celjski tednik CELJE, 1. APRILA 1960 LETO X., ŠTEV. 13 GLASILO SOCLALISTICNE l^Wt DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK< DIREKTOR IVAN MEUK-GOJMiS UREJUJE UREDNIŠKI ODBOH ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO OPRAVILI SO VELIKO družbeno politično delo SKUPŠČINA OKRAJNE ZVEZE PARTIZAN — TVD 2ALEC, NAJBOLJŠE DRUŠTVO — OKREPITEV OBČINSKIH ZVEZ — FRANC VITANC, NOVI PREDSEDNIK OKRAJNE ZVEZE PAR- «ZAN. V nedeljo 20. marca je bil v Celju redni občni zbor okraj- ne Kvetze Partizan. Razen delegatov društev za telesno vzgojo so uspelemu obračunu dela prisost vovali še predsednik okrajnega »dbora SZDL JOŽE MAROLT, tajnik republiške zveze Partizan TOMAŽ ŠAVNIK, zastopniki okrajnega odbora Zveze borcev, •krajnega sindikalnega sveta, komiteja LMS za celjski okraj, sve- ta za telesno vzgojo pri OLO itd. Uvodni del zasedanja je imel riavnostno obeležje, saj je v njem predsednik okrajnega odbora SZDL Jože Marolt razglasil re- Eultate tekmovanja za pokal tega foruma. Pri tem je čestital vsem društvenim delavcem za požrtvo- valno delo, hkrati pa jih še po- zval, naj tudi v naprej vlagajo vse sile za vzgojo mladega rodu. V končni izbor za osvojitev po- kala se je plasiralo šest društev, ki so glede na pravilnik tekmo- vanja zasedla naslednja mesta: Pokal in nagrada 50.000 din sta pripadli društvu v Žalcu, na- slednji mesti in nagradi po 40.000 dinarjev sta prejeli dru- štvi Celje-mesto in Celje-Gaberje, na Četrto mesto z nagrado 30.000 dinarjev se je uveljavilo društvo iz Štor, peti so bili Mozirjani (20.000 din) in šesti Konjičani (15.000 din). Mimo tega je okrajni odbor SZDL nagradil še dva po- žrtvovalna sodelavca Franta Vi- tanca ter Karla Juga. Ko je tov. Marolt izročil vsa priznanja, je dejal: To ni plačilo za vaše delo, kajti tega ni moči plačati, ker je bilo preveliko. To je le skromno priznanje za trud, ti ste ga vlagali ... M drugem delu zasedanja je najprej o dveletnem delu okrajne zveze spregovoril njen tajnik Franc Vitanc. Ni naključje, da je že na začetku poročila ugotovil, d» je v okraju še vedno premalo partizanskih društev. To še po- sebej velja za obrobne predele, za manjše kraje in vasi. Pri tem bi lahko pomembno vlogo odigrala večja in močnejša društva, ki bi lahko v sosednjih krajih dajala spodbudo za ustanavljanje svojih sekcij, ali celo društev. Ta dol- žnost pa seveda leži tudi na ob- činskih zvezah Partizan (petih). 2al, se je med vsemi uveljavila ie ena, in to ženska. Vse ostale, posebno pa še občinska zveza za telesno kulturo v Celju, ki je na- stala po ukinitvi občinske zveze Partizan in z združitvijo parti- zanskih in športnih organizacij, •o več ali manj zatajile. Od teh celjska povsem! Da bi odpravila dvotimost dela je okrajna zveza na lastno pobu- il na piano, sem glo- boko zajel sveži zrak in se zazrl pod sam vrh mogočnega nebotič- nika. Iz mučneea položaia me ie rešila stara izi-abljena srečkn.' ki jo imam za skrajni primer vedno pri sebi. Cez dan, dva sem se spet pelial skozi Velenje. V motorju je utri- palo novo srce. nova Boschova 225 W. Kupil sem jo trgovini, v Celju, za tisoč pet sto dinariev. . Ko sem se ozrl po nebotičnikii pri »Velenjskem magazinu«, se mi je zazdel zelo nizek. Pritisnil sem na plin. da je motor vznemirjeno poskočil in odbrzel dalje . . . jan-ko BREZSRCNOST Zgodilo se je na Pi'štanju. Da je bil T.ojz ločen od Cencike že nekaj let, so vedeli vsi. Pa tudi to, zakaj si je moral do- mek iskati drugje. Da ni ostal brez strehe, se ie mora! zahva- liti drugim ljudem. Bil pa je slučai, da je streho dobil pri sosedu. Potem je Lojz zbolel. Mlad ni bil več in tudi pri močeh ne. Ostal je sam. V postelji ie ležal negiben. Za to sta vedeli tudi njegova žena in hčerka. Vendar blizu nista prišli. Ljudje so se zgražali, vendar zaman. Namesto domači, so mu pomagali drugi, predvsem pa uslužbenci krajevnega ura- da, ki so mu preskrbeli zdrav- nika in mu poslali rešilni avto, ki ga je zapeljal v bolnišnico. Tam je Lojz umrl. Ljudi je ta dogodek presunil in zdaj pravijo, četudi ne že- lijo nič slabega, da se lahko kaj takega pripeti tudi drugim, saj se brezsrčnost, kot sta jo do moža in očeta pokazali Cencika in Anica, v življenju kaj rada maščuje. PRVE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV Pretekli teden so se začele v konjiški občini prve konference osnovnih organizacij Zveze ko- munistov. Med prvimi so jih pri- pravili v Ločah in Vitanju. Na obeh so člani kritično ocenili svoje delo. V Vitanju so za poro- čilo zadolžili več članov, ki so obdelali različna področja udej- stvovanja. To je v veliki meri omogočUo, da je bilo poročilo konkretno in da je prikazalo pra- vo sliko ent^etnega delovanja. POGLED PO SVETU Na razorožitveni konferenci v Že- nevi so se stvari spet zavozlale ka- kor po navadi v preteklih letih. Kon- ferenco spremljajo nekateri dogod- ki, ki obetajn vse prej kot mir in pomirjevanje. Tako je obrambni mi- nister ZDA za štiri dni prišel v Za- hodno Nemčijo in v Avstrijo in ob vojaških časteh inšpiciral nemško vojsko. Istočasno je dajal bojevite izjave Adenauer, pomagal mu je newyorški guverner Rockefeller, češ samo politika močne roke bo ohra- nila moralne vrednote zaoadnega sveta. Tudi Herter ni naredil usluge s svojimi pesimističnimi izjavami o konferenci na vrhu, češ razlike med Vzhodom in Zahodom v pogledu Berlina in nemškega vprašanja so prevelike, da bi jih izgladili v nekaj dneh. Končno ZDA gredo na konfe- renco samo na željo Anglije in Francije, dnevni red za konferenco pa ni določen samo zato, da bi se ne sprli že zaradi njega. Tudi gla- sovi o nemških vojaških skladiščih na Holandskem in Danskem ne pri- spevajo k mirovnemu razpoloženju. In še marsikaj podobnega. Nemška politika je že na vsa usta pokopala 16. maj, duha Camp Da- vida, duha svetovnega kompromisa. Vodilni človek Adenauerjevega gla- sila »Die Welt« ie napisal o konfe- renci na vrhu štiri stolpce z naslo- vom: »Mnogo hrupa za nič.« Ta »Much adoo for nothing« je toliko značilnejši, ker so istočasno napadli Angleže zaradi sodelovanja s SZ v pogledu podzemskih poskusov. Le- tošnji sovjetski predlog je namreč na las podoben lanskemu angleške- mu. Angleško geslo: »Nič več, vse ali nič« napadajo, češ, vsako popu- ščanje bo rodilo podobne sadove ka- kor popuščanje Hitlerju leta 1936, 1938 in tako dalje. Konferenca na vrhu ne bo imela nobenega pomena, ker SZ in ZDA ne moreta več dik- tirati svetu, nastopil je »pluralizern svetovne demokracije«. Lepa reč! Koliko je v tem pisanju idej in tak- tike iz Goebbelsovega glasila »Das Reich«! To se kaže tudi v pohvali pacifi- kacijske strategije v Alžiru. Nemški poročevalec občuduje ustanovitev SAS, domače »domobranske« vojske v Alžiru (sections administratives specialisees), češ da je psihološka vojna v pacifikaciji nepokorne deže- le nujna. Ko redna vojska »prečeše, poruši in požge uporne vasi«, naj nastopijo SAS, kajti »s kladivom se bolhe ne pobijajo«. Podoba je, da si je ta časnikar dobro zapomnil pro- slulo okupacijsko strategijo nemške vojske od leta 1941—1945. Naj bi pri pohvali francoskih generalov po- mislil še na to. kakšen konec je do- živela. Hruščev ima za seboi nedvomno velike diplomatske uspehe. Pregovo- ril ie Cu En Laia. da bo šel k Ne- hruju, LR Kitajska je pristala na sovjetski razorožitveni predlog, ka- kor trdi v Ženevi Zorin, z Eisenho- werjem sta se sporazumela za za- prti atomski klub in poleti se bo z njim pogovoril na svoji »dači«. Zdaj je v Parizu udaril na struno fran- cosko-ruskega