne pogled na krog poslušalcev, ki leto za letom napolnijo podružnično cerkev Svetega Andreja. Že ta sveti prostor s svojo arhitekturo, freskami, ki zbujajo spoštovanje do davne preteklosti, pridene svojstven delež k slovesnemu vzdušju. Svoje dodajo modre misli, ki pre- Največji delež k (po)doživljanju božične skrivnosti, ki je bila navdih za neizčrpen vir glasbenih del s to tematiko, pa seveda prispeva zbor, a capella ali ob instrumentalni spremljavi, kot ženska, moška ali mešana zasedba. V prvem delu koncertnega programa je zbor posegel pretežno po priredbah ljudskih božičnih pesmi, predvsem z Gorenjskega. S tem je ob glasbeni sporočilnosti nakazal tudi predstavo in pomen božiča v zavesti slovenskega človeka (npr. lik Svetega Jožefa, ki je kot cimperman hitro stesal zibko za Novorojenega Boga). Skrb za zavedanje in ohranjanje narodne identitete, kot nujnost predvsem majhnih narodov, je v slavnostnem govoru ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, predstavil poslanec Državnega zbora RS Drago Koren. Poudaril je, da je samostojnost nujna za prihodnost naroda, enotnost pa je njena kvaliteta, ki je dana le redkim narodom. Spomnil je, da smo država mi vsi in si tako lahko vsak na svojem področju prizadeva za enotnost, vodilo oziroma najvišji zakon pa naj bo blaginja države. Povedano je podkrepila Vremšakova Pojem ti hvalnico, na besedilo T. Kuntnerja. V drugem delu programa so zopet polno, mehko zazvenele božične pesmi domačih in tujih skladateljev. H kvaliteti glasbenega vtisa izvajanja zagotovo prispeva ne samo tehnična izvedba, pač pa tudi odnos izvajalcev do vsebine izvajanega. In globino slednjega je bilo mogoče zaznati. Božični čas, smo slišali, zaznamuje grenko-sladko sporočilo jaslic. To je čas za notranje veselje in zunanje veselje. Predsednica KID Limbar Ljudmila Novak se je zahvalila zborovodkinji Elizabeti Pirnat, organistu Dominiku Štefan, Idi Levec za vezno besedilo ter slavnostnemu govorniku. Notranje veselje, po katerem v resnici hrepeni vsak človek, je težko najti samo v gorah prazničnih okraskov. Nanj lahko nakaže besedilo zapete Tomčeve Ni v hiši prostora: »Božična votlina, v njej Sveta družina, v ljubezni živeti naj nas nauči.« Barbara K. Tomažič, foto Marjan Tomažič Novoletni koncert V zadnjih dneh starega leta se je v kulturnem domu odvil novoletni koncert. Na odru se je tako zvrstilo veliko različnih glasbenikov, predvsem pa je bilo med njimi veliko mladih in perspektivnih Moravčanov in Moravčank o katerih bomo zagotovo še slišali. Koncert je s temperamentnim plesom otvorila Anja Zakošek, kije nedavno osvojila 6. mesto (skupinsko) v jazz baletu na Svetovnem prvenstvu v Riesi. Zatem sta se predstavila Maja Urankar (piano) in Lenart Zajc (vokal). Koncert se je nadaljeval s sklopom pesmi Vokalne skupine Oda, katero so v prvem delu spremljali Dominik Štefan, Gašper Kokalj, v drugem pa Moravški Trio, seveda vse pod taktirko Milana Kokalja. Vse zbrane je nato nagovoril tudi župan, ki je v svojem govoru predstavil izpolnjene in neizpolnjene načrte za Občino, ter voščil vsem zbranim srečno in zdravo 2008. Koncert Grajskega okteta Prelep zimski večer, snežilo je in bil je Božič. Prijetna množica ljudi se je zbrala na koncertu Grajskega okteta, da se pogreje v objemu božičnih pesmi. Kot gostje so nastopili; v duetu Karel Žužek z violino in pianistka Nastja Osolnik ter družinski duet solist Peter in pianistka Petra Pirnat. Pelo se je, igralo, ploskalo ter na koncu še topli napitki in slastni prigrizki. Na koncertu so nastopili so še: Stina Strehar (piano), Nastja Zajc (vokal), Nastja Osolnik (piano), Matic Hrovat (vokal), pevci