Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX., št. ti
Upravništvo: Ljubljana, Knafljt,^ _ — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
_ Telefon it. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 7&180, Wien it. 105.241.
Ljubljana, četrtek 14. septembra I939
Cena 1 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaia mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredniitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Stro4smayerjeva ulica štev. 1, telefon itev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Poostritev vojne na Poljskem
Nemško vrhovno voino povelistvo napoveduje, da bo zaradi napadov poljskega civilnega prebivalstva na okupaciiske gete z vsemi sredstvi zlomilo njegov odpor, kier koli se bo pojavil — Halilax v lordski zborniti: „V tem primeru bosta Angllla in Francila smatrali, da
imata proste reke"
Berlin, 13. septembra. AA. (DNB) j lago. Nemške letalske sile bodo skupaj lavni stan vnriio	z nemškim topništvom izvedle tiste vo-
Glavni stan vodje rajha sporoča:
Zadnji čas so čedalje bolj pogosti primeri, da pozivata poljska vlada in poljsko poveljstvo prebivalstvo odprtih in nezaščitenih mest, naj se z orožjem v roki upre nemškim četam, ko zasedejo mesta, trge in vasi. V Varšavi je bilo prebivalstvo pozvano z letaki, po radiu in z raznimi proglasi, naj se udeležuje četniškega bojevanja. Cela Varšava sama je bila pod ognjem poljskega topništva. V zvezi s tem sporoča vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile:
Prevelika obzirnost nemškega topništva in nemških letalskih sil v napadih na odprta mesta, trge in vasi je slonela na pričakovanju, da sovražnik ne bo sam proglasil teh krajev za bojišče in da se jih ne bo posluževal kot bojišč. Ker je Poljska brez ozira na lastno prebivalstvo odklonila, da bi spoštovala ta načela, bodo odslej nemške oborožene sile zlomile odpor v takih krajih z vsemi sredstvi, ki jim bodo na razpo-
jaške ukrepe, ki bodo v najkrajšem času pokazale prebivalstvu takih mest z vso jasnostjo, da njihov odpor ne bo rodil nobenega uspeha. Za posledice, ki bodo zadele prebivalstvo, ki že itak težko trpi, bo odgovorna izključno poljska vlada in njeni prav tako nesposobni kakor brezvestni vojaški poveljniki.
Nemški apel na mednarodni odbor Rdečega križa
Berlin, 13. sept A A. (DNB) Nemški Rdeči križ je poslal mednarodnemu odboru Rdečega križa v Ženevi tole brzojavko: V nasprotju s strogim spoštovanjem vseh določil mednarodnega prava in pravil človečanstva pri nemških vojnih operacijah, vrše Poljaki pri umiku najgrozot-nejša nečloveška dejanja nad pripadniki nemške narodnostne skupine. Nemški Rdeči križ najnujneje prosi, da pošlje mednarodni odbor svoje zastopnike, ki jim bo dal popolno svobodo gibanja, da se prepriča o navedenem.
sta prenočevala v poslopju poveljstva ad-miralitete v Portsmuthu, danes pa sta se podala k neki prijateljski rodbini v Sus-sex.
Chamberlain v avdienci
London, 13. septembra. AA. Kralj je snoči sprejel Chamberlaina v avdienci. Predsednik vlade mu je poročal o sklepih francosko-angleškega vojnega sveta.
Francoska vojna vlada
Pariz, 13. sept. c. Francoska vojna vlada bo po zadnjih vesteh sestavljena najbrž še nocoj.
Angleški poslanik v Rimu že tretjič prt Članu
Rim, 13. sept o. Angleški poslanik Percy Lorain je v petih dneh že tretjič obiskal zunanjega ministra Ciana. Italijanski službeni krogi poudarjajo važnost teh razgo-
vorov, kakor tudi, da gre sedaj za končno določitev italijanskega stališča glede na sedanji konflikt. Znano je, da je bila francoska vlada točno obveščena o poteku angleško-italijanskih pogajanj. V službenih krogih pričakujejo, da se bo vrnil francoski poslanik Francois Poncet v Rim s točnimi navodili.
Nemčija In blokada
Bern, 14. sept. z. »Baaeler Nachrichten« poročajo iz Berlina, da je vse zanimanje merodajnih nemških krogov osredotočeno sedaj na blokado, ki jo izvajata nad Nemčijo Anglija in Francija. V berlinskih krogih samozavestno zatrjujejo, da je ta blokada brezpredmetna. Nemško-ruski pakt zagotavlja Nemčiji v tem pogledu vso podporo in je za to prizadevanje Anglije in Francije, da bi Nemčijo Izstradali, brez izgleda na uspeh. Vrhu tega je Nemčija s pravočasno uvedbo živilskih nakaznic takoj od vsega početka uvedla štednjo, z zasedbo prostranih poljskih po-
krajin pa se je nemško gospodarstvo še bolj okrepilo. Vso pozornost pa posvečajo berlinski krogi v zvezi s tem stališču nevtralnih držav in si prizadevajo, da čim prej razčistijo vprašanje blagovnega prometa s temi državami, šele nato bo Nemčija sklepala o končnih protiukrepih proti Angliji in Franciji, pri čemer se bo ravnala po načelu: zob za zob.
Kritika postopanja
nevtralnih držav
Berlin, 13. sept. br. »Borsen-Zeitung« danes resno kritizira postopanje severnih nevtralnih držav pri zaščiti njihove nevtralnosti. List meni, da bi morale države, ki so sklenile znano nevtralnostno konvencijo v Oslu, skupno odločno protestirati pri angleški vladi zaradi sedanjih kršitev belgijske in danske nevtralnosti. Poleg tega bi morale te države izdati tudi vse vojaške ukrepe za obrambo svoje nevtralnosti in bi morale sleherno tuje letalo takoj s silo pregnati s svojega ozemlja.
Važne Chamberlainove izjave o vojnih akcijah
Hali£axov odgovor v lordski zbornici na nemško napoved brezobzirne vojne na Poljskem
Ohkoiiene poljske vojske razbile obroč
Tako poznanjska kakor tudi pomorjanska armada sta že vzpostavili stike z glavno poljsko armado - Poljaki zopet zavzeli Lodž
London, 13. sept. c. V spodnji zbornici je podal danes ministrski predsednik Chamberlain poročilo o sedanjem poteku vojne in o mednarodnem položaju. Najprej je poročal o včerajšnji seji vrhovnega vojnega sveta in izjavil: Namen te seje je bil, da se omogoči v kar najzgodnejšem stanju vojne direktna in osebna izmenjava misli med francosko in angleško vlado. Šefi generalnega štaba temu sestanku niso prisostvovali, ker glede tehničnih in strateških vprašanj že od prej obstoji tesno sodelovanje. Pretresli smo sedanjo politično situacijo in se sporazumeli o ukrepih za bližnjo bodočnost. Nameravani so nadaljni sestanki vojnega sveta, da se c1 -"ni ozek kontakt med Anglijo in Francijo.
o rečen sem, da lahko ugotovim, da je javno mnenje na obeh straneh Rokavske-ga preliva popolnoma edino, ne samo glede izpolnitve obveznosti, ki jih imamo napram Poljski, temveč tudi v namen, da preprečimo, da bi vedno živeli pod grožnjami. Angleži in Francozi sta dva miroljubna naroda, toda dokler obstojajo grožnje, mir ni mogoč. Na seji vojnega sveta je bilo ugotovljeno popolno soglasje o vseh vprašanjih, o katerih smo razpravljali.
Solidarnost doimnionov
Chamberlain je nato naglasil popolno solidarnost dominionov z Anglijo, ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih. Vseh obrambnih ukrepov, ki so bili širom imperija podvzeti. sicer zaenkrat ni mogoče objaviti, toda vsi služijo skupnemu namenu in delu. Mnogo zunanjih držav je izrazilo svojo nevtralnost, to pa ni olajšalo grozeče oblike oboroženega stanja v Evropi. Nemčija skuša očividno forsirati hitro odločitev na Poljskem, predno začneta Anglija in Francija na zapadni fronti z večjo akcijo. Poljska pa se ne pusti ustrahovati niti od premoči materiala niti le-. talstva. Na zapadni fronti so v dosedanjih pripravljalnih akcijah dosegli Francozi pomembne uspehe, Angleška ekspedicijska vojska je tndi že v Franciji, toda ni še stopila v akcijo, kakor je bilo pomotoma poročano. V Franciji je tudi več eskader angleških letal, ki so izvedle uspešne iz-vidniške polete nad Nemčijo in zbrale važne informacije. Mornariško letalstvo vrši izvidniške polete za obrambo obale in za borbo proti podmornicam.
Akslfa angleške mornarice
Z angleško mornarico izvrstno sodelujejo tudi trije poljski rušilci. Glavni namen akcije mornarice je zasiguranje varnosti in svobode morij. Po napadu nemške podmornice na prvo trgovsko ladjo se napadi na trgovsko mornarico nadaljujejo, kar je v nasprotju z mednarodnimi običaji in konvencijo, ki jo je Nemčija sama podpisala. Mnogo angleških ladij je bilo izgubljenih. Ni dvoma, da so angleške izgube precej težke. Vzrok temu je, da je ob izbruhu vojne zelo veliko število naših ladij plulo mirno po sedmih morjih širom sveta. Nemci pa so že pred izbruhom vojne razpostavili podmornice v najboljše strateške pozicije, tako da ne preseneča dejstvo, da je bilo mnogo naših ladij potopljenih, preden je mogel stopiti v akcijo spremljevalni sistem za ladje. Ta je za one ladje, ki so na visokem morju, zaenkrat še težko izvedljiv, izpopolnjuje pa se od dneva do dneva. Ni vzroka za domnevo, da bi bila naša pomorska plovba sedaj manj varna kakor pred 25 leti. Napadi na podmornice se tudi vršijo in uspehi so bili že doseženi.
Tonaža nemških ladij izven Baltika je znašala ob začetku vojne približno 1,105.000 ton. Vse te ladje so sedaj potisnjene z morij, deloma, ker so bila potopljene, deloma zajete, deloma pa so se same internirale v nevtralnih državah. Angleške kontrolne postaje pazijo, da Nemčija tudi z ladjami pod nevtralno zastavo ne bo dobivala blaga.
O informacijah javnosti
Predpisi za zatemnitev so povzročili mnoge nevšečnosti, vendar so neizogibni. Vlada pa jih bo skušala olajšati v okviru možnosti. Ministrstvo za informacije ima gotovo najtežjo nalogo, ki si jo je mogoče zamisliti. Na eni strani mora paziti, da ne da s svojimi poročili sovražniku važnih informacij, na drugi pa ne sme zadrževati informacij, da bi ljudje ne misli, da so se morda zgodile strašne reči, ki jih vlada noče objaviti. Ministrstvo nI moglo poslovati pred začetkom vojne, tako so se v začetku gotovo zgodile napake, tudi take, ki so povzročile resne zmede, časopisje pa s polnim razumevanjem sodeluje z vlado. Ničesar nočemo prikrivati javnosti, to je naš princip. Zaenkrat pa prosimo za potrpljenje.
Debata
Vodja opozicije Greenwood je močno kritiziral delovanje ministrstva za informacije ter dejal, da s pomanjkljivimi poročili izpodkopava zaupanje naroda.
Na vprašanje o ciljih, ki jih zasleduje Anglija v sedanji vojni, je Chamberlain v odgovoru opozoril na zadevne vladine izjave in dejal, da bo vlada svoje načrte gotovo še v podrobnosti izdelala. Glede češkoslovaške je opozoril na svoj odgovor dr. Benešu, v katerem je dejal, da se Anglija bori za zmago svojih pravičnih načel.
Na drugo vprašanje je Chamberlain sporočil, da bo angleška vlada objavila »Belo knjigo« o angleško-nemških odnošajih v zadnjih 12 mesecih.
Minister za oboroževanje Burgin je izjavil, da delajo vse tovarne s polno kapaciteto in da se ustanavljajo še nove. Zaposlene so tudi žene. Minister za domini-one Eden je pojasnil, da je angleška vlada stalno v ozkih stikih z vladami dominionov, ki jim daje vse važnejše informacije. Notranji minister Hoare je napovedal, da bo angleška radijska družba dajala v nemškem jeziku imena vseh ujetih, padlih in ranjenih nemških vojakov.
V lordski zbornici je podal lord Stanhope sllčno izjavo, kakor v spodnji ministrski predsednik Chamberlain.
Na vprašanje, kakšen učinek bo imel današnji nemški komunike o bombardiranju mest na angleško-francosko izjavo, da angleško in francosko letalstvo ne bo bombardiralo sovražnih neutrjenih mest in civilnega prebivalstva, je odgovoril zunanji minister Halifax, ki je dejal: Navodila angleškim letalskim silam glede tega temeljijo na enaki omejitvi z nasprotne strani, če se nasprotna stran te omejitve ne bo držala, bo smatrala angleška vlada, da ima popolnoma proste roke ln da lahko pod-vzame ukrepe, kakršne smatra za umestne.
London, 13. sept br. Nemške ofenzive na poljski fronti so še nadalje v zastoju. O tem priča naslednje uradno poročilo poljskega vrhovnega povel jstva, ki je bilo izdano davi ob zori:
Poznanjska vojska je na svojem umiku proti vzhodu z velikim frontalnim napadom spet zavzela L od z, važni industrijski center, ki leži 160 km jugovzhodno od Varšave. Poznanjska vojska prodira sedaj proti Varšavi, na katero izvajajo Nemci pritisk z dveh strani. Prišla je že v stik s poljskimi silami na vzhodu. Na 400 km dolgi fronti, ki se razteza od Varšave proti severu in jugu, Poljaki neomajno drže svoje obrambne postojanke.
Tudi poljske divizije, ki so se borile na Kašubskem, v tako zvanem koridorju, so spet dobile zvezo z zaledjem ter so sedaj udarile v bok nemškim oddelkom, ki pritiskajo na Modi in.
Vojska, ki brani Varšavo, je izvršila celo vrsto uspešnih izpadov. Letalski napadi na Varšavo, pri katerh so imeli Nemci doslej zelo velike izgube, so precej ponehali. V na pol obkoljenem mestu se je pričelo življenje spet normalizirati. Trgovine In restavracije so bile včeraj popoldne znova odprte.
Poljska poročila
London, 13. sept. o. Poljsko službeno poročilo pravi, da se je poljskim silam v bližini trdnjave Modlin posrečilo vzpostaviti zvezo z glavno poljsko vojsko, ki je v hudem boju s sovražnikom. Poznanjska vojska se umika v redu ter je v neprestanih bojih z Nemci, ki prodirajo proti vzhodu. Tudi njej se je posrečilo vzpostaviti zvezo ne samo s poljskimi silami jugozapadno od Varšave, temveč je celo v protinapadu osvojila Lodž. Tudi varšavska vojska je izvršila celo vrsto uspešnih protinapadov In so morali Nemci zapustiti več postojank pred mestom. Prav tako so nemške letalske sile utrpele hude izgube.
London, 13. septembra. AA. (Reuter) • Uradno poročilo, izdano v Varšavi, potrjuje, da se je Poljakom res posrečilo spet zavzeti Lodž. Prav tako potrjujejo vest, da se je obema poljskima armadama, ki jima je v Poznanju in na Pomorjanskem grozilo zajetje, posrečilo združiti se z jedrom poljske armade. Sporočilo pravi na koncu, da so Poljaki na vseh drugih frontah ustavili nemško prodiranje.
Windsorski vojvoda spet v Angliji
London, 13. sept. c. Vojvoda in vojvodi-nja Windsorska sta se po triletni odsotnosti včeraj vrnila t Anglijo. Prvo noč
Druga faza poljske vojne
Pariz, 13. sept. AA. (Havas) »Journal« pravi o nemških operacijah na Poljskem, da so Nemci vodili napad v prvi fazi z namenom, da dosežejo viden efekt, ki ga je bilo relativno lahko doseči. Druga faza bo brez dvoma težja. Težave se bodo pojavile ne samo zaradi močnega odpora in obrambe, temveč tudi zaradi tega, ker bo treba vzdrževati povsod na zasedenem ozemlju zveze ter jih zavarovati Poljaki so tako po svoji sili, kakor junaštvu ostali enako močni ter bodo šele zdaj nastopili s polno akcijo.
London, 13. sept. br. Reuter javlja komentar angleških vojnih strokovnjakov o naglem napredovanju nemških čet na Poljskem. Nekateri od njih smatrajo, da bi moglo biti prenaglo prodiranje motoriziranih oddelkov usodno, kajti, pešadija jim ne more tako hitro slediti in so zaradi tega komunikacijske zveze z glavno armado nezavarovane. Vojaški kritiki opozarjajo, da so nemške čete dozdaj napredovale po 20 milj na dan, kar je zelo utrudljivo. Tanki porabijo mnogo goriva, enako tudi težki motorizirani oddelki. Ofenziva zaradi tega ne bo mogla napredovati v dosedanjem tempu, ker bodo moraH tt
oddelki čakati na novo gorivo iz zaledja. Poljaki bodo s tem dobili dovoli časa, da se dobro utrdijo, s čimer bo naglo prodiranje ustavljeno.
Položaj za Poljake kljub temu ni preveč rožnat in optimizem ni na mestu. Veliko zaskrbljenost vzbuja položaj poljske armade, ki se umika iz Poznanjskega. Nemci napadajo' bočno po levem in desnem krilu, da bi na ta način obkolili centrum in ga odrezali od zaledja. Poljakom utegne mnogo pomagati dež. Včeraj je namreč po treh mesecih lepega vremena začelo deževati, s čimer je kretanje nemških motoriziranih oddelkov ogroženo.
Položaj pred Varšavo
Curih, 13. septembra. AA. (Havas) V Švici so dobili naslednje podrobnosti o položaju pred Varšavo: Motorizirani oddelki so se nekoliko umaknili, da utrdijo svoje postojanke in počakajo na pomoč. Obramba mesta je v rokah generalnega komisarja Stažinskega, ki ima na razpolago več divizij redne vojske ter civilno in delavsko obrambo, ki so jo sestavih sindikati. V obeh poslednjih formacijah so v glavnem mladeniči, ki še niso zreli za voj sko, ter ženske. Vse prebivalstvo gradi z občudovanja vredno hrabrostjo barikade, podira tramvaje in vagone ter postavlja nasipe ob železniških progah iz kamenja porušenih hiš in vreč peska. Prebivalci, ki so zbežali iz mesta, se smejo vrniti samo, če so sposobni za obrambna dela. Varšava je v stalni telefonski zvezi z mestom, kamor se je preselila vlada.
Varšava, 13. septembra. AA. (Havas) V bojih okoli Varšave je bil ranjen tudi vojaški škof Gavlina.
Nemška poročila
javil predstavnikom tujega tiska v Berlinu, da se operacije na Poljskem nadaljujejo in da se bodo končale s popolno nemško zmago. Nato je še pripomnil, da Hitler ne bo več upošteval morebitnih predlogov poljske vlade.
Berlin, 13. sept. br Vrhovno poveljstvo nemške vojske na Poljskem je davi izdalo naslednje vojno poročilo:
Nemška vzhodna vojaka je tudi včeraj s svojim severnim in južnim krilom zasledovala umikajočega se sovražnika. Na obeh straneh Przemysla sta nemški koloni prodrli do Sambora na jugu in Javorova na severu, prednje čete pa so že prodrle do Lvova.
Pri Radomu obkoljene poljske čete ne obstojajo več. Zaplenili smo veliko število topov in drugega orožja ter ujeli mnogo ujetnikov. Količine še ni mogoče pregledati in prešteti. Vri poskusi pet poljskih divizij in dveh konjeniških brigad, ki so obkoljene okrog Kutna, da bi prodrle proti jugu, so se izjalovili. Pravkar je v teku koncentrični napad naših divizij na te sovražne čete.
Vzhodno in jugovzhodno od Varšave so močni nemški oddelki prekoračili cesto in železniško progo Varšava—Siedlce. Na vzhodnem krilu te vojske so nemški motorizirani oddelki prodrli do krajev, ki leže 40 kilometrov severno od Bresta na Bugu. 18. poljska divizija, ki je bila daleč za fnmto pri Lomil in se je sedaj umikala od severa proti Bugu, je bila ustavljena.
Letalstvo je tudi včeraj uspešno bombardiralo ceste, mostove in železniške proge vzhodno Varšave. Porušilo je kolodvor v Lukovu. kjer so obtičali trije vojaški vlaki. Letališče v Lucku je bilo močno bombardirano. Letalska tovarna v Biali Podli je bila pravtako bombardirana in je sedaj v plamenih. Uničenih je bilo 14 sovražnih letal, od teh 3 pri letalskih spopadih. Letalstvo razvija tudi Intenzivno izvidnifko akcijo in je pri tem doseglo za vojsko neprecenljive rezultate. Berlin, 13. septembra. AA. (Štefani) Sef urada nemfikaga rajha je is-
pri Hitlerju
Berlin, 13. septembra. AA. (DNB) Maršal Goering je na svojem potovanju po fronti obiskal včeraj dopoldne Hitlerja v njegovem glavnem stanu in mu v dveurnem poročilu referiral o novih letalskih enotah, ki so odšle na fronto, in o ukrepih, ki jih je izdal kot predsednik ministrskega sveta za obrambo Nemčije. Nato je Goring odletel k letalskim enotam na fronti, ki so jih te dni poslali v kraje med Varšavo in Karpate. V Hitlerjevem imenu je odlikoval z železnim križcem mnogo letalcev, ki so se v bojih posebno odlikovali.
Hitler v Lodžu
Berim, 13. sept. br. DNB poroča, da je kancelar Hitler na svojem inšpekcijskem potovanju na poljski fronti prispel danes v Lodž, kjer je bil od številnega nemškega prebivalstva viharno pozdravljen.
Akcije nemških letal
Berlin, 13. sept. AA. (DNB) Vkljub neugodnemu vremenu so letalske sile izdatno podpirale zadnje operacije nemških čet na vzhodnem bojišču. Poleg tega, da so neposredno podpirale operacije kopnih sil, so nemške letalske enote na več mestih razrušile železniške proge med kraji Bja-listok, Volovjes in Baranoviči ter med Brest, Litovskom in Minskom. Zlasti je letalstvo imelo velike uspehe na železniških postajah Olešice, Hornec in Vlodava. Nedaleč od Rodimna, severno od Przemysla, so nemška letala zbila dve poljski letali.
Ritka ob Sanu
Beriin, 13. sept o. Službeno potrjujejo, da so nemške čete, ki operirajo na južnem Poljskem, prodrle proti Lvovu ter so že zasedle Krakowiec, 25 km vzhodno od Sana. Prehod čez San je bil med Jarosla-vom in Przemyslom razširjen. Trdnjava Samibor je bila zavzeta ter so nemške čete zasedle postojanke ob Dnjestru. Posebni poročevalec agencije United Press, ki je za nemško črto, poroča, da postanejo lahko boji ob Sanu in pri Radomsku odločilni za nadaljnjo usodo poljske vojske in obenem za usodo onega dela Poljske, ki ga nemške čete še niso okupirale. V pretekli noči je besnela ob Sanu ogorčena bitka, ki je imela za posledico, da je dosedanje naglo prodiranje nemških čet postalo počasnejše. Iz tega sklepajo, da napadajo nemške čete na levem krilu glavnega dela poljske vojske. Zdi se, da so boji ob Sanu po obsegu operacij podobni onim ob Bugu. Sklepajo, da je v teku odločilen udarec nemške vojske proti levemu poljskemu krilu. Poljsko letalstvo se doslej ni nikjer spuščalo v borbo, niti ni napadalo zaledja za nemško črto. Bitka pri Radomsku se je razširila na fronto, ki je dolga 50 do 60 kilometrov.
Angleži o novem
nemškem načrta
London, 13. sept. c. V tukajšnjih vojaških krogih presojajo stanje na Poljskem sedaj takole: Nemci so zaenkrat opustili načrt napada na Varšavo z zapada in skušajo poljsko vojsko napasti z boka v dveh sektorjih: ob Bugu na severovzhodu m ob Sami aa Joga.
1 1
Borba za SaarbrOcken
Bobneči ogenj na zapadni fronti se nadaljnje z vso srditostjo
Nemci poslali znatna ojačenja
Pariz, 13. sept. AA. (Havas) Vojni komunike od 13. septembra zjutraj pravi: Ponoči se je nadaljevalo streljanje sovražnega topništva. teku včerajšnjega dne sta letalstvi na obeh straneh razvili veliko aktivnost.
Pariz, 13. sept. AA. (Havas) Glavne operacije na fronti med Renom in Mozelo potekajo še zmerom na 20 km dolgem odseku vzhodno od Saare. Teren, kjer so se vršile operacije, ki so se tako srečno končale pred štirimi dnevi v Warndtskem gozdu zapadno od Saare, je zelo pripraven za poznejše večje operacije. Pokrajina je hribovita in gozdnata ter prepletena z mnogimi potoki, ki teko s francoske meje proti severu in tvorijo ugodne poti za prodiranje. Reka Blies, ki izvira v gorskem masivu, poraslem z gozdovi, ter obvlada Saarbriicken s severa, teče proti francoski meji med kotami, ki dosegajo srednjo višino 350 m, nato se pa pred francoskim mestecem Saargemiindom izliva v Saaro. Od Saargemiinda nizdol je Blies 15 km ploven, toda njegova struga je izredno vijugasta.
»Petit Parisien« piše, da oddelki francoske vojske, ki prodirajo v smeri proti Saarbriicknu, ogrožajo v največji meri to važno industrijsko mesto, ki je že sedaj obsojeno na padec. Sporočilo, ki ga je včeraj javil nemški radio in katero je sestavil sam nemški generalni štab, sporoča, da je francosko topništvo bombardiralo mnoga velika mesta. To je sicer priznanje, vendar pa ni popolnoma resnično. Francozi so že 24 ur prej bombardirali vso pokrajino severozapadno od letališča pred samim mestom Po tem takem je treba reči, da so vsa predmestja Saar-briickna vse do malega mesta San Ar-nuala, ki leži zapadno od Saarbriickna pod stalnim ognjem francoskega topništva. Francosko poveljstvo pričakuje, da se bo vse nemško vojaštvo iz Saarbriickna umaknilo na postojanke, ki so precej daleč od mesta.