vojnega bratstva, češ zmerom smo bili ogroženi od iste strani in interesi Francije in SZ si' sploh ne morejo križati. Vsako pri- bliževanje Francije k Nemčiji po- meni samo pomoč Nemčiji in nič drugega. Hruščev je tu učil politič- no abecedo, ki jo je de Gaulle zara- di svoje želje po afirmaciii galske veličine včasih vsaj na videz poza- bil. Morebiti bo ta sovjetski obisk vgodno vplival na visoko ozračje 16. maja. Nemška moč, gospodarska in vojaško raste, vse prevečkrat po- udarjajo Nemci, da jih je. 70 milijo- nov in da jih je treba slišati. Isti cilj ima verjetno tudi Macmillan s svojim obiskom v ZDA, to je, para- lizacijo ofenzivne nemške politike, ki bi rada povsem onemogočila kom- promis med Vzhodom in Zahodom zato, da bi nekoč združila Nemčijo tako, kot so si jo zamislili v Bonnu, to je s popolno politično in vojaško likvidacijo sovjetskega mostišča na Odri, ki obsega 100.000 km^ nem- škega ozemlja Pri tem se sklicuje- jo na pravico do samoodločbe, češ če jo priznamo Afričanom, zakaj bi je Nemcem ne. Ali je ta primera še tostran zdrave pameti? Kdor je bral in slišal o metodah Vervdedove vlade v Južni Afriki, ve da samoodločba afriških ljudstev nima nič opravka z mirovno pogod- bo v srcu Evrope. Politična dejstva tu in tam se ne dajo primerjati. An- toine de Saint-Exupery bi ljudem onstran Rena vendarle še danes lah- ko marsikaj povedal. T. O. S SKUPŠČINE OKRAJNE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE V CELJU Družbena vzgoja mladine v nedeljo je bila v Celju druga skupščina Okrajne zveze prijate- ljev mladine, ki so se je poleg de- legatov udeležili tudi ljudska po- slanka tovariš-ica Zupančičeva, za- stopnik zveznega sekretariata za otroke in mladino, predsednik Okr. odbora SZDL Jože Marolt in drugi. Skupščino so pozdravili številni pionirji, ki so v zahvalo podarili zbranim delegatom lep album s sli- kami iz življenja pionirjev, mizo delovnega predsedstva pa obložili s cvetjem. Predsednik Okrajne zveze prija- teljev mladine tovariš Drago Cu- cek je orisal pot in delo zveze ter poudaril, da tudi skrb za otroke in mladino dobiva nove oblike, ki jih zahtevata sprememba šolskega siste- ma in prav tako nova vloga stano- vanjskih skupnosti. V preteklem raz- dobju je bilo nadvse delavno pod- ročje Gaberie, kjer so analizirali razmere, v I aterih živijo otroci in ustanovili dom z 245 gojenci, ki pri- hajajo vanj pred šesto in ga zapu- ščajo po sedemnajsti uri. Prispevek staršev je uravnan po lestvici do- hodkov, neposredno pa pri varstvu otrok sodelujejo s prispevki tudi ne- katera podjetja. Nič manj niso delavni na Otoku, kjer imajo svoj vrtec, kosilo pa otroci dobivajo iz šolske kuhinje na gimnaziji. Tu so priredili vrsto in- timnih proslav, ki so jih otroci obi- skali skupno s starši. Družbena vzgoja otrok in družbe- na prehrana sta dva problema, ki jima bodo v prihodnje stanovanjske skupnosti morale posvetiti več po- zornosti. Nad 29 tisoč otrok se hra- ni v mlečnih kuhinjah in velik del njih tudi v šols'kih kuhinjah. Prvih je v vsem okraju 177, drugih pa 8. In prav tu lahko prijatelji mladine najdejo dovolj dela. Ker postaja izobraževanje iz dne- va v dan pomembnejše, se bodo tudi tu oprli na stanovanjske skupnosti, saj se je izobraževanje staršev v njihovem okviru izkazalo kot zelo pozitivno. Pripraviti bo treba tudi seminarje za kader v zakonskih po- svetovalnicah, ki so se v zadnjem času precej uveljavile. V Celju in Žalcu imamo tudi otroški posveto- valnici, katerih delo je tako po- membno, da bi bilo prav, če bi jih prevzel svet za varstvo družine in otroka ali pa kateri drugi svej Naloga društev prijateljev mla" dine bo, da v naslednjem razdobju sodelujejo pri vseh vprašanjih v zvezi z varstvom otrok in da rešu, jejo konkretna vprašanja. Pri vsetu tem pa je nujno, da ustanovijo v vseh občinah občinske zveze prija« teljev mladine, ki bodo povezovale in vsklajevale njihovo delo. Kot skoraj pri vseh društvih pri- jateljev mladine, je bila tudi prj okrajni zvezi najbolj delavna ko- misija za delo s pionirji ktjub temu, da ima vsak pionirski odred svoj način dela in svoje probleme. Tako pripravljajo programe za najrazlič- nejše proslave, tekmujejo med se- boj, itd., imajo pa tudi svoje kro- nike, ki bodo neikoč dokument nji- hovega udejstvovanja. Pionirji pa se čedalje bolj zanimajo tudi za probleme v naši družbi. Tako so na primer ob dnevu žena razpisali na- tečaj o ženi in njenem družbenem udejstvovanju, prav tako pa posve- čajo čedalje več pozornosti tudi šolskim zadrugam. Tekmovanje med pionirskimi odredi, za katerega se v zadnjem času kaže veliko zani- manje, pa bo spet pospešilo in iz- boljšalo njihovo delo. Ker so uspehi, ki jih društva iti zveze prijateljev mladine dosegajo pri svojem delu rezultat prizade- vanj celotne družbe, lahko v prihod- nje pričakujemo še plodnejše delof in še večje uspehe. ANGLEŠKI PIANIST V CELJU Najboljši angleški pianist Ken- dall Taylor, ki je že večkrat z ve- likim uspehom koncertiral v Ljub- ljani in v Beogradu, bo gostoval v Celju 13. aprila. Koncert bo iz- ven aibonmaja, aibonenti pa bodo imeli prednost pri nabavi vstop- nic in po običajnih cenah. A)bo- nente vabimo, da si nabavijo vstopnice do 7. aprila, nalkar bodo v prosti prodaji po zvišanih cenah v Glasbeni šoli. Prekomerno uživanje alkohola. družbeno zlo! Svet za notranje zadeve in splošno upravo okrajnega ljud- skega odbora v Celju je te dni pripravil širše posvetovanje o problemih, ki nastajajo zaradi prekomernega uživanja al- kohola. Mimo članov sveta so se posvetovanja udeležili še šte- vilni najvidnejši predstavniki političnih in družbenih organi- z.acij, skrbstvenih in socialnih ustanov, delovnih kolektivov itd. Ce povzamemo samo glavne misli in zaključke tega posveto- vanja, potem moramo napisati, da se naša družba loteva proble- ma, ki nastaja zaradi prekomer- nega uživanja alkohola z veliko pozornostjo in največjo skrbjo. Kalko ta problem omiliti in po- magati tistim, ki so zaradi pre- komernega uživanja alkohola padli v kazniva dejanja ali pa kakorkoli drugače kršili družbe- no disciplino in nadalje, kako od- preti oči onim, ki so na poti, da še v vse to zapadejo, je vpraša- nje, ki zanima ne le organe, ki se poklicno ukvarjajo s temi nevšeč- nostmi, temveč celotno družbo. Saj gre na koncu koncev za druž- ben problem, v večjem ali manj- šem obsegu. Statistični podatki govorijo, da število alkoholikov pri nas stalno narašča, s tem pa rase j o tudi po- sledice, kot neurejeno družinsko življenje, bedno socialno stanje, zanemarjena vzgoja otrok, kaz- niva dejanja in podobno. Po razpoložljivih podatkih je tudi očitno, da imamo v našem okraju okoli 520 registriranih kroničnih pijancev, od teh je okoli 450 mo- ških, ostalo pa so ženske. Med vsemi temi prevladujejo poročeni (436), po socialnem sestavu pa delavci in takoj za njimi kmetje. Število socialno ogroženih otrok (zaradi vseh teth primerov) pa znaša kar 1.442. To kaže, da je alkoholizem najbolj ukoreninjen pri poročenih, ki imajo številne družine. To so številke, dosti tež- je pa je zlo, ki ga povzroča pre- komerno uživanje alkohola. Po- mislimo samo na družine in nji- hove člane, ki jih alkoholik dan za dnem, iz leta v leto muči in uničuje. Poglejmo nadalje na ma- terialno in zlasti še veliko mo- ralno škodo, ki jo pušča preko- merno uživanje alkohola itd. Posvetovanje pa ni analiziralo samo stanja in posledic, temveč se v prvi vrsti ustavilo na vpra- šanju^ kako omiliti to zlo in\ako organizirati stalno in