moškega pevskega zbora pod vodstvom Mira Capudra ter Pihalna godba Moravče, ki se je na tem odru prvič predstavila z novim kapelnikom Jurijem Cizejem. Na koncu pa je za poslastico večera poskrbela zmagovalka Eme 2007Alen-ka Gotar, ki je za zanimivost povedala, da je tudi ona na pol naše gore list. Po koncertu je v sledil družabni večer, kjer je bilo izrečenih veliko lepih misli in želja, da pa je bilo vzdušje še bolj sproščeno pa je ob hrani in pijači za veselje skrbel Ansambel Nagelj. Maja Hren Dve slikarski razstavi v Kulturnem domu v Moravčah v času prednovoletnih praznikov Slikarka Snežana Pustotnik, ki je svoja dela razstavljala v Kulturnem domu, je bila rojena v Črni gori. Iz Črnuč je po srednji šoli prišla v Moravče, kjer si je ustvarila dom in družino in si ob tem še pridobila izobrazbo na Višji upravni šoli. Slikati je pričela, kljub goreči želji po likovni ustvarjalnosti že od malega, šele pred šestimi leti, predvsem na pobudo prijateljev, ki so ji podarili platno, čopiče in barvo. Začela je s slikanjem na svilo, a hitro prešla na slikanje z oljno tehniko in akrilom. Znanje in izkušnje si je pridobivala in utrjevala na slikarskih kolonijah, v likovnih delavnicah ter pod mentorskim vodstvom, sicer profesorja ljubljanske likovne akademije, slikarja Tuga Sušnika. Slikarka Vojka Vidovič, Ljubljančanka, ki živi na Limbar-ski gori, je svoja dela predstavila na večer novoletnega koncerta. Pravi, da je na Limbarski gori tudi našla svoj atelje - naravo. Njen slikarski talent so odkrili že v šolskih letih, vendar se je odločila za študij prava. Po zaključku študija pa se je vključila v Društvo likovnih samorastnikov v Ljubljani. Priznani slikar Savo Sovre je takoj prepoznal njen poseben občutek za barve in barvne odtenke. Vojka Vidovič se predstavlja v gvašu, akvarelu, risbi, že nekaj časa pa se povsem posveča olju. V Kulturnem domu je predstavila tri sklope: tihožitja z rožami, drevesa in vode, predvsem iz Moravške doline ter morski sklop. Predstavila nam je žareči gozd Limbarske gore, čudovitih jesenskih barv, rdeči javor, makova polja, bele breze, platna njenega zadnjega obdobja. Na slikarski razstavi Vojke Vidovič, se je z branjem pesmi Daneta Zajca, predstavil tudi Jani Virk, trenutno eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev v svetu, dobitnik nagrade Prešernovega sklada in urednik kulturno izobraževalnega programa Televizije Slovenije. Rado Kokalj je obe razstavi pospremil z nežno glasbo citer. Mnogo je razlogov za obisk Limbarske gore Za letošnjo že 20. prireditev po nagelj na Limbarsko goro se v Društvu krajanov Limbarska gora že pridno pripravljajo, kajti letos bo ta že 9. marca. Pohod z baklami na Limbarsko goro Velko zanimanje za pohod z baklami na Limbarsko goro iz Podstrani se je kazalo že precej pred dogodkom. Tako se je na pohod, že šesti po vrsti, na predvečer Štefan dneva, odpravilo okoli petdeset pohodnikov. Razpon starosti pohodnikov je bil tudi tokrat širok. Mladi, najmlajša devetletna Katja, seveda niso imeli težav. Pohoda so se udeležili tudi izkušeni pohodniki. Za ostale se je našla vzpodbudna beseda, tudi roka v pomoč, na osrednjem postanku pa malo domačega. S tako pomočjo je bil tempo kar solidno hiter in marsikdo je bil ponosen, da mu je podvig uspel. Pohod so zaključili pozno ponoči, ob vročem čaju in kuhanem vinu, zopet na startu pri organizatorju Vojku Cerarju v Podstrani. Eden od zadovoljnih pohodnikov je prispeval za vsakega spominsko majico. Zadovoljen je bil tudi tisti pohodnik, ki se je na Limbarsko goro odpravil iz Moravč in ob tem spremljal sij bakel iz podstranske strani. Dobra družba, ples na vrhu