Pariz, 13. sept. br. Nocojšnji listi ugotavljajo v svojih poročilih s fronte, da so zavezniške prednje čete le še dobrih 5 km oddaljene od Saarbriickena. Mesto francosko topništvo že ostro obstreljuje, tako da je v njem organizacija slehernega odpora že povsem onemogočena. Pri poslednjih napadih francoskih čet je imel nasprotnik zelo občutne izgube, ker ni mogel vzdržati uničujočega ognja francoskih topov. Francoski pritisk na Saarbriicken postaja od ure do ure odločnejši. Vse kaže, da bodo Nemci spričo obkolje-valnih francoskih manevrov pri Brebachu kmalu prisiljeni umakniti se iz tega važnega industrijskega in rudniškega centra, ki predstavlja tudi z vojaškega vidika zelo važno strateško točko.
Francozi prodirajo v sovražno ozemlje zelo počasi, a vztrajno in njihove čete so nenehoma zaščitene s tanki in zavarovane z zapornim ognjem francoskih možnarjev. Pri zadnjih napadih na nemške postojanke je nastopilo tudi že francosko poljsko topništvo, ki se je sedaj že utrdilo na novih postojankah, s katerih uspešno obstreljuje najbližje nasprotnikove poljske utrdbe. Pri Brebachu so si Francozi izvo-jevali tudi nekaj nadvse važnih opazovalnih postojank vrh nekaterih gričev in
vzpetin.	_ .	.
Pariz, 13. sept. z. Posebni dopisnik United Pressa poroča, da je po zanesljivih informacijah začelo francosko težko topništvo na saarski fronti davi ob 2.30 hudo bombardirati predmestja Saarbriickna. Poluradno poročilo navaja, da zavzema francosko-angleška ofenziva na zapadni fronti vedno večji razmah. Nemške čete se bodo po mnenju merodajnih francoskih vojaških krogov morale naglo umakniti iz prednjih utrdb na glavno Siegfriedovo črto. Med Reno in Mozelo se nadaljuje hudo topniško bombardiranje, toda francoske čete kljub strahovitemu ognju vztrajajo na zavzetih postojankah.
Pariz, 13. sept. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je izdalo nocoj naslednje 20. vojno poročilo :Naše čete so vse v zadnjih dneh zavzete postojanke utrdile. Naše vojno brodovje energično zasleduje sovražne podmornice. Letalstvo ni razvilo večje akcije radi slabega vremena.
Angleži o položaju
pri Saarbriicknu
London, 13. sept. br. V svojih današnjih poročilih o včerajšnjih bojih na zapadni fronti pravijo angleški listi, da je bilo nemško vrhovno poveljstvo prisiljeno angažirati sedaj svoje težko topništvo, da bi zadržalo prodor Francozov in Angležev v posaarski premogovni revir. Vsi protinapadi nemške pehote in lahkih motoriziranih čet so se doslej izjalovili. Od včeraj grme v Posaarju možnarji z Siegfriedove linije, poleg tega so pričela tudi nemška letala vedno intenzivnejše posegati v borbo.
Kljub temu so francoske čete pod zaščito svojega topništva včeraj in v pretekli noči intenzivno nadaljevale utrjevanje svojih najnovejših postojank. Vzporedno z Maginotovo linijo grade sedaj že drugo črto utrdb na nemškem ozemlju. Nekoliko so jim delo otežkočile nemške granate, ki udarjajo v prve francoske postojanke. Na Maginotovo črto. ki leži 15 do 20 kilometrov za temi postojankami, doslej še ni padel noben nemški izstrelek. Pri vsem tem je treba ugotoviti, da glavni oddelki francoskih in angleških sil sploh še niso posgeli v borbo. Vse dosedanje uspehe so dosegle le francoske in angleške prednje čete, ki so v ostalem zelo dobro oborožene z lahkimi poljskimi topovi ter težkimi in lahkimi strojnicami, ter francoske tankovne divizije.
Položaj Je tak. da je Saarbrucken vedvo resnejše ogrožen. Neizbežno se nemški industrijski center v Posaarju izolira. Zavezniško vrhovno poveljstvo je s tem doseglo svoj cilj, da bi na zapadno fronto vezalo čim več nemških čet. topništva in letal in tako razbremenilo Poljsko Dejansko so morali Nemci samo na področje med Saaro in Mozelo prestaviti pet nemških divizij z vzhodne fronte. Poleg tega je tudi fronta vzhodno in zapadno od Saarbriickna izravnana in so že vsi nje^i dosedanji zavoji proti jugu v fr- ->»*kih rokah.
Ker so tudi Nemci sedaj pričeli računati z vse resnejšimi zavezniškimi operacijami
na zapadu, so nemške oblasti odredile nadaljnjo evakuacijo civilnega prebivalstva iz večjih mest v pokrajinah na severu in severozapadu Posaarja. Tako se je pričela sedaj evakuacija Achena, iz Kolna pa so se malone odselile že vse ženske, otroci, starci in bolniki.
Nemško poročilo
Berlin. 13. sept. br. Na zapadu so nemške čete s protinapadom 6 km jugovzhodno Saarbriickna spet zavzele vzpetino pri Brebachu, ki sta jo zavzeli dve sovražni kompaniji. V ostalem je prišlo le do prask med prednjimi stražami. Sovražno letalstvo včeraj ni izvršilo nikakih napadov na nemško ozemlje.
Pred veliko ofenzivo na zapadu ?
New Tork, 13. sept. c. Tu mislijo, da po. mem včerajšnja seja vrhovnega angleško-francoskega vojnega sveta znak, da se bo v kratkem pričela velika angleško-franco-ska ofenziva na francosko-nemški fronti. Iz Francije poročajo, da se za fronto Koncentrirajo velike množine vojaštva.
Nemčija ima l$o divizij pod orožjem
Curih, 13. sept. z. »Neue Ziircher Zei-tung« poroča, da ima Nemčija po polofi-cielnih informacijah skupno 130 divizij vojaštva pod orožjem. Od tega je 80 do 90 divizij na Poljskem, 40 divizij pa .ia zapadu. Zadnje dni pa so že začeli prevažati vojaštvo z vzhodne na zapadno fronto, dasiravno poljski odpor stalno narašča, švicarski divizionar Grossler se bavi z vprašanjem, kakšno vrednost imajo utrdbe v moderni vojni in prihaja do zaključka, da mora pasti še tako močna utrdba, 6e je izolirana, če pa tvori utrdba sestavni del fronte in so na razpolago dovoajne rezerve ter je omogočeno njihovo naglo premikanje, potem lahko moderne utrdbe nudijo dolgotrajni odpor, zlasti, če je posadka povrh še dovolj vztrajna in hrabra. Nemški vojaki so pokazali, da odgovarjajo tem nalogam.
Italijani napovedujejo velike boje na zapadu
Rim, 12. septembra, v. Italijanski listi napovedujejo, da bo skoraj prišlo do večjih in težjih spopadov na zahodnem bojišču, čim bodo končno razmeščene angleške divizije. Uvod velike zavezniške akcije bodo množestveni napadi angleških in francoskih bombarderjev, ki bodo po svoji veličini daleč presegli letalske akcije nemškega letalstva na poljski fronti. V zvezi s tem je pričakovati težkih zračnih bitk med združeno angleško in francosko na eni strani ter nemško letalsko armado na drugi strani. Nemci po italijanskem mnenju že sedaj računajo s temi velikimi bitkami ter so angažirali na poljskem bojišču samo to-
liko letal, da imajo odločilno premoč nad poljskim letalstvom.
Rimska »Tribuna« poroča iz Berlina, da je nemški narod prepričan, da so šli Francozi v vojno samo zato, da rešijo čast prestiža in podpisa, ki ga je stavila francoska vlada na zavezniško pogodbe s Poljsko. V zvezi s tem je računala nemška javnost, da bodo Francozi v svojih vojnih operacijah zasledovali predvsem čisto defenzivno taktiko. Dogodki poslednjih dni na zapa-dnem bojišču pa dajejo slutiti nemški javnosti, da bo francoska vojska ramo ob rami z angleškimi divizijami pričela z ofenzivnimi pokreti ter šla v svojih operacijah do kraja. V soboto je še sporočal maršal Goring francoskemu narodu, da Nemčija račesar ne zahteva od Francije, kar je zna-čilo, da Nemci ne računajo na kake večje operacije nra zapadu. Medtem so pričeli govoriti na Renu topovi, ki so razblinili poslednje nade na defenzivno stališče Francije.
Ameriški komentarji o bojih na zapadu
New Tork, 13. sept. c. O bojih na francosko-nemški fronti v Posarju dajejo ameriški novinarji sledeče komentarje: Francoske čete prodirajo predvsem proti Saarbriicknu in so dosegle že predmestja. Prve utrdbe Siegfriedove linije pa leže šele 11 km za Saarbriicknom. Francoske čete prodirajo po sledečem načrtu: Topovi iz Maginotove linije krijejo z bobnečim ognjem napredovanje čet. V prvi liniji gredo nato tanki, ki rušijo žične ovire. Potem slede inženjerski oddelki, ld odstranjujejo in razstreljujejo mine. Nato šele sledi pehota.
Francozom se je posrečilo Nemce tudi pri Siercku potisniti nekoliko nazaj.
Sestreljena letala
Pariz, 13. sept. c. Pri letalski bitki nad fronto so Francozi sestrelili tri nemška letala, večjo eskadrilo nemških letal pa so pognali v beg. Tudi francosko letalstvo je imelo izgube.
Nemški odgovor
na angleško blokado
Kodanj, 13. septembra. AA. (Havas). Berlinski dopisnik lista »Berlingse Tiden-de« poroča: Nemčija bo na angleško blokado odgovorila s tem, da bo poslala 3.000 bombnikov nad angleške luke.
Nemško vojno letalo nad Schaffhausnom
Bero, 13. sept. br. Včeraj se je neko nemško vojaško letalo pojavilo nad Schaff-hausenom. švicarske protiletalske baterije so ga najprej s svarilnimi streli opozorile, da je nad švicarskim ozemljem. Ker se letalo na to ni oziralo, so ga pričele ostro obstreljevati. Tedaj se je letalo naglo umaknilo nazaj čez mejo. švicarske vojaške oblasti so uvedle strogo preiskavo.
Manifestacija sloge med Anglijo In Francijo
Na seji francosko-angleškega vrhovnega vojnega sveta je bilo ugotovljeno popolno politično in strateško soglasje ter gospodarsko-finamčna kooperacija obeh držav
London, 13. septembra. AA. (Reuter) Snoči je izšlo uradno sporočilo o konferenci vrhovnega vojnega sveta na francoskih tleh med Chamberlainom in lordom Chatfieldom kot zastopnikoma Velike Britanije, ter Daladierom in generalom Gamelinom kot zastopnikoma Francije. Namen sestanka je bil medsebojna izmenjava misli o sedanjem položaju in o ukrepih, ki jih je treba izdati v najbližji bodočnosti. Na sestanku se je doseglo popolno soglasje o vseh ukrepih, ki jih bosta obe državi izdali v odgovor na vsiljeno jima vojno in v pomoč Poljski, ki se tako hrabro upira brezobzirnemu napadu na svoje ozemlje. Okoliščina, da se je sestanek vrhovnega vojnega sveta med zastopniki Velike Britanije in Francije vršil že 10 dni po začetku vojne, je očiten dokaz, kako tesne so zveze med britansko in francosko vlado in kako popolno zaupanje vlada med njima. Ta že prej dogovorjeni sestanek med -odstvom obeh držav ima namen pokazati, da bosta "obe vladi odločno sodelovali pri izvedbi načrtov, ne da bi izgubili niti minute. Vtis, ki ga je napravila vest o sestanku vrhovnega vojnega sveta, je še povečala vest o prihodu britanskih čet na francosko ozemlje, ker je to potrdilo prepričanje, da bodo zavezniki vztrajali v svojih vzajemnih naporih.
To je najboljši odgovor na nemške manevre da bi ločili Poljsko od njenih zaveznikov. Velika Britanija se je v celoti pridružila Franciji in Poljski. Tudi Kanada je napovedala vojno Nemčiji in izglasovala kredite, kakršnih ne pomni njena zgodovina. Nova Zelandija je začela že zbirati prostovoljce. Indija je pa dala vse svoje vire na razpolago Veliki Britaniji. Mobilizacija se vrši tudi v vseh delih francoskega imperija in sicer v pospešenem tempu. Doseženo je nadalje enotno nastopanje v gospodarski vojni. Francoski strokovnjaki v Londonu se posvetujejo s svojimi britanskimi tovariši, da bi zagotovili svobodno oskrbovanje obeh držav in desorganizirali preskrbo vanje sovražnika. Angleški finančni minister je poslal francoskemu finančnemu ministru osebno pismo, v katerem mu zagotavlja, da bo britanska državna blagajna sodelovala s francosko državno blagajno vse do konca vojne.
Posvet o izvedbi
sprejetih sklepov
Pariz, 13. sept. br. Ministrski predsednik Daladier je imel danes dopoldne daljši ra7govor z vrhovnim poveljnikom francoske vojske generalom Gamelinom. Ka-
kor zatrjujejo dobro poučeni krogi, sta se posvetovala o podrobni izvedbi včerajšnjih sklepov vrhovnega zavezniškega vojnega sveta.
Sifajen vtis v
Pariz, 13. sept. br. Vest o prvem sestanku vrhovnega vojnega sveta je napravila v Parizu naravnost sijajen vtis. Ves Pariz je snoči govoril le o tem. Z velikim olajšanjem so ljudje ugotavljali, da Francija in Anglija poljske zaveznice ne bosta pustili na cedilu. Po Parizu se je že šušljalo, da se Angleži in Francozi niti ne zmenijo za Poljake, ki so izgubili že dobro tretjino svojega ozemlja. S ponosom Francozi sedaj odklanjajo vsako tako domnevo in očitek.
Francoski tisk splošno ugotavlja, da sta Anglija in Francija očitno pripravili zelo dober načrt za skupno sodelovanje, ko se je njun vrhovni vojni svet tokrat sestal že deset dni po pričetku vojne, dočim je bil v zadnji svetovni vojni podoben vrhovni svet ustanovljen šele leta 1917. Združitev obeh narodov je sedaj popolna. Njuna sloga že prihaja do izraza ne le na vojaškem, nego tudi na političnem, finančnem in go. spodarskem področju. Finančna ministra Simon in Reynaud sta pripravila načrte za najtesnejše sodelovanje svojih ministrstev. Pričeli so se že izvajati načrte o koordinaciji francoske in angleške vojne industrije, katerih organizacija se postavlja na skupne osnove. V političnem pogledu bo prišlo to sodelovanje do izraza v tem, da bo tudi v Franciji sestavljena vojna vlada, ki jo Daladier snuje že nekaj dni.
... in Angliji
London, 13. sept. br. Včerajšnji prvi sestanek zavezniškega vrhovnega vojnega sveta je angleško javnost naravnost presenetil. Niti običajno zelo dobro poučenim krogom se ni niti sanjalo, da bosta ministrski predsednik Chamberlain in minister za koordinacijo narodne obrambe lord Chatefield tako nepričakovano in na tihem odpotovala v Francijo. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, sta zapustila London včeraj zjutraj z bombnikom, kl ga je spremljala eskadrila angleških lovskih letal. Z letalom sta se tudi vrnila.
Vtis ,ki ga je napravil sestanek franco-skoangleškega vrhovnega vojnega sveta, je bil Izredno ugoden. Z zadovoljstvom ugotavljajo politični krogi, da je priSo tokrat že od vsega početka do najtesnejšega in najsložnejšega sodelovanja vrhovnih odgovornih osebnosti obeh zavezniških drža*.
Rusija bo zasedla
baltiške države?
»Baseler Nachrichtenu zatrjujejo, da pripravlja Stalin
udar na baltiške države
Bera, 13. sept. z. »Baseler Nachrichten« objavljajo uvodnik, v katerem se bavijo z vprašanjem, kakšen je pravi cilj nenadne ruske mobilizacije, ld zavzema vedno večji obseg. Pisec prihaja po pretehtan jn vseh vpoštev prihajajočih elementov in problemov do zaključka, da pripravlja Stalin udar na baltske obrobne države, ld jih hočejo zopet spraviti pod rusko oblast v mejah nekdanje carske Rusije. Pogajanja za sklenitev trojnega pakta med Anglijo, Francijo in Kosijo so se razbila baš na odporu Chamberlaina proti tej Stalinovi nameri. Stalin skuša sedaj izkoristiti vojno v Evropi za to, da doseže, česar prej ni
mogel. S tem je tudi rešena uganka ruske
mobilizacije.
Stockholm, 13. sept. z. Tukajšnji Msti poročajo iz Moskve, da je sovjetska vlada
sklenila odpovedati trgovinsko pogodbo z Anglijo, ker je angleška vlada prepovedala izvoz vojaškega materiala v Rusijo, da-si so bile dobavne pogodbe sklenjene že pred izbruhom sovražnosti v Evropi. Med drugim je Rusija naročila v Angliji tudi 60 velikih najmodernejših tankov. Po mnenju sovjetske vlade trgovinska pogodba z Anglijo v takih okoliščinah nima več nobenega pomena.
Vsak napad na Kanado • bi izzval reakcijo Amerike
Prezident Roosevelt o stališču Zedinjenih držav napram morebitnemu nemškemu napadu na Kanado
Washington, 13. sept. br. Prezident Roosevelt je davi na običajni novinarski konferenci izjavil, da namerava zares v kratkem sklicati kongres. Na vprašanje neke. ga novinarja, kaj bodo napravile Zedinjene države, če bi Nemci napadli Kanado, ko jim je sedaj napovedala vojno, je Roosevelt odločno izjavil, da bi v takem primeru Zedinjene države nikakor ne držale križem rok, nego v smislu Monroeove doktrine priskočile Kanadi na pom°č z vsemi svojimi silami in sredstvi. Novinarji so opozorili prezidenta tudi na možnost, da bi sedaj ameriški velekapital investiral svoj denar v tovarne letal, orožja in streliva, ki bi se zgradile v Kanadi, da bi se tako izognil prepovedi izvoza orožja iz Zedinjenih držav, kar pa bi imelo nujno za posledico novo naraščanje nezaposlenosti v Zedinjenih državah. Roosevelt na te pripombe ni reagiral.
Washington, 13. sept. AA. (DNB). Predsednik Roosevelt je izjavil včeraj novinar, jem, da je njegov govor, ki ga je imel v Kingstonu pred meseci in v katerem je dejal, da Zedinjene države ne bi mogle pasivno trpeti nobenega napada, ki bi prišel z zapadne hemisfere, treba tolmačiti drugače kakor se je to doslej delalo. Monroeova doktrina ne velja samo za Kanado, temveč za vse države. Ona velja enako za Kanado, kakor za vsa posestva Anglije, Francije in Nizozemske na zapadni hemisferi, to je za vse male otoke, ki se nahajajo v Severni, Srednji in Južni Ameriki kakor sploh vso zapadno hemisfero. Roosevelt je posebno naglasil Gvinejo, Curacao, Marti. nique, Jamajko in Bermudsko otočje. V toku 120 letne veljave Monroeove doktrine ta otočja enako kakor ostala evropska posestva v Ameriki niso pomenila nobenega problema za Zedinjene države. Zedinjene države so izvajale Monroeovo doktrino na
osnovi sledečih dveh načel: 1) nobena evropska država ne sme prevzeti kontrole nad ameriškim kontinentom; 2) ne more se dovoliti nobena sprememba suverenitete evropskih posesti v Ameriki. Zaradi tega Zedinjene države ne nameravajo uvesti kako skupno kontrolo Severne Amerike in Kanade nad ameriškimi vodami.
Manevri pacifiškega vojnega brodovja
Los Angeles, 13. sept. br. Davi se je v Zalivu San Pedro, ki leži kakšnih 40 km južno Los Angelesa koncentriralo ameriško pacifiško vojno brodovje. Brodovje šteje 130 vojnih ladij in 450 hidroavionov. Skupno štejejo njegove posadke 42.000 mož. Brodovje se pripravlja na velike jesenske vojne vaje, ki se bodo pričele 23. septembra.
Vojne priprave v Kanadi
Ottawa, 13. sept. br. Vojaške priprave v Kanadi se nadaljujejo z veliko intenzivnostjo. Da bi se pravilno uporabil kredit 100 milijonov dolarjev, ki si ga bo vlada oskrbela na osnovi pooblastil, dobljenih predvčerajšnjim v parlamentu z razpisom posebnega notranjega posojila, je bil ustanovljen poseben odbor za dobavo vojnih potrebščin. Ministrski predsednik Macken-sie King je naglasil, da je odbor sestavljen iz priznanih strokovnjakov in da se je že s polno paro lotil svojih poslov.
Ameriški kongres sklican za 11. t. m«
VVashington, 13. septembra, br. Preri-dent Roosevelt je danes sklical kongres« Kongres se bo sestal v četrtek 21. t. m.
Beležke
Papeški nuncij
pri dr. Mačku
Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček je v torek sprejel v Beogradu med drugimi poljskega in grškega poslanika, nato pa papeškega nuncija msgr. Feliceja. Kakor pristavlja »Hrvatski dnevnik«, je nuncij, ki govori dobro hrvatsko, ostal z dr. Mačkom v razgovoru celo uro. V torek zvečer sta se predsednik vlade Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček udeležila svečane večerje v gardnem domu, ki je bila prirejena o priliki slav« artilerijskega gardne-ga polka.
Volitve v hrvatski sabor
Iz Zagreba poročajo, da se že izdeluje volilni red za volitve za hrvatski sabor. Po zatrjevanju informiranih krogov HSS ni izključeno, da bodo volitve že pred božičem. V teh krogih so mnenja, da se volitve lahko razpišejo že pred razpisom volitev v narodno skupščino, smatrajo pa za možno, da bodo tudi skupščinske volitve že letos, seveda po novem volilnem zakonu.
Dr. Krnjevičevo delo v inozemstvu
»Hrvatski dnevnik« razpravlja v uvodniku o govoru, ki ga je imel dr. Krnjevič v nedeljo na sestanku odbornikov zagrebških organizacij HSS. List pravi:
»V nedeljo so predstavniki zagrebških organizacij HSS imeli po desetih letih prvič priliko, da zopet slišijo glavnega tajnika stranke dr. Krnjeviča. Zanimanje za njegov govor je bilo zelo veliko, ker je bilo jasno, da bo dr. Krnjevič govoril z evropske perspektive. Samo naivni ljudje pa so mogli pričakovati, da bo poročal o svojih akcijah in o svojih stikih s političnimi či-nitelji inozemstva. Njegova misija je bila preveč delikatna, da bi že sedaj mogel govoriti o svojih akcijah, ki so toliko podprle hrvatsko narodno stvar. O tem bo morda pisal v svojih memoarih. ki se bodo mogli objaviti kasneje, kadar bodo te akcije stopile v senco zgodovine.«
Važne spremembe v finančnem ministrstvu
Na predlog finančnega ministra je upokojen pomočnik ministra dr. Anton Sla-dovič. Za novega pomočnika finančnega ministra je imenovan dr. Anton Filipan-čič. Dr. Filipančič je doma iz Bosne in je večinoma služboval v Sarajevu, kjer je bil nazadnje tajnik tamošnje zveze denarnih in zavarovalnih zavodov. Pred par leti se' je preselil v Zagreb in stopil v službo osrednje državne zveze denarnih in zavarovalnih zavodov, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Ko je bil glavni tajnik te zveze dr. Markovič imenovan za glavnega ravnatelja Poštne hranilnice, je postal dr. Filipančič njegov naslednik. Kot finančni strokovnjak je sodeloval v odboru strokovnjakov pri pogajanjih za sporazum.
Obenem je bil na predlog finančnega ministra imenovan za novega načelnika
proračunskega oddelka v finančnem ministrstvu Karel Friš, ki je bil do lanskih volitev načelnik finančnega oddelka ban-ske uprave v Sarajevu. Po volitvah je bil upokojen, ker ni volil liste dr. Stojadi-noviča.
Okrog Hrvatskega Sokola
Včeraj smo zabeležili vsebino izjave, s katero se je dr. Maček izrekel proti obnovi Hrvatskega Sokola. Kakor poročajo sedaj »Novosti«, so se bivši voditelji in funkcionarji Hrvatskega Sokola v Zagrebu sestali v ponedeljek zvečer ter razpravljali o obnovi organizacije. Razdelili so se v dve skupini, od katerih je bila ena za obnovo, druga pa za priključitev k novi organizaciji »Hrvatskega Junaka«. Sklenjeno je bilo, naj ožji odbor podrobno prouči vprašanje. Gre tudi za to, kdo bo dobil premoženje nekdanjega Hrvatskega Sokola.
Gori omenjena izjava dr. Mačka je bila bržčas v zvezi z akcijo za obnovo Hrvatskega Sokola.
Dr. Maček pri NJ. VeL kraljici Mariji
Beograd, 13. sept. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je sprejela danes ob 11. v dvoru na Dedinju v avdienci podpredsednika kr. vlade dr. Vladka Mačka. Ob 12. ga je sprejela v Belem dvoru v avdienci Nj. Kis. fcnegi-nja Olga.
Nov ban vardarske banovine
Beograd, 13. sept. AA. Z ukazom kraljevih namestnikov je bil na predlog predse cinika ministrskega sveta imenovan za bana vardarske banovine Aleksander An-drejevič, sodnik kasacijskega sodišča v Beogradu.
Beograd je dobil
novega župana
Beograd, 13. sept. AA. Razrešen je dolžnosti predsednika občine mesta Beograda na lastno prošnjo Vlada Bič. Za njegovega naslednika je bil imenovan dr. Vojin Gjuričič minister na razpoloženju.
Obenem je bilo razrešenih 73 dosedanjih beograjskih mestnih svetnikov ter so bili imenovani novi.
Odlikovanje
Beograd, 13. sept. r. Z redom Jugoslo-venske krone IV. stopnje je odlikovan g. Jože Zupančič, glavni urednik »Slovenskega Naroda«.
Kongres pravnikov odgoden
Beograd, 13. sept. p. Kongres pravnikov, ki je bil napovedan za 25., 26. in 27. t, m. v Beogradu, je odpovedan.
kraji in ljudje
Generala Peter Nedeljkovič in Hija Brašič
nova poveljnika armijskih oblasti v Zagrebu in Skoplju
Kakor smo včeraj poročali, sta bili v naši vojski izvršeni dve važni izpremembi. Za vršilca dolžnosti poveljnika 4. armijske oblasti v Zagrebu je bil imenovan divizijski general Peter Nedeljkovič. Na njegovo mesto pa je prišel kot vršilec dolžnosti poveljnika 3. armijske oblasti v Skoplju divizijski general llija Brašič, dosedanji di-vizionar v Subotici.