neprisiljeno preventivno delo, ki bi zaleglo. Zlasti pa so ta problem osvetlili s stališča vloge in dela političnih in družbenih organizacij na tem področju. Gre namreč za uteme- ljeno priporočilo, da naj tudi po- litične organizacije, zlasti pa Zve- za komunistov in ^Socialistična zveza, aktivno posežejo v te pro- bleme in jih rešujejo. Posebno delovno področje v preprečevanju navad pri uživa- nju alkohola, in v tem tudi ja- bolčnika, se odpira na naših šo- lah. Udeleženci posvetovanja so navedli nekaj konkretnih pri- merov, ko je jabolčnik mnogim otrokom vsakodnevna pijača in, da si ga »privoščijo« celo med šolskim odmorom. Ali ne bi ka- zalo znova usitanoviti krožke mla- dih juna:kov, ntiladih protialko- holikov? Kar se Janezek nauči, to Janez tudi znal Mnogokrat ibi lahko zlo pre- prečili, če Ibi nekdo skrbel za spremembo okolja, v katerem živi alkoholik, oziroma njegova dru- žina. Več bi lahko napravili tudi s sušenjem sadja. Dejstvo je namreč, da danes že skoraj ne paznamo več zdravega suhega sadja in kompotov iz njega. Pri- pravljanje sadnih sokov bi lahko organizirale kmetijske zadruge in v te namene ustanovile poseb- ne centre. Tako bi prišli ceneje do pristne in zdrave pijače. Pa tudi sadno predelovalna industri- ja bi lahko v tej borbi veliko po- magala, seveda ne s slabimi in dragimi izdelki. Na vsak način, treba bo najti nadomestilo za al- kohol. Pa ne samo to, tudi psiho- loško nadomestilo ima pri tem odločilno vlogo. Tu pa se naj iz-i kažejo naše politične organizaci je ter v še večji meri skrbijo za pesitro dejavnost naših društev, planinskih in turističnih organi- zacij, prosvetnih krožkov, šport- nih klubov itd. V bonbi proti prekomcrttvemu uživanju alkohola lahko veliko napravijo še ustrezne komisije pri organizacijah Rdečega križa, ki bi naj bile zlasti koordinator vseh naporov za zmanjšanje tega družbenega zla. V vrsto prevem- tivnih ulkrepov spada še patro- nažna služba. V celjski občini so tako službo v pomoč alkoholikov in njihovih družin že uvedli. In končno — svoj delež pa lahko pri- spevajo še tisk, radio, film itd. M. B. Revija mladinskih pevskih zborov OBCINE ŠMARJE PRI JELSAH Preteklo nedeljo je 'bila v Šmarju pri Jelšah revija mla- dinskih zborov, druga te vrste v celjskem okraju. V dvorani Kul- turnega doma se je ob 10. uri zbralo osem zborov iz Podčetrtka, Lemberga, Zibike, Kristan vrha, Polja, Bistrice ob Sotli, št. Vida in Šmarja. Osem pevovodij in preko 400 otrok je disciplinirano stopalo na pevski oder, vsak je odpel po tri pesmi. Trud mladih zborovodij je bil poplačan, veči- na zborov je pokazala, da je v skrbnih rokah, ki so pridobivale marsikaj na pevovodskih tečajih. Predvsem je razveseljivo, da zbo- ri niso kričavi, da so dobro disci- plinirani in tudi izbira pesmi je bila pretežno posrečena. Pevska tehnika mladih grl je težka reč in mnogo se bo treba še poglobiti da bo kvaliteta rastla iz leta \ leto. Vendar je tu dober pri j en in volja do dela. V vrsti nasto pajočih zborov se je posebej od' razil mladinski zbor gimnazije ^ Šmarju z zborovodjo prof. Zlati Prodanovo, iki je pokazala dalei najvišjo dospelost, pravilni nasta^ vek glasu, dinamične odtenke 96 članski zbor se je lotil Gre>ča- ninove »Uspavanke« in Mokranj- čeve II. rukovet, za tak zbor ž( kar zahtevne sikladbe. Organizacija revije je Šmarča- nom v čast. Vse je bilo po slkrb Društva prijateljev naladine, rav- natelja gimnazije in drugih dobrt pripravljeno in je teklo. Mladin« so prepeljali z avtobusi in pogo stili. Na cvetje je nekdo pozabi pa naj si doma z.njim xx>stelje. Seminar Inštituta za novinarstvo Jugoslavije Icončan v hotelu Palače v Beogradu je bil v soboto končan prvi enoteden- ski seminar na temo Sodobna sred- stva informacije, ki ga je priredil Institut za novinarstvo Jugoslavije in ki mu je prisostvovalo 120 ured- nikov in sodelavcev iz 63 listov, 2 agencij, 9 radijskih postaj in 5 usta- nov iz vse Jugoslavije. Poleg predavani o problemih ča- sopisnih redakcij, agencij, radio- televizije in filmskih novosti so se poslušalci spoznali tudi z delom teh ustanov — z redakcijo Borbe, Poli- tike, Tanjuga, Filmskih novosti ter Radio televizije Beograd. Predavalo je 25 predavateljev, znanih beograjskih novinarjev in članov beograjskih redakcij, poleg njih pa je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Dra- go Kune govoril o nekaterih aktu- alnih političnih vprašanjih. Institut za novinarstvo Jugosla- vije namerava organizirati v začet- ku maja poseben seminar za ured- nike tovarniških listov in listov de- lovnih kolektivov iz vse države. Pre- cej pozornosti bo posvetil tudi izda- jateljski dejavnosti in bo v tem smislu letos izdal zbirko 4 knjig o problemih našega in inozemskega novinarstva. dhr OBČINSKA ZVEZA TABORNIKOV V ŽALCU Te dni je bila v Žalcu ustano- vljena občinska zveza taborni- kov. Občinsko starešinstvo bo imelo spočetka posvetovalni zna- čaj, pozneje pa operativnega. Se- stavljena je iz sedmih taborniških organizacij, v katere je Vključeno 850 članov. Za stainešin/o občinske zveze je bil izvoljen tov. Vili Ko- vač iz Žalca. NOVA ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA? Ta teden so v Celju odprli novo gradbišče. Na Trgu svo- bode, nasproti Narodnega do- ma, so začeli kopati temelje za bodočo palačo Narodne banke. Pri tem so delavci, ki izvršu- jejo ta dela, naleteli na večji kompleks nenavadnih granitnih elementov, ki jim doslej še niso mogli določiti pravšnega izvo- ra. Nekateri pravijo, da gre za novo najdišče rimskih izkopa- nin, drugi pa ugibajo drugače, Da bi povsem ugotovili izvor nove najdbe, so poklicali po- sebno strokovno komisijo, ki bo danes med četrto in šesto uro popoldne proučevala primer. Vabimo Celjane in ostale, ki že tako radi postajajo okoli na- grajenega prostora, da sodelu- jejo pri ugotavljanju izvora iz- kopanin. CELJSKI TEDNIK - STEV. 13 1. aprila 1960 3 SKRB ZA ČLOVEKA glavna naloga sindikalne podružnice velenjskih rudarjev nedeljo dopoldne je bil občni zbor sindikalne podružnice ve- lenjskega rudnika lignita. Med gosti so bili tudi član Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije tov. PAUNOVIC. član Central- nega odbora sindikata rudarjev, metalurgov in kemikov tov. VE- BER, tajnik republiškega odbora istega sindikata Slovenije tov. CRESNJK. predsednik OSS Celje tov. JOŽE JOST, zastopnik ob- činskega komiteja ZK Šoštanj tov. OSLOVNIK in drugi. Iz poročil podpredsednika RAFKA 2AGARJA ter tajnika ALOJZA HO- LEŠKA se je kaor rdeča nit vlekla jltrb za uresničevanje načelnega vprašanja v delovnem programu sindikalne podružnice velenjskih ru- darjev, kako utrditi, krepiti in obli- Ijovati svoje politično poslanstvo v liolektivu, da bo le-ta v še večji me- Alojz Holešek ri kot doslej neposreden nosilec, iz- vajalec in ustvarjalec splošnega na- predka. V praksi pa se je osnovno delo sindikalne organizacije uve- ljavljalo na vseh tistih toriščih, ki so manifestirali izboljšanje življenj- skega standarda delavcev. To skrb so postavili na realne osnove — na dvig produktivnosti in ekonomično- sti dela. Kakor koli ocenjujemo izvajanje \.t\j,a osnovnega programa sindikal- ne podružnice velenjskih rudarjev moramo povedati, da so pri tem uspeli in dosegli zavidljive uspehe. V pretekli dobi ni bilo problema v kolektivu, o katerem ne bi razprav- ljal upravni odbor ali pododbori sin- dikalne podružnice. Tako je sindikat vedno zavzel svoje stališče in ga s pomočjo množičnih sestankov širil med člane kolektiva in podobno. S tem je bil