v koči, prijetno razmigane mišice, vse skupaj podkrepljeno z božičnim in novoletnim vzdušjem, so spomini, ki bodo ostali najmanj do naslednjega pohoda. VR TUŠTANJ Priložnost zamujena, vrne se nobena. Tako menijo v Tuštanju in zato je pri njih veliko priložnosti za veselje in druženje. Lipa za predsednika Društva krajanov Zg. in Sp. Tuštanj V decembru, sredi božičnih in novoletnih praznikov, so imeli v Tuštanju še en razlog za praznovanje. Svojemu predsedniku Društva krajanov, Franciju Cerarju, so za Abrahama postavili ne le mlaj. Posadili so mu lipo. Silvestrovanje po šotorom Po vseh praznikih, se je potrebno pripraviti na normalni delovni ritem. Kako bolje, kot s pohodom na Miklavž, ki zahteva hitri tempo že kar drugega januarja. VR Turistično društvo Moravče Praznični sejem v Moravčah December, mesec veselega pričakovanja, božič, nato skok v novo leto, množica lepih, bolj ali manj izvirnih voščila, vse to je mimo. Prvi delovni dnevi so nas hitro postavili na vsakdanja tla. A si kljub temu dovolim še kratek zapis o dogodku, ki ga je Turistično društvo Moravče organiziralo ob koncu minulega leta. To je bil praznični sejem v Moravčah. V želji, da bi bil sejem Moravčanom in okoličanom bolj »pri roki«, smo ga iz parka preselili pod platneno streho ob kulturnem domu. Zelo smo se potrudili tudi pri izvedbi in izbiri ponudnikov, saj ne želimo, da bi se praznični sejem spremenil v kramarskega. Zato smo poiskali res dobre ponudnike: kupili ste lahko ročno izdelane lončene jaslice, unikatno keramično in stekleno posodo, lesene igrače in miselne igrice za otroke in odrasle, prelepe ročne izdelke iz Indije, domače mešanice čajev, dobrote čebelarjev čebelarskega društva, slasten kruh in domače pecivo kmečkih žena, Rotarjevo moko, lične okrasne in uporabne izdelke spretnih članic in članov Društva rokodelcev Moravške doline,_da o pestri ponudbi prijaznega Ribničana sploh ne govorimo. Učenci OŠ JurijaVege Moravče in podružnične šole Vrhpolje ter VVO so ponudili pestro izbiro voščilnic, raznih okraskov in darilc za praznike. Ves izkupiček je bil namenjen šolskemu skladu. Toliko o ponudbi. Za tiste, ki niste uspeli priti, pa morda namig za prihodnje praznike, saj bo znova mogoče kupiti lepa darila skoraj »pred domačim pragom«. Dogodki v februarju: Pustni torek, 05.02.2008, ob 15.30 uri izpred OŠ Jurija Vege Moravče - pustna povorka v organizaciji Občine Moravče, Godbe Moravče in Turističnega društva Moravče. Ob kulturnem prazniku pa Turistično društvo Moravče vabi na nočni pohod z lučkami (baterijske svetilke) po učno sprehajalni poti Rača. Odhod 08.02.2008 ob 18. uri iz Krašc. Seveda, tudi silvestrovali so v Društvu krajanov Tuštanj skupno, pod šotorom. Lani so se tako zbrali prvič. Letos so polnoč pričakali še bolj veselo, ob kuhanem vinu, obari in dolgim ognjemetom. Pohod na Miklavž Presenečenje za najmlajše je bila igrica Lačni nabiralnik, ki so jo zaigrali učenci OŠ Jurija Vege pod vodstvom Marije Gotar. Prijetno vzdušje so ustvarili mladi harmonikarji z veselimi vižami: Martina Ravnikar, Miha Vesel, Andrej in Miha Gabršek ter pevci iz Blagovice s starimi ljudskimi napevi. Za organizacijo sejma, tople napitke in sladke dobrote smo poskrbeli člani TD Moravče, kajpak ob izdatni pomoči občine in radodarnih sponzorjev. Danica Jančar Cm Spoštovane občanke in občani! Programska koalicija, ki jo vodi naš župan, je takoj po izvolitvi dala vedeti, da bo zagotavljala hiter in dinamičen razvoj občine. Predlog proračuna za leto 2008, ki je v javni obravnavi, to potrjuje, saj v naslednjih letih predvideva tudi pridobitev EU in državnih sredstev za investicije na področju l