-*» 185 K- w Zakaj imamo v državnem orlu dvoglavnega orla? Napisal Dominicus ^eček mi je na paši pripovedoval to-Ie pravljico: Kralj Salomon jc bil jako učen mož, preveČ bogaboječ pa ni bil. Ko mu je Bog razodcl mnogo skrivnosti, se je hotcl kralj po sili seznaniti tudi z ostalimi nebeškimi skrivnostmi, ki mu jih Bog ni odkril. Dolgo je premišljal, naposled pa jc vendarle nekaj izumil. Kakor veŠ, je bilo v starodavnili časih vse bolje, Ijudje večji in moč-nejŠi, pa tudi živiaa, to se razume; kajpada, še jaz pomnim, ko jc za Fran-cozov žito imelo veČje klase in )c polcti bilo gorkcjŠe, tako prijctno, ne pa kakor zdaj, ko mi je Še često o BinkoŠtih treba oblcči kožuh. — Torej Salamon si da v zanjke poloviti vse orle v svojem kraljevstvu ter ti največjega izbere za svoj namen. Hotel je, da ga ptič ponese v ne-^esa. — To je izvršil tnko-le: Da ga osedlati, prcj pa postiti tri dni. Trctji dan si nabode na meč tri lilebe kruha, zaja$c orla ter ga da odvezati. Sa-Iamon drži v enomcr tri kruhc na racču navzgor pred orlov kljun in Šla sta po bliskovo proti solncu. Orel jatne omahovati, in Salamon mu da prvi hleb; črez nekoliko časa mu da drugi hleb, in Ietcla sta vižjc in vižje. Zcmljc skoraj nista dogledala več. Naposled dospeta tako blizu nebes, da sliŽita peti nebeŠkega petelina, ter se orlu same solnčne vročine jame smoditi perje. Zdaj sklene Salamon, da se vrne. Zatorej obme zadnji hleb z mečem navzdol, da bi orel zopet letel proti zcmlji, toda kruh mu zdrsne z meča, in sedaj ni mogel orla več voditi. Bila sta jako blizu solnca in bilo se mu je bati, da se opalita oba. Kralj pomoli torej skesano k Bogu, zavihti meč in preseka orlu glavo. Orel začne padati navzdol, a ker ima jako žilavo Življenje, plapola še tako dolgo, dokler srečno padeta na zemljo nazaj. Od takrat je Salamon tmel dvoglavnega orla v grbu. In ker so bili predniki naših cesarjev z njim v rodu, kakor smo tudi mi drugi siromaki bratje med seboj, ima tudi naža država tak grb: enega orla z dvema glavama.