>o*tni«a piasart« v gotovini „ Maribor, sreda 23, novembra 1932	stav.	267	Leto	vi.	(xm.>
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UradnUtvo In upravni Maribor, Gosposka ul. 11 / Tolafon uradnlitva 9440, uprava 3406 Izhaja raaan nadalja In prašnikov vsak dan ob 10. url / Valja m »sečno prajaman v upravi aR po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po oanlku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani i Poitnl Oakovnl račun it 11.400
JUTRA”
Na današnji dan je pred štirinajstimi etl mala a hrabra četa prostovoljcev “jnerala Rudolfa Maistra razoro-* nemške čete, zasedla njihove posto-Me in s tem definitivno odločila uso-j/ Maribora in vsega sedanjega obmejna ozemlja doli do Konjiške gore, Bo-. 'n Donata. Ta dogodek je tako važen Ve;ik, da se ga moramo spomniti in °2Teti nazaj na čas, ki smo Sa pre-ral v te*‘ štirinajstih letih, četa gene-j *a Maistra je tedaj položila temelj na-J svobodi in temelj slovenskemu Mari-Naša prva narodna vojska je opra-, a svoje poslanstvo junaško in temelji-, > tako temeljito, da ga ni mogla po-jj‘fcVv nobena diplomatska kampanja več. jpita mirovna konferenca je morala A*»ati dejansko stanje. Prizadevanja
AV;
'Arijcev in Italijanov, da bi se za
V
Štirinajsta obletnica zavojevanja Maribora
BILANCA DOSEDANJEGA DELA IN BODOČE NALOGE.
no od trdovratnih renegatov ali pa v nesvobodnih časih priseljenih tujcev. Tam je napredek dosti počasnejši, da, prepočasen. To velja zlasti za nekatere trge v Dravski dolini, za Ptuj in za Maribor sam, Tu smo pozabili razorožiti rene-gate in tujce tudi gospodarsko in politično. Kolikor se je to zgodilo premalo in kolikor se sedaj maščuje nad nami, smo krivi edinole sami. Mislili smo pač, da je zadosti, če imamo svojo državo, da smo z junaško akcijo generala Rudolfa Maistra in njegovih čet storili in dosegli že vse, kar je bilo treba. Toda samostojnost, ki je sama sebi namen, ni dosti vredna. Svojo lastno državnost smo dobili zato, da se bomo z njeno pomočjo nemoteno razvijali duhovno in stvarno, to se pravi nacionalno, kulturno in gospodarsko. Kajti zavedati se moramo, da bo Maribor z vsem svojim zaledjem resnično naš šele tedaj, kadar bo naš ne le državno-pravno in politično, ampak tudi kulturno in gospodarsko!
V zadnjem času opažamo z velikim zadovoljstvom, da naša kulturna penetracija ugodno in bolj naglo napreduje, kakor je popraj. To velja posebno za neposredno mariborsko okolico, v kateri razvijajo vedno bolj se krepeča društva atgilno delavnost. Treba pa je, da podpremo to delo tudi meščani. Ko bodo izginili v okolici, v naših predmestnih občinah zadnji uplivi duševnosti aV' sirijskih časov, potem bo tujstvu tudi v mestu definitivno odklenkalo, če se nam to.ni posrečilo doseči že s prehodno ge neracijo, potem se nam mora z najmlajšo. Drugače pa je z gospodarskim napredkom. Tu ni zadosti samo dobra volja in vztrajnost, treba je kapitala in zlasti gospodarske smotrenosti. Zato smo v gospodarskem oziru še najmanj svobodni. Tu smo skoraj tam, kjer smo bili pred štirinajstimi leti, na dan razorožitve nemških straž. Mnogo po lastni krivdi. Biti bi bili morali bolj podjetni in neizprosni ter pogumni, kakor so bili general Maister in njegovi četniki usodne jeseni 1. 1918. Štirinajsta obletnica vojaškega zavojevanja Maribora torej ne sme biti samo dan pregledovanja bilance doslej opravljenega dela, temveč tudi dan načrtov in trdnih sklepov za bodoč' nost, za tisto svetlo bodočnost, ko ne bo nikjer več nobenega sledu o tistih časih, ko smo bili obmejni štajerski Slovenci hlapci nemške gospode!
l ' P^ie med Muro in Kozjakom ter Po-’n črto Koče, Sv! Peter, Mura s °C'I plebiscit, so se izjalovila. Izgubili i...° od tistega kar smo si sami prido-L’ s3nio Lučane, Špilje in Radgono.