kolektiv vedno obveščen o vseh dogajanjih znotraj podjetja. Lani so velenjski rudarji nakopa- li 1,980.000 ton premoga, kar pomeni da so plansko obveznost prekoračili za 4,21 odstotkov. Stroške po toni premoga so znižali za 20,15 dinar- jev. Ti in drugi podatki, ki so jih navedli na zboru kažejo, da je bilo poslovanje v redu. Zasluga za to pa gre celotnemu kolektivu, samo- upravnim in političnim organom v njem ter upravi podjetja. Povprečni osebni dohodek na za- poslenega delavca se je v primerjavi med 1958. in 1959. letom povečal od 21.620 na 26.964 dinarjev. Skrb za delovnega človeka se je zrcalila v vsaki akciji, ki so se je v Velenju lotili. To je že tradicional- na, dolgoletna ugotovitev. Pri tem je veliko sredstev vložila tudi skup- nost; velenjski rudarji pa so jih s svojim delom samo še povečali. Skrb za človeka in njegovo varnost pri delu so izrazili v več kot 83 mi- lijonih, ki so jih porabili za uredi- tev tehnične in higienske zaščite ter za nabavo zaščitnih sredstev. Lani so organizirali tečaje, skozi katere je šlo 364 kvalificiranih in visoko- kvalificiranih delavcev. Za gradnjo zdravstvenega doma je podjetje pri- spevalo 52 milijonov dinarjev in to v cilju, da se izboljšajo storitve in zmanjša stalež bolnikov. 2al, pa so se pri tem računu ušteli, saj se je stalež bolnikov povečal, namesto da bi se zmanjšal. Lani so člani kolek- tiva že drugič preživljali svoj letni oddih v sindikalnem počitniškem domu v Fiesi. V načrtu pa imajo po- večanje njegovih kapacitet. Skrb za človeka se nadalje kaže v stanovanjih. Doslej so se delavci vselili v okoli tisoč komfortnih sta- novanj. Nova stanovanja in lepa okolica pa so ugodno vplivala tudi na oblikovanje novega načina živ- ljenja, nove miselnosti ipd. Ko pa se bosta še bolj napolnila delavska univerza in klub, bo dosežena še ena zmaga, ki se bo prav tako hvalež- no obrestovala. O ureditvi družbene prehrane je bilo veliko govora, toda premalo storjenega. In končno v tem poglavju skrbi je bilo dosti na- pravljenega še za to, da ima dela- vec v prostem času lepe možnosti za oddih in razvedrilo. Velenjski rudar pa ima vidno in pomembno vlogo še v družbenem življenju, v ljudskem odboru, poli- tičnih in družbenih organizacijah, kjer povsod pravilno zastopajo na- predne težnje. Sindikalna organizacija združuje prav vse člane kolektiva. Z uvedbo nagrajevanja po ekonomskih enotah se bo tudi njena organizacijska ob- lika prilagodila novim razmeram. Tako bo v sleherni ekonomski enoti ustanovljen sindikalni odbor; naj- večja enota, to je vzhodni jamski obrat, pa bo imela še štiri pododbo- re. S to preosnovo bodo imeli osem sindikalnih odborov, ki bodo pove- zani z upravnim odborom podruž- nice. Podoben korak bo napravil tu- di delavski svet, ki bo doslej več ali manj nedelavne odbore po obratih zamenjal z obratnimi delavskimi sveti, ki bodo dobili spričo položaja vsake ekonomske enote tudi druga- čen delokrog in večji pomen. M .B. « Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE ŽELEZARNE V STORAH Da bo človeku bolje in lepše obnova železarne in gradnja stanovanj - najvažnejši nalogi Nedavni občni zbor sindikalne po- družnice železarne v Storah je bil zelo bogat in pester po vsebini, saj so na njem Obravnavali številne probleme z vso resnostjo, odgovor- nostjo in kar je najvažnejše z ve- liko pripravljenostjo lotiti se nalog, ki jih je občni zbor nakazal. Poleg blizu 300 delegatov se je občnega zbora udeležilo nekaj go- stov, med njimi zastopnik Central- nega sveta Zveze sindikatov Jugo- slavije tov. Pavnovič, tajnik Re- publiškega odbora sindikatov rudar- skih, metalurških in kemičnih delav- cev Slovenije tov. Vlado Cesnik, sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Franc Simonič, predsednik OSS tov. Jože Jošt in zastopniki iz jese- niške železarne ter tovarne »Impol« v Slovenski Bistrici. Predsednik podružnice Jože Lon- čarič je v izčrpnem poročilu prika- zal dosedanje delo članov sindikal- ne podružnice, gospodarske uspehe, ki so jih v preteklem letu dosegli, kritično je omenil tudi pomanjklji- vosti, ki so zavirale še uspešnejše delo, ter nakazal nekaj važnejših nalog, ki jih bo treba v letošnjem letu rešiti. Ker poročilo, čeprav obsežno, ni moglo v podrobnosti zajeti vsega tako pestrega dogajanja, so zato številni delegati v razpravi dopol- nili še marsikateri problem. Pred- vsem je važno poudariti, da so v železarni z novim letom začeli uva- jati poskusno nagrajevanje po eko- nomskih enotah, ki ga sedaj pro- učujejo posebna posvetovalna telesa. Da bi nagrajevanje vskladili čim bolj z učinkom posameznika, so raz- delili podjetje v 8 ekonomskih enot, kjer se vrši obračun direktno, dalje na 12 obračunskih enot, kjer so za- jeti vsi pomožni obrati ter na 12 predračunskih enot, v katerih je na- grajevanje vezano na povprečne uspehe celotnega podjetja. Kljub temu, da se je odstotek obratnih nezgod v primerjavi s prejšnjimi leti lani dokaj znižal, in sicer od 22 na 10,9 odstotkov, je izpad v proizvodnji zaradi nezgod še vedno velik. Lani je bilo zaradi tega izgubljenih 22 milijonov din, 4 milijone pa za nezgode, ki so se dogodile na prihodu in odhodu z dela. Za ta kolektiv je še vedno namreč značilno, da se veliko šte- vilo delavcev vozi z raznimi prevoz- nimi sredstvi v službo, nekateri celo tudi po več ur daleč. Nemajhen vzrok temu je občutno pomanjkanje stanovanj, saj je še vedno okoli 150 prošenj, ki bi jih bilo treba nujno rešiti. To se pa ne da, ker ni dovolj sredstev, za gradnjo, kar so pa zgradili in se še gradi pa komaj za- došča za najnujnejše primere, ki zdaleč ne morejo kriti vseh potreb. Letos n. pr. bo zgrajenih komaj 32 stanovanj. Neurejene stanovanjske prilike ter dejstvo, da se mnogi vozijo na delo od daleč, močno vpliva tudi na delovno storilnost zaposlenih. Ko bodo v Storah uredili to vprašanje in izboljšali še družbeno'prehrano, ki ni najboljša, bodo uspehi brez dvoma še boljši. Tudi obolenj je med delavci kar precej. Lani so zabeležili v železar- ni kar 2732 obolenj, ki so terjala veliko izgubo delovnih dni, zaradi česar je železarna izgubila 176 mi- lijonov din. Podjetje sicer po svojih močeh skrbi, da je nezgod in obolenj čim manj ter je lani izdalo 34 mili- jonov din za zaščitna sredstva ter za mleko in čaj, ki ga dobivajo de- lavci na posebnih delovnih mestih. Vendar je pričakovati občutno iz- boljšanje v tem pogledu takrat, ko bo zastarela železarna modernizira- na in ko bo dovolj stanovanj. Na občnem zboru so predvsem podprli potrebo za čim cenejšo in skromnejšo gradnjo stanovanj ter za čim večje vključevanje interesen- tov v stanovanjsko zadrugo, za ka- tero vlada premajhno zanimanje. Stanovanjska skupnost v Štorah je veliko že naredila za ureditev na- selja. Pred dnevi so člani kolektiva, predvsem mladinci zopet zavihali rokave, da bi čim prej dokončali lani začeta dela za ureditev naselja in izgradnjo športnega stadiona. V razpravi so poudarili potrebo, da bodo morali mnoga vprašanja družbenega standarda rešiti s pro- stovoljnim delom ter s pomočjo ko- mune, ker železarna zaradi rekon- strukcijskih del vsega ne bo zmogla. Predvsem bo treba urediti trgovino, ki bo dobro založena z blagom, da se ne bodo Štorjani vozili nakupo- vat v Celje ter da ne bo več sindi- kat razdeljeval premoga. Tako sta- nje je v današnjem času res ne- vzdržno. Zaradi vseh teh okolnosti je bila lani dokaj velika fluktuacija, saj se je izmenjala ena šestina delavcev. Prav zaradi tega bo potrebno čim prej organizirati v podjetju