Ijane je odšel v Beograd kot inšpektor ko-f njenice, naslednje leto je postat komandant konjenice, potem pa je nastopil visoko službo v Skoplju in zdaj je prispel v Zagreb, kjer mu želimo mnogo častnih uspehov.
Divizijskega generala llijo Brašič a smo Slovenci imeli priliko bliže spoznati pri velikih manevrih, ki so bili v naših krajih pred dvema 'etoma, v septembru 1937. Takrat je bil g. llija Brašič kot pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba šef štaba vrhovnega vodje manevrov, armijske-ga generala Milana Milovanoviča. G. Brašič je z ugledne kmetije v Opariču v levač-kem srezu in je z g. Nedeljkovičem dovršil vojno akademijo v letu 1903. Višjo Šolo vojne akademije in pripravo za general-štabno široko je dovršil kot edini pešadij-ski oficir 33. razreda. V vojni je poveljeval bataijonu Sumadtncev, potem je bil v drvizijskem štabu in načelnik štaba brigade. Divizionar je bil ie na dveh mestih, večkrat pa je bil tudi že v inozemstvu v važnih poslanstvih. Njegove prsi krasi vrsta odlikovati, med njimi dve Karadjor-
Osebnost generala Petra Nedeljko-Viča je Slovencem splošno znana. V »Jn-l«*r smo tmeii ponovno priliko pisati o njegovih odličnih vojaških vrtinah, še prav posebno letos proti koncu aprila, ko je bil postavljen za komandanta 3. armijske oblasti r Skopljn. Prištevamo ga med elito naših g/eneraHtabmh oficirjev. Rodil m je leta 1882. v Z&ječam, tz vojne akademije pa je izšel kot konjeniški podporočnik teta 1903. V balkanskih vojnah je poveljeval eskadrona ter se je junaško izkazal v mnogih bitkah, o čemer tudi pričajo visoka odlikovanja. Na solunski fronti je bil načelnik brigadnega Štaba, pred prebojem fronte pa je bH v štabu 11. armade, ki fe krnela najvažnejšo nalogo. Leta 1931. je postal generaištabni brigadni general. Poveljeval je nekaj časa konjeniški diviziji, pozneje pa je bil komandant vrbaske in nato dravske divizijske oblasti. V Ljubljani je bival od marca 1935 do oktobra 1936 m »e je med nami v pravem pomenu besede udomačil. Njegova gospa soproga je iz ugledne škofjeloške rodbine Heinriharjev. h Ljob-
zvezdi t me??. Med oficirskim naraščajem je general Brašič posebno znan, saj je b9 vrsto let profesor strategije na višji šoti vojne akademije m pri pripravnikih za generalštabno stroko. Kot vzoren sin kmet-ske družine, ki se je povzpel v vrhove naše vojske, uživa general Brašič splošen ugled enega naših najsposobnejših vojskovodij
[i zavod zazida nunski vrt
V enem. letu bo zrasel nov stanovanjski blok
I4abi}Bnay 13. septembra.
Načrt Pokojninskega zavoda za gradnjo velike stanovanjske bšSe na sedanjem nunskem vrtu se biiža uresničenju. V kratkem bodo pričeli kopati temelje in danes leto dni utegnemo imeti v najlepšem delu mestnega osrčja veliko, moderno stavbo s približno 80 eno dp štkžsoboknl stanovanji.
Pokojninski zavod v Ljubljani je bil med našimi javnimi ustanovami prvi, ki je kmalu po -vojni velikopotezno pričel reševati stanovanjsko krizo. Zgradil je v severnem delu mesta več velikih hiš in veliko dvokrilno hišo na vogalu Miklošičeve ln Pražakove ulice. Največjo gradbeno podjetnost je izkazal PZ vsekakor z zgradbo nebotičaikovega bloka, ki je postal nov
Model novega Moka PZ po načrtu inž. Vladlmirja Šubica
rr-rm—T- -.------JM^— , | l|	M	—- -
Josip Kar ban:
Moškatni kozliček
Stare, neudobne kolavte z volanom In pnevmatiko, dnevna pokora in strah voznikov in pešcev na ozki, razdrapani cesti, so bile tisti dan napolnjene do zadnjega kotička. Kakor sardine v pločevinasti Scatli smo se — vdani v božjo in šoferjevo voljo — tiščali drug drugega. Pa gtej čudo: Vsej napetosti in tesnobi na-vssKc so obstale na vrhu klanca, da sprejmejo pod svojo gostoljubno streho novega potnika.
Bil je že prileten, precej natreskan mo-fiček, pa je še čudovito mladostno — ka-koz razposajen kozliček skočil v kolavte
i— in naravnost v naročje gospe Marije.
»Slišite, mož, vi ste pa pretežki, da bi vtis pestovala!« »Saj sem plačal,« se je odrezal — in že je omahnil meni na kolena. Ko sem mu pojasnil, da je plačal za navadni sedež, ne pa za živ fotelj, me je divje pogledal in zabrundal: »No, bom pa stal! Kaj pa mislite, kdo sem jaz?« Moško se je potrkal po prsih.
»Jaz sem zidarski mojster.. . V Ameriki sem bal baas. Pri vojakih sem bil cugsfirar... šest let sem bil na fronti. Cesar mi je pripel zlato medaljo... Fir den topfern holten for di fajnt.«
Od stare, motno se svetlikajoče usnjate torbe, ki jo je imel obešeno čez ramo, je neprijetno zaudarjalo po starih kvargljih in dihurjih. Lepa soseda je zawihala nosek in. me šepeta je vprašala:
»Ali se bo kam daleč peljal — ta moškatni kozliček?« V bližnjem naselju sta se od nas odtrgali dve »sardeiici«, mož s torbo dišav je dobil svoj pošteni sedež. Vesel, da se mu bodo odpočile stare kosti, se je takoj spustil s sopotniki v živahen razgovor.
»Veste, ljudje božji, v Ameriki smo pa v»e bolj ekstra potovali. Tam so kolavte
dolge in Srolke, da lahko spite v njih. Ceste gladke ko steklo in široke, da jih komaj pregledate ... tam je sploh vse večje in višje kakor pri nas. Videl sem tiča-štorkljo, ki je imela petnajst metrov dolge noge.«
»O, sveta nebesa, to pa že ne bo res,« je ugovarjala debeluhasta kmetica.
»Kako, da ne? Saj sem zidarski mojster! Bom že znal presoditi na oko!«
»Kako je pa mogla leteti s tako dolgimi gambelji?« »I, kako? Potegnila jih je k sebi — kakor potegnemo zidarski mojstri colštok!«
Rdečelični, predobro rejeni gospod, kije sedel možičku nasproti, je odložil časopis. Drobne, zalite oči je sovražno zapičil v nesrečno torbo.
»Slišite, mož,« je zadrhtel kakor žolča od togote,« vas je pa gotovo konkurenca nastavila, da bi našemu podjetju odganjali pasažirje. Kakšnega smrdljivega hudiča pa nosite s saboj?«
»Poglejte!«
Še preden je jeznoriti sopotnik utegnil preprečiti, je vrli »moškatni kozliček« že odprl torbo in privlekel na dan svoj čudoviti zaklad.
»O, ti grdavš!« so zavreščale ženske in si zatisnile nos in — oči.
»To pa res ni nič grdega«, se je raz-hudil možakar. Znamenite gobe so, ki ne rasto za vsakim grmom.« »štinkmorhel!« je zatulil gospod ob splošni veselosti. Njegovo ogorčenje se je mahoma izprevrglo v hrupno razposajenost. »Ju-uh, ju-uh!« je piskal v višini tirolskega jodlerja in se tolkel po tolstih bedrih, da smo skoraj popokali od smeha.
»Kam pa nesete to čudovito izkristalizirajo rožno olje?j;
simbol mesta. Poslednja leta je zavod gradil moderne stanovanjske hiše v drugih mestih naše banovine, tako v Celju, Mariboru in Kranju, letos pa je na vrsti zopet Ljubljana. Z mislijo, da bi gradil na vrtu uršulinskega samostana veliko stanovanjsko hišo, se zavod ukvarja že več let. Težave pa so bile predvsem z odstopom sveta, ki je cerkvena last. Ko je bila odstranjena ta največja ovira in so bili izdelani regulačni in gradbeni načrti, so zoper gradtoo vložili prizive lastniki hiš ob Bleiwe'isovi cesti. Stanovanjski blok Pokojninskega zavoda bo ostal precej odmaknjen od teh hiš in je med obema zgradbama projektiran precejšen drevesni nasad, tako da bo tod zraka in svetlobe kar dovolj. Zato ne kaže iz namišljenega prfkrajševanja pravic metati polena pod noge podjetnosti, s katero bo ne 'e v veliki meri pomagano še vedno občutnemu pomanjkanju zdravih stanovanj v
LJubljani, temveč sbj^ja t njo mestu k popolni izgradnji arojega središča. Hkrati bo reguliran predel, ki je kakor mrtva lisa med prometnimi oBcanA
Nova zgradba PZ je zamišljena kot skupek petih petnadstropnih stanovanjskih poslopij, Id pa bodo zunanje zaključeni v arhitektonsko enoto in bodo videti kakor ena sama mogočna stavba. Glavno pročelje bo ob novi Muzejski ulici, ki bo vodila ravno ob muzeju od Subičeve ulice vzporedno z Blehveisovo cesto do Nunske ulice in bo dolga 82 m; južno pročelje ob Nunski ulici pa bo dolgo 44 m. Poslopje bo visoko 24 m. Stavb išče meri nekaj manj ko 5.000 m«, s samo M3o pa bo zazidanega 1650 m« sveta. Za zidanje je zavod pripravil 12,000.000 dinarjev in je določil da se uporabi izključno domače gradivo, kar bo koristilo domači industriji hi obrti. Načrte za zgradbo je napravil zavodov arhitekt Vladimir Subfe.
Morda utegne podjetnost PZ služiti za zgled velikim denarnim zavodom, ki naj bi del svojega premoženja dotočiE za gradnjo večjih" poslopij, saj potrebi po tidctunih stanovanjih v Ljubljani še dolgo ne bo zadoščeno.
šolska vrata se odpirajo
Poslednji dnevi dijaškega sejma na Bregu
Ljubljana. 13. septembra
Dež, ki nas je začel zalivati, kakor da je že prava jesen, in pa šolske maše, ki se prično jutri po ljubljanskih cerkvah — z vsem tem se je veseli čas počitnic, ki so bile to leto na radost študentov še malo podaljšane čez običajno mero. približal svojemu zaključku. Prestop iz dni počitka v redno šolsko delo spremlja vsako leto tradicionalni dijaški sejem, ki se prav tako §e polagoma razhaja
Koliko razigrane, a obenem krvavo resne kupčije je bilo na Bregu od Čevljarskega pa do Šentjakobskega mostu vse te dnil Pravi resnični sejem je to, na katerem stotine rok ponujajo, pregledujejo in otipavajo knjige, stare špehe, pa tudi še čisto nove izdaje, s katerimi tako pogosto obla-godarja starše moderni čas Vseh vrst dijakov dobiš na tem sejmu, a naprodaj je vse, kar je sploh še šolski knjigi podobnega »Za četrto, za petol... »Drago, daj, kupi no slovensko slovnico!« — »Slovnico — čemu mi neki bo?« — »Ja, Martin je dejal, da bo letos huje kakor lani. Zdaj je šel nekam iz Ljubljane, da prouči položaj« ... Martin — pod tem imenom živi med Študenti profesor slovenščine.
Pod kostanji stoji skupina študentov. »Koliko pa hočeš za ta špeh?« vprašuje visok fant s polno aktovko knjig. »Deset dinarjev«. »Kaj, za tole, saj vendar manjka polovico listov!« — »Vem« ®e brani prodajalec, »pa saj imam za drugi semester vse liste, za prvega jih pa itak ne potrebuješ.«
Kmečki oča s pipo v ustih kupuje za sina — v meščansko gre. »Pa je to nova izdaja?« vprašuje nezaupno fanta z ogromno torbo knjig pod pazduho. — »Ni vrag. saj »e je še moj foter učil iz nje!« se mu zarezi fant in jo urno odkuri. — »Prekupčevalec,« si šepetajo okoli stoječi.
Tam stojita dve gospodični. Ze skoraj pol ure se pogajata za slovnico. — »Torej,
aR daš za 25 din?« — »Ne!« — »Skoti« — »Koza!« In trgovski stiki so prekinjeni
»Za šesto, za prvo k — »Dinar komad, dinar, samo dinar!« kriči mlad Bosanec in z groznimi operaterskimi kretnjami mesari ubogo melono. — »Tri preste za dinar, tri!« — »Tole je imenitno, dinar, samo dinar, le imeti ga moraš,« se jezi študent v umazanih hlačah. »Prokleti k šef t,« še za-kolne, požre slino in gre dalje
»Servus, Jože, potrebuješ kaj za sedmo, za osmo?« — »Nič, samo prodajam. Nima smisla kupovati, saj vem, da bom kriksma-turo delal!« — »Hej, ti ali že veš, da je pet profoksov iz naše vpoklicanih?« — «Res? Bravo! Kolosalno! Potem pa do pivega ne bo šole. Hura! — Za sedmo, za osmo!«
Razpoloženje je odlično, samo škoda — še par dni pa se bodo študentje znašli na svojem pravem bojišču, na katedru, pred tablo in potem se bo začelo spet: volo-vis-vult-volumus... In tako dalje.
- Uj -

CIH E AN
ZOBNA KREMA
■	■... . v	'
■t. —T -	• • ■•!*<
Justifikacija Jurija Sabukoška v Celju
Obsojenec je bil dolgo zakrknjen in je šel mirno v smrt
Celje, 13. septembra
Davi je bila v Celju izvršena smrtna obsodba nad roparskim morilcem Jurijem Sa-bukoškom, 53-letnim zlatarskim in slikarskim pomočnikom, ki ga je okrožno sodišče v Celju 13. aprila obsodilo na smrt na vešalih, ker je lani 31. oktobra ob Voglaj-ni v Čretu pri Celju s ciankalijem zastrupil, zadavil in oropal Ivanko Zakrajškovo Višja instanca je potrdila sodbo, nakar je poslal Sabukošek Nj. Vel. kralju prošnjo za pomilostitev. Pred dnevi je bila prošnja zavrnjena. To je ministrstvo pravde pred dnevi sporočilo okrožnemu sodišču v Celju, ki je ukrenilo takoj vse potrebno za izvršitev smrtne kazni.
V torek ob 16.15 se je zbral v razpravni dvorani okrožnega sodišča v Ceiju veliki senat, sestavljen iz predsednika okrožnega sodišča dr. Vidoviča ter s. o. s. dr. Dolni-čarja. Božiča Brečka in dr Farkaša Zapisnikar je bil sodni pripiavnik g. Potoč nik. Navzoč je bil tudi državni tožilec dr Rus. Pazniki so privedli Jurija Sabukoška
ki se je bil v zadnjih mesecih postaral in je bil zelo bled, iz jetnišnice starega okrožnega sodišča po mestnih ulicah v razprav-no dvorano. Predsednik dr. Vidovič je sporočil Sabukošku, da je Stol sedmorice zavrnil njegovo revizijo in da je tudi prošnja za pomilostitev odklonjena, zaradi česar bo v sredo 13 t. m. ob 6 zjutraj izvršena justifikacija. Sabukošek je povesil glavo. Ko mu je predsednik pojasnil, da lahko dobi duhovnika in da bodo Sabukošku izpolnjene zadnje želje, je Sabukošek odgovoril, da odklanja duhovnika in izpolnitev zadnjih želj, ter izjavil, da jc nedolžen.
Noč pred smrtjo
Z osebnim vlakom ob 15.45 sta prispela v Celje krvnik Dragotin Hart in njegov pomočnik Horak, ki je sicer jetniški paznik v Zenici. Javila sta se takoj sodišču, nato pa sta odšla na dvorišče jetnišnice starega okrožnega sodišča Tam sta dva jetnika izkopala jamo za vešala, nakar so postavili vanjo vešala in jih učvrstili Krvnik
ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO,SAMO
PODPETN1K1
Hart in njegov pomočnik sta prenočila v jetnišnicL
Ko so privedli Sabukoška v njegovo celico, so pustili celico odprto in razsvetljeno, celico pa so zastražili orožniki Sabukošek je odklonil sleherno jed in pijačo. Dejal je, naj pojejo njegovo večerjo oni, ki so ga obsodili. Na njegovo željo so mu dali cigaret »Morava« in časopisov. Izrazil je tudi željo, da bi oblekel za justifikacijo črno obleko in belo srajco in da bi o njegovi smrti obvestili samo njegovo sestro, ki živi na Vestfalskem. Vso noč pred smrtjo ni Sabukošek ničesar zaužil. Ponoči je samo kadil in nekaj časa čital časopise, potem pa hodil po celici in večkrat vprašal, koliko je ura. Proti jutru je poklonil zavitek cigaret »Morava« nekemu pazniku in mu dejal, naj jih pokadi namesto njega. Sabukošek je bil vso noč miren in ni zatisnil očesa. Odklonil je vse obiske. Ob 20. je prišel k njemu v celico mestni kaplan g. Babšek, Sabukošek pa ga ni hotel sprejeti. Ob 22.45 se je kaplan g. Babšek vrnil. Tokrat ga je Sabukošek sprejel. Sabukošek se je dal omehčati in se je spo-vedal, ob 5. zjutraj pa je prejel obhajilo. Gosp. Babšek mu je izročil evangelij, mo-litvenik in svetinjico.
Pravici je zadoščeno...
Malo pred 6. zjutraj so se zbrali na dvorišču jetnišnice s o. s. dr. Farkaš, državni tožilec dr. Rus, sodni pripravnik Potočnik kot zapisnikar, sodni zdravnik primarij dr. Flajs, krvnik Hart, ki je bil oblečen v ža-ket in imel na glavi cilinder, njegov pomočnik Horak, ki je bil oblečen v črno obleko, celjski župan, sodno osebje ter policijski stražniki in orožniki. Primarij dr Flajs je stopil k Sabukošku v celico, da po zakonskih predpisih ugotovi, ali je Sabukošek sposoben za justifikacijo. Sabukošek mu je dejal: »Zakaj me gledate, saj grem itak na gavge!« Ko je stopil nato s. o. s. dr. Farkaš v celico in vpraša! Sabukoška, ali ima morda se kakšno željo, mu je ta odgovoril: »Nimam nobene želje, saj me boste itak obesili!« To so bile zadnje Sabukoikove besede.
Točno ob 6. so privedli Sabukoška, k! je imel na sebi črno obleko in belo srajco, iz celice na dvorišče jetnišnice. Mestni kaplan g. Babšek ga je spremil do vešal.
S. o. s. dr. Farkaš je ugotovil Sabukoško-vo identiteto in obvestil obsojenca, da bo sedaj izvršena smrtna kazen. Sabukošek je bil zelo bled, toda na videz popolnoma miren. Kaplan g. Babšek mu je ponudil razpelo, ki ga je Sabukošek poljubil. Nato se je Sabukošek ozrl po prisotnih in stopil sam na pručico pod vešala. Krvnik Hart je storil svoje, pomočnik Horak je spodnesel pručico. Nato sta oba s prtom pokrila Sabukoška. Bilo je točno dve minuti čez šesto. Z zvonika sosednje Marijine cerkve se je žalostno oglasil- mrtvaški zvon. Primarij dr. Flajs je po 16 minutah ugotovil, da je Sabukošku nehalo biti srce.
Takoj je bilo ustreženo njegovi radovednosti.
»Slišal sem, da v mestu pripravljajo razstavo gob, pa sem si dejal: Martin, ti imaš stroške, potrebuješ denarja, nesi jim te-le smrčke, ki ne rasto za vsakim grmom, nemara boš kaj zaslužil.«
»Figo boste zaslužili,« se je gospod zopet zresnil. Zakaj figo? Moje gobe so taka redkost, da bi na razstavi gotovo zbujale splošno pozornost.«
»Tako pozornost, da bi razstavljalci in obiskovalci ušli. Vas pa linčali, ako bi naglo ne pobrali kopit.«
Čemernega obraza je gospod zopet vzel časopis v roke. »Kaj pa pravijo Usti? Bo vojna?« je nedolžno vpraša) stan "■obar.
»Ste oženjeni?«
»Še ne.«
»Hitro se oženite, pa boste imeli takoj vojno.« »Take domače vojske ne maram. One prave se pa nič ne bojim. Kar še enkrat bi šel na fronto, če bi me le marali. Pa šaržo bi mi morali, seveda, dati nazaj, da bi se ne vsajal vsak ficefrajtar nad mano. Z oficirji bi se že razumel — ni me strah. Saj pravijo, da današnji dan niso taki satani kakor leta štirinajstega, ko je bil pri naši kompaniji baron Kne-idelštajn za lajtnanta. Tako nas je štra-paciral in učil kozjih molitvic, da nismo bili več podobni živemu človeku. Ko smo bili v Galiciji, pa mi pravi nekega večera infanterist Vrabec — tam nekje v Halozah je bil doma — Ti, gospod cugsfirar, kaj praviš, ali bi se tega prokletega Kne-delštajna prijela kroglica iz moje puške? — Naj poskusim? — Pa daj — sem mu odgovoril — če ti paše... In kaj se je zgodilo? Zjutraj so lajtnanta mrtvega pobrali... Prišel je gavtman. Kakor sveča sem se postavil, salutiral, udaril skup s petami, da se je kar pokadilo — in javil: Melde gehorsamst, lajtnant Knedelštajn ist getet!«
Kakor nasoljen žabji krak je zadrhtelo
lice rejenemu gospodu.
»Torej vi ste tisti individij, M je tako zahrbtno spravil s sveta mojega najboljšega prijatelja in vojnega tovariša?« je zagrmel. »O, le počakajte, da pridemo v mesto!«
Ubogi Martin si je obrisal potno čelo.
»Saj ga nisem jaz... Vrabec ga je počil.«
»Nič ne pomaga: Sokrivi ste mučeniške smrti mojega prijatelja, zato boste tudi vi odgovarjali.«
Nastal je mučen molk. Debeluhar se je zopet potopil v zanimivosti svojega »lajb. žurnala«, možiček pa v svoje mračne misli. živčno je utripal z vekami in se nemirno premikal na sedežu. V naselju pred mestom je pa vstal.
»O, le počakajte, mož, še nismo na cilju,« je iznad časnika gospod dvignil glavo.
»Pretesno je v teh kolavtah... Vsi udje so mi odreveneli.« »Ju-uh! Ju-uh!« je vnovič v piskajoč smeh bušil njegov mu-čitelj. »Kar priznajte, da vas je strah!«
»Pred vašo ovadbo? Nak, za tako neumnega vas pa ne smatram. Sitnosti bi imeli.«
»Kakšne sitnosti?«
»Oblast ima dolgo in težko roko, vam povem. Grdo pogleda, če ji kdo pripoveduje izmišljene zgodbe.«
»A tako? Se mi je kar zdelo, da ste lažnjivi Kljukec.« »Vi pa moj brat... Lepo pozdravite svojega prijatelja Knedelštajn a. Pa srečno in brez zamere! Izstopiti moram: na mitnici tonam opravek. Ko sem zadnjič nosil slivovko, so je bili veseli; ima me pa firbec. kaj bodo rekli, ko bodo danes povohali v torbo.«
»Ju-uh! To pa tudi mene zanima. Pridite, no, povedat. V najlepši restavraciji, Pri zeleni opici, vam plačam grofovsko kosilo. Toda pod pogojem, da prtfe g
mi tudi tista torba, tako obtežena kakor je z*3aj. Velja?«
»Pa naj velja!«
»Ce me ne bo že tam — pa malo počakajte,« je gospod še zaklical odhajajočemu možičku, potem se je pa zadovoljno potrepljal po napetem trebuščku. Z levico je počasi segel v desni notranji žep suknjiča. Otipal je rejeno listnico in jo pri-jazno pobožal.
»Jojte, jojte! Kam plovemo?« je vzkHkna sosed na moji levici. »Poglejte, zidarski mojster je... zlato kolajno ima v škrinjl zaklenjeno... pa se mora —«
»Ne prenaglite se, prijatelj,« ga je prekinil debeluhar. »Ta vam je tžč! Večji tfč kakor jih je gledal v Ameriki. Veste žarka} nosi tisto prekleto torbo po »veta? Zaslužek, mislite? Kaj še! Le poslušajte me, kaj bom povedal: tista njegova torba je — simbolično povedano — trobenta, M molče trobenta njegov protest proti obstoječemu redu. Zapreti bi ga morali. Da protestira na mitnici, bi mu še odpusstfL Kaj smo pa mi tukaj zagrešili, da nam tako grdo kadil pod nos. Ampak jaz sem se maščeval. Ju-uh! Polovnjak vina stavim, da mi ne bo treba plačati kosila, ker ga bo Zelena opica že pred serviranjem vrgla na cesto in potem napisala za hotelirja žolčen članek z naslovom: Torta — najnovejši trik nelojalne konkurenca. O, Zelena opica ne pozna šale!«....
Na gladki asfaltirani cesti so obstale kolavte, »sardinice« so se zopet srečno razgibaile v novo življenje.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
\
J
J
Poravnajte še danes naročnino za ta mesec
kajti Vam in svojcem z jutrišnjim dnem
„ZEDINJENA ZAVAROVALNICA D. D."
ni več dolžna plačati zavarovalnino za slučaj smrti vsled nezgode.
Domače vesti
♦ Krstna slava topničarjev in pionirjev kraljeve garde. Artilerijski polk m pionirska četa kraljeve garde sta praznovala v torek krstno slavo. Slavju je prisostvoval kot kraljev zastopnik prvi adjutant armijski general Nikola Hristič, ki je čestital vojakom, podoficirjem in oficirjem Na častni tribuni so bili poleg generala Hrističa vojni minister Nedič ter ministri Jevrem Tomič, dr. Ivan Andres in Stanoje Mihaldžič. Izmed treh svečenikov je katoliške molitve opravil duhovnik Ivan Kotnik. Vojake je nagovoril o pomenu krstne slave polkovnik Dimitrije Pavlo-vič. Sledil je defile, ki je vzbudil vso pozornost. Zvečer je bil v Gardijskem domu družabni večer. Pred začetkom sporeda ie prišel v dom podpredsednik vlade dr. Vladko Maček v spremstvu ministrov dr. Andresa in dr. Mihaldžiča. G. dr. Mačka je sprejel poveljnik kraljeve garde, divizij ski general Stanko vič skupno s poveljnikom artilerijskega polka kraljeve garde polkovnikom Pavlovičem. Sledila je skupna večerja, nakar so člani beograjske drame in baleta izvajali daljši spored. Prosta zabava se je pričela s kraljevim kolom Zelo dobro razpoložen je g. dr. Maček po slovesu od navzočih odličnih predstavnikov vojske zapustil Gardi j ski dom
MANUFAKTURA
P. KS
SCIUVAN
MESTNI TRG 24
* Odlikovanja v resoru zunanjega ministrstva. Z redom Belega orla IV. stopnje je odlikovan Vladimir Vauhnik, general-štabni polkovnik in vojaški ataše v Berlinu; z redom sv. Save III. stopnje: dr. Vladimir Ribar, legacijski svetnik v Wa-shingtonu; z redom Jugoslovenske krone III. stopnje: dr. Ivo Božič, svetnik v zunanjem ministrstvu; z redom Jugoslovenske krone V. stopnje: Vekoslav Primuž, pisar pri poslaništvu v Parizu; z redom sv. Save IV. stopnje: dr. Frida Pogačnik, tajnik podaništva v Berlinu; z redom sv. Save HI. stopnje: Marija Lešnikova, pomožna ekspeditorica pri poslaništvu v Berlinu.