9e tedaj ne bi bilo dneva, čegar štiri-;*lsto obletnico danes slavimo, bi bila °raj gotovo doletela tudi Maribor in !*vemi del slovenske Štajerske ista ža-j^tna usoda, kakor je doletela Koroško.
slovensko ljudstvo bi bilo brez-^avtta raja, gonili bi ga z rodnih tal in beseda bi umirala, umirala za več-j ■ Vsi oni. ki so prišli za četniki gene-a Maistra, so torej našli že priprav-tla, zorano njivo, katero je bilo samo še posejati in potem skrbeti, 59 se naša stvar razraste in dozori sad °hode in narodnega razrasta. In če jtesledamo ob štirinajsti obletnici delo, 5 .St*io ga v tem času opravili, moramo J^znati, da smo storili veliko. Naše po-Jtetsko ljudstvo se je večinoma že po-> laoma otreslo nekdanjega upliva nemštva. Velika večina se zopet trdno veda svoje narodne pripadnosti, zlasti i . Postaja docela naša mladina, ki iz-.la iz povojne dobe in sploh več ne ve j nekdanje čase in težke dni naše uso-Celo kraji, kjer je bila naša stvar k s«oraj brezupna, se polagoma vrača-j. Kljubujejo samo še nekatere posto-Jke. toda tudi te so v morju našega It finega preroda obsojene na smrt, ki* So ki,e one Pe^ice tujcev in po-Jtencev. ki jih je zateklo leto 1848. na jfsem Kranjskem.
J^kgače pa je v onih krajih, kjer ima-° delavstvo in obrtništvo, ki je odvis-
žavah ulogo 120 milijonov dolarjev in bi mogla tako kriti 95,000.000 dolarjev svo jih dolgov, ker pa je omenjena vsota že lezna rezerva za ohranitev kurza funta na ameriških borzah, se je Anglija noče Doslužltl.
Italija bo plačala Ameriki
Pričakovano sporočilo it ali janskeoa poslanika, hoover in Roosevelt odklonila zahteve dolžnic. anglija dobi kredu.
j^ASHINGTON, 23. novembra. Itali-ta* poslanik je poslal državnemu de-Dh ^^u uradno poročilo, da je Italija t)j?ravljana plačati dne 15. decembra za-Vg^toče anuitete vojnih dolgov v skupni C ^M-OOO dolarjev. Kakor se z ita-l|Lnske strani zatrjuje, je ta ukrep ita-nj^ke vlade Izraz hvaležnost Združe-državam, ker so pri prvem znižanju vJM. Italiji 50% črtanje celokupne OttaM hm jo dolguje, dočlm so črtale a«ni dolžnicam kvečjemu 15%. u ^NGTON, 23. novembra. Kakor ten) nava» sta Hoover in Roosevelt na včerajšnjem sestanku načelno od-^niia Vsako za|,tevo evropskih držav od,tvi ali celo reviziji vojnih dol-bo dobila od Amerike večje ’ da bo lahko krila svoje obvez-• Anglija fma sicer v Združenih dr-
GRŠKA POLJEDELSKA RAZSTAVA.
BEOGRAD, 23. novembra. V slav nostno okrašenih prostorih razstav nega paviljona društva »Ovijete Zu-zorič« je včeraj otvoril trgovinski minister dr. Šumenkovič grško poljedelsko razstavo. Pri otvoritvi je bilo opa žiti med mnogoštevilnim občinstvom tudi grškega poslanika Melasa, člane beograjske grške kolonije In mnogoštevilne grške novinarie.
Francija in srednjeevrnpski načrti
»TEMPS« O SENZACIONALNIH NAČRTIH ITALIJE, NEMČIJE, AVSTRIJE IN MADŽARSKE. BREZ FRAN CIJE IN ANGLIJE SE NE MORE SP REMENITI SEDANJE STANJE.