kadrov- sko socialno službo, ki bo reševala vrsto vprašanj, da se bo delavec v službi in doma najbolje počutil. Sploh bo morala skrb za človeka priti bolj do izraza. Tudi izobraže- vanju bodo morali posvetiti izredno skrb. Bili so sicer prvi v okraju, ki so ustanovili izobraževalno središče, sprejeli so program dela, vendar iz- obraževanje še ni steklo tako kot bi moralo. Po programu bo 17 te- čajev, k\ bodo trajali I do 3 mesece. Tečaj je že začel v livarni, čim prej pa bodo morali z njim pričeti tudi strugarji valjev, ki predstavljajo ozko grlo v proizvodnji. V razpravi so se lotili tudi nalog izven delovnega kolektiva. Razpra- va je tekla o šolskem odboru na šoli v Storah in o vzgoji mladine, ki je pomanjkljiva. Ugotovitev, da obiskuje preko 50 odstotkov otrok še veronauk, ni nič kaj razveseljiva. Tov. Pavnovič, ki je tudi sodelo- val v razpravi, je med drugim po- udaril, da v prizadevanju za gospo- darske uspehe moramo hkrati raz- vijati socialistične družbene odnose in skrbeti v čim večji meri za člo- veka, kateremu je vse, kar gradimo, tudi namenjeno. Hkrati je izrazil svoje zadovoljstvo, da kolektiv res- no gleda na naloge, ki so pred njim in da jih je pripravljen reševati ne le v korist kolektiva, temveč tudi ob sodelovanju komune. Čeprav zaradi obilne problemati- ke in številnih delegatov, ki so v razpravi sodelovali, niso mogli pri- ti do besede vsi, ki soše želeli spre- govoriti, je ob zakJJBh'izzvan od navzočih spr^ge^^MPIPtovariš Si- monič,..Me.(i^'dri;^1mje poudaril, da ^toji 'pred kolektivom štorskih žele- zarjev težka naloga, ker se bodo morali odločiti, ali bodo dali sred- stva za rekonstrukcijo ali pa za po- trebe družbenega standarda, zlasti stanovanj. Odločitev bo tem težja, ker je oboje enako potrebno in tesno med seboj povezano. Vendar je tov. Simonič izrazil prepričanje, da bo sindikat tudi to nalogo ob podpori ostalih političnih organizacij v ko- lektivu in ob pomoči občine uspešno rešil. -ma- S SINDIKALNEGA OBČNEGA ZBORA KOMUNALNEGA PODJETJA »VEKO« V VELENJU Ne le novogradnje tudi komunalne slorilve Komunalno obrtno podjetje »VE- KO« v Velenju se je v dobrem pol- drugem letu neverjetno razrastlo, po mnenju nekaterih celo čez svoj okvir. Rast tega podjetja najbolje ilustrira skokovito naraščanje bru- to proizvodnje. Leta 1957, v letu ustanovitve, je znašala realizacija 12 milijonov, leta 1958 že 32 milijo- nov,' letošnja bilanca pa za lansko leto izkazuje 97 milijonov dinarjev. Na nedavnem občnem zboru sin- dikalne podružnice, ki so se ga ude- ležili tudi gostje kot podpredsednik šoštanjske občine tov. Močilnik in tajnik OSS tov. Cokan, je bilo zbra- nih nad 150 od 197 včlanjenih v po- družnici. V poročilih in v razpravi so člani sindikata razpravljali o uspehih podjetja in o težavah, ki so jih morali premagovati ter o po- manjkljivostih v pretečenem obdob- ju. Tako so veliko govorili o vpraša- nju delovne discipline, o neupravi- čenih izostankih, o stanovanjskem vprašanju, delu mladine, organov delavskega upravljanja ter o politi- ki nagrajevanja, ki naj v najkrajšem času še vzpodbudneje vpliva na sto- rilnost kolektiva. Toda povrnimo se k okoliščinam, ki so povzročile tako nagel razvoj podjetja. Pred ustanovitvijo obsto- ječega podjetja je bilo že več po- dobnih podjetij, ki pa so vedno za- Odločiti se je treba za najboljše. Iz- brati je treba take tovariše v odbo- re sindikalnih organizacij, ki bodo kos vse težjim in odgovornejšim na- logam. Prizor z volitev na občnem zboru sindikata je bil posnet v Velenju. šla v težave. Tokrat pa je kolektiv, ob mnogokratnem negodovanju či- niteljev izven podjetja, prvenstveno poskrbel za gospodarsko utrditev. Izkušnje in težave iz prejšnjih ob- dobij so jih privedle do tega. Pod- jetje ima danes vrsto dejavnosti, ki deloma že zdaj presegajo okvir ko- munalne dejavnosti. Sicer pa vse kaže, da se bodo te veje prej ali slej morale osamosvojiti in da bo pod- jetje v ugodnem trenutku izrazito gradbeno in proizvodno dejavnost izločilo ter dalo pogoje za ustano- vitev novega podjetja. Da bi se gospodarsko utrdili, so v zadnjih dveh letih prevzemali vedno zahtevnejše novogradnje in večje adaptacije, kar je sem in tja vzbu- jalo občutke, da se premalo zavze- majo za osnovne naloge — komu- nalne storitve in usluge. Toda rav- no te gradnje so pripomogle kolek- tivu, da je začel reševati in odstra- njevati poglavitne zavore pri utrje- vanju podjetja. Tako so zmogli re- šiti vrsto najbolj perečih stanovanj- skih vprašanj, zlasti za strokovni kader, ki ga je bilo treba na vsak način ohdržati. Med večje gradnje, ki jih je podjetje izvršilo in ki jih še izvršuje spadajo: gradnja nove to- varne gumiranega papirja, gradnja ceste skozi staro Velenje, ureditev fasade internata rudarske šole. adaptacija higiensko zdravstvene stavbe rudnika za razširitev tovarne štedilnikov »Gorenje« in podobne gradnje. Taka dela so prvič pomagala ustvariti delovno strnjenost kolek- tiva, hkrati pa povečati bruto doho- dek na posameznika, ki se je od 633.000 dinarjev v letu 1958 dvignil na 761.000 dinarjev v lanskem letu. Na občnem zboru so lahko ugo- tavljali, da je podjetje zdaj že v stanju temeljiteje opravljati temelj- ne naloge, ker jim vsaka najmanjša težkoča ne more več spodnesti tal. Razumljivo pa je, da bo moral ko- lektiv »VEKA« v prihodnje vendar v prvi vrsti skrbeti za komunalno dejavnost v občini, kakor je na obč- nem zboru poudaril podpredsednik Močilnik, ko je podjetju čestital k uspehom, doseženim v tako kratkem času. -C BELEŽKA RAZLIKA Ko so na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice žele- zarne v Storah razpravljali o kadrovsko socialni službi, je nekdo poudaril potrebo po večji upravni zgradbi. To je v štorski žele- zarni pereč problem, saj je sedanje upravno poslopje bilo zgra- jeno za predvojne prilike, ko je bilo v železarni zaposlenih komaj 300 ljudi. Sedaj je število zaposlenih neprimerno naraslo in so tako postali tudi upravni ^prostori pretesni. 2e sedaj se tlačijo uslužbenci po sobah. Novih, čeprav bi bili nujno potrebni z od- piranjem novih služb kot je n. pr. kadrovsko socialna, pa ne morejo sprejeti v službo, ker ni prostora. Železarna je skušala ta problem primerno rešiti z gradnjo provizorija. En del je že zgrajen, za drugi del pa je zmanjkalo denarja. Železarna bo nekaj let v rekonstrukciji in bo morala vsa ustvarjena sredstva vlagati predvsem v ta namen, tako da ver- jetno ne bo sredstev za gradnjo prepotrebnih upravnih prostorov, čeprav bi bili še tako skromni. Pri tem gre za vprašanje, ki ga je načel diskutant. Dejal je, da po zveznih predpisih morajo podjetja, ki gradijo upravne prostore, odvajati 50% davek od vrednosti gradenj, za opremo prostorov pa 40% od vrednosti nabavljene opreme, 25 odstotkov te vrednosti pa je treba odvesti v banko na poseben račun, ki ostane za podjetje blokiran do konca leta. Ta zvezni predpis ima brez dvoma pozitiven namen, saj ga je narekovalo življenje. Se pred leti so bili znani primeri, da so ponekod gradili najprej upravne prostore in šele potem to- varne, ali pa so gradili razkošne prostore in jih luksuzno oprem- ljali. Namen predpisa je bil zajeziti tako razsipanje družbenega denarja. Vendar za primer kot je v železarni Store bi morda kazalo omiliti ali spremeniti takšne predpise? -ma- Več sredstev^ za ^gradnjorslanovanj v družbenem načrtu šentjurske občine, ki sta ga oba zbora Ijud- ^'^ga odbora te občine sprejela nedavni skupni seji, zavzema ^sebno mesto poglavje, ki go- ^ori o