Višji natakar:
A kaj ima vsak gost najrajši, to je ...
Pikolo:
Vem,

Proizvodi UNION, Zagreb
* POmoč poljskemu Rdečemu križu.
Beograjski listi so te dni objavili naslednji poziv javnosti, ki je bil dostavljen tudi našemu uredništvu: Pod predsedstvom gospe francoskega poslanika v Beogradu Ravmonda Brugera, gospe angleškega poslanika v Beogradu Campbella, gospe poljskega poslanika Dembickega ter beograjskih gospa Nešičeve, Pavlovičeve, Stefa-novičeve in Tomičeve je bil v Beogradu ustanovljen odbor za pomoč poljskemu Rdečemu križu. Vsakdo, kdor se zanima za to delo, naj se obrne na naslednji naslov: Maison de France (bivši Hotel Palače) Topličin Venac 23, kjer se od 11. septembra tega leta dalje vsak dan (razen ob nedeljah) s hvaležnostjo sprejemajo od 10. ure do opoldne darila, bodisi v denarju, bodisi v blagu, kakor- volneno blago, jopice, obveze, bolniške srajce in sleherno domače delo.
— Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
__Ogl. reg. S. bt. 30474/3?.
• Nesrečna smrt Josa Priverška. Kakor poroča »Vreme« iz Pančeva, je v Dunavu na kraju, ki ga imenujejo »Cang Lido«, utonil popularni športnik in atlet Jožo Priveršek. študent filozofije. Pokojni Jožo je bil že daljšo dobo pančevski športni dopisnik »Vremena«. V torek popoldne se je šel kopat. Ko se je okopal in že odločil, da se obleče, se je še postavil na skakalnico in se je še enkrat pognal v vodo. Skok pa je bil nesrečen. Priveršek ie udaril ob trda tla in si ranil teme. Prisotni kopalci, ki so opazili nesrečo, so takoj priskočili Priveršku na pomoč in so ga potegnili iz vode Bil pa je že mrtev. Zapustil je mlado vdovo.
* Pogreb namesto svatovanja. Na svatbi Aleksandra Rodkviča v Bodjanskem Ri-tu se je zgodila smrtna nesreča zaradi nespretnega ravnanja z orožjem Ko so svatje na poti iz Ilače peljali nevesto Se-rafino Erorjevo. so se v vasi Pridjevu pri Vukovaru ustavili v gostilni, da popijejo nekaj vina, ženske pa so šle v sosedno
sobo preobleči se. Med njimi je bila 25-letna kmetica Milka Babičeva. Ko je jemala obleko iz kovčega, je našla samokres, ki ga je položila ob stran. Ko je bila bila preoblečena, je začela ogledovati sa mokres in ko ga je imela obrnjenega proti licu. se je samokres sprožil in je krogla zadela Milko v usta, izstopila pa na tilniku. Milka je obležala na mestu mrtva in svatovanje se je spremenilo v žalni sprevod, v katerem so nesli nesrečno kmetico na njen dom.
*	Vpisovanje v drž. priznano enoletno trgovsko učilišče »ChristofOv učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domo-banska cesta 15. se vrši do konca tega tedna, ker bo otvorjen še en oddelek. Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne in popoldne. Pojasnila ln prospekti na razpolago. Zavod uživa odličen sloves po svojih učnih uspehih in prvovrstnem profesorskem zboru. Vodilni in največji zavod te vrste v državi. Lastno moderno novo šolsko poslopje. Šolnina zmerna. (—)
*	Po dolgih letih je prišel iz Amerike obiskat grob škofa Strossmayerja. Iz San Francisca je pripotoval v Djakovo nekdanji osebni brivec škofa Strossmayerja Pavle Agič, ki živi že 37 let v Ameriki. V teku let si je v San Franciscu ustvaril največji frizerski salon. Vsa dolga leta je hrepenel po tem. da bi spet enkrat obiskal domovino. Poklonil se je na grobu pokojnega škofa, obiskal je znance in prijatelje in se v kratkem spet vrne v Ameriko.
*	Huda nesreča na nevarnem klancu. Iz Slatine Radencev nam poročajo: V nedeljo proti večeru se je vračala od Kapele, kjer je bila na obisku pri sorodnikih, Marica Sinko, šivilja iz Petrovcev v Prekmurju. Po strmem klancu skozi Paričnjak proti Slatini Radencem se je peljala na kolesu precej naglo. Ko je privozila na oster ovinek ob vznožju, je izgubila oblast nad kolesom padla s kolesa in obležala nezavestna s hudo razmesarjenim desnim licem in notranjimi poškodbami Vso okrvavljeno je našel na cesti mehanik Fric Skremka iz Gornje Radgone, ki ie privozil z avtom v isti smeri od Kapele Kmalu za njim ie privozil z motorjem zdraviliški zdravnik dr. Erik Kline, ki je nudil onesveščeni Šinkovi prvo pomoč, nato pa je bila odpeljana v banovinsko bolnišnico v Murski Soboti. Na tem ostrem ovinku in strmem klancu se je primerilo doslej že nešteto podobnih nesreč.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Samomor ubijalca. Včeraj smo poročali, da je v vasi Zaslinju pri Karlovcu ustrelil posestnik Ivan Gojak z lovsko puško svojega soseda Janka Gojaka. Njuno sovraštvo je trajalo že 14 let. saj je Ivan že leta 1925. ubil tudi Jankovo sestro Marijo. Po uboju Janka Gojaka je bil Ivan izročen državnemu tožilstvu v Karlovcu. Ko je bil v torek dopoldne priveden iz zapora k zaslišanju, se je zadržal precej mirno in se je zagovarjal, da je Janka ustrelil zato, ker ga je izzival. Preiskovalni sodnik je dovolil Ivanu, da se je po zaslišanju razgovarjal s svojim odvetnikom. Govorila sta pri odprtem oknu, medtem ko je stražnik stal pri vratih. V trenutku, ko se ie odvetnik obrnil k sodniku. se je Ivan Gojak bliskovito pognal skozi okno z glavo navzdol, v globino 10 m. Pri padcu se je še odbil ob železni drog. ki služi za izobešanje zastave, v okretu je razbil okno državnega tožilstva v prvem nadstropju in je treščil z glavo na zemlip Lobanja se mu je popolnoma razbila in je obležal na mestu mrtev.
*	Na dosmrtno ječo je bil pomiloščen Peter Svilokos iz Lačarka. ki je umoril svojo ne,poročeno ženo Marijo. Dve leti sta živela v divjem zakonu in se večkrat prepirala in pretepala. Ko je Peter zbolel, ga je Marija zapustila in odšla v Novo Mitro-vico k peku Radisavu Antonijeviču. Iz ljubosumnosti je Peter prišel za njo in jo usmrtil z nožem To se je zgodbo letos 27 maja. Okrožno sodišče v šabcu je Petra obsodilo na smrt. kasacijsko sodišče pa je upoštevalo mučne odnošaje med Petrom in Marijo in je izreklo kazen na dosmrtno ječo.
*	Razkrinkani razbojniki Pred tremi leti sta bila v Novem gradu Podrav^kem umorjena premožni posestnik Josip Po-savec in njegov sin Andrej, upokojeni finančni paznik. Živela sta v skupnem gospodinjstvu čisto sama. Našli so ju zadavljena z vrvjo, hiša pa je bila izropana. Zdaj sta bila aretirana zidar Simon Jur-jevič in Peter Zrinjski, ki sta priznala, da sta izvršila omenjeni zločin v družbi Antona Rafaja ter Josipa in Viktorja Karasa. Poslednji trije sedijo v jetnišnici v Lepo-glavi zaradi nekega zločina, ki so ga takisto izvršili L 1936.
*	Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Redno vpisovanje se vrši dne 9., It., 12., 13. in 14. septembra od 9. do 12. in od 3. do pol 7. ure popoldne. (Na praznik in v nedeljo ni vpisovanja). Pričetek pouka je dne 15. septembra ob 8. uri. — Tečaj je organiziran kot redna Enoletna trgovska šola in nudi svojim učencem vse ugodnosti kot jih ima. jo učenci državnih trgovskih šol. šolnina je zmerna, ki jo zavod pridnim in potrebnim učencem tudi primerno zniža. Zavod uživa zavoljo svoje vestnosti, discipline in svojih učnih uspehov, izvrsten sloves in je po svojih pedagoških metodah ter prvovrstnih strokovnih profesorjih najmodernejši in najuglednejši zavod te vrste. Zavod kot odlično zaključno šolo najtopleje priporočamo. (—)
*	Na članek »Tako je na razrvani oesti«, ki je bil objavljen v nedeljo, smo prejeli naslednji dopis: Sem star vozač in so mi znani na daleč cestarji pa tudi razmere po naših cestah. Vzroki slabega stanja dr. žavnih cest v Sloveniji so naslednji: 1. Niso vsi cestarji enaki. Eni so zelo pridni in vestni, držijo še danes svoje cestišče po možnosti v dobrem stanju, medtem ko drugi ob površnem nadzorstvu ne vrše svoje službe tako, kakor bi jo pač morali. 2. Posipavanje cest je nezadostno ter se v glav-
f nem redko kedaj vrffl pravočasna 0» ge t I
! pomladni dobi za dežjem pokažejo na ce- 1 stišču majhne grape ki če vestni cestar za popravo grap zahteva po cestnem nadzorniku drobni gramoz, je postopek navadno sledeči: nadzornik javi to tehničnemu razdelku, ta spet višji <~»taTvH m tako roma ta nujna zahteva dolgo po pisarniških ml* zah. Dostikrat se ta zahteva zaradi pomanjkanja denarnih sredstev zavrne, največkrat pa se dobava nujno potrebnega gramoza za tedne zavleče. Medtem so iz malih grap nastala korita, katera se zlasti pil nastopu suše ne dajo tako lahko in hitro popraviti. Torej želimo vestnost v službi ter v pravem času ln zadostno gramoza, pa bodo naše ceste kljub velikemu prometu v kratkem spet v redu.
I
Napeta filmska drama iz poprišča bandi-tov tn tihotapcev na Daljnem vzhodu. — Samo še danes m jutri ob 16., 19. m 21. url. V gl. vL: Inklšinov, Grifflth Jones, Adrianne Renn. — KINO SLOGA, tel. 27-30
GENERAL LING

S prvo nagrado nagrajen, visoko umetniški francoski film (Marija Kožuhova) po romanu Lulsa Heraona. Rež.: Julien Dnvivier
Kino Matica, teL 21-24, ob 16., 19. in 21.
Maria Chapdeleine
Madeleine Renaud — Jean Jean Picrre Aumont.
Gabin
I
Iz Lfolriiane
u— Po dolgi vrsti lepih, sončnih dni je
v noči od torka na sredo nastopil vremenski prevrat in Ljubljana se je spet zbudila po mrkim, sivo zamreženim nebom. 2e ponoči je močno lilo in potem so se v teku dneva nalivi ponavljali z večjo aH manjšo silo. Proti večeru se je nad Ljubljano približala nevihta. Začelo se je bliskati tn grmeti. Po 18. uri j* nekrajkrat silovito treščilo ,nato je enakomerno deževalo v noč. Gozdovi, ki so zadnje čase močno porumenen, se bodo po sedanjih nalivih znebili Ustja, parki bodo opusteli, vode bodo narasle. Upajmo pa, da letošnjih lepih dni de ni konec. Naše jeseni so znane po svoji lepoti 1n prijetnem ozračju. Bila pa bi tudi za kmetovalca vsa sreča, če bi vsaj še kratka perioda sončnih dni omogočila jesenska dela, spravilo dobre letine in veselo trgatev.
Janez Jarec pri Abrahamu. V drugo polstoletje se je preselil včeraj naš dobro poznani šahist, Sokol, kegljač in izboren družabnik Janko Jarec, mestni računski inšpektor. Kdo bi mu to prisodil Boril se je med svetovno vojno kot rezervni častnik za našo svobodo, še letos je stopal v prvih vrstah sokolskega pohoda v Bolgarijo, strumno in zanosno kakor maloka-teri mladenič. Sploh se jubilant giblje v narodnih društvih in menda je ni nacionalne organizacije, kjer bd pogrešali našega Janka. Mnogo bolesti mu je prizadejala usoda Češke, kjer se je lansko leto bratil s češkimi Sokoli. Zelo je priljubljen v druž. bi kot duhovit ln dovtlpen debater, med stanovskimi tovariši pa je priznan kot dober in iskren tovariš ter kot pravičen predstojnik. Tovariši in tovarlšlce, so se jubilanta spomnili s toplimi voščili ln čestitkami, želeč mu še dolgo let krepkega, zdravja in prijetnega humorja. Tudi mi že. limo g. Jarcu doživeti še mnogo srečnih življenjskih jubilejev. Zdravo!
u— Rekorderstvo v drobnopisn je nekaj časa prejenjalo. Včeraj pa se je zgla-sil v našem uredništvu slikar Josip Ni-ckowski in nam je pokazal dopisnico, na katero je spravil nič manj kakor 26.457 črk. Na eno samo dopisnico je prepisal življenjepis Dostojevskega in Tolstoja. Vso to natančno pisarijo je opravil v 16 dneh, ko se je zdravil na Golniku.
u— Zanimiva Izložba slovenskega narodnega blaga. Tujskoprometna zveza, zast. Putnik, je v enem svojem izložbenem oknu v Ljubljani na Tyrševi c. 11 razstavila prav okusne slovenske narodne izdelke, med njimi nekatere ljubke starinske originale. Posebno zanimiva je stara kmet-ska skrinja z motivom iz življenja Martina Krpana. Material za to izložbo, ki vzbuja splošno zanimanje, sta dostavili tvrdki »Lectarija« to »Tizian«. Zamisel Tujskoprometne zveze, ki hoče v svojih izložbah opozarjati na naše narodno blago, je prav simpatična. Gotovo si bodo Ljubljančani te izložbe vedno z veseljem ogledovali.
u— J. N. A. K. »EdfastvO«. V ponedeljek 18. t. m. ob 18. bo redna seja širšega odbora. Pričela se bo brez običajne akademske četrti. K udeležbi vabim tudi nadzorni odbor. Predsednik.
u— Manjše prostore za pisarno, delavsko čakalnico in skladišče orodja v bližini Zaloške ceste v Mostah potrebuje mestno cestno nadzorstvo v najem ali nakup. Ponudbe na mestno cestno nadzorstvo v Ljubljani, Vrazov trg. (—)
Iz Maribora
a— Koliko prihranite z gledališkim abonmajem ? Razlika med abonmajem in običajnimi večernimi cenami je najbolj očitna lz sledeče primerjave: neabonenta bo na pr. stalo v IH.—V. vrsti v parterju 14 dramskih, 7 glasbenih predstav in en koncert 400 din. dočim plača abonent (uradnik) za iste prireditve in v istih vrstah in še v 8 mesečnih obrokih po 28 din, torej skupno le 224 din; V razliki 176 din (44%) je odgovor na zgornje vprašanje.
a— Skoraj pol milijona dinarjev za protituberkulozni azil. V juniju t. 1. je dosegel protituberkulozni dinar vsoto 487.645 din, v juliju 493.549 din, v avgustu 494.584 din. Zbiranje protituberkuloznega dinarja je namenjeno gradnji moderno opremljenega azila v Mariboru.
a— »Trije ribniki« samo še zgodovinski naziv. Te dni so kaznenci očistili in posušili tako zvani tretji ribnik, ki ga hudo-mušneži nazivajo »žabjek«. šoto so izkopali in naložili v velik kup dobrega komposta. Dno ribnika je že trdo. Suho vreme je omogočilo precej težavno odkopavanje močvirnatega dna. Včeraj zjutraj pa so pričeli izsuševati drugi ribnik, iz katerega so spravili vso vodo. Ta ribnik je slu žil izsekavanju ledu. Tako ostane sedaj od vseh treh ribnikov samo prvi s čolnarno, krajevni naziv »Pri treh ribnikih« pa bo še samo zgodovinskega značaja.
a— Pitne vode je zmanjkalo v tako zva-nem Ribniškem selu kjer morajo po vodo s sodi. Ljudje hodijo po vodo v pravcatih karavanah. Tudi potočki so usahnili v ta-mošnji okolici, cisterne imajo postano vodo, ki pa zadošča samo za pranje in ki ni uporabna niti za napajanje živine.
a— Zaradi suše. S posebnim razglasom
poziva mariborsko mestno poglavarstvo zaradi nastale suše hišne posestnike in njihove namestnike, da dajo takoj popraviti vsa splakovalna stranišča, ki stalno tečejo, kakor tudi vse iztoke, ki tečejo. Popraviti je tudi treba iztočne pipe. ki ropočejo pri odjemu vode in zaradi tega povzročajo butanje v hišni napeljavi, kar je največkrat vzrok raznih defektov na hišnih napeljavah.
a— Tudi Italijanski pulmanl samo do Maribora, z včerajšnjim dnem so pričeli v Mariboru z odklopom italijanskih pulma-nov v sestavu brzih vlakov, ki so namenje. ni v Nemčijo. Pulmani gredo nazaj z nočnim brzim vlakom-
a— Večerni vlak v Nemčijo. Od 15. t m.
dalje vozi proti Nemčiji večerni vlak ob 20.50 in ne, kakor doslej, ob 21.40 in še z veliko zamudo.
a— Podlegel Je poškodbam 531etni posestnik Jakob Ribič iz Zlatoličja. Konj ga je brcnil s toliko silo v trebuh, da so morali nesrečnega Ribiča nezavestnega prepeljati v bolnišnico, kjer je v noči na sredo podlegel in umrL
e— 131etnik zanetil požar. V Bišu je zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Vinku Šalamunu, ki je oškodovan za več ko 30.000 din. Preiskava je dognala, da je zanetil ogenj 131etni domači sinko, ki je neprevidno ravnal z vžigalicami. — V Bistrici pri Rušah pa je vpepelil ogenj domačijo kočarja Edvarda Vajrača. Škode je okoli 25.000 din.
a-— V betnavskem gozdu so zanetili otroci og«nj. Nenadno se je dvignil lz betnav-skega gozda gost dim. Mariborski gasilci so takoj odbraeli proti betnavskemu gozdu, kjer so ugotovili, da so zanetili ogenj otroci, ki so kurili suho vejevje. Pasanti to drugi so takoj priskočili in pričeli gasiti, tako da gasilcem ni bilo treba nastopiti.
a— Rop. Na cesti pri Orehovi vasi Je navalil na delavca Janeza Solino mlajši moški, star okoli 25 let. S silo mu je odvzel klobuk, žepno uro in 540 din gotovine. Po ropu se je napadalec odpeljal s Solino-vim kolesom. Hočki orožniki so drznemu roparju že na sledu.
a— Kavaiir. Neki 321etni Anton S. Je v neki gostilni v Vetrinjski ulici napadel 35 letno Antonijo Gerlečevo. Zamahnil je s stolom po njeni glavi, tako da se je zrušila Gerličeva vsa krvava na tla. Policija poizveduje za čudnim »kavalirjem«.
a— Konj je razbil lobanjo 451etnemu čevljarju Francu Močivniku iz Vuzenice. Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico. Ima smrtnonevarne poškodbe.
a— Društvo bivših mornarjev v bivSi mariborski oblasti s sedežem v Mariboru vabi na ustanovni občni zbor 17. t m. ob 8. v društveni dvorani hotela »Novi svet«, Maribor. Jurčičeva 7.
Iz Celja
e— Sodna preiskava proti Alojziju Gre-benšku in tovarišem zaradi dvojnih roparskih umorov v šeščah pri št Pavlu ta v Medlogu pri Celju ter zaradi številnih roparskih napadov, vlomov to tatvin še ni zaključena, ker je gradivo zelo obsežno. Kaže pa, da bo razprava vprav senzacionalna in de bo prišlo do zelo zanimivega preokreta. V interesu preiskave pa o stvari seveda še ne moremo ničesar poročati.
e— Tragična smrt. V Oplotnici podirajo sedaj staro enonadstropno hišo grofa Ledebourja. Pri tem delu je bil v torek prvikrat zaposlen 40-letni delavec Ivan Perbil. Ko je opoldne čistil opeko, mu je prinesla njegova 14-letna hčerka kosalo. Perbil Je opoldne prekinil delo to hotel stopiti iz prvega nadstropja pred hišo, da bd použil kosilo. V tem pa se je zvalil nanj težak tram ta ga zadel s tako Silo na glavo, da mu je zdrobil lobanjo. Perbil se je zgrudil nezavesten. Odpeljali so ga v bolnišnico, a je že med prevozom izdihnil. Pokojni zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Uvedena je preiskava, ki naj dožene vzrok nesreče.
e— Umrla Je v torek v Frankopanovi ulici 7 v starosti 60 let ga. Antonija So-cherjeva, soproga trgovca g. Karla So-cherja v Celju. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Na Glavnem trgu 13 je umrla včeraj v starosti 80 let vdova po mizarskem mojstru ga. Terezija Bračičeva. Istega dne je umrla na Ložnici 27 pri Celju 81-letna preužit-karica Marija Povhova. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Hrbtenico si Je nalomJl. V nedeljo je padel 43-letni kočar Anton Mestinšek iz Zibike doma tako nesrečno z voza, da si je nalomil hrbtenico. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
Iz Murske Sobote
ms \ t ■izzvan napad z nožem. Posestnikov sta Ludvik K. iz černelavcev prt Murski Soboti je preteklo nedeljo zvečer stal pred domačo hišo ta poslušal petje, ki se je slišalo od vseh strank Kmalu se je približala po cesti vinjena družba kolesarjev, ki je vozila po vsej širini ceste. Ugasili so luči ta medtem se je privozil eden na most čez obcestni jarek, kjer je stal Ludvik, ter Ludvika zabodel z nožem na levi strani pod trebušno duplino. Ta je padel, a napadalec je hitro nadaljeval pot. V začetku je mislil napadeni, da ga je neznanec samo brcnil, šele nekaj minut po padcu je začutil kri. Zdravi se doma. Napadalec je neznan, ker je bila močna tema.
ms— Začetek šolskega pouka na trgov-sld šoli. Na privatni dvorazredni trgovski šoli Združenja trgovcev v Murski Soboti se začne pouk v smislu sklepa šolskega odbora že v ponedeljek 18. septembra. Letos bo otvorjen samo prvi letnik.
ms— šulincl so zaključili pre^mnrsKe kmečke mladinske manifestacije. Preteklo nedeljo se je vršilo zadnje zborovanje napredne kmečke mladine v Prekmurju. Načrt. ki ga je svojčas izdelalo prekmursko okrožje, je s tem izčrpan. Društvo kmečkih fantov ta deklet v šulincih, ki somu oblastva že dvakrat vrnila pravila, je pokazalo, da bo kos važni nalogi, ki ga čaka med obmejnimi PrekmurcL Zavedni in energični predsednik g. Zlatko Balek je v tem smislu že obrazložil svoj program. Govoril je še delegat zveze, nato se je pa vršila tekma koscev. Prebivalstvo mirne Goričke je odneslo s prireditve najlepše vtiske.
Iz KrSkega
kr— Nenavadna nesreča. Ko je te dni vozil Radejev hlapec iz Stare vasi pri Vidmu proti železniškemu prelazu blizu Cet nove gostilne, sta se mu konja splaši-la to zapeljala voz v jarek. Pri tem ju nI ovirala niti ograja betonskih stebrov ta železnih drogov. Nič manj kakor osem takih stebrov sta polomila.
Sijajna ameriška veseloigra
duhovitega humorja
ONA HOČE -ON PA NOČE
V glavni vlogi priljubljena franc. umetnica
DANIELLE DARRIEUX
Pri tem filmu se boste od vsega srca nasmejali! Predstave ob 16., 19. ln 21. uri
Kino Union — teL 22-21
Obnavljanje poslopja »resnega čelstva. Te dni belijo in slikajo prosto« to pisarne sresOtega načelstva, ki so bdi tega že skrajno potrebni zlasti po Uvišo-ni instalaciji električne napeljave pred tremi leti.
kr— Izvažanje sOv se Je pričelo. Okoli vldemskega kododvora vidite te dhi kmečke voznike, kako dovažajo na tehtnico cele vozove češpelj ta jih prekladajo na tovorne avtomobile, ki jih vosSijo v gornje kraje Slovenije. Na debelo plačujejo slive po okoli 50 par za kg.
Iz življenja na dežel?
SV. JURIJ OB ŠČAVNICL Dne 1. septembra je zapustil naš kraj komandir orožniške stanice, narednik g. Miloš Na-glič. Devet let je bil v našem kraju ta si je tako v službi kakor izven nje pridobil mnogo prijateljev. Bil je korekten v vsakem oziru, povsod na svojem mestu. Znanci ta prijatelji so mu priredili lepo odhod-nico. Ko odhaja s svojo družino na svojo novo službeno mesto, mu želimo vsi vse najboljše, tako njemu, kakor njegovi družini! Ce pa vas pot privede spet v naš Št. Jur, nam boste vsi vselej dobro došli!
DtfficUe est satiram nun seribere
Ugledno »Jutro« se je spomnilo moje sedemdesetletnice z vprav ginljivo latinsko čestitko, ki slovi dobesedno:
»Quatuordecim lustris gloriose peraeti9 Egregius dominus Josephus, Lithopolita-nus ex stirpe Christophoriensi, seriptor lae-tarum novellarum, hodie LXX annos com-plevit. In occesione celebris anniversarit numerosissimi amici clamant ei: Bibe ad multos annos et vietor sis semperl ln signo profundae amicitiae hanc inseriptionem fe~ cit amicus Petrus a Slebiriis qui ex impro-viso, iussu crudelium mori debebat,<c
Zdaj pa poslušajte, ljudje božji, kake pe-ripetije je doživelo to latinsko besedilo.