PARIZ, 23. novembra. Sestanki med avstrijskimi in madžarskimi državniki, dalje Gombosov obisk pri Mussoliniju, sestanek med bavarskim ministrskim predsednikom Heldom in avstrijskim kancelarjem Dolliussom, predvsem pa včerajšnja vest »Simdav Timesa« o prizadevanju za ustvaritev srednjeevropske podonavske federacije, ki bi imela zaslombo v Nemčiji in Italiji v obliki tesnega ekonomsko-političnega sodelovanja in katere jedro bi tvorila Madžarska, vse to Je izzvalo veliko pozornost tukajšnjih političnih krogov. »Temps« pa misli, da vesti o snovanju podonavske federacije nimajo realne podlage. Tako pregrupiranje sred njeevropskega zemljevida, ki bi odrezalo Jugoslavijo in Romunijo ter politično požrlo Poljsko in Češkoslova-
ško, bi bilo največja evropska katastrofa. List dodaja, da se v sedanji politični krizi še vedno najdejo elementi, ki žele ribariti v kalnem ter na-glaša, da daje edino resno značenje in realno možnost le ono gospodarsko grupiranje srednjeevropskih držav, ki je zasnovano v duhu dalekosežnega medsebojnega sodelovanja, kakor ga je predlagala francoska vlada v znanem Tardieujevem načrtu. List pravi nadalje, da bi bilo absurdno misliti, da bi mogel nastati tak položaj, ki bi spremenil zemljevid Evrope, ne da bi izzval novo vojno in ne da bi pri tem soodločali Francija in Anglija. Francija bo storila vse, da prepreči izkoriščanje sedanje gospodarske krize za politične avanture.
Strašna nesreča fašističnih omladincev
MED RIMOM IN TARQUINIJO SE JE PONESREČIL AVTOBUS.
TAKOJ 11 MRTVIH, VSI OSTALI PA SO RANJENI.
BILO JE
RIM. 23. novembra. O veliki avtobusni nesreči, ki se je zgodila pri Tarquinlji, se doznavajo naslednje podrobnosti. Predsinočnjim so se vračali fašistični omladinci s tremi nabito polnimi avtobusi iz Rima v Tarquinljo. Na železniškem prehodu pri Tarquinlji je zavozil v enega teh avtobusov z vso silo brzovlak Rim — Milan. V avtobusu je bilo 52 fašističnih omladincev. Karambo! je bil
strašen. Na mestu je bilo mrtvih lt omladincev, med njimi tudi tajnik krajevne fašistične organizacije iz Tarqui-nlje. Vsi ostali potniki pa so bili težje ali lažje ranjeni. Ranjenci so bili prepeljani v bolnišnico v Civitavecchia, kjer jih je včeraj obiskal tajnik fašistične stranke Starace, ki bo danes tudi prisostvoval pogrebu ubitih fašistov.
Današnja seja skupščine
BEOGRAD, 23. novembra. Na današnji seji narodne skupščine je bila prva točka dnevnega reda volitev posvetovalnih odborov za proučevanje Izročenih ji zakonskih osnutkov o spremmbi društvenega in volilnega zakona, odgodena, ker se hočejo napraviti najprej načelni sklepi v klubu JRKD. Zbornica je nato razpravljala o sklenitvi tujskoprometne konvencije s Češkoslovaško, ki je bila brez debate sprejeta. Seja se ob zaključku lista še nadal|uje.
Angleški prestolni govor
LONDON, 23. novembra. Včeraj dopoldne je bilo s kraljevo prestolno besedo otvorjeno jesensko zasedanje angleške gornje zbornice. Kralj in kraljica sta se ob 11. pripeljala v hišo lordov, kjer je kralj prečltal prestolni govor. Na obeh straneh ceste so se zbrale ogromne množice ljudstva. Prestolni govor vsebuje kratek pregled nalog zbornice v novi sezoni: reformo zavarovanja brezposelnih, zakon o najemu stanovanj in agrarno reformo. V zunanji politiki omenja važna aktualna vprašanja, kakor: razorožitev, svetovno gospodarsko konferenco in vprašanje vojnih dolgov.
FRANCOSKA DAVČNA AFERA.