osebni potrošnji in družbe- standardu. Po predvidenih ^kazateljih računajo, da se bo- ^ letos v povprečju povečali ^hni dohodki na tem območju okoli 19 %. Realni osebni do- ^ki prebivalstva pa bodo večji pokoli 9,5 % v primerjavi z lan- »tim letom. Na to povečanje bo ^ največji meri vplivala pove- va kmetijska proizvodnja, po- /^^no blagovna. Na zboljšanje in ^večanje družbenega standarda ,^ t>o imela svoj vpliv še obrtna ^JavTiost, zlasti uslužnostnega ^^čaja v okviru družbenega sek- r,J"-i^; V načrtu imajo še usta- , sijanje obratov družbene pre- j^^He s cenenimi in toplimi obro- s^; ■'^riižbeni načrt pa nalaga po- no odgovornost tudi trgovski ^^eži, ki bi naj bolje kot doslej organizirala tržišče z zgodnjim sadjem in zelenjavo. Razveseljiva je postavka, ki govori, da se bodo samo letos po- večale investicije za gradnjo sta- novanj, elektrifikacijo in drugo komunalno izgradnjo za skupaj 22,6 % v primerjavi z lanskim letom. Navzlic temu pa ne bo mogoče izpolniti vseh potreb, zlasti še spričo hitrejše rasti in- dustrijske proizvodnje. To zlasti velja za gradnjo stanovanj in ne- katera druga komunalna dela. Sredstva občinskega investicij- skega sklada se bodo pretežno uporabila za kreditiranje obrti in trgovine. Za gradnjo stanovanj bo samo iz namenskega sklada določenih nad 63 milijonov dinar- jev, kar je za skoraj 46 % več kot lani. S temi sredstvi bodo dogra- dili 16 stanovanj v družbenem sektorju in 18 stanovanj v za- sebni lastnini. Program investicij na komu- nalnem področju je manjši od lanskega. To pa predvsem zaradi dovršitve nekaterih elektrifika- cij skih del v relativno zaostalih področjih. Sredstva za zdravstvo bodo na- menjena za izpopolnitev zEvropa« trenutno edini celjski bo- lel in bo (kako dolgo?) do izgrad- nje novega tudi edini ostal. »Ev- ropa« sama pa dolga leta ni bila temeljito obnavljana. Ostala je večji del taka kakršna je bila — v stilu avstroogrskih gostišč. Torej ne za današnjo rabo, ko se je obseg in vsebina turizma v osnovi spremenil. Zadnje tedne je v »Evropi« vse »narobe«. Kje ni, če pridejo v hišo zidarji, instalaterji, pleskarji, mi- zarji, teracerji in ključavničarji? Obnova je vidna tudi od zunaj. Okna v drugem nadstropju se že belijo v snežnobeli barvi. Direktor hotela tov. Planinšek je naši radovednosti ustregel in nam razkazal dela, zraven pa nam pri- klical domišljijo, kako bo hotel iz- gledal, ko bo v aprilu sprejel goste v popolnoma prenovljene prostore. V kleti se starost stavbe najbolj vidi. Tu zdaj urejujejo nove prosto- re. V kleti bo prostor za pripravo prehranbenih pridelkov: krompirja, solate in podobnega. Od tu bo v kuhinjo prišla surova hrana popol- noma čista. Poleg skladišč je v kleti že zdaj plinski pražilec kave. ki zadošča za praženje vseh količin kave, kolikor je Celje potrebuje. Popolnoma preurejena bo tudi kuhinja. Svetla bo, higienična in opremljena z najsodobnejšimi ku- hinjskimi stroji in dopolnjena z vse- mi potrebnimi stranskimi prostori. Imeli bodo posebno peč za slaščice in posebno električno peč za peko mesa, perutnine in podobnega v iz- redno kratkem času. Hkrati preurejajo tudi tujske so- be. Nova vrata v hodnike, s plo- ščicami preoblečene stene ob umi- valnikih, moderno prepleskane ste- ne, stavbno pohištvo v beli barvi. Po najsodobnejših načelih bodo ure-_ jene tudi druge stvari. Tako bo go- ste po želji budil vratar z napravo, ki ne bo prenehala brneti vse dokler gost ne bo vstal in jo ugasnil. Po- strežbo bo gostom klicala brezšum- na svetlobna signalna naprava. V 22 sobah od skupno 40 tujskih sob, bo tudi telefon. Se polno je navideznih malenko- sti, ki si jih je kolektiv »Evrope« omislil za boljšo postrežbo in za sodobnejše počutje svojih gostov. V načrtih za prihodnjost imajo še nadgradnjo trakta v Razlagovi ulici, potem nadgradnjo stavbe na dvoriščni strani med Razlagovo in Kocenovo ulico, verjetno pa tudi ureditev iTialega nočnega zabavišča v okroglem stolpu srednjeveškega obzidja. Del sredstev za tako temeljito obnovo hotela si je kolektiv prište- dil na svojem skladu, kar pa je bilo mogoče storiti z boljšim delom in večjimi napori vseh zaposlenih. V aprilu, ko bo obnovljen hotel odprl vrata novi turistični sezoni, ne bo gost presenečen samo nad preure- ditvijo, temveč tudi nad ljudmi. Ko- lektiv je namreč poslal na izpopol- njevanje nekaj svojih uslužbencev iz vrst strežnega osebja, kuhinjskih moči in vratarje. Aprila dobimo torej v Celju iz starega nov hotel, če bodo držali besedo tisti, ki jim je ta naloga za- upana, -c Veseli dan ali Matiček se ženi v Dramljah v nedeljo je gostovala v Dram- ljah dramska skupina sindikalne podružnice Opekarne Bukovžlak z Linhartovo komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Kljub malemu odru so se mla- di igralci dobro odrezali in zado- voljili občinstvo. AC Celjski trg Krompir 24 (24—'50), čebula 4i^^0 (50—70), česen 120—150 (150—200), visok fižol 115 (80-90), nizek fižol 100 (50 70). solata 100—180 (—), cvetača 100 (—). špi- nača 150 (150—'JOO). radič 120—16« (200— 300). motovileč — (500), regrat (150— 300). peteršilj 60—200 (60 200). zelen« 80 (100—150). koleraba — (60), por 40-6S (150). korenjček 60 (60—70), hren — (150—200), belo glavnato zelje 80—90 (90). nleče glavnato zelje 50 (—), ribano zelje 50 (50), repa — (20), ribana repa 38—40 (40). limone 200 (—), pomaranče 190 (), banane 270 (-), jabolka 6« (50-80), mleko - (36), skuta - (160). smetana — (240). maslo — (560 680), sir trdi - (400), jajca 16 (14-18). Trg je bil v zadnjih dneh bolje pre- skrbljen, zadostna je bila zlasti po- nudba pomladanskih solat in špinače. Primanjkovalo je mleka, mlečnih izdel- kov, pa tudi jajc ter jabolk. Kronika nesreč z ŽENO SE JE PREPIRAL F. J. iz Ostrožnega pri Ponikvi. Žena ga je v prepiru udarila po glavi z mo- tiko in ga teže poškodovala. Z MOPEDOM v AVTO Jože Lipovšek iz Liboj se je v Petrov- čah z mopedom zaletel v tovorni avto iii si poškodoval glavo. V KAMNOLOMU v Podčetrtku si je pri delu poškodoval glavo delavec Zvonko Blaškovič i/. Brat- kovca. ROKO SI JE PREREZAL Avgust .'>uster iz Straže pri Frankolo- vem. Prerezal si jo je s steklom iz ne- znanega vzroka. NESREČNI PADCI Anton Bobek iz Košnice pri Slivnici je padel s kolesom, si poškodoval glavo in pretresel možgane. — V Zadobrovi je padel z motorjem Ivan Jamniš.pk. Po- škodoval si je glavo in pbležM neza- vesten. — Anton Piki iz Megojnic pri Grižah in Domi'4ik Trobiš iz Otemne pri Šmartnem v Rožni dolini st« si pri podcu zlomila nogo. — Nogo si Je po- škodoval tudi Ivan Kuk iz Verpet pri Frankolovem. — Glavo si je pri padcu s kolesom poškodoval tudi Valentin Mastnak iz Cerovca pri Šmarju. Gibanje prebivalstvi V času od 19. do 25. marca 1960 je bilo rojenih 30 dečkov in 45 deklic. Poročili so se: Janez-Marjan Cafuta, absolvent geo- grafije in Marjeta Turnšek, profesor te- lovadbe, oba iz Celje. Stanislav Brumec. ključavničar iz Celje in Nada-Neža Mer- slavič, nameščenka iz Primoža pri Šent- jurju. Umrli so: Viljem Krumpačnik, telefonist iz 21a- bora. star 30 let. Terezija Horvat, gospo- dinja iz Straže, stara 50 let. Peter Za- gore, upokojenec iz Šoštanja, star 72 let. Marija Hebar, upokojenka iz Celja, stara 70 let. Neža Mešič, gospodinja iz Tratne, stara 40 let. I 20 mladinskih zborov na občinski reviji v Celju v soboto zvečer se bo začela v dvorani Narodnega doma revi- ja mladinskih zborov celjske ob- čine. Nastopilo bo 20 zborov, ali okoli 1.250 mladih pevcev. Nastopili bodo zbori prve in tretje osnovne