Najprvo mi je čestitalo nekaj gospodov, o katerih mi je znano, da se niso šolali v gimnazijah. Brali so pač latinsko letnico LXX in so sklepali pravilno. Njih ne obremenjuje klasična navlaka, zato jim pamet deluje brezhibno.
Potem so prišli mlajši gospodje, furlstl itd. ter mi čestitali. Vsakdo pa je vprašal, kaj pomeni »quatuordecim lustris«. Iz tega sem sklepal, da se naša mladina ne ukvarja mnogo z latinskimi pesniki, sicer bi morala vedeti, da je lustrum — spravna daritev, ki so jo rimski cenzorji darovali po dovršenem petletnem službovanju, — v prenesenem smislu tedaj — razdobje petih let.
Nekdo je bil mnenja, da sem za štirideset let vendar že malce — prestar. Prevajal je namreč doslovno: quatuor-štiri, de-cem-deset, skupaj tedaj quatuordecim-Sti-rideset.
Tam pod Kamniškimi planinami, kamor se tudi zateka »Jutro«, so me pa kar obžalovali kot prezgodaj umrlega, iskali na zadnji strani mrtvaški oglas in se naposled z besedilom napotili k župniku. Veselilo jih je, ko sem se teden dni pozneje itv pojavil v njihovi sredini, so namreč dobri 'judje.
Neki profesor ml je omenil, da je ob površnem pregledu vrstic bil mnenja, da je naš veleugledni g. prof. dr. Slebinger ex im-proviso, iussu crudelium mori debebat, asociacija k besedi »a Slebiriis«/
Horatijev risum teneatis amlctl je Se vse premalo značilen za tak komentar Žlebir-jevega besedila. Njegova čestitka pa je dobilai že posnemovalce. Zadnjič se ga je po-služil nekdo pri napitnici šestdesetletniku, seveda mutatis mutandis.
Zahvaljujem se uredništvu »Jutra* za prijateljsko pozornost in za originalno čestitko.
Jos. Suchy.
I
Četrtek 14. Septembra Ljubij- na 12: NaS pevci pojo (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Za zabavo igra Radijski orkester.
—	14: Napovedi — 18: Operni trio: gg. SI. Marta, L. Comelli, L Krmpotič. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Ko-larič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Sokolsko predavanje. — 20: šramel kvartet »Murnček«. — 20.45: Reproduciran simf. koncert. — 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Koncert Radijskega, orkestra. Beograd 18.30: Narodna glaSba. —19.05:
Orkester. — 20: Narodne pesmi. —20.30: Koncertni večer. — 22.20: Lahka godba.
—	Zagieb 17.15: Godalni kvartet. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 20: Dvofakov rekvijem. — 22.15: Lahka godba s plošč. — 23: češka glasba. — Varšava; Program po napovedi. — Sofija 18.15: LaMca godba. — 19: Bolgarske pesmi.— 19.30: Simf. glasba.— 20.50: Lahka godba orkestra. — 21.40: Ples. — Dunaj to vse druge nemške postaje: Program po napove«. — Pariz 19.15: Plošče. — 20g Petja. — 20.30: Zvočna igra.
NAJCENEJŠE IN KVALITATIVNO NAJBOLJŠE HRASTOVE IN BUKOVE
mumm u^™ inmiim iwp sr	stole, vrtno in pisarniško
Ifo- Si fm pWB H ■ VVfVf W pohištvo vam najceneje nudi
PARKETE REMEC-Co.
* *	* HI DUPLICA PRI KAMNIKU
DUPLICA PRI KAMNIKU
LJUBLJANA, KERSNIKOVA UL. POLEG SLAMIČA
Gospodarstvo
Postopna obnova trgovine z inozemstvom
Vojna v Evropi je prinesla nagi zunanji trgovini hud udarec. Predvsem se je docela ustavil naš izvoz in šele polagoma pričenja zopet oživljati, seveda pod drugačnimi in težjimi okoliščinami. Predvsem so se razčistili pojmi o možnosti trgovanja z inozemstvom v dobi vojne med evropskimi velesilami. Nervoznost, ki je nastopila med vlagatelji, se je v glavnem že polegla in Narodna banka kaže pripravljenost nadalje kreditirati gospodarstvo in je dala tudi denarnim zavodom ob zopetni obnovi normalnega poslovanja na razpolago potrebne kredite, ki pa po večini niso b'li potrebni
Izvozna trgovina
Najbolj je v zadnjih 14 dneh trpela izvozna trgovina, kjer so nastopile velike ovire. Železniški promet z državami, ki so mobilizirale ali pa so izvršile samo delno mobilizacijo, se je na mah ustavil, ker so te države svoja prometna sredstva vsaj v prvih dneh uporabile izključno za izvedbo mobilizacijskih ali drugih varnostnih ukrepov. Ta zastoj nas je tem težje zadel, ker je prišel ravno v dobi, ko se pričenja naša izvozna sezona.
Najtežje je prizadet izvoz sliv
Menda je bil najtežje prizadet izvoz sliv, ki so letos rekordno obrodile. Šele polagoma je zadnje dni pričel oživljati izvoz sliv v inozemstvo. Zadnje dni so pori ovno pričeli nakladati vagone v Brčkem. Sedaj je tudi železniška uprava pripravljena dajati na razpolago potrebno število vagonov, ker se je medtem iz inozemstva vrnilo večje število naših vagonov, ki so v prvem tednu vojne zastali zaradi prometnih ovir. Seveda so cene slivam občutno nazadovale in so se zadnje dni sveže slive prodajale v Brčkem po 20 par za kilogram in deloma celo nižje.
Kmetijsko ministrstvo si prizadeva, da bi prineslo olajšavo v sedanji težavni situaciji. Tako je ministrski svet na predlog kmetijskega ministra te dni izdal vrsto ukrepov za olajšanje vnovčenja sliv. Tako je bil med drugim pooblaščen finančni minister, da stavi vojnemu ministru na razpolago izreden kredit 20 milijonov din za nakup suhih češpelj od Prizada. in sicer kot rezervo za prehrano vojske, kmeti iskemu ministru je odobren izreden kredit 5 milijonov din, ki se bo uporabil kot državna pomoč za predelavo svežega sadja, prometni minister je bil pooblaščen, da za dobo do 1. novembra zniža prevozno tarifo za sveže slive za 50%, poštni minister je dobil pooblastilo, da zniža tarifo za poštne pakete s svežim sadjem na 1 din od kilograma bruto teže, končno pa je ministrski svet sklenil, da se dovoli kuhanje slivovke, ki ima preko 45% alkohola brez plačila državne trošarine, tcda le za izvoz v inozemstvo po posebnih prošnjah producentov.
Tudi ostali izvoz sadja je pričel "zadnje dni zopet oživljati. Tako so zopet pričeli izvažati jabolka na praško in dunajsko tr-žiišče. Izvoz goveje živine v Italijo je bil le nekaj dni ustavljen, nato pa smo zopet redno pričeli pošiljati našo živino na reško tržišče. Zadnje dni je v tem pogledu prišlo do zastoja, in sicer zaradi zahteve naše železniške uprave, da bi se vagoni, v katerih se izvaža goveja živina, ne pošiljali v notranjost Italije, temveč bi se takoj z Reke zopet vrnili v Jugoslavijo. Zastoj v izvozu v Italijo je nastal tudi zaradi tega. ker italijanski trgovci z živino niso mogli dobiti potnih listov za potovanje v inozem. stvo. čeprav so imeli uvozna dovoljena za uvoz živine. Pričakovati je, da bodo ta vprašanja v kratkem rešena. Ves čas pa gre redno naš izvoz telet v reško svobodno cono. kamor izvažamo tedensko po 200 do 300 glav.
Težkoče pri uvozu
Naše gospodarstvo je prizadeto tudi zaradi težkoč, ki so nastale pri uvozu Prvotno so bile to predvsem prometne težkoče.
Načrt uredbe o pobijanju draginje
Poročali smo že, da je trgovinsko ministrstvo pripravilo načrt uredbe o pobijanju draginje, o katerem je bila te dni razprava na posebni konferenci v Beogradu Sedaj poročajo iz Beograda, da bo ta načrt uredbe še bistveno spremenjen. Na konferenci so bili iznešeni številni koristni predlogi in pomisleki. Tako je bilo izne-šeno, da je treba omejiti neosnovane spremembe cen v obeh smereh.
Zastoj pri izvozu je povzročil, da posamezniki skušajo izkoristiti situacijo in pritiskajo na cene. Čim je Prizad začasno ustavil nadaljnje nakupe pšenice, so pričeli v Vojvodini nekateri trgovci kupovati pšenico po 90—100 din za met stot. medtem ko znaša Prizadova cena 150—165 din. Tudi na trgu sadja, perutnine in živine so zabeleženi slični pojavi. Načrt uredbe prepoveduje v načelu vsak dogovor za povišanje cen, kar pa se po besedilu ne nanaša na kartele. Vendar bi bilo potrebno, da se v prvi vrsti prepreči povišanje kar-telnih cen. Kartelna uredba vsebuje sicer določbe, ki dajejo možnost, da se prepreči povišanje kartelnih cen, vendar se te določbe praktično skoro ne uporabljajo.
Tudi še ni odločeno, kakšen nai bo maksimalni odstotek dovoljenega dobička. V načrtu uredbe je odstotek dovolienega dobička predviden z največ 25%. predlogi, iznešeni na konferenci Da gredo za tem, da se ta odstotek za življenjske potrebščine zniža na 10%.
Tako maksimiranje pa ne bi bilo pravično. V posameznih trgovinah strokah je mnogo predmetov, pri katerib ie dobiček detajlistov izredno majhen Za blago,
Vse države so skušale obdržati v svojih mejah prometna sredstva (vagone in vlačilce) v bojazni, da bi nastopile težkoče s povratkom teh vagonov in vlačilcev. Sedaj so pa te težkoče več ali manj odstranjene in je zopet obnovljen uvozni promet, vendar še v skrčenem obsegu. Nemčija se trudi, da bi olajšala izvoz v inozemstvo, zlasti v jugovzhodno Evropo, kar je razumljivo, ker se zaveda, da bo lahko izkoristila pogodbene kontingente za uvoz le tedaj, če bo sama izvažala v te države svoje proizvode. To je tem bolj potrebno, ker ima Nemčija v klirinškem prometu z državami jugovzhodne Evrope po večini klirinške dolgove. Se najmanj je prišla v zastoj naša uvozna trgovina iz Italije. Seveda je tudi v prometu z Italijo računati s tem, da ne bomo mogli vsega uvažati glede na italijanske Izvozne prepovedi. Polagoma se obnavlja tudi naša trgovina s češko-moravskim protektoratom.
Popoln zastoj je nastopil takoj v začetku vojne v našem izvozu in uvozu po morski poti, in sicer zaradi zastoja v pomorskem prometu. Prejšnji teden je zopet prišlo do delne vzpostavitve prometa, zlasti med našo državo in Italijo. Plovba po Sredozemskem morju je še razmeroma svobodna, vendar so številne redne zveze še ustavljene. Podražitev pomorskega prevoza in zavarovanja pa nadalje precej ovira normalizacijo prekomorske trgovine in našo trgovino z neklirinškimi državami.
Oskrba industrije s surovinami
Naša skrb gre predvsem za tem, da industriji zasiguramo najpotrebnejše surovine. Poročali smo že, da je Zveza indu-strijcev v Ljubljani predlagala, da bi se sklicala anketa o tem vprašanju. Tudi druge industrijske organizacija so napravile slične korake. Kakor poročajo iz Beograda, bo sklicanih več takih anket, in sicer po strokah. Te ankete se bodo vršile v naslednjem vrstnem redu: 1. tekstilna industrija. 2. topilniška industrija, 3. kemična industrija, 4. živilska industrija, 5. usnjarska industrija, 6. gradbena in ostala industrija.
Predvsem bo treba poskrbeti, da se za-jamči oskrba tekstilne industrije s surovinami, to je z bombažem ln volno. Kovinska industrija ima predvsem skrb za dobavo antracita in koksa. Cementna industrija v Dalmaciji mora uvažati za rotacijske peči antracit iz Maroka. Industrija mila je prizadeta zaradi tega, ker mora uvažati loj in olje. Industrija fosfatnih gnojil (Hrastnik in Zorka) mora uvažati fosfate iz Ma_ roka, ker poizkusi z domačimi fosfati doslej niso prinesli uspehov. Tudi usnjarska industrija mora neke vrste surovih kož uvažati iz inozemstva. Potrebno bo tudi poskrbeti za uvoz kavčuka, bele pločevine (za industrijo konzerv) in kositra, med živili pa zlasti za uvoz kave. Pri uvozu mineralnih olj ni pričakovati,' da bi nastopile težkoče ker uvažamo vso nafto iz Ruimu-nije, prav tako se bo dalo rešiti vprašanje uvoza riža.
Kontrola uvoza
Da se naše devizne rezerve ne bi obremenile z uvozom nepotrebnih predmetov in da se dotok deviz rezervira za nakup nujno potrebnih surovin za domačo produkcijo, je finančni minister predpisal odlok, po katerem se z 12. septembrom uvede splošna kontrola uvoza blaga iz deviznih držav in se odslej ne sme uvažati in cariniti blago iz neklirinških držav brez predhodnega dovoljenja odbora za uvoz pri devizni direkciji Narodne banke Očitno bo devizni odbor dajal uvozna dovoljenja le za tako blago, ki je nujno potrebno za normalno obratovanje naše industrije, torej predvsem za surovine, kakor tudi za potrebno kolonialno blago. Včeraj se kontrola izvoza še ni pričela izvajati, ker odlok finančnega ministra še ni bil objavljen v »Službenih novinah« in še ni stopil v veljavo.
ki je pokvarljivo ali je podvrženo sezonskim odn. modnim vplivom, pa je zaradi rizika potreben večji odstotek dobička. Kakšen naj bo maksimalni odstotek dobička, je zaradi tega na splošno težko določiti in bi morali biti predpisi taki, da omogočajo individualno presojo za vsak posamezni primer.
Pravila prodajne centrale za sladkor
Finančni minister je predpisal pravila prodajne centrale za sladkor. Po teh pravilih so člani centrale vsi pooblaščeni proizvajalci (tvornice) sladkorja v državi. Naloge prodajne centrale za sladkor so naslednje: 1. da določa rejone in površino za pridelovanje sladkorne pese in jo razdeli proizvajalcem sladkorja tako da se v celoti pokrije potreba domače potrošnje sladkorja in se ustvarijo potrebne zaloge v državi; 2. da opravlja ves promet- in vso prodajo proizvodov sladkorne industrije v državi in vodi skladišča sladkorja v državi za prodajo in za vzdrževanje zalog; 3. da določa produkcijske stroške in ceno sladkorja pri vsakem proizvajalcu, da obenem proučuje vse činitelje v sladkornem gospodarstvu in skrbi za napredek tega gospodarstva; 4. da vodi evidenco prevoznih stroškov za sladkorno peso in sladkor in te stroške razdeli enakomerno na vse proizvajalce sladkorja; 5. da vodi pregled nad cenami sladkorne pese; 6. da na zahtevo finančnega ministrstva daje svoje mišljenje glede določitve prodajne cene sladkorja v vsej državi po vrstah in načinu prodaje in da poda finančnemu ministrstvu mišljenje o vseh strokovnih vprašanjih, ki zadevajo sladkorno industrijo.
Prodajno centralo za sladkor predstavljajo in obvezno podpisujejo predsednik ali podpredsednik ali dežurni član skupno z ravnateljem ali njegovim namestnikom. Celotno poslovanje prodajne centrale pa je pod stalnim nadzorstvom finančnega ministra.
Prodajna centrala sa sladkor prodaja sladkor za gotovino ali pa na kredit s zadostnim jamstvom. Noben proizvajalec sladkorja ne more prodati nobene količine sladkorja neposredno kupen brez naloga prodajne centrale za sladkor. Stroški za vzdrževanje prodajne centrale ža sladkor se razdele na vse proizvajalce sladkorja po prodanih količinah sladkorja.
Gibanje klirinških računov z inozemstvom
Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov z inozemstvom na dan 8. t m. zaznamuje med aktivnimi kliringi povečanje salda nagih klirinških terjatev v Nemčiji za 1.85 na 13.67 milijona mark (182 milijonov din). V kliringu s Češko-Moravsko, kjer se je v zadnji četrtini avgusta stanje naših terjatev naglo 'povečalo od 8.7 na 21.5 milijona K. je prišlo v prvi četrtini septembra zopet do zmanjšanja salda na 10.5 milijona K. V kliringu z Madžarsko je zabeleženo zopetno povečanje salda naših terjatev za 4.9 na 40.3 milijona din. Naše klirinške terjatve v Turčiji so se za malenkost dvignile in znaša sedaj saldo 17.78 milijona din. V rednem kliringu z Bolgarijo je zabeležno po zadnjem zvišanju zopet nazadovanje salda naših terjatev za 0.06 na 1.22 milijona din.
Med pasivnimi kliringi ima saldo našega dolga v kliringu z Italijo še vedno tendence naraščanja in se je ta saldo v prvi četrtini septembra povečal za 1.4 na 130.7 milijona din. Naš dolg v kliringu s Poljsko se je povečal za 0.5 na 26.8 milijona din, naš dolg v klirineu z Rumunijo pa za 0.5 na 4.5 milijona din.
Žrebanje Vojne Škode
Na 35. žrebanju dobitkov loterijske 2%% državne rente za vojno Škodo, ki je bilo 1. septembra in naknadno že 5. in 8. septembra, so bile izžrebane za dobitke naslednje obveznice (prva številka označuje serijo, druga pa številko obveznice): dobitek 200.000 din: 5337-43; dobitka po 100.000 din: 6944-246; 8231-5; dobitki po 50.000 din: 6864-942; 7149-101; 7445-101; 7488-165; 8631-370;
dobitki po 20.000 din: 5337-327; 5455-483; 5625-211; 6308-323; 6519-641; 6740- 99; 6990-642; 7042-816; 7539-943; 7716- 9; 8319-407; 8360-316; 8821-627; 8987-487; 9349-464*
dobitki po 5000 din: 5020- 30; 5078-607;
5384-815; 5410-104; 5427-621; 5469- 71; 5511-780; 5705-683; 5803-929; 5970- 80; 5993-964; 6067-664; 6120- 65; 6197-848; 6349-918; 6396-810; 6775-390; 6794- 67; 6868-345; 7071-442; 7241-882; 7335-476; 7449-534; 7549-131; 7703-569; 7880-246; 7923-931; 8101-597; 8149-219; 8167-122; 8440-352; 8448-841; 8469- 27; 8640-739; 8666-722; 8675-265; 8684-851; 8789-754; 8812-324; 8820-160; 8857-127; 8890-980; 8924- 43; 9015-693; 9024-301; 9051-193; 9172-859; 9227-529; 9307-357; 9314-985;
dobitki po 3000 din: 5032-855; 5243-222; 5283-272; 5284-880; 5292-257; 5305-684; 5326-769; 5331-681; 5345-126; 5392-205; 5419-851; 5613-248; 5615-113; 5656-138; 5685-904; 5766-914; 5793-385; 5827-780; 5833-235; 6069-509; 6138- 93; 6153-381; 6167-524; 6292-199; 6306- 23; 6343-539; 6373-387; 6432-319; 6551-986; 6565-953; 6574- 19; 6661-141; 6707-144; 6710-377; 6718-897; 6756-708; 6822-881; 6844-936; 6872- 1; 6901-582; 7008-510; 7143-754; 7146-909; 7163-385; 7217-517; 7233-647; 7234-406; 7354-320; 7415-297; 7449-510; 7451-534; 7472-988; 7506-460; 7542- 42; 7565-722; 7601-777; 7616-657; 7692-103; 7746-843; 7760-872; 7767-189; 7844-546; 7979-227; 7983-945; 8034-304; 8039-919; 8085-352; 8264-897; 8287-629; 8297- 44; 8300-303; 8319-136; 8344-695; 8391-648; 8472-537; 8503-220; 8546-933; 8662-478; 8692- 93; 8706-806; 8908-245; 8935-180; 8950- 21; 8979-994; 8986-437; 9011-443; 9072-316; 9079-873; 9088-212; 9091-203; 9104-813; 9108-877; 9124-569; 9139-500; 9205-431; 9210-622; 9212-228; 9222- 88; 9279-391; 9353-731.
Gospodarske vesti
= Gospodarski krogi proti omejitvi telefonskih pogovorov v lokalnem prometu.
Ze v sobotni številki smo poročali, da je poštni minister izdal odlok, s katerim se omejujejo brezplačni lokalni telefonski razgovori, in sicer na ta način, da dobe abonenti po skupinah maksimalno število pogovorov (klicov), pri prekoračenju tega števila pa je treba za vsak pogovor i klic) plačati 50 par. Kakor poročajo iz Beograda, gre pri tem za načelno odločitev. ki pa še ni stopila v veljavo. Zato bodo omejitve v lokalnem prometu uveljavljene šele pozneje. Zlasti bi bilo treba še nabaviti za vsako telefonsko številko števec in ga namestiti v centrali. Po informacijah iz Beograda so gospodarske zbornice predložile na pristojnih mestih spomenico, v kateri poudarjajo, da so gospodarska podjetja zaradi narave poslovanja navezana na pogosto uporabo telefona. V današnji situaciji pa so prisiljena, da uporabljajo telefon še v večji meri. Zato bi novi način plačevanja telefonske naročnine prinesel občutno dodatno obremenitev podjetij, kar ni upravičeno, ker plačujejo gospodarska podjetja itak najvišjo pristojbino.
= izvorna«spričevala za Izvoc v AngMjo.
Angleška vlada je odredila, da morajo biti pošiljke blaga iz nevtralnih držav opremljene z izvornimi spričevali, ne glede na to, ali se uvozi dotično blago v Anglijo zaradi ponovnega izvoza, ali pa za končni uvoz. Izvorna spričevala moralo izstaviti angleški konzuli. V Jugoslaviji izdajajo taka spričevala angleški konzuli v Beopradu. Zagrebu in Splitu. Za spričevalo je treba plačati takso 70 din.
s Avtobusna proga Ljubljana—žleblč pri Ribnici. Davčni oddelek finančnega ministrstva objavlja, da je bila z odlokom finančnega ministra proglašena avtobusna proga Ljubljana—Žlebič z veljavo 1. aprila leta 1935. kot konkurenčna državnim železnicam.
== Gradnja objektov v Slovenjem Gradcu. Pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani bo 27. t. m. ob 11. dopoldne ofertna licitacija za gradnjo objektov v Slovenjem Gradcu (proračun 3.58 milijona din).
= Dobave, štab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 15 t m. ponudbe za dobavo krovne lepenke, do 16. t m. za dobavo armiranega telefonskega kabla, galvanskih zvoncev, kotizol, vijakov, žebljev, ptrobijačev, raznih klešč i dr., do 18 t m. za dobavo telefonskega materiala in orodja (žage, klešče, kladiva, sekire i dr.) do 19. t. m. za dobavo motociklov s prikolicami, do 21. t m. za dobavo zidarskega orodja, kant za vodo i dr. Komanda podvodnega orožja v K um boru sprejema do 26. t m. ponudbe za dobavo barv laka, prahu za avtogensko varjenje, raznih ščetk metel, steklenega papirja in platna i dr. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo vijakov za les, stekla za okna, kita, laka, krede, agregate za elektr. varjenje, električnega ročnega svedra, okrogle jeklene vrvi in pocinkane pločevine, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 28. t. m, ponudbe za dobavo ca. 20.000 kg riža.
= Licitacije. Dne 18. t. m. bo pri upravi zavoda »Obiličevo«, Kruševac — Obili-čevo, licitacija za dobavo 2 centrifugalnih črpalk ln 2 električnih motorjev, 26. t. m. pa za dobavo 195.000 kg toluola. Dne 19. L m. se bo sklepala v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena pogodba za oddajo del za vodovodno Instalacijo v pralnici ln kopalnici v Mariboru, 25. t. m. za napravo šupe v vojašnici »Kralja Aleksandra« v Ljubljani ln 27. t. m. za postavitev vojnega objekta v Slovenjem Gradcu. Dne 21. L m. bo v pisarni garnizijske uprave v Ljubljani zaključna direktna pogodba za oddajo prodaje sladkornih proizvodov po vojašnicah ljubljanske garnizije. Dne 19. t. m. bo pri vojnosanitetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo lanenega platna, vrvice ln sukanca. 22. t. m. za dobavo amerikan platna in 29. t. m. za dobavo morske trave.
Borze
13. septembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nem-Ski klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 30.24, v Beogradu pa po 29.50. Bolgarski klirinški čeki so se v Zagrebu nudili po 90. Na inozemskih borzah so se tečaji deviz London in Pariz po zadnji oslabitvi
ustatlH. Na našem svobodnem trgu noti*
rajo devize na bazi 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču so danes državni papirji precej popustili. Vojna škoda, ki je pred borznimi prazniki no-tirala okrog 455, je že v torek popustila na 441, danes pa je bil promet po 420 (v Beogradu po 419). Tudi ostali državni pa-pdrji so popuščali Do prometa je pritilo r 6«/, begluških obveznicah po 80 ( v Beogradu po 77.50) ln v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 75.
DKVIZE
Ljubljana. Ofieielni teča#: London 176.90
—	180.10, Pariz 100.35 — 102.65, New Tork 4368 — 4428, ženeva 996 — 1006, Amsterdam 2326 — 2364, Bruselj 764 — 766. Tečaji na svobodnem trgu: London 220.51 — 223.71, Pariz 125.15 — 127.45, New Tork 5480 — 5520, Ženeva 1239.34
—	1249.34, Amsterdam 2898.97 — 2936.97, Bruselj 939.69 — 261.69.
Curih. Pariz 10.15, London 17.85, New Tork 442, Bruselj 76, Milan 23.10, Amsterdam 234.50, StocktooJin 105.50. EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda
—	(420), 4»/0 agrarne 58 M., 4•/, severne agrarne 57 bL, 6% begluške — (80), 6«/» dalm. agrarne— (75), 6«/» šum^ke 76 bL; delnice: PAB 190 bi., Gutman 51 bi., Trboveljska 177 bL, Sečerana Osijek 80 den. Is is 30 den.