PARIZ, 23. novembra. Zbornica in senat sta sinoči sklenila, da se vsi poslanci in senatorji, ki so zapleteni v znano afero odtegovanja davčnim obveznostim, izroče sodišču. Zavrnjena pa je bila zahteva opozicije, da naj se tudi objavijp imena, vseh teh oseb* ki so napletene v davčno afero. Dobro poučeni krogi nagla^jo, da je v davčnem škandalu, s katerim je bila država oškodovana za okroglo 4 milijarde frankov, udeleženih, nič manj kakor oseb
PROMET Z ITALUO.
BEOGRAD, 23. novembra. Z veljavnostjo 1. decembra t. 1. bo uveljavljeno plačevanje voznih cen na železnicah v jugoslovansko-italijanskem oseb nem, prtljažnem in ekspresnem prometu pri odpremljanju potnikov iz Jugoslavije v Italijo za italijanski del proge v lirah, pri odpremljanju potnikov iz Italije v Jugoslavijo pa za jugoslovanski del proge v dinarjih. Blagajne bodo zaračunavale lire po dnevnem železniškem tečaju.
ŠPANSKI PROCES.
MADRID, 23. novembra. V bivši palači senata se je včeraj pričel proces proti 12 ministrom Primo de Riverinega kabineta in proti 5 generalom, ki so obtoženi sodelovanja pri državnem udaru v svrho uvedbe diktature.
TUTANKHAMEN GROB.
ALEKSANDRIJA, 23. novembra. Angleški raziskovalec Howard Carter je odpotoval včeraj iz Kaira v Luksor. Carter bo v zvezi s prosvetnim ministrom pripravil vse potrebno za skorajšnje ponovno odpretje Tutankhamo-novega groba.
PIVO ŽE ZA BOŽIČ*
NEWYORK, 23. novembra. Voditelj republikanskih »mokrih« v reprezentančni zbornici Briten je sinoči po sestanku s Hooverjem izjavil, da ne bo izrekel svojega »veta«, če bo kongres sklenil, da se dovoli točenje piva. Briten veruje, da bodo Američani že o Božiču pili pivo, ki bo imelo 3 do 4% alkohola.
RAZVELJAVLJENA OBSODBA,
BEOGRAD, 23. novembra. Kasaciisko sodišče je zaradi neke formalne napake razveljavilo smrtno obsodbo, izrečeno nad morilcem deklet Josipom Kinzman-vam.
Dnevne vesti
Pred štirinajstimi leti
K DANAŠNJI PROSLAVI 45 PEHOTNEGA POLKA.
V početa meseca novembra leta 1918 se je osnovala v Mariboru mestna vojaška milica »5chutzwehr« imenovana, ki se je rekrutirala izključno iz častnikov in vojakov Avstrijske vojske ter civilistov nemške narodnosti. Slovenski politični predstavniki takratnega Maribora, ki je veljal za »izrazito nemško mesto«, pa so še pravočasno opazili nevarnost, ki se je skrivala za »Schutz-welirom«. Skoro istočasno so se zato zbrali pod poveljstvom takrat še majorja Rudolfa Maistra oboroženi oddelki, obstoječi iz slovenskih fantov in mešča>-nov. Takrat je major Maister poveljeval »Domobranskemu vstaško vojnemu o-krožju« in vojakom slovenske, hrvatske in srbske narodnosti bivših avstrijskih polkov, ki so bili pred prevratom v Mariboru. Ti Maistrovi oddelki so bili prvi temelj današnjega 45. pehotnega polka.
Vojaška premoč v Mariboru pa je bila takrat v rokah Nemcev. Na Vseh svetih dan leta 1918. je sklical takratni mestni poveljnik polkovnik Holik ob 8. uri zjutraj vse poveljnike mariborske posadke in jim prebral ukaz graškega vojnega poveljstva, da naj strogo pazijo na red in disciplino. Obenem jim je sporočil, da bo poslal Gradec pojačanje in nekega višjega častnika, ki bo prevzel oblast nad Mariborom. Od slovenskih častnikov sta prisostvovala temu raportu major Maister in stotnik Vaupotič.