šole, mladinski zbor »France Prešeren«, oktet gimnazije, dva zbora »Svoboden učiteljišča in zbor »Svobode < gimnazije v plemeniti borbi, kdo bo izbran za nadaljnjo konkuren- co za okrajni in republiški festi- val. Imena zborovodij: J. Kores, J. Vreze, T. Kolar, M. Križaj, B. Ferlinc in E. Kunej jamčijo za kvalitetno borbo. V nedeljo popoldan pa bodo na- stopili še ostali zbori: eno, dvo in troglasni mladinski zbor iz Štor, trije zbori druge osnovne šole iz Celja, mladinski zbori iz Fran- kolovega, Hudinje in Vojnika, moški mladinski zbor MIŠ iz Štor ter dva zbora celjskega učite- ljišča. Zborovodje: Sonja Ocvirk, F. Forstner, O. Berce, M. Trofe- nik, R. Šmajs, Fr. Rozman, O. Ti- čar^ G. Ulaga, V. Modic in dija- kinja M. Pere so sami stari znanci naših koncertnih dvoran. To bo letos prva stopnja v mo- gočni prireditvi celjskega mla- dinskega festivala, ki je razgibal vso Slovenijo in Jugoslavijo, saj se na to prireditev pripravlja preko 50.000 mladih pevcev. Iz sostanjske občine SPOZNAVAJ SVET IN DOMOVINO V VELENJU Velenjska šolska mladina je v nedeljo spet dokazala, kako pozna domovino in svet. Tokrat se je v kino dvorani zbralo še posebno veliko poslušalcev, kajti nekateri posamezniki in skupine so se znašli pred poslednjo oviro. Mno- gi so jo srečno premostili. Tako je bilo njihovo prizadevanje po- plačano. Skupna vrednost razde- ljenih nagrad je presegla štiride- set tisoč dinarjev. B. G. * Te dni so na seji delav-sikega sveta rudnika lignita v Velenju analizirali zaključni račun za leto 1959. Sklenili so, da bodo sredstva s plačnoga sklada za lansko leto prenesli v sklad skupne porabe. Kako bodo znesek 21 milijonov porabili, pa se bodo odločili na naslednji seji delavskega sveta. * Pričakujemo, da bodo že letos v Velenju pri Rudolf jašku od- prli dnevni kop. Računajo, da bo- do 1964. leta tam lahko nakopali že pol milijona ton lignita letno. Nov jašek nameravajo odpreti tudi v Šoštanju, kjer bi čez nekaj let nakopali okrog 3 milijone ton lignita letno. * Na nedavni seji sveta za šol- stvo pri šoštanjski občini so ime- novali razširjeno komisijo za oce- njevanje prosvetnih delavcev. Go- vorili so tudi o športnih tekmo- vanjih, ki jih bodo priredili v počastitev dneva mladosti. PIONIRJI SO GOSTOVALI Pred dnevi je v Šoštanju in Velenju nastopal pionirski pevski zbor iz Gornje Radgone. Zbor, ki si je že na gostovanjih po števil- nih mestih Jugoslavije pridobil velik ugled, je s pestrim in za- htevnim programom navdušil po- slušalce. Nastopu v velenjski ki- no dvorani je prisostvoval tudi podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka. Domači pionirji in nastopajoči so dragega gosta prisrčno pozdravili, mu poklonili šopke cvetja ter ob- ljubili, da bodo pridno pomagali pri utrjevanju naših socialističnih pridobitev. B. G. Ali so občinski zdravstveni centri potrebni? 2e v eni prejšnjih številk na- šega lista smo poskušali odgovo- riti na to vprašanje. Danes želi- mo le še na kratko orisati okvir- ne funkcije, ki bi jih naj imeli občinski zdravstveni domovii* Njihova naloga je vsekakor pre- vzeti osnovno zdravstveno za- ščito in pomoč ostalim zdrav- stvenim zavodom na območju ob- čine. Ker pa je tudi analiza sta- tističnih podatkov vseh zdrav- stvenih ustanov potrebna, jih naj le podrobno pregledane pošiljajo na okrajni higienski zavod. Prav tako pomembno je tudi zbiranje finančnih in ekonomskih pokaza- teljev, strokovno metodološko usmerjanje dela zdravstvene služ- be in strokovno izpopolnjevanje zdravstvenega osebja. Z investi- cijskimi sredstvi bo treba smotr- no razpolagati in dragocene na- prave tudi pravilno koristiti. V zdravstvenih domovih naj bi po- leg tega redno planirali dejavnost in potrebe. Raziimljivo je, da bo- do nad tem vodili tudi potrebno kontrolo. Prirediti bi bilo treba še celo vrsto zdravstvenih pre- davanj, razstav itd. Tudi personalna politika je eno važnih vprašanj in nič manj tudi cena storitev — zdravstvenih uslug, ki naj bodo v vsej občini vsklajene. Kot povsod drugod, se tudi tu kaže težnja po tesnejšem sodelo- vanju z gospodarskimi organiza- cijami, Rdečim križem, socialnimi službami itd. Morda bi bilo prav, če bi bil strokovni kolegij sestav- ljen tako, da bo v pomoč občin- skemu ljudskemu odboru. Po uvedbi splošnega zavarova- nja pa bo treba urediti tudi ad- ministracijo, sistematizacijo de- lovnih mest pa čimprej prilago- diti novim potrebam. Kot vidimo, čaka občinske sve- te, upravne odbore in kolektive zdravstvenih zavodov važna na- loga, upamo pa, da jo bodo za- dovoljivo rešili. R. F. ZGANILI SO SE PRSTI (S strojepisnega tekmovanja v Celju) v torek dopoldne so se v veliki dvorani Narodnega doma zbrale strojepiske ljudskih odborov celjske- ga okraja, da se pomerijo v hitrosti in točnosti pisanja. Tekmovanja se je udeležil tudi sekretar sekretaria- ta Izvršnega sveta LRS za obča vprašanja MIRKO TUSEK, zbrane tekmovalke pa je nagovoril tajnik okrajnega ljudskega odbora STANE SELIH. Tekmovanje je bilo izbirno in najboljše tekmovalke bodo zasto- pale celjski okraj na republiškem tekmovanju. Naj vam torej povemo še njihova imena: na prvo mesto se je uvrstila VIDA NEDOH iz okraj- nega ljudskega odbora v Celju s 373 udarci na minuto, druga je bila PA- NIKA KOLAR prav tako iz okrajne- ga ljudskega odbora s 336 udarci na minuto in tretja MIRA GASPARI s 335 udarci na minuto. Tekmovalke so ocenjevali po mednarodnih krite- rijih in se jih je plasiralo od 42 le 18, vse ostale pa so bile diskvalifi- cirane, ker so presegle število na- pak. Ko sem tisto jutro vstopila v ve- liko dvorano Narodnega doma, sem bila majčkeno presenečena ob po- gledu na 52 pripravljenih strojev in na tekmovalke, ki so s prsti brzele po tastaturi, ne meneč se za okolico in priprave na njihovo tekmovanje. Tudi mene je prevzel nek slavnostni občutek, ko sem jih videla, kako skrbno se vrtijo okrog strojev, jih preizkušajo, vlagajo papir, pišejo hi- trostne vaje... kdo bi mogel našte- ti vse, kar so delale. Stroji so ropo- tali ... Nato pa je naenkrat vse utihnilo in kar navaditi se nismo mogli na tišino. Na vrsto so prišla pravila; modra črta na vrhu, rdeča spodaj, pisati brez presledkov, pa ne preko rdeče črte, šifre, pisemski ovitki, vsega je bilo toliko, da se mi je sko- raj zmedlo. No, glavno, da se ni njim. Nestrpnost na njihovih obrazih se je stopnjevala in vsak je izražal svojo skrb. In šele ko so stroji spet zaro- potali, sem se upala čisto previdno ozreti po rokah tekmovalk. Zdaj so prsti brzeli še hitreje, napetost pa je polagoma popuščala. Dvainštiri- deset tekmovalk je bilo, pisale pa so na enajst različnih strojev — obe številki sta dokaj visoki — in dva- inštirideset različnih drž bi lahko opazili. Pomerile so se najprej v hi- trosti (na sto udarcev je dovoljena le ena napaka), nato pa v točnosti .