Beograd. Vojna Skoda 419 — 422 (419), 4»/, agrarne 58 — 58.50 (58), 4»/t severne agrarne — (56), 6% begluške 77.75—78 (77.50 — 77.75), ©»/• dalm. agrarne 74 — 75 (75 — 76.75), 6*/, Šumske 74 — 76 (74 —76.75), 7»/, In vest. — (95), 7% Šeliga man 98 den., 7*/» Blair 90 bL, 8»/® Blair — (92), Narodna banka — (6900).
Blagovna tržišča
ŽITO
Chicago, 13. septembra. Začetni tečaji: plenica: za sept. 82, za dec. 82.125, za maj 84.25; koruza: za. sept. 56, za dec. 55.25, za maj 58.125.
+ Winnipeg, 13. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt 7225, za dec. 74, za maj 78.
-j- NOvosadska blagovna borza (13. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: stara f78/79 kg); baška. sremska. slavonska 147
—	149: lužnoban 146—149 Ri: baška nova 127 — 129. Ječmen: baški sremski, novi 140 — 142X0. Koruza: baška in pariteta In djija 117 — 118. Moka: baška ln banatska >0g« ln »Ogg« 230 — 240; >2« 210 — 220; »5« 190 — 200; >6« 170 do 180; »7« 145 — 155: >8« 117.50 do 12250 mol: baški, sremski beH brez vreč novi 287.50
—	292.50. Otrobi: baški v jutastth vrečah 105 — 107; sremski v ju tastih vrečah 102
—	104; v banatski, v jutastih vrečah 100
—	102.
BOMBAŽ
T Liverpool, 12. sept. Tendenca komaj stalna. Zaklj. tečaji: za sept. 6.46 (pr. dan 6.44), za dec 6.28 (6.26).
SIVINA
r-f Mariborski živinski sejem 12. septembra. Okoliški kmetje so prignali 13 konj, 17 bikov, 160 volov, 381 krav in 16 telet. Cene so bile naslednje: debeli voli 3.60 do 4.75 din, poldebeli 3 do 3.50, plemenski 4 do 5, biki za klanje 3.25 do 4.25, klavne krave debele 3.30 do 4.50, plemenske krave 3.50 do 4.60, krave klobasarice 2 do 3, molzne krave 3.75 do 4.50, breje krave 3.25 do 4.25, mlada živina 3.50 do 4.75, teleta 4 do 5.50 din za kg žive teže. Prodanih je bilo 374 glav.
Zasledovanje morilcev iz Blata pri Grosupljem
Ivan Uljetič je spet preobrnil svoje izpovedbe
Ljubljana, 13. sept. Kakor vse kaže, zadeva dvojnega roparskega umora v Blatu pri Grosupljem še ne bo izlepa pojasnjena. Rejenec umorjenih, 151etni Ivan Uljetic je orožnikom iz-prva priznal, da je sam morilcema odprl in jima celo svetil po hiši. Pozneje pa je spet vse preklical in na vprašanja trdovratno molči.
Pokojna Nučiča sta bila precej premožna človeka. Hiša stoji tik ceste v vasi, v hlevu je 7 glav živine. Pokojnika sta bila dobra gospodarja, posestvo je bilo zmerom v najlepšem redu in pri hiši nikoli ni manjkalo gotovine. Razbojnika sta morala biti precej dobro poučena o razmerah, čeprav jima dvojni umor ni prinesel več kakor dobra dva tisočaka plena.
Kakor pripoveduje Nučičev sosed France Zrnec, je njegova hči v nedeljo vstala že pred 5. uro. Nekaj minut pred peto je prihitel Ivan Uljetič s strašnim sporočilom Stopil je v vežo in povedal nekaj po hrvatsko, pa ga hči ni prav razumela. Zrnec je še ležal, a je začul njegov glas in ga je vprašal kaj se je zgodilo. Uljetič je tedaj stopil v sobo in mirno dejal: »Pri nas so bili ravbarji!« Pripovedoval je še. da sta oče in mati bolna in je prosil soseda, naj pride pogledat. Zrnec je vstal, se za silo opravil in odšel, za njim pa sta šla tudi Uljetič in Zrnčeva žena. Zrnec se je najprej ustavil pri odprtem oknu, kjer je v čumnati spala gospodarjeva sestra Micka. Začel jo je klicati, a se mu ni odzvala. Cul je samo vzdihovanje in hro-penje, skozi okno pa v temi tudi ni mogel ničesar razbrati. Zato je stopil okrog hiše in tudi na nasprotni strani našel odprto okno. Ko je tudi tu zaman klical, je skozi okno zlezel v hišo in stopil v sobo. Ker je bila v hiši popolna tema je obstal na koncu postelje ter potipal gospodarja za nogo. Ko je začutil, da je noga mrzla, ie prestrašen skočil skozi okno in sklical sosede, nekdo pa je brž obvestil orožnike. Zdravnik dr. Francč Podkoritnik je lahko nudil prvo pomoč samo hudo poškodovani sestri Micki.
Glavna pozornost preiskave se zbira okrog zagonetne postave rejenca Ivana Uljetiča, ki očitno nekaj več vč o zločinu, kakor je doslej izpovedal. Nučičeva sta Uljetiča vzela v rejo, ko je bil star šele tri leta. Dobila sta ea iz Dečjetra doma v Ljubljani. Ko je prišel čas, je Uljetič zahajal v šolo na Grosuplje, a pouka mu je bilo le malo mar. Rad se je potepal po gozdu, v šoli je slabo napredoval. Stara dva sta ga Imela sicer rada, a ko je skrbstvena oblast izvedela za njegovo slabo zadržanje, ga Je pred štirimi leti redniko-ma odvzela ln poslala v Dečii dom v Tro-gir, kjer je šolo nadaljeval. Pokojna Marija Nučičeva no se je bila reienca že močno navsdHa ln mu le tudi v Trogir stalno	r>-!VH5V». Proti konci'
preteklega	leta je Ivan prosil
rednico, da bi smel k njej na počitnice. Želji so Nučičevi takoj ustregli, fant je prišel na svoj nekdanji dom. Po malem je na kmetiji delal, a rajši se je družil z raznimi dvomljivimi popotniki, ld so prihajali skozi vas in se po poslih ustavljali pri Kovaču, kakor se po domače reče Nučičevi hiši in pri drugih posestnikih v vasi.
Izpovedi, ki so jih orožniki doslej spravili iz Uljetiča, si precej nasprotujejo med seboj. Izprva je pripovedoval, da je trdno spal in da sploh ponoči ničesar ni slišal. Pozneje je pripovedoval, da sta razbojnika prišla v sobo iz veže, da sta stopila najprej k njemu, mu zabičala, naj zleze pod odejo in da se dve uri ne sme ganiti.» Nazadnje pa je trdil, da sta ga neznanca pri oknu poklicala po imenu in ga prosila, naj jima odpre, češ, da bo dobil lepo nagrado. V enem izmed obeh je spoznal Slavka, ki je svoj čas služil pri Kovačevih. Razbojnika sta mu obljubila najprej dva din, nato pa 7 din, če jima odpre. Priznal je še, da je res šel v vežo, jima odprl in jima še svetil po hiši. A kaj sta počela z rednikoma in kako sta prišla v sobo tete Micke, tega da ne ve. Pozneje pa je spet vse skupaj preklical in zatrjeval, da se ničesar ne spominja, ker je spal. Zanimivo je, da sta razbojnika sekiro, s katero sta izvršila krvavi zločin našla v shrambi poleg kuhinje, kjer bi je tuj človek najbrž ne iskal. Očitno je, da sta bila morilca v hiši dobro znana, aH pa jima je sekiro nekdo pokazal. Orožniki zdaj z vso vnemo iščejo Slavka, prijeli pa so tudi nekega Stanka, ki je prav tako nekoč služil pri Nučičevih. Sum pa se zbira tudi okrog nekega tretjega mlajšega človeka, ki je nedavno nekaj dni služil pri Kovačevih, a je bil slaboumen in nihče ne vč, ne kako se je pisal, ne kam je krenil iz Blata.
Pni Škofljici so našli smrtno poškodovanega Kočevarja
Ljubljana, 13. sept Strašna senzacija z dvojnim umorom v Blatu pri Grosuplju je še predmet razburjenih razgovorov po vaseh daleč naokrog Ljubljane, in že so ljudje in ob-lastva pred novo zagonetko. Na progi blizu Škofljice so davi ljudje našli starejšega moža nezavestnega s hudo rano na glavi. Pobrali so ga in brž prepeljali na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice, kjer so si zdravniki na vso moč prizadevali, da ga ohranijo pri življenju. Po nekaj urah je ranjenec, ne da bi se bil zavedel, izdihnil. Po papirjih, ki 90 jih našli ori njem, so spoznali v njem 591etnega posestnika Ivana Koniga iz Starega loga pri Kočevju. Kako je Konig prišel do smrfno-nevarne poškodbe na glavi, doslej še ni znano. Preiskava bo morala ugotoviti, ali gre za nesrečo, «?momor, ali zločin.
ANEKDOTA
V bitki pri Aspemu je bil general Vo-kasovič smrtno ranjen in Francozi so ga ujeli. Ko je Napoleon po izgubljeni bitki ves obupan stopal po dunavskem mostu nazaj, je zagledal tik pred mostom umirajočega generala. Stopil je k njemu in ga vprašal:
»Kako se počutite, general?«
»Izvrstno, ker vas vidim trepetati, Sire* je odgovoril Vukasovič.
VSAK DAN ENA
V znamenju sedanje vo]ne: Kino pod zemljo
V Hamburgu so zgradili podzemski kino, v katerem bodo ljudje lahko gledali flhtm todl v r
zunanje Hce kina, na desni pa njegovo notranjščino
čelade za dojenčke
Plinske maske za majltne otroke
Z izpopolnitvijo britske zaščite zoper zračne napade so v zadnjem času obravnavali tudi težavno vprašanje, kako bi male otroke najučinkoviteje zavarovali pred strupenimi plini. Sedaj menijo, da so to vprašanje rešili s »čelado za dojenčke«.
Gre za pokrivalo z lahkim kovinskim ogrodjem in lz nepropustnega materijala, ki se z njim otrok pokrije. Za dovajanje zraka skrbi gumast pihalnik na desni strani, ki poganja zunanji zrak skozi filtrirno napravo v notranjost, štirideset počasnih mirnih pritiskov na pihalnik v minuti zadostuje, da napolnijo pripravo s čistim zrakom in zadržijo vdiranje strupenega
plina. Kakor so pokazali poskusi, ostanejo otroci v tej pripravi lahko neomejen fom, pogoj je le ta, da je pihalna naprava v staknem obratu.
Za angleške otroke 00 izdelali £e na tisoče in tisoče takšnih zaščitnih priprav ter jih razdelili med razna mesta. V nasprotju z navadnimi plinskimi maskami pa otroških čelad niso dajali staršem v shrambo, temveč so jih držali v posebnih da bi jih razdelili šele v primeru vojne. Do konca tega meseca bo izdelanih že 1 mil 400 tisoč takšnih čelad za najmanjše otroke, za otroke med 2. in 4. letom pa de 1,300.000 kosov.
Vojno stanje — normalen pojav •. •
Samo 268 let miru v svetovni zgodovini
Angleški zgodovinar Rober Cushing se je lotil težkega posla, da izračuna, koliko let je svet doslej preživel v miru. Računanje ga je presenetilo.
Izkazalo se je namreč, da svetovna zgodovina — to se pravi doba svojih 3500 let — pozna v celoti le 268 let, ko je na svetu vladal mir, ko prav nikjer ni bilo vojskovanja. Po takem je torej vojno stanje ta-
ko rekoč normalno v svetovni zgodovini.
Nadaljujoč ta raziskovanja, je izračunal še neki drugi profesor, Thomas P. Mur-rey iz Bostona, da so se tri četrtine vojn pričele v tretjem in četrtem četrtletju, to se pravi po opravljeni žetvi Samo 14% vojn se je pričelo v dobi med aprilom in junijem in samo 8% med januarjem ln marcem.
Konj je desetkrat več kakor motornih vozil
Trditev, da so prišli Konji Iz mode, ne drži
gciiCTiil GameBn
V naših dneh je slišati pogostoma trditev, da so konji prišli iz mode. Umikati se morajo motorju in obsojeni so čedalje bolj na smrt. Za sedaj pa še nismo tako daleč.
Res je sicer, da konj iz velemestnega prometa izginja, a danes je na svetu, kakor pravi neka londonska statistika, še vedno desetkrat več konj nego motornih vozil. Med tem ko znaša število motornih
vozil, z avtobusi in traktori vred pribTEb-no 6.5 milijona, je konj še vedno nad 80 milijonov.
Ista statistika pravi tudi, da je na zemlji okrog 1540 milijonov kokoši ki znesejo letno okrog 70 milijard jajc. Ovac je 670 milijonov, govedi pa 620 milijonov. Da je samo 220 milijonov prešičev, gre pač na račun tega, da ščetinarjev po svetu nimajo povsod enako radi. To velja tudi za koze, ki jih je na vsem svetu samo 60 milijonov.
Svojo krsto je zapil
Vesel dogodek v Moskvi
Nenavaden dogodek so imeli pred kratkim v Moskvi.
Nekega zdravnika so poklicali k pacientu, ki se je bil strašno opii tako da je zdravnik ugotovil težko zastrupitev z alkoholom. »Živel bo kvečjemu še dva dni, zato bom mrtvaški list takoj napisal, da ne boste imeli zavoljo tega posebnega tekanja,« je dejal sorodnikom. Toda čez nekoliko ur se je bolnikovo stanje popravilo in ko je bil spet pri polni zavesti, je začel brati mrtvaški list.
Njegovo veselje je bilo veliko, ko je iz njega zvedei da bo kcrt občinski revež in »mrtvec« dobil krsto zastonj. Takoj je stopil po to krsto, dali so mu jo brez nadaljnjega, saj je imel vendar zdravnikovo listino v rokah, po poti nazaj pa jo je prodal in se je še istega večera še enkrat napil. Sreča je ta, da mu je pijača razvezala jezik, sicer bi začudeni svet nikoli ne zvedel, da more »mrtvec« zapiti svojo lastno krsto.
In lord ChatOeM
Delavec srce
Človeško srce utripa povprečno vsako sekundo enkrat, v, mladosti malo hitreje, v starosti počasneje.
Skozi srce se pretoči v 70 letih več nego milijon hektolitrov krvi. Delo, ki je za to potrebno, znaša kakšnih 200 milijonov ki-logrammetrov. To se pa nanaša samo na delo srca, kajti poleg njega se tega ogromnega dela udeležuje tudi žilje.
Divjanje vojne vihre na Poljskem
Poljska tragedija
Poročevalec rimfike »Tribune« opisuje svoje vtise na poljskem bojišču takole:
Poljaki se bojujejo z velikim junaštvom, zato je borba proti njim vse prej, nego lahka. Z ognjem ln mečem jih ni mogoče uničiti Z orožjem je Poljake pač mogoče pobiti, ne pa premagati.
Po vseh porazih in razočaranjih zadnjih dni je ostala vojaška hrabrost Poljakov neokrnjena. Ponovno so poljski vojaki z noži naskočili sovražne strojnice, primerilo pa se je tudi da so hoteli razgnatl tanke s bajoneti Poljski ulanci so se večkrat zapodili v boj proti tankom in strojnicam s sulicami, ki ao bile na koncu okrašene z zastavicami v poljskih barvah.
vojni svet v Parizu
V toreb popoldne ae Je sestal v Pariza franeosbo-angieškl vojni svet, kateremu sta prisostvovala poleg francoskih in angleških državnikov todl
Dvobojevito dekle
Neka ekvadorska študentka, Betty Bar-beranova, veliko lepo dekle z modrimi očmi, je te dni pozvala študenta Rubena Lo-peza Ochoja na dvoboj. Trdila je, da jo je bflOchoa brez povoda težko razžalfl. Pod temi pogoji je samo ob sebi umevno, da ga lahko pozove na dvoboj z orožjem, ki prinaša smrt. Vmešale pa so se vseučili-ške oblasti in policija ter dvoboj preprečile. Dekletov nastop pa je zbudil veliko odobravanje, posebno pa njeno stališče: da bo prišel nekoč dan, ko dekletu ne bo več treba, da bi se dajala od moškega žaliti ki ko bo žalitev lahko poravnala 8 kroglo...
Vrhovni poveljnik
poljske vojsfeef
Francoski vojskovodja lz svetovne vojne general Weygand se mudi trenutno v Antonj in pričakuje, da bo imenovan za vrhovnega poveljnika poljske vojske
Prepovedane zbirfce v Nemčiji
Nemška vlada je s posebnim odlokom prepovedala vsakršne zbirke v blagu ah denarju za vojake na bojišču in ranjenca.
Jedilni pribor ln posoda
Čiščenje z vročo vodo in milom zadostuje
Med vsakovrstne napačne predstave o ulogi ki jo imajo bakterije za naše zdravje, ^3ada tudi ta, da jemljemo z vsakim grižljajem vase številne bakterije, kajti jedilna posoda ni nikoli dovolj »sterilna«. Marsikatere bojazljive osebe zavoljo tega v gostilnah n. pr. nikoli ne jedo.
Dva ameriška raziskovalca sta sedaj pogledala. kako je s to stvarjo in sta ugotovila. da običajno snaženje posode in jedilnega pribora z vročo vodo, milom in naknadnim vročim oplakovanjem popolnoma zadostuje, da se te potrebščine praktično rešijo nevarnih klic. Pri pregledu tako osnažene posode in pribora sta našla komaj 64 do 100 bakterij, med katerimi ni bila niti ena nevarna.
Devet bratov
pa devet sester
V majhni vasi blizu Ankare se je devet bratov, sinov visokega državnega uradnika, poročilo z devetimi sestrami, hčerami odličnega posestnika.
Pred več leti se je hotel najstarejši brat poročiti z eno izmed sester. Tedaj ga je prosil za leto dni mlajši brat, naj še malo počaka, da bi mogla praznovati dvojno poroko. Tudi ta se je zanimal za eno izmed posestnikovih hčera. Cez leto dni pa Je prosil drug Izmed bratov oba zaročenca, da U počakala Se leto dni kajti srce se mn je bilo vnelo za tretjo izmed sester. Tako so bratje svoje poroke odlagali od leta do leta, dokler se ni zaročil tudi najmlajši brat z najmlajšo posestnikovo hčerjo. In tedaj so sklenili, da bodo praznovali skupno poroko.	j
Ce pa je stala posoda dalj časa na cestnem zraku aH če so jo prijemali z malo čistimi rokami se je to število seveda takoj pomnožilo. Iz tega sledi kakšni ukrepi so potrebni, da si v tem oziru zavarujemo zdravje. Posodo in jedilni pribor bi morali po osnaženju shraniti takoj v zaprto omaro ali pod steklo, kar je potrebno že zavoljo muh in žuželk, ki so pač največja razširjevalke bolezenskih klic.
Ameriški dar poljskemu Rdečemu križu
Ameriški Rdeči križ Je naklonil poljskemu Rdečemu križu 50 tisoč dolarje«. Za ta denar bodo nakupili šotore, odeje ln zdravila, ki Jih bodo Izročili poljskemu društvu Rdečega križa. Poleg te vsote so Američani poklonili ameriški bolnišnici v Parizu denarno podporo 25 tisoč dolarjev.
Parižani v plinskih maskah
Parižanl so se tako privadili plinskih mask, da jih ne odložijo pri nobenem delu. Na ulici nosijo moški plinsko masko na vrvici čez rame, ženske pa kar v rokah. V nekaterih kavarnah strežejo natakarica gostom s plinskimi maskami na obrazu.
Nov otočič na obali Jiitlanda
V noči od sobote na nedeljo se je dvig-nll lz morja pri Jutlandu otočič, ki ima površino bore 10 kvadratnih metrov. Otok leži 50 m od obale ter ima krožno obliko. Po sodbi strokovnjakov je otok vulkanskega izvora, zato je odšla na raziskovanje komisija strokovnjakov.
Da se ojačl odpor
Ne kupujte mačka v vreči S Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero piiete!
Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate
Oddelek poljske vojske hiti na pomoč četam, kijih ograža sovražnikova premoč
»Vidiš, jaz se nikoli ne kregam z ribicami. Kadar me ne ubogajo, odprem škatlo saidm, pa vedo, katera ura bdje...<
txčJveryix)dya weuMjMg
LHaden&tlo
tisto z rdečimi srci,
našo najboljšo mineralno voda
izrecno v originalnih steklenicah!
Porušen most čez Vislo pri Bydgosču
Nemška vojska je vkorakala
Poljsko
Vojni pohod nemške oborožene sile 5ez poljsko ozemlje
V enajstem leta
— prvi obed
V starosti enajst let Je Bobby Jordan, sin nekega imovitega londonskega bankirja použil svoj prvi obed.
Ko je bilo Bobbyju eno leto. je obolel za težko boleznijo v grlu in požiralniku, tako da so mu morali del organov tam operativno odstraniti. Več let so ga hranili samo s tekočo hrano, bolezen pa je počasi nazadovala.
Bobbyjevi starši so lahko pozvali najboljše zdravnike in lansko leto je imel deček že požiralnik, ki je bil delno iz srebra in slonovine. Počasi se je učil požirati sprva so mu dajali samo tekočo hrano, potem kaše, na zadnje tudi tršo hrano, sedaj pa si je lahko privoščil prvi beftek. Njegov oče je navdušeno izjavil, da slepec, ki prvič spregleda, ne bi mogel imeti večjega občutka sreče nego njegov sin, ko je prvič dobil pravi obed.
„Bremen" nI postala
italijanska last
Ameriška agencija »United Press« poroča iz Napolija, da ni res, da bi bila Italija kupila nemški prekomornik »Bremen«. Tudi ni res, da bi bila ladja šla skozi Gi-braltarsko ožino, pač pa se zdi, da 96 je nemška potniška ladja zatekla v neko ro-sfeo pristanišča
Kulturni pregled
Poljski narodni svetovni nazor
Vojna poročila spet imenujejo poljske kraje in reke, ki so mnogim znani še iz svetovnega požara 1914—1918, po širnih poljskih planjavah se piše nov krvav list v knjigo zgodovine in marsikdo se začudeno izprašuje: »Od kod so vzeli Poljaki pogum, da so se zo>perstavili silovitemu navalu številčno premočne in sijajno opremljene sovražne vojske?«
Ta občudovanja vredna poljska hrabrost, ki jo priznava tudi nasprotnik, nam postane razumljivejša, če vemo, da so Poljaki eden izmed onih redkih narodov, ki ne gojijo samo z največjo ljubeznijo svoje narodne samobitnosti, marveč so si tudi ustvarili čisto svojsko narodno ideologijo. Poljake namreč navdaja trdno prepričanje, <3a je poljski narod mesija med narodi. Poljska književnost, likovna umetnost in glasba imajo že dolgo časa v toliki meri narodno življenje za svoj glavni predmet kakor pač nikjer drugje. Narodna ideja določa in usmerja vse mišljenje, čuvstvo-vanje in hotenje Poljakov in tudi Poljakinj jsvoj vrhunec je pa dosegla v poljskem mesijanizmu.
★
Izven Poljske le malo znani in tujcu težko umljivi poljski mesijanizem je vzklil med poljskimi političnimi begunci na Francoskem kmalu potem, ko so Poljaki — žal ne brez lastne krivde — za dolgih in mučnih 125 let izgubili svojo te. daj že skoro tisoč let staro državno samostojnost. Posledica prve (1772) in druge delitve Poljske (1793) je bila, da sta postali približno dve tretjini poljskega ozemlja ruski, po ena šestina pa pruski in habsburški plen. Njihov mesijanizem jim je dajal moč, da pod tujim jarmom niso mirovali, temveč so silno mnogo žrtvovali, dokler si niso 1. 1918. spet priborili državne samostojnosti. In tudi sedaj jih vzpodbuja. da so pripravljeni na vse, tudi na usodo, podobno srbskemu križnemu potu skozi Albanijo 1. 1915., trdno verujoč v svojo končno zmago.
Po nekaterih predhodnikih zasnovaJcih je poljske mesijanske ideje prvi jasno izrazil izvirni in v mnogih točkah celo preroški Jožef Marija Hohne (Hognč) W r o ii s k i (1778—1853) v svojih spisih izza leta 1818. Bil je najprej poljski, potem ruski topniški častnik, nazadnje je pa živel kot filozofski pisatelj v Parizu. Dalje so te ideje razvijali zlasti mani veliki poljski romantični pesniki Adam Micki-e wi c z (1798—1855), Julij Slowacki (1809—1849) in Zigmund Krasifiski (1812—1859), filozofski utemeljevali pa posebno: vplivni Andrej Towjafiski (1799—1878), Bronislav Trentowski (1808—1869), Avgust Cieszkowski (1814—1894) in mnogostranski Ciprijan N o r w i d (1821—1883). Novejši njegov zastopnik je na pr. pesnik Stanislav Wyspiafiski (1869—1907). Kako živ je poljski mesijanizem še dandanes, dokazuje na pr. okoliščina, da se je 1. 1918. v Varšavi ustanovil posebni Mesijanski institut z nalogo, da širi mesijandstične ideje in spise.
Pesnica Bagrjana
med Slovenci
Te dni je dospela v Ljubljano odlična bolgarska pesnica ga. Elizabeta Bagr-j a n a, podpredsednica PEN kluba v Si-fiji. Ga Bagrjana osfene nekaj dni na gradu Strmolu in se p4<S«j vrne v domovino. Bila je na poti na mednarodni kongres PEN klubov, ki bi se imel vršiti v Stock-holmu, a je bil zaradi nastale vojne odpovedan.
V gej Bagrjani imamo Slovenci dobro poznavalko naše književnosti. Slovenska zemlja ji je navdahnila več pesmi in iz njene lirike je objavila neka slovenska revija lep izbor prevodov. O pesniškem pomenu ge Bagrjane posnemamo iz spisa Nikolaja D o n č e v a »Esquisse d' un Ta-bleau de la nouvelle Litterature bulgare« tole zgoščeno karakteristiko:
»Na vodilnem mestu naše mlade poezije opažamo močno figuro ge Elizabete Bagrjane, naše najnadarjenejše pesnice, čije pesmi, izpolnjene z živo in toplo slikovitostjo in radostljivo milino, so zbrane v dveh knjigah z izrazitimi in originalnimi naslovi: »Večna in Sveta« in »Mornarjeva zvezda«. Bagrjanina poezija, obdarjena z močnim osebnim akcentom, spominja na silni ritem Javorova. Je polna dovršenih podob in se odlikuje po svoji obilni in gosti sočnosti Bagrjana je pesnica sila zapeljive fantazije, ima čut za močni ritem in ume vedno najti pravo podobo. Anatole France dobro pravi, da resnični pesniki mislijo naravnost v verzih: »to je njih znak«. Pri Bagrjani opažamo enako dispozicijo za ritem kakor za globino občutij in za resničnost poudarkov; odtod izvira oblastna in prikupna lepota njenih verzov. Vsaka njena pesem je intimna in topla molitev pesničine duše, drhteče razodetje njenega srca. Pred najnovejšimi stvaritvami Bagrjane, ki kažejo v formi že neko maniro, pa dajem prednost mnogo gibčnejšim, preprostejšim in bolj neprisiljenim verzom v zbirki »Večna in Sveta«, kjer se njen spoštovanja vredni talent izživlja v drobnih in ljubkih drobcih, izhajajočih iz stoletnega slastnega lirizma... Gospa Elizabeta Bagrjana je med onimi pesniki, ki so pomembni že danes in bodo še pomembnejši jutri. Njene ritmične iznajdbe, njene popevke, njene kantilene dovolj označujejo močno pesniško individualnost, odlična oblika njenih pravilnih verzov pa priča o subtilni in spretni tehniki.«
Zapiski
Slovenska izdaja Jakovijevifeeve »S*"pske trilogije«. Znana založba Modra ptica namerava izdati v seriji novih rednih knjig za 1. 1939/40 slovenski prevod najznamenitejše južnoslovanske knjige o svetovni vojni. St. Jakovljeviča »Srpske trilogije«. To-epopeja o usodi srbske vojske v osvobodilni vojni je po svojem literarnem, občečlo. veškem in narodnem pomenu gotovo vredna. da postane dostopna širšim krogom slovenskih čitateljev, zato je treba to književno napoved samo pozdraviti.
»Pedagogijski leksikon« v eni knjigi na 472 straneh leksikaHnega formata je pravkar izdala zagrebška založb Minerva. Lepo natisnjeni pritočnik, ki bo dobro rabil profesorjem in učiteljem, 3o uredili dr. Stevan Pataki, dr. Marijan Tfcalčič, Ante
Poljski mesijanizem se je kmalu razvil v poseben, za Poljake značilen svetovni nazor. Razširil se ni samo med pesniki in filozofi, temveč je prepojil ves poljski narod, vsakega pravega Poljaka in vsako pravo Poljakinjo. Povzročil je, da so Poljaki od tedaj nenavadno enotnega, dasi seveda ne popolnoma enoličnega duha, ter da često brez vnanje organizacije in celo ne da bi se med seboj poznali, delujejo vsi za iste cilje kljub svojemu navidez anarhičnemu značaju in odporu proti organiziranju.
Vsi glasniki poljskega mesijanizma zahtevajo popoln verski in nravni prerod vsakega poedinca in vsega človeškega rodu. Učijo, da je božja previdnost določila vsakemu narodu njegovo posebno poslanstvo, prav posebno pa poljskemu. Poedin-čeva dolžnost je, da deluje v duhu tega
poslanstva svojega naroda.
★
Poljski mesijanisti učijo, da morejo ljudje pravilno vršiti svoje skupno narodno poslanstvo in na pravilni način tvoriti narod le tedaj, če vsakdo osebno odkrije, da Je njegov j a z '(j a ž ii — duša, duh) absolutno neminljiv in neuničljiv, neustvar-jen in torej večen. Pravo življenje živi človeška duša v onostranstvu, ne pa tu na zemlji. Razpor med tostranstvom in onostranstvom je posledica človeškega padca (greha) in ta padec je tudi vzrok, da je prvotno nesmrtno človeško telo zapadlo bolezni in smrti. Vendar si pa vsaka duša v ponovnih inkarnacijah (utelesitvah) vedno znova zgradi isto svoje telo, neodvisno od dednosti po starših, ki si jih je izbrala. Zato ostane človek ne le po duši, temveč tudi po telesu večno isti. Telo je orodje duše, a s svojimi čutnimi goni in poželenjem omejuje svobodo duha, zato je treba čutnost premagovati.
Vsako človeško življenje določajo četveri vzroki. Preteklost jaza določa duhovne lastnosti (nadarjenost, značaj, spol in stopnjo narodne zavednosti) vsakega poedinca. Z dednostjo po starših, od katerih vzame duša kal svojega telesa, so pogojene prirojene telesne lastnosti (rasa, temperament ter telesna lepota in spretnost) vsakega človeka. Preteklost. jaza in dednost telesa, ki si ga je izbral, sta skupaj človekovo »przezna-ezenie« (usoda), vendar pa more trdni sklep svobodne volje večnega in samozavestnega duha to usodo izpremeni-ti in voditi, človek mora spoznati naravni vrstni red ciljev svojega prizadevanja, ker to zagotavlja največji uspeh njegovega truda spoznanemu cilju se pa ne sme izneveriti, ker to najbolj slabi voljo. Človeku pomaga pri njegovem prizadevanju Bog s svojo milostjo, če ga človek zanjo prosi in jo po svobodnem preudarku sprejme, se mu razodene v navdahnjenju in stopnjuje njegovo voljo s stvariteljskimi zmožnostmi, da postane skoroda vsemogočen.
Dr. Maks Robič (Konec jutri)
j nas Je tako vnel za svojo domovino, da • nismo le prevajali, marveč smo zahrepeneli tudi po tem, da bi videli slovenske kraje. Hrepenenje se je kmalu izpolnilo. Svoje prve prevode sem čital poslušalcem slovenskega krožka. Z dr. Reismanom me vežejo najlepši spomini na Prago.« To priznanje je nedvomno lepa čestitka k ne. davni petdesetletnici znanega mariborskega delavca za jugoslov.-češko kulturno vzajemnost, tem bolj, ker prihaja iz peresa moža, ki je poleg dr. Bohuša Vybirala najplodovitnejši češki prevajalec iz slovenske literature.
Mesec češke knjig«. Na pobudo vodilnih kulturnih krogov na češkem in Morav-skem bo v decembru organiziran »mesec češke knjige«. Razna kulturna društva pripravljajo šteyilne prireditve, ki bodo v zvezi s propagando domače knjige.
Nova hrvatska opera. Zagrebško gledališče napoveduje za novo sezono skladbo Borisa papandopula »AmfL. rion«. Glasbeno pripravlja to operno noviteto sam skladatelj, režijo pa vodi Tito Strozzi.
801etnica Henrija Bergsona. v viharnih prvih dneh nove vojne se je francoska kulturna janmost spominjala osemdesetletnice največjega sodobnega francoskega filozofa Henrija Bergsona. V Evropi ga ni količkaj izobraženega človeka, ki ne bi
DefrančesM in Josip Demarin. Leksikon obsega poleg pedagoških, psiholoških in drugih sorodnih pojmov tudi podatke o domačih in tujih pedagoških pisateljih. Med njimi so Slovenci V. Bežek, V. Bru-men, J. Brinar, Dr. Cvetko, A. černej, dr. čemej, Fr. čibej, E. Deisinger, K. Do-beršek', Fr. Fink, P. Flere, F. Gabršek, S. Gogala, Humek, J. Jeraj, J. Jurančič, M. Mencej, M. Nerat, A. Osterc, K. Oz-vaid, J. Zahor, M. Rostohar, M. Senko-vič, M. Stupanova, E. Vrane, A. žerjav, Fr. Žgeč L dr. Z izdajo tega leksikona, ki bodo po njem segli tudi slovenski pedagogi, je založba Minerva proslavila svojo desetletnico. O nji priča tudi pravkar izdani jubilejni katalog. V desetih letih svojega obstoja je ta zagrebška založba izdala poleg številnih izbranih leposlovnih prevodov nekatera velika dela. kakor so: Leksikon Minerva, H. van Loona »Povi-jest čovječanstva« in »Umjetnost čovje-čanstva«, L. Thallerja zgodovina medicine, dr. Kohna »čovjek od začetka do smrti«, Brehmovo življenje živali v eni knjigi, zdravstveni leksikon, izbor iz hrvatske književnosti v šestih knjigah, dela S. S. Kranjčeviča, A. šenoe, Vj. Novaka, več knjig M. Krleže itd.
Zagrebški umetniki razstavljajo. V za
grebškem salonu Ullrich bo te dni otvorjena kolektivna razstava slikarskih del Vilka G e c a n a in Frana Simunovifia. Oba umetnika imata v sodobni hrvatski umetnosti že priznano ime. Vilko Gecan ima za seboj doživljajev bogato življenje. Ljudsko šolo je obiskoval v Avstraliji in na Ceylonu. Slikarstvo je študiral v Mona-kovem in v Pragi, med svetovno vojno se je kot jugoslovenski prostovoljec boril na solunski fronti. V povojnih letih ga je zaneslo v Ameriko, kjer je bil najprej mizar v tovarni klavirjev, pozneje pa je bil kot Slikar v službi nekega arhitekta. L. 1929 se je zopet vrnil v domovino in se poslej neumorno bavi s slikarstvom. Njegov mlajši tovariš Franc Šimunovič je sin znanega hrvatskega pisatelja Dinka šimunoviča, ki je pred nekaj leti umrl v Zagrebu. Dovršil je zagrebško umetnostno akademijo, nato pa je nadaljeval študije v Španiji.
Dr. Vaciav Merka, k! v čeških listih marljivo zasleduje vse slovenske kulturne pojave, je v zadnjem času poročal o raznih novih bohemikah v Jugoslaviji, zabeležil Borkovo kulturno reportažo iz Bolgarije in pisal o drugi izdaji Meškove drame »Pri Hrastovih« (dr. Merka je o Mešku ponovno pisal in prevel več njegovih spisov; v njem vidi »največjega proznega lirika v slovenski in nemara tuidi v vsej jugoslovenski literaturi«). V »Moravskoslezskem deniku« in v »Lid. Novinah« je posvetil tople vrstice svojemu nekdanjemu učitelju v slovenščini dr. Avg. • Reismanu in je te, nedvomno plodovitne stike orisal takole: »Vedno se hvaležno spominjamo, kako voljno nas je začel (dr. Reisman) v krožkih učiti svoje materinščine, ki se nam je prav pod vplivom njegove mile pojave priljubila in smo tako vztrajali na tej črti. Pod njegovim vodstvom smo prebirali prve vrstice Cankarja, ki nas je tako zagrabil, da poslej nismo več mogli ven iz njegovega kroga. Cele ure smo debatirali o Cankarjevih idejah in segali po nadaljnjih knjigah. In počasi je vpliv učenja ruščine in poljščine stopal v ozadje in v ospredju je bilo zanimanje za Jugoslovene. Dr. Reisman
vsaj zdaleč poznal naukov tega »filozofa života«, ki je s svojim vitalizmoon in in-tuitivizmom razširil in povzdignil moderno filozofijo, ter ji nakazal nove poti. Berg-sonov vpliv na sodobno mišljenje je izredno velik; prav posebno ga čutimo v moderni francoski literaturi. Poglavitni Berg-sonovi spisi so tile: Essai sur les dončes immediantes de la conscience; Materija in memorija; O duši in telesu; O smehu; Stvarjalna evolucija; Uvod v metafiziko; Dva vrelca vere in morale i. t. d.
Opera praškega Narodnega divadla napoveduje za prve tedne nove sezone Pucci-nijevega Turandota v režiji Zdenka Knittla in z Zdenko Zikovo v glavni ženski vlogi. Vaciav Talich bo naštudiral za oktober Smetanovi »Dve vdovi« in Gluckovega »Or-feja in Euridiko«. Izmed domačih del še prideta na vrsto Rudolfa Karla opera »Botra Smrt«, ki je imela 1. 1936 premiero v ljubljanski operi in Ostrčilova »Sirotka«, komponirana na besedilo Jaroslava Kvapi-la. Smetanov »Poljub« bo imel v prvi polovici sezone petstoto predstavo, in bo opera za ta jubilej novo naštudirana.
Winston Churchill, sedanji angleški minister, ki je znan tudi kot politični publicist, je izdal novo knjigo s portreti državnikov in politikov. Francoska izdaja je izšla ob koncu avgusta z naslovom »Les ' Grands Contemporains«.
Ladja sira Raleigha
Angleški pomorščak, sir Walter Raleigh, ljubljenec kraljice Elizabete, je svoji domovini pridobil obsežne dežele v sedanjih Zedinjenih državah. Med drugim je
zasedel vso deželo, ki jo imenujemo danes Virginijo. Deviško deželo, in jo ie tako imenoval po »deviški kraljici«. Tam so sedaj pri otoku Roanokeu, tik ob rtu Hat-terasu. izkopali ladjo, ki je spadala, kakor so ugotovili strokovnjaki, med ladje sira Raleigha. Potopila se je v viharju. Gotovo je, da je Raleigh pristal ob tej obali- s svojim brodovjem. O eni izmed njegovih ladij ni bilo potem nikoli več nič slišati.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ŠPORT
Motorji v bližini Ljubljane
V nedeljo bo Moto-Hermes že drugič izvedel gorsko motociklistično dirko na Rašico
Vsak dober državljan se v sedanjih časih dobro zaveda, kolikšne važnosti je za državo motorizem. Naši motociklistični klubi so se tega že vedno zavedali. Naša športna javnost pozna agilno delovanje Motokluba Hermesa v Ljubljani. Ta klub je pred leti začel s propagiranjem te za državo in za vojsko nadvse pomembne športne panoge po našem podeželju, odkoder se stekajo v naše športne klube vedno najboljše moči. Doslej je organiziral svoje sekcije v Celju, Trebnjem, Stični, Novem mestu, Ribnici in na Vrhniki in si tako nabral ogromno število članov. Njegove prireditve so zmerom v tehničnem in organizatornem pogledu na višku. Zveza motoklubov kraljevine Jugoslavije, ki je vrhovni športni forum motociklistične-ga športa v naši državi, je v svoji reviji »Moto-sport« priznala laskavo, da je bila gorska dirka, ki jo je nedavno priredil Motoklub Hermes na progi Mala Loka— Čatež, ena izmed najlepših in najuspelejših motociklističnih prireditev v letošnji sezoni. Na tej prireditvi je dirkalo 59 dirkačev in prvič v zgodovini naše motoristike so dirkale tudi dame.
Srednješolsko prvenstvo v plavanju
Ljubljanski plavalni podsavez razpisuje tekmovanje v plavanju za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in prehodna pokala-LPP in SK Ilirije. Tekmovanje bo v nedeljo 24. t. m. ob 14. na kopališču Ilirije. Program obsega za moške naslednje discipline : 50 m prosto in 100 m prsno nižji oddelek ter 50 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 4X50 m prosto in 3X100 m mešano, za ženske pa 50 m prosto za nižji oddelek in 50 m prosto, 100 m prsno in 4X50 m prosto. V točkah, ki so razpisane za nižji oddelek, smejo startati samo dijaki, ki so v šolskem letu 1939/40 vpisani v enega prvih treh razredov srednjih šol.
Pravico nastopa imajo vsi redni dijaki srednjih šol v Ljubljani, vpisani v šolskem letu 1939/40. Vsaka šola sme prijaviti na poedino disciplino po največ tri tekmovalce ali tekmovalke. Prijave je poslati do 20. t. m. ob 18. uri na naslov: Ljubljanski plavalni podsavez, blagajna kopališča Ilirije. Prijavnina znaša po din 2.— za osebo in točko in din 5.— za štafeto. Za točke, razpisane za nižji oddelek, ni prijavnine.
Tekmovalo se bo po pravilih in pravilnikih Jugoslovanskega plavalnega saveza.
V nekaj vrstah
Pred ustanovitvijo hrvatskega saveza športnih savezov
Drevi bo v Zagrebu sestanek delegatov vseh tamkajšnjih športnih forumov, ki bo velikega pomena za bodočo organizacijo športa v banovini Hrvatski. Sestanek je sklicala Hrvatska športna sloga, ki je bila sprva samo nogometna organizacija, polagoma pa je začela pritegovati tudi ostale športne organizacije na Hrvatskem, po današnjem sestanku pa hoče postati savez športnih savezov Hrvatske banovine. Ta novi športni organ naj bi bil obenem tudi posvetovalni organ banske oblasti, ki bo kot državna oblast upravljala hrvatski šport bržkone v posebnem oddelku, podrejenem bodisi oddelku za narodno zdravje ali pa za prosveto pri banski oblasti. Ta hrvatski savez športnih savezov naj bi se pozneje v kakršni koli obliki priključil savezu športnih savezov Jugoslavije kot zajednici vseh športnih savezov v državi.
V zvezi s pripravami za ustanovitev te ustanove so imela številna športna društva v Zagrebu že sestanke zaradi enotnega nastopa na tej konferenci. Zanimivo je, da je atletski podsavez v Zagrebu, ki je sprva hotel izvesti akcijo za osamosvojitev preko pristojnega saveza, zdaj kar na Svojo roko že za prihodnjo nedeljo sklical ustanovni občni zbor Hrvatskega atletskega saveza, v katerem računa na članstvo 14 klubov zagrebškega in 7 klubov splitskega podsaveza.
Kaj bo z Balkanskimi igrami?
Organizacija te vsakoletne velike atletske prireditve na Balkanu je letos poverjena Grčiji. V danih razmerah seveda do pred kratkim o tej prireditvi ni bilo govora nikjer. Vse balkan«e države — razen nas — so Izvedle obsežne vpoklice rezervne vojske in je komaj verjetno, da bi atleti zdaj utegnili trenirati in se pripravljati za mednarodne nastope. Tudi pri nas situacija glede atletike ni mnogo bolj rožnata, kar je najbolj pokazalo nedeljsko tekmovanje za državno prvenstvo posameznikov v Beogradu.
Kljub temu pa je izšla v enem beograjskih listov vest, da je grški lahkoa^e^ki
Ta agilni Motoklub Hermes bo priredil v nedeljo, dne 17. t. m. ob 14.30 klubsko gorsko dirko na Rašico. Startali bodo tudi člani drugih motoklubov, vendar izven konkurence. Motorist, ki bo dosegel najboljši čas dneva, bo prejel krasen pokal, ostali zmagovalci pa bodo prejeli zelo lepe praktične nagrade. Doslej je prijavljenih že 40 udeležencev, prijavilo pa se jih bo do nedelje gotovo še enkrat toliko.
Rašica je znana izletna točka v bližini Ljubljane. Dirkalna proga teče od Srednjih Gameljnov do vrha Rašice, dolga je 1850 m. Na progi je 16 ostrih cestnih zavojev, ki zahtevajo od vozača mnogo iz-vežbanosti in prisebnosti. Največja možna brzina je ca 60 km na uro.
Lani je bila na tej progi prva motocikli-stična prireditev. Udeležilo se je je mnogo gledalcev, ki so vzhičeni občudovali, izvež-banost naših vrlih motoristov. Tudi letos je pričakovati velik obisk.
Po končani dirki bo razdelitev nagrad v gostilni pri Mačku v Gameljnah. Sviral bo Magistrov ansambel, ki je znan iz ljubljanskega radia.
V nedeljo bo torej v Gameljnah velika reč!
savez poslal našemu brzojavko s prošnjo, naj sigurno odgovori, ali se mislijo naši atleti udeležiti letošnje balkaniade. Kakor piše ta list, je JAS na to brzojavko odgovoril pritrdilno.
Slabe vesti o Punčecu in tovariših
Po krasni zmagi Punčeca nad Bromwi-chem v finalu proti Avstraliji in njegovih lepih uspehih v Wimbledonu je vsa Jugoslavija — kolikor je pač — kakor ves ostali svet — bolj že ne zanimajo dogodki na drugih terenih — z velikim zanimanjem in mnogimi nadami pričakovala vesti o nastopu naših na posameznem prvenstvu Amerike v Forest-Hillu. Toda ta za VVimbledo-nom največji svetovni teniški turnir nam je kar takoj prinesel bridka razočaranja. Oba naša predstavnika Punčec in Kukulje-vič sta morala že po v prvem kolu odstopiti, ker sta izgubila proti dvema mladima Američanoma, čeprav po precej dolgi in trdovratni borbi. Kako sta se odrezala Mitič in Pallada in ali je slednji sploh igral, še ni znano.
Litva in Slovaška — članici CIO
Litv^ in Slovaška sta bili sprejeti kot članici mednarodnega olimpijskega odbora. Organizacijski odbor za XII. olimpijske igre je glede na to poslal vabilo za udeležbo tudi tema dvema državama, tako da je bilo vsega povabljenih v Helsinkih 64 držav.
Italijanska plavalna prvenstva
V	Trstu so bila oni dan tekmovanja za državno plavalno prvenstvo moških. V precej močni konkurenci so postali prvaki z naslednjimi časi: na 100 m prosto: Costa (Milan) 1:00.4, na 400 m prosto: Schipizza (Reka) 5:04.2, na 1500 m prosto: Ogno (Rim) 21:49, na 100 m hrbtno: de Zucco (Rim) 1:14.8, na 200 m prsno: Berteti (Trst) 2:57.8, v štafeti 4X200 m: Fiumana 9:46.5, v štafeti 3X100 m prosto: Triestina 3:38.6, v štafeti 3X100 m mešano: Lazio (Rim) 3:48.8.
V	okviru iste prireditve so ženske popravile tudi tri italijanske državne rekorde, in sicer je Lokarjeva plaVala 100 m prosto 1:10.6, v štafetah 3X100 m in 4X100 m prosto pa so bili doseženi časi 3:40.7 odn. 4:54.2.
Ali bo Budge spet amater?
V	zadnjem času se širijo vesti, da hoče svetovno znani teniški igralec Donald Budge spet med amaterje. Povratek večkratnega wimbledonskega zmagovalca v amaterske vrste utemeljujejo s tem, da je kot profesional toliko močnejši od vseh svojih konkurentov, da je teniško podjetje, ki ga ima v službi, v nevarnosti za obstoj. Za zdaj je treba vsekakor počakati, ali je Budge res že zaslužil toliko denarja, da se bo v bodoče spet lahko preživljal kot amater. Za Wimbledon in za tekme za Davi-sov pokal pa ta mož kot bivši poklicni igralec ne bo prišel nikoli več v poštev.
»Hustrovane sportske novosti« št. 37 so izšle. Vsebina: Jugoslavija in olimpijske igre 1940.— Gradjanski v treh kolih ni prejel nobenega gola. — Punčeceva zmaga nad Bromvvichom po pisanju lista »The New Tork Times«. — Najboljši atleti sveta leta 1939. itd. Vmes je še več zanimivih krajših člankov, razno drobno gradivo iz vseh športnih panog in tudi nekaj službenih vesti. Posamezne številke so po din 1.—
SK Ljubljana. Danes ob 16. strogo obve-ren trening vseh aktivnih nogometašev. Po (vpningn sestanek zaradi potovanja v Split.
Diplomatski slovar
Ko smo si v glavnih obrisih ogledali, kaj sme in kaj ne sme storiti nevtralna država na svojem ozemlju v suhozemni vojni, lahko preidemo na poglavje, ki znabiti še bolj zanima širšo javnost, na poglavje o dolžnostih državljanov nevtralnih držav, ki sem ga nakazal že v včerajšnjem sestavku, ko sem razčlenil dolžnosti nevtral-cev in jih razdelil v tri skupine.
V pogledu dolžnosti državljanov nevtralnih držav v suhozemni vojni moramo zabeležiti v mednarodnem pravu redek primer, da so se te dolžnosti s prvimi zapisanimi določbami zmanjšale v primeri z običaji, ki so veljali pred njimi. Medtem ko so se namreč po običajih pred haaško mednarodno konferenco iz leta 1907. štela v zlo nevtralni državi vsa dejanja na korist ali v škodo ene izmed vojskujočih se strank, storjena na osebno pobudo državljanov nevtralne države, se je 5. haaška konvencija s svojimi določbami v 6., 7. in 8. členu zelo oddaljila od nekdaj veljavnih nepisanih pravil, in sicer v smislu ohlapnejšega pojmovanja nevtralnosti, ki je prav v tem pogledu z zaključki haaške konference izgubila značaj absolutnosti ali popolnosti. (Samega razvoja pojma nevtralnosti, ki še vedno nI ustaljen — danes znabiti celo manj kakor kdajkoli poprej — se bom dotaknil ob prvi priliki, ki mi jo bodo gotovo še nudili sedanji dogodki.)
Pomoč vojskujočim se strankam
čl. 6 pete haaške konvencije takole označuje odgovornost nevtralnih držav v pogledu pomoči, ki jo vojskujočim se strankam nudijo njih državljani: »Odgovornost nevtralne države n e prihaja v poštev zaradi dejstva, da posamezne osebe prekoračijo mejo z namenom, da bi pomagale kateri izmed vojskujočih se strank«. Pred to določbo haaške konvencije je na splošno veljalo načelo, da država, ki dopušča tak prehod svojih državljanov med vojskujoče se stranke, krši nevtralnost in je bila za to kršitev odgovorna, sedaj pa tak prehod državljanov nevtralnih držav čez mejo n e bremeni njene odgovornosti, dasi je izven dvoma, da se kaj takega ne more dogajati, vsaj v večjem obsegu ne, brez vednosti državnih oblasti, ki ali izdajajo potne liste, ali pa večje prehode lahko preprečijo z nadzorstvom meje. (Zanimiv primer neodgovornosti nevtralne države za taka dejanja svojih državljanov je nudila vojna med Italijo in Turčijo leta 1911, ko je morala Italija plačati odškodnino Franciji, ker so njene ladje ustavljale francoske trgovske ladje, ki so prevažale na francoska tla v Afriki osebe, namenjene v Tripolitanijo, kjer so prehajale na turško stran.)