— ena napaka na tisoč udarcev. Med- narodni kriteriji so torej silno stro- gi, in videti je bilo, da se tekmoval- ke tega dobro zavedajo. In prav tako kot so različno pisa- le, prav tako so se različno naučilo pisati. To sem izvedela nekoliko kasneje. Devetnajst tekmovalk je na primer končalo strojepisne tečaje, nekaj je končalo administrativno ali srednjo ekonomsko šolo, precej je pa tudi takih, ki so se le priučile pa zato ne pišejo nič slabše. Skoraj uro so ropotali stroji in kdo ve kolikokrat so prsti tisti dan udarili po črkah. In ko so končno utihnili, smo se vsi zavedli, kolike- ga pomena je dobro strojepisno de- lo, hitrost in točnost pisanja. Ko so se tekmovalke razšle, sem hitro po- kukala v malo dvorano, kjer so bili na delu korektorji. Ko sem videla vse liste, ki so se grmadili pred nji- mi, sem bila prepričana, da jih ne bodo tako hitro pregledali. In či- sto nič se .nisem zmotila. Rezultate so razglasili šele ob osmih zvečer in vse dotlej so se korektorji trudi- li okrog listov, ki so jih popisale tekmovalke. Strojepisno tekmovanje je bilo za nami. vsem tekmovalkam, ki nas bo- do zastopale na republiškem tekmo- vanju, želimo mnogo uspehov, torej malo napak in veliko hitrost. MOSTOVI IN LUC Pri treh mostovih v Kaplji vasi redno poplavlja. Tu ni luči in pri vsaki poplavi so v nevarnosti ljudje in živina, kajti promet čez mostove je razmeroma velik. Kaplja vas je doslej razsvetljena le na dveh krajih, kjer pa raz- svetljava ni tako nujno potrebna. O nujnosti razsvetljave pri treh mostovih je bilo že mnogo govor- jenja. Vendar je vse doslej ostalo le še pri besedah in nihče se ni zmenil, da bi vse številne obljube tudi izpolnil. Menimo, da je čas, da se zadeva uredi, da torej tudi Kaplja vas dobi električno raz- svetljavo tam, kjer jo najbolj po- trebuje. Z ozirom na velik pro- met pri mostovih pa je razsvet- ljava več kot potrebna in vaščani težko pričakujejo trenutka, ko jim ne bo več treba misliti na nesreče, ki bi se ob p,rvi poplavi lahko ob mostovih pripetile. O. I. IZ ŠMARJA PRI JELŠAH Prizadevno društvo Ljudske teh- nike Šmarje pri Jelšah ima tudi televizijski aparat. Ta je v ma- lem prostoru ob radijskem od- dajniku. Morda bi bilo bolj prav, če bi bil v takem prostoru, da bi vanj lahko prišlo več ljudi, ker bi tako služil svojemu namenu in bi društvo vršilo še širše poslan- stvo. Ce združujemo osnovna sredstva v proizvodnji, pa jih dajmo tudi pri prosvetljevanju, da bomo dosegli večji skupni učinek in smoter. Celjski motiv ClTAJTE CELJSKi TEDNIK CELJSKI TEDNIK - - STEV. 13 - 1. aprila 1%0 7 OLIMP IN GABERJE POTREBUJETil več športnih naprav Pretekli teden je imel tudi Olimp svoj redni letni občni zbor. Ce ocenjujemo delo društva kot celote, potem maramo pritrditi besedam predsednika Lada Dela- korde, ki je ugotovil, da je bilo lansko leto plodno tako glede vkljaičevanja novih članov, kot tudi dviga kvalitete. Zraven tega so člani tega športnega kolektiva iz Gaiberij ponosni še na prve prostore, ki so jih zgradili na sta- dionu pod Golovcem. To je sicer lep koraik naprej pri urejevanju športnega parka, toda še vedno nezadosten, da bi mogel zadovo- ljiti vsem željam in predvsem še potrebam. Industrijsko središče celjskega mesta hudo pogreša športne objekte. Načrti Olimpa za dokončno izgradnjo stadiona. za postavitev štiristeznega keg- ljišča in podobno so sicer lepi, toda vprašanje je, kdaj bodo ure- sničeni. Denarja ni in tega niso imeli niti lani na pretek. V bi- lanci so bili celo iprekratki, da bi jo mogli izravnati. V letošnje leto so stopili z dolgom, na drugi stra- ni pa z zahtevami po ureditvi ne- katerih iperečih problemov. Olimp je eno izmed redkih društev, ki zajema več sekcij in tako skrbi za vsestransko udej- stvovanje. Glavna skrb je sicer posvečena nogometašem, ki jih imajo kar 89. V jesenskem delu podzveznega tekmovanja so s pr- vim moštvom pristali na drugiem mestu. Zdaj pa se ozirajo po naj- višjem vrhu. Sekcija borilnih športov je najmlajša v društve- nem sklopu, pa navzlic temu je že zdavnaj opravičila svoj obstoj. Po zaslugi inž. Reye in nekaterih ostalih, so njeni člani dosegli že nekaj lepih uspehov. Pomanjka- nje opreme in drugih pripomoč- kov za nemoteno delo je še vedno njen problem številka 1. Boksarji so tudi šli korak naprej. Se več- jega pa bi lahko napravili, če bi imeli primerno dvorano za nasto- pe. Redke prireditve, ki so bile v minulem obdobju v Celju, so namreč pokazale, da ima ta šport veliko simpatizerjev. Drugače pa je med njegovimi aktivnimi pri- staši, saj je pravzaprav presenet- ljivo, da je to sekcijo zapustilo več desetin članov. Zakaj? Tudi kegljači ne pridejo povsem na svoi račun. Štiri ure treninga na teden je za dosego vidnejših re- zultatov premalo. Pa še ti tre- ningi so zelo, zelo dragi. Najem- nina za uporabo edinega keglji- šča v Celju je visoka in močno bremeni že itak skromno društ- veno blagajno. Igralci namiznega tenisa so postali zaspani. Pravijo, da nimajo strokovnega vodstva, trenerja ipd. To je zares škoda, saj je celjski namizni tenis nekoč predstavljal dosti več. Odbojkarji imajo sicer lep prostor, toda, kot vse kaže, premalo volje za boljše delo. Razveseljivo pa je to, da so napovedali aktivnejše delo. In če bi k vsem tem ugotovitvam do- dali še to, da ima društvo 220 aktivnih ter 239 podpornih čla- nov, smo v glavnem opozorili na vse značilnosti njegovega dela, ki iso ga tudi v letošnjem letu za- upali preizkušenim tovarišem. Nogomet Zmaga nad slabim nasprotnikom Kot je pokazala nedeljska tekma slo- venske conske lige, je zanimanje za na- stope ligaške enajstorice Kladivarja v Celju izredno veliko. Tako si je dvoboj med trboveljskim Rudarjem ter domačo enajstorico ogledalo kar 2.500 ljudi, kar je za Glazijo prav lep uspeh. Nasproti temu zanimanju pa tekma ni nudila do- volj športnega užitka. Bila je slaba in vcči del nezanimiva. Kladivar je bil boljši in si je zmago z rezultatom 5:1 povsem zaslužil. Pa še več — po pri- ložnostih, ki jih je imel. bi se lahko iz- datno oddolžil za lanski poraz. Toda zaradi neodločnosti, večnih driblingov in podobno so domačini zabili samo tri gole, enega po zaslugi Vodeba ter dva na račun Hribernika. Rudar je bil slab. zlasti pa še v drugem polčasu, ko je le redko prihajal čez polovico igrišča. S to zmago se je Kladivar močno usidral na drugo mesto s točko manj otl vodečL-ga Branika. v nedeljo ga čaka težka preizkušnja, ko se bo v Mariboru spoprijel z isto- imensko enajstorico. , V Celju prvenstvo Slovenije v j u d u v soboto in nedeljo 2. in 5. aprila tega leta se bo zbralo v Celju okoli 80 najboljših slovenskih judoistov, ki se bodo borili za naslov republiških prva- kov posameznih kategorij v judu. Prvenstvo bo v treh kategorijah in to v lahki (do 68 kg), v srednji (od 68 do Hi) kg) in v težki kategoriji (nad 80 kg). S točko se ocenjuje lep met, končni pri- jem, ki traja vsaj 50 sekund, davljenje in lomljenje roke. Detajlneje o posa- meznih tehnikah — za lep met .se smatra oni met, ki je bil izveden namenoma, z velikim zamahom in pade borec na hr- bet ali bok. v kolikor met ne ustreza vsem gornjim zahtevam, se ga ocenjuje le s pol točke. Vse ostale tehnike se A rše v glavnem v parterju, na blazinah in ne stoje. Končni prijem imenujemo tak prijem, kjer se nasprotnika drži 50 M-kund tako na hrbtu, da se ta — se- ^eda le z uporabo v judu dovoljenih pri- jemov — ne more rešiti iz prijema. V kolikor se prijem drži 25 sekund, se ga ocenjuje le s pol točke. Davljenje je dovoljeno le s kimono in ne z golimi iokarai. lomljenje roke — ki se pa samo nakaže — je dopustno le v komolcu in rami. Pri slednjih dveh tehnikah se bo- rec z vzkrikoni »stop« ali udarcem proste roke uda. C\tn doseže borec eno celo točko, se borba konča, sicer pa traja 5 minut in zmaga pač oni, ki je dosegel vsaj pol točke. Ce pa imata oba borca pol točke, se borba takoj nadaljuje z dodatno run- do po » minute, dokler eden ob borcev ne doseže točkovne prednosti. Največ se lahko dodata 2 rundi po 5 minute, A kolikor pa še sedaj ne bi prišlo do od- lo^Vtve. zmago sodniki (glavni in dva ■stranska) prisodijo onemu borcu, ki je bil aktivnejši in imel lepši stil borbe. Ko borec izgubi dve borbi, izpade iz na-