Izvoz in prevoz za vojskujoče se sile
še manj v skladu s popolno nevtralnostjo, kakor si jo je mogoče samo idealno zamišljati, je določba čl. 7 pete haaške konvencije, ki se glasi: »Nevtralna država ni dolžna preprečiti niti izvoza niti prevoza na račun te ali one izmed vojskujočih se strank orožja ali streliva ali kakršnegakoli drugega blaga, ki lahko služi vojskujočim se strankam.« (Da ne bo nesporazuma, pripominjam takoj, da sta tu mišljena izvoz in prevoz, ki ga vrše državljani nevtralnih držav, ne pa država sama.) To pravilo velja seveda le v suho-
Izemni vojni, o kateri govorimo. V pomorski vojni spadajo namreč navedeni predmeti med »tihotapsko blago« (vojno tihotapstvo) in so podvrženi zaplembi po sovražniku države, v katero so namenjeni; v primeru, da presegajo določeno množino, pa imajo lahko za posledico tudi zaplembo ladje, ki jih prevaža. Zato se zdi v pomorski voini povsem naravno, da nevtralna država ne nosi odgovornosti za prevoz tega blaga, četudi ga izvršujejo njeni državljani, ker ima sovražnik vojskujoče se stranke vedno možnost, da sam izvršuje nadzorstvo nad takim prevozom in razpolaga proti kršilcem tudi s primernimi ukrepi. V suhozemni vojni te možnosti nima, ker ne sme, kakor nam je znano, z nobenim dejanjem kršiti nedotakljivosti ozemlja nevtralne države. Zato so bili mnogi mnenja, da bi morala v tem primeru nevtralna država sama izvajati nadzorstvo, odnosno nositi odgovornost za navedena dejanja svojih državljanov. Te odgovornosti pa nevtralna država po haaški konvenciji nima.
Telefon, telegraf in radio
čl. 8 haaške konvencije določa: »Nevtralne države niso dolžne preprečiti ali omejiti vojskujočim se strankam uporabe telegrafa, telefona ali brezžičnega brzo-java, ki pripadajo tem državam ali zasebnikom na njihovem ozemlju.« Tudi ta določba haaške konvencije je bila sprejeta v nasprotju s prizadevanji onih, ki so hoteli preprečiti, da bi poročevalske zveze nevtralnih držav (telefon, telegraf, brezžični brzojav itd.) postale središča informacijske službe vojskujočih se držav.
Vse te svoboščine državljanov nevtralnih držav, za katere nevtralna država ne prevzema nobene odgovornosti, omejuje določba čl. 9 haaške konvencije samo v toliko, da določa enakopravno postopanje z obema vojskujočima se strankama: »Sleherni ukrep (nevtralne države) v pogledu prepovedi ali omejitve prehoda oseb čez mejo, prevoza blaga ter uporabe ali neuporabe brzojava. telefona in brezžičnega brzojava po vojskujočih se strankah mora biti podvzet v enaki meri proti obema vojskujočim^ se strankama.« i
Vprašanje zase tvori končno izražanje "imnatij ali antipatij za voiskujoče se •>< mnke. O tem y posebnem .Rftstavkul
Scrutator
M. BRAND
Sest zlatih angelov
Roman
27
Martin je težko dihal, vsaka sled rdečice mu je bila izginila z obraza.
»Ste vedeli, da se vas je stric spomnil v oporoki?« je Ryder znova poizkusil.
V njegovo presenečenje je zdaj sobar odvrnil:
»Da, gospod.«
»A ta mah nimate nič denarja?«
»Ne, gospod.«
»Ste mar igrali?«
»Da, gospod.«
»Tamle na mizi leži moja listnica — vzemite si nekaj stotakov in glejte, da hitro izginete iz New Yorka!«
Martin si je obliznil suhe ustnice, a ganil se ni.
»Me niste razumeli?« je rezko vprašal Ryder.
»Pač, gospod.«
»Torej brž — odrešite me svoje navzočnosti.«
Martin je mirno stal na mestu.
»Kaj je z vami, gromska strela?« je Ryder vzrojil. »Ali naj vas osebno treščim skozi vrata?«
»Ne gospod«, je odvrnil komorni sluga, a namesto da bi ustregel ukazu, se je počasi spustil na stol.
Z vzvrnjeno glavo in široko odprtimi usti je se-1
del na stolu in težko sopel. Ryder mu je pazljivo I »Nu?« je vprašal Ryder. pogledal v obraz, nato ie hitro stonil k oknu in aa ! »na oneivul« io nnka« r
pogledal v obraz, nato je hitro stopil k oknu in ga odprl na stežaj — nočni veter, ki je hladno dih-nil v sobo, je tudi njemu dobro del. Na mizi je stala steklenka z rdečim vinom; urno je natočil kozarec in ga podal Martinu, ki ga je z drhtečo roko sprejel in željno popil nekaj požirkov. Nato ga je posilil kašelj, postavil je kozarec na mizo, se nagnil daleč naprej, oprl komolce na kolena in si pokril obraz z rokami.
Ryder je spet živčno hodil po sobi. Srdito je vrgel zgrizeno cigareto skozi okno, si takoj nato prižgal novo in sam pri sebi tiho zaklel. Nazadnje je Martin vstal, a treslo ga je še po vsem telesu, in noge so ga komaj držale. »Nu, kaj ste sklenili?« ga je vprašal Ryder. Komorni sluga je zagibal z ustnicami in globoko zasopel, toda glasu ni spravil iz sebe.
»Prvi dan sem vas razžalil z nekimi besedami, ki sem jih rekel stricu, in si s tem nakopal vaše sovraštvo — kaj ne?« je Ryder vprašal. »Da, gospod.«
»Takrat bi mi bili najrajši kar pri priči prerezali vrat?«
»Da, gospod.«
»In ta prijazna želja vas ves čas ni minila?« »Ne, gospod.«
»Nu, to me veseli — potem menda ni ovire, da ne bi še naprej ostali v službi?«
»Kako mislite, gospod?« je vprašal Martin, ki očividno ni verjel svojim ušesom.
»Mislim, da lahko še enkrat poizkusiva drug z drugim.«	<
Martin si je potegnil z roko po čelu.
»Da, gospod«, je sobar odvrnil.
»Za kolikšno vsoto ste v škripcih?«
»Za osem sto dolarjev.«
»In koliko bi vam bil vrgel umor, ki ste ga nameravali?«
»Deset tisoč dolarjev, gospod.«
»Deset tisoč? To so lepi denarci.«
»Da, gospod.«
»Nu, idite za zdaj spat in zbudite me jutri ob osmih, da urediva vaše dolgove.«
Martin se je opotekel proti vratom, a je s kljuko v roki obstal in se obrnil. »Nu, kaj bo še?« je vprašal Ryder. »Gospod, zdaj se šele prav zavedam svoje malo-pridnosti, ko vidim, da ste enako velikodušni kakor moj pokojni dobrotnik, vaš gospod stric! — In jaz bi vam bil nastavil njegovo lastno orožje na senec — «
»In potem bi mi ga bili stisnili v roko?« mu je segel Ryder v besedo.
»Da, gospod.«
Martin je segel v žep svoje pidžame, izvlekel listnico, vzel iz nje šop papirjev, ki so bili ob robovih nekoliko ožgani ter jih podal Ryderju, ki je na vrhnjem z začudenjem bral:
»Potrjujem, da sem prejel od gospoda Johna Jamesa Leggetta posojilo petnajst sto dolarjev.
Erik Claussen.«
Ostali listki so bili zadolžnice, napisane z isto roko; pri nekaterih je bil ogenj uničil podpis ali j
izposojeno vsoto.
! »To ste našli takrat pod oknom?« je vprašal Ryder.
»Da, gospod«, je Martin odvrnil, »mislil sem, da dobim s tem gospoda Claussena v roke. Res je obljubil, da odrine za te papirčke toliko, da mi ne bo treba nikoli več delati, a hotel je, naj spravim prej vas s poti, ker bi mu utegnili postati nevarni. — Na žalost sem se dal zapeljati«, je končal in globoko zasopel.
»Vsekako si tega lopova pri prvi priliki izposodim — «
»Tega ne boste utegnili, kajti jutri zjutraj obračunam z njim sam«, je divje vzkliknil Martin.
»Nikar! Za zdaj mu vobče ni treba vedeti, da ste odslej na moji stran — mislim vsaj, da je tako?« »Brezpogojno, gospod.«
»Prav — pojdite torej v posteljo in se naspite zastran svojega igralskega dolga si, kakor sem že rekel, ne belite glave.«
»Najpokornejša hvala, gospod — a še nekaj bi vam rad povedal. Mož, ki je tisti večer obiskal gospoda Leggetta v njegovi delovni sobi, se piše Daley — poznam ga namreč.«
»In kaj veste o njem?«
»Najprej je bil žepar, potem se je pa lotil tihotapljenja alkoholnih pijač. Ko so ga nedavno tega izpustih iz ječe, je prišel k meni in mi povedal, da prav tisti ljudje, ki so ga spravili v kašo in ga nato pustil na cedilu, varajo tudi gospoda Leggetta in ga izkoriščajo. Povedal sem to vašemu gospodu stricu, in zaradi tega ga je poklical k sebi. Ko bi bil le količkaj slutil, kakšna nesreča bo nastala iz tega, bi bil seveda držal jezik za zobmi«
NALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
P^ra0besed0' Dln S— davka sa vsak oglas to enkratno prl-ttojbtoo »n aa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo
Služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi
In ženitve se zaračunajo po Din za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dalanie naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din riC—.
S tanovanja || Izgubljeno
Enosob. stanovanje
iščem bližini kasarne na Domobranski cesti. Točen naslov poslati na ogl. odd. Jutra pod >2 mirni osebi«.
25395-21a
Služkinja
stara od 25 do 30 let, zmožna nekaj kuhe, dobi takoj službo. Malči Pirfa, Sv. flj pri Velenju.
25470-1
Modni salon
sprejme
za stalno več prvovrstnih šivilj pomočnic in krojaškega vajenca. Predstaviti se je pri Souvan - Co., Ljubljana, Mestni trg 24-11.
25467-1
Vajenci (ke)
Učenec
za špecerijsko trgovino v Ljubljani dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25454-44
V39999I
Damsko kolo
popolnoma novo, prvovrstna znamka za din 850 naprodaj. Mlekarna Stari trg 124.	25451-11
Šoferja
poštenega,^ treznega, vajenega vožnje s tovornimi avtomobili išče špedicijsko podjetje v Ljubljani. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Špedicijsko podjetje«.
25457-1
Izvežbano uradnico
sprejmem takoj v svojo pisarno. Notar A. Mrevlje, Logatec.
__25427-1
Mesarskega
pomočnika
in mesarskega vajenca — sprejmem takoj, poštena in pridna. Blaž Jeglič, mesar in prekajevalec, Tržič. t _ 25428-1
Kuharico
ki zna dobro kuhati, išče tričlanska družina za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
_25437-1
Absolventko
trg. tečaja
pridno in pošteno, sprejmem takoj za trgovino in pisarno. — Stanovanje in brana v hiši. Prednost sirote. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Pri Ljubljani«.
25443-1
Učenca za trgovino
z mešanim blagom na deželi sprejmem takoj. Prednost ima fant poštenih, kmečkih staršev z dobrimi šolskimi spričevali, zdrav, močan, prikupljive zunanjosti ter 14—15 let star. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten trgovski vajenec«.
25426-44
Šivalni stroj Pfaff
pogrezljiv, popolnoma nov pod ceno prodam. Ogleda se: Zaloška cesta 21.
25456-29
Dijaške m obe
Lepo sobico
Z vso oskrbo oddam dijaku po nizki ceni event. proti instrukcijam četrto-šolca. Vprašati na Vodnikovi cesti štev. 165 blizu nove šole.
25468-22
Akademik
išče sobo z zajtrkom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »250«.
25471-22
[Zmanjkal je
mlad konj
dne 5. t m. izpred gostilne I Balant pri Sv. Duhu pri Škofji Loki, železno sive I barve (Eisenschimmel), gla I va belkasta, grive na obe I strani, dlaka je bila semin-I tja že sivkasta, sliši na ime Ričko. Je zelo živahen, a | drugače pohleven konj, do-I bro rejen. Najditelj dobi I 300 din nagrade. Naslov naj se javi občini Litija.
25425-28
Foto aparat
Super Waldina sem izgubil
12.	t. m. zvečer od Kon-[ grešnega do Starega trga.
Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi od 7.—
13.'	ure. Dolničar, Pokojninski zavod.
25433-28 j
Lublin in Krzemieniec
Pouk
Sedmošolec
instruira nižješolca za stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »I. realna«.
25449-4
rrn
Slive za žganjekuho
vsako množino, vagone kakor z avtom lahko dobavi PO najnižji dnevni ceni i Franc Mastnak. trgovec Sv. Jurij ob juž. žel.
23706-34
Pridelk
Knjižice
Praštedione, Kmetske posojilnice ljubi j., Posojilnice Ribnica, Zadružne zveze članice, Mestne hranilnice Radovljica kupimo. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
25461-16
Knjižico
Mestne hranilnice Ormož din 15.000 zamenjam za Kmetsko posojilnico ljublj. ali Zadružne zveze članico. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
25462-16
Hranilne knjižice
podeželskih hranilnic, ki so včlanjene pri Zadružni zvezi, kupimo za polno vrednost, odplačljivo v mesečnih obrokih in proti sigur-nemu jamstvu. Ponudbe na 'f 1 ogl. odd. Jutra pod šifro I »Jr ——
amstvo«.
Prekajevalca
prvovrstnega, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	25444-1
Pošteno
22 letno dele
vajeno kuhanja, želi službe v boljši gostilni ali hotelu za pomočnico ali drugo kuharico. Eventuelno za začetno natakarico. Govori slovensko in nemško. Nastop najraje 1. oktobra. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Solidna«.
25469-2
Dve boljši
gospodični
iščeta službo v kuhinjo ali v mlekarno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __ 25466-2
Potnik - avtovozač
vpeljan v celi Dravski banovini, išče službo. Sposoben organizator, vešč slovenščine in nemščine ter vseh pisarniških del. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Oktober«.
25365-2
Vpokojen finančni .preglednik
abstinent, nekadilec, močan zdrav, 55 let, išče službo oskrbnika, hišnika ali vratarja v mestu ali na deželi. Naslov v vseh poslovalni-caii Jutra.
25448-2
Dobra kuharica
Starejša, z večletnimi spričevali, bi šla b kaki go-spej ali gospodo knhat, bi opravljala ne pretežka dela, vse za stanovanje in hrano, plača postranska stvar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Starejša kuharica«.
25384-2
Kislo zelje, repo
in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana Povšetova ul. 47. Telefon 25-91.	230-33
Vsakovrstno zlato
drage kamne, srebro, esa kovrstne antikvitete kupu po aaivišji ceni.
A. Božič
Ljubljana, Frančiškanska i 294 56
Vsakovrstno zlato
cupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir,
0'ubljana — Wolfova
25438-16
Frizerski salon
renomiran, prostoren, lepo urejen, v centru Ljubljane, prodam z vsem inventarjem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Resen reflek-tant«.	25452-19
Delavnico
suho in svetlo, za malo obrt, oddam. Smartinska cesta 10.
25442-19
Dijaka
srednješolca, iščem kot sostanovalca z vso oskrbo. Stari trg 17-11., desno. _ 25464-22
Se eno dijakinjo
sprejmem v najboljšo oskrbo v sredini mesta, tik tro-mostja. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25421-22
Dopisi
»Klic iz samote«
dvignite pismo.
25430-24
Razno
Dijake(inje)
sprejmem v zelo dobro oskrbo. Govori se: nemško, italijansko, madžarsko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25423-22
Dve dijakinji
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25431-22
Lepo sončno sobo
s kurjavo in zajtrkom oddam višjegimnazijki ali vi-sokošolki, posebno podkovani v matematiki. Proti-usluga: pomoč pri učenju petošolki in tretješolcu, ki j oba prav dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod j »Protiusluga«.
25331-22
da imate obleko vedno kot novo jo postite leduu hnmlčno čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REIGH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Balntoi — SvetloHtatata
0KASA tablete
"TI spoi ni slabosti lahko poskusite
OKASA
TABLETE
za moške
■ oo komadov din 220*-proti povzetju.
Zastopnik: Lekarna
Mi. Bo&man Miroslav,
Beograd — Terazlje 5. O* i i » 1846-»
LUBLIN
Mesto Lublin, ki šteje okrog 100.000 prebivalcev. se razprostira v slikoviti legi po hribu nad reko Bistrico (Bystrycza). Ponaša se s kraljevskim gradom, čigar zgodovina sega v enajsto stoletje. L. 1474 je postal Lublin sedež vojvodstva, od druge polovice 16. stoletja pa sta se v njem sestajala poljski in litavski državni zbor. V tem stoletju je bil v Lublinu podpisan akt o združitvi Poljske in Litve. Takrat je pričelo v tem mestu poslovati najvišje sodišče za vso južno Poljsko.
Današnji Lublin ima še številne palače, ki nas spominjajo njegove slavne preteklosti. Pod gradom se razprostira stara judovska četrt z ozkimi ulicami in lesenimi starinskimi stavbami. Najdaljša in najpomembnejša ulica se imenuje Krakovsko
Lepe starke
Poskusite ta enostaven lahek način, da boste izgledali sveža in m/ada
Skrbi?
obrnite se tu erafoloe?
100
uspehov
en oglas
Pohištvo
L>vc ,n že rabiieno. ti j>a želite prodati ali ;amo dati v shrambo, sprejmemo t posebni oddelek f komisij »ko prodajo po zelo nih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vse reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubljana Tjrševa 12.
17-12
[Večje število parcel
kompleksov, parcel goz dov, trgovskih ln stano vanjskih hiS ln vil ima naprodaj gradbeno stro kov. Izobražen posredovalec
KUNA VER LUDVIK Cesta 29. oktobra & Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj m sodni cenltelj za nasvete brezplačno na razpolago.
125-36
Dva dijaka
sprejmem v zelo dobro
oskrbo v neposredni bližini redne in obrtne šole. Na-w!ov v vseh poslovalnicah Jutra.	25415-22
oboodda
Karmaha, j •JUTRU"
Vi
Lepa soba
opremljena, s souporabo kopalnice, v centru, se odda solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25458-23
TT* fr
Skoraj novo
ostrešje
v velikosti 15 X 10 m in stešnik ugodno proda Jos. Cihlar, Tyrševa c. 69.
25459-6
la sena
prodam večjo množino. — Postavljeno vagon Lesce. Ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Prvovrstno seno«.
25429-6
Parkete in parketne odpadke
ugodno proda fvan Šiška, tovarna parketov, Metelkova al. 4. telefon 22-44.
249-6
Trisobno stanovanje
s kopalnico, oddam 15. 9. v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25453-21
Trisobno stanovanje
Tavčarjeva ulica, drugo nadstropje, solnčno, z balkonom in kopalnico, odda 1. oktobra din 1250. Uprava Novi trg 2.
25436-21
Lokale in dvosob. stanovanja
s pritiklinami v Kranju, v novo zgrajenem poslopju,, oddaja za vselitveni termin 1. oktobra t. 1. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Informacije v zavodu, Gajeva ul. 5-II.
25450-21
Dve stanovanji
manjši v Kamniku po dve sobi s kuhinjo v lepi vili oddam. Poiz-vedeti pri g. Mahorčiču, Ljubljana, Puharjeva 14 Ijiadstr, pod 400 mes.
25120-21
Dve prazni sobi
v sredini mesta, primerni za pisarno, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za takoj 18-25«.
25424-23
Sostanovalca
z rso oskrbo sprejmem po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25432-23
to te odlikuje posebno i
analizo človeškega značaia. deli na strogo znanstven' bazi gratologije, in daje irskemu za nastopajoče do-i godke pismene nasvete, Id Vam bodo koristili vse Vaše bodoče življenje. Obiske sprejema * Ljubljani hotel »SOČA« Sv. Petra cesta, vsak dan od 9.—12. in od 15.—19 Odgovarja tudi aa došlo korespondenco. V Liubliani ostane do 20. «ep tembra.
GROZDJE
smederevsko,
dobite že pri
GOSPODARSKI ZVEZI, Ljubljana, Tyrševa 29 tel. 2770.
2 951
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. — Smartinska cesta 10.
25441-23
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, oddam takoj. Nizka cena. Miklošičeva cesta 22a.
25446-23
aar
Prazno sobo
čisto, zračno, iščem, s po* sebnim vhodom in souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnica«.
25465-23a
Prazno sobo
po možnosti s posebnim vhodom v bližini Kongresnega trga, iščem za takoj ali pozneje. Sporočiti na telefon 35-61 ali pismeno na ogl. odd. Jutra pod »Soba 35-61«.
25460-23a
Kupujemo
posušeno cvetje arnike, korenine preobjede
bezgovo cvetje, ualdrianove korenim
ln sviSčeve (enclanove) korenine. Ponudbe naj se poš-Ijejo na APEF, Via DeciapJ 15 — Udlne.
KllUJE
ENO VEČBARVNE
JOfiOfiHAflKA SKPCTHAHASIPZ3
INSERIRAJ V„ JUTRU"!
O metana mleka in olivno olje. oboje pre-^ čiščeno — in pasterizirano — pomešana sta še z drugimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem te Se dvajset let izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani in pomlajuje Vašo kožo. Odstranjuje gube in pege a tona. Od nje izgleda koža sveža in mlada ter daje prijeten občutek in vonj. Dlačico ne rastejo več. Francozinje se kot celota smatrajo da-Qea mnogo lepše, kakor so bile pred nekoliko letL Strokovnjaki pravijo, da se mora ta nenavaden pojav pripisati zelo povečani pograbi kreme Tokalon. Vsak mesec te jo
ra do milijona tub. Tudi Vam je potreb-da jo začnete ie danes uporabljati, pa boste izgledali vsako Jutro mlajša. Uspešna učinkovitost Vam Je zajamčena v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne denar.
predmestje. Katedrala je bila zgrajena za jezuitski red v šestnajstem stoletju in ima akustično znamenito zakristijo, v kateri vsak glas odmeva od ogla do ogla. V mestu je tudi več drugih zgodovinsko ali umetniško zanimivih cerkva. Lublin še obdajajo ostanki nekdanjega mestnega obzidja z znamenitimi »bramami« (mestnimi vrati), med njimi so »Krakovska vrata« S 56 m visokim stolpom. Kraljevski grad je bil L 1826 restavriran in je zanimiv po svoje srednjeveški arhitekturi in notranji ureditvi. Nasproti mestnemu parku stoji poslopje zasebne katoliške univerze, ki jo vzdržujejo dominikanci.
V	Lublinu je poljska republika obnovila sedež vojvodstva, prav kakor je tu tudi sedež škofije. Med prebivalci je znaten odstotek Zidov, saj je bil Lublin dolgo časa njihovo versko središče. 2e v 16. stoletju sta tu delovali hebrejska tiskarna in akademija za rabine. Med lublinske znamenitosti spadajo tudi tri stare sinagoge in staro judovsko pokopališče, na katerem so še ohranjene grobnice nekaterih znamenitih rabinov iz 16. stoletja.
V	tem živahnem mestu z močnim trgovskim prometom se je naselila poljska vlada, ko so se Varšavi približale nemške čete. Nastanila se je v palači vojvodstva, ki je bila nekoč rezidenca maršala Pilsud-skega in njegovega bivšega pomočnika, generalnega majorja Szepticzkega. Tega mesta se bo spomnil marsikak naš čitatelj, ki ga je vihar svetovne vojne zanesel na poljske ravni
KRZEMIENIEC
Med tem so prispele vesti, da se je poljska vlada zopet preselila in sicer v mesto Krzemieniec, ki bi ga mi lahko imenovali Kremenec. Je to majhno mesto z 20.000 prebivalcev, ležeče v Voliniji, t j. v severnem delu Poljske, ki je nekoč ves pripadal Rusiji. Volinija je sedaj posebno vojvodstvo (gubernija, banovina), katerega glavno mesto je Luck. Prebivalstvo tvorijo po večini Rusini. Tu so poleg Poljakov in Židov tudi nemške in češke naselbine, slednje — okrog 25.000 ljudi — okolici Dubna.
Kremenec je pripadal v srednjem veku ukrajinskim vojvodom V 19. stoletju je dobil ime »poljskih Aten«, to pa zaradi vzorne gimnazije, ki jo je tu ustanovil L 1806 Tadeusz Czacki. Na nji je študiral znameniti poljski pesnik Juliusz Slo-wacki, ki se je rodil v Kremencu. L. 1832 so Rusi ukinili poljsko gimnazijo. V ostalem spada Kremenec med tista poljska mesta, ki so v največji meri ohranila svoj starinski značaj. Posebno originalna in slikovita je Široka ulica s čudnimi fasadami, balkoni, galerijami in strehami. Mesto obvladuje tako zvana Gora Bony, 407 m visok vrh, ki je najvišja točka v vsej Voliniji. Z njega se odpira krasen razgled na vse strani te zelene in rodovitne dežele. Okolica Kremenca je nekoliko hribovita in čeprav noben hrib ne sega višje od 400 m, so imenovali to hribovje »Volinjska Švica«. Pokrivajo ga široki listnati gozdovi. Dvajset km od Kremenca je znamenita pravoslavna božja pot Lavra Počajov-ska.
lb vsaki priliki — se spomnite
dt so ^alitiif .MaH oglasi* ^ Sloveniji naj nspeine jS», o«j-cenejša in najhitrejša posredovalnica se staibe vseh vrst m predaje la aaksp vseh stvari, sa itoprenrtftntso. !©• podjetja, kapital, ie-la sa va
Oglasi v »Jutro« imafo vedno največji uspeh!
Sobo s klavirjem
zračno, — čisto, blizu centra, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj 435«.
25435-23a
'SERIRAJ V „ JUTRU"
PRI NAKUPU IZGOTOVLJENIH OBLAČIL JE VAŽNO DA VESTE, KATERA TRGOVINA JE NAJBOLJ UGODNA ZA VAS?
Tvrdka F. I. GORIČAR
NA SV. PETRA CESTI je edina konfekcija V LJUBLJANI,
ki ima poleg tudi veliko manufakturno trgovino, založeno z najmodernejšimi blagovi za moške in damske obleke, površnike in kostume. — Trgovini ima priključeno tudi lastno šivalnico z najboljšimi moškimi Hfc damskimi močmi za izdelavo konfekcije, kot tudi za vsakovrstna moška in damska dela po meri! — Ako torej izgotovljenih oblačil ne morete izbrati iz zaloge, Imate na izbiro vsakovrstno blago na mt, ter se Vam lahko takoj po Vaši želji izgotovi! Za prvovrstno izdelavo in dober kroj se jamči! Ker se dela vse v lastni režiji, so cene brezkonkur enčne!
i im uriiim int t ihi mif mnnmfl ih trmiifni n rn rm n um r i m; >a
Odšel je k svojemu Stvarniku naš
vitomir
dijak
Truplo dragega nam pokojnika bo prepeljano iz Zagreba v Ljubljano, kjer se bo na viškem pokopališču blagoslovilo in položilo k večnemu počitku, v četrtek ob 5. popoldne.
Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra v Zagrebu in v cerkvi sv. Antona na Viču.
Žalujoče družine:
Rr&č, Pristov, Justin
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del ie odgovoren Aloft Novak. — v«i P i^hij^