Major Maister je takoj uvidel nevarnost, ki je pretila Mariboru kot mestu bodoče Jugoslavije. Zato je iz lastnega na/giba, zavedajoč se velike odgovornosti, izjavil polkovniku Holiku, da ne more soglašati z njegovim ukazom, ker ni kompetenten, da daje take ukaze. Pokazal mu je odlok Narodnega sveta iz Ljubljane, po katerem je bil imenovan za poveljnika mariborske posadke in obenem za generala. Ob 10. uri se je nato general Maister podal z dekretom in u-kazom na mestno poveljstvo, kjer je našel pravkar došlega polkovnika-brigadirja Ul mana, ki je nameraval prevzeti po u-
kazu graškega vojnega poveljstva oblast nad mariborsko posadko in pripravljal vse potrebno za polk pehote, ki naj bi prispel naslednjo noč iz Gradca.
General Maister je pokazal dekret in ukaz tudi brigadirju Ulmaniu ter mu priporočil, naj takoj zapusti Maribor. Presenečen je brigadir Ulman odpotoval, dočim je general Maister prevzel oblast v svoje roke. »Sohutzwehrovci« so postali radi nove situacije nervozni ter so jeli napadati in izzivati slovenske oddel ke. Napeli so končno vse moči, da bi iztrgali Maribor iz Maistrovih rok.
General Maister pa se je takoj znašel v tem kritičnem položaju. Odločil se jc s svojo četo slovenskih fantov in častnikov razorožiti in razpustiti »Schutz-wehr«. Šibka je bila njegova četa na-pram »Schutzwehru«, ki je štel 17 višjih častnikov, 101 nižjih in 1100 vojakov. Zato je brez prejšnjega ukaza Narodnega sveta proglasil 9. novembra mobilizacijo vse južne Štajerske. Od novodošlih vojaških obvezancev je formiral pehotni polk, obstoječ iz treh bataljonov po štiri čete, čete strojničarjev, tehniške čete in dopolnilnega bataljona z dvema četama in ga imenoval »Mariborski pehotni polk«. Dne 21. novembra je bil polk popolnoma organiziran in pripravljen. Prisegel je in za poveljnika mu je bil postavljen podpolkovnik Avgust Skrabar. Šele tedaj se je general Maister odločil, da razoroži »Schutz\vehr« in napodi Nemce iz Maribora. Za naskok je določil noč od 22. na 23. novembra, kar so njegovi častniki pod prisego držali v največji tajnosti.
Napad je bil izvršen smotreno in energično in je brez večjih izgub popolnoma uspel. Usoda Maribora je bila odločena v našo korist. Maribor je postal slovenski, in kot spomin na ta najvažnejši dogodek v zgodovini Maribora, v spomin na dan osvobojenja, praznuje vsako leto naš 45. pehotni polk svojo polkovno sla vo«.
Slava 45. pehotnega polka
Dopoldansko zgodovinsko slavje domačega 45. pešpolka je nekoliko motilo slabo vreme, zato je bila slovesnost v prostorni dvorani meljske vojašnice. Časi niki v svečani obleki so nadvse prijazno sprejemali pri vhodu došle goste in jih vodili v dvorano, ki je bila slavnostno okrašena z zelenjem in narodnimi zastavami. Cerkvene obrede za pravoslavne in rezanje kolača je opravil višji vojaški svečenik prota g. TrbOjevič, za katolike vojni kurat g. Zavadlal, za mohamedane pa hodža iz Ljubljane.
Polkovne slave so se udeležili brigadni general g. Hadžič, oba okrajna glavarja g. Makar in g. dr. Ipavec, mestni župan g. dr. Lipold, predstojnik mestne policije g. dr. Hacin, višji državni pravdnik g. dr. Jančič, minister v pokoju g. dr. Kukovec, nadalje ravnatelji vseh mariborskih sred njih šol in državnih uradov, številni zastopniki raznih nacionalnih organizacij, med njimi g. dr. Boštjančič za SokoLa, g. Jakob Perhavec za združenje rezervnih častnikov in bojevnikov, g. Rudolf Tum-pej za Združenje narodnih železničarjev, bančni ravnatelj g. Bogdan Pogačnik za podružnico Slovenskega lovskega društva, ravnatelj g. dr. Josip Tominšek za Glasbeno matico, Aeroklub in Zgodovinsko društvo ter drugi.
Po končanih cerkvenih obredih je navzoče goste, častnike mariborske garnizije in vojake nagovoril domačin polkovnik g. Dragoljub Čirič in obenem pojasnil pomen današnjega slavja. Nato so spregovorili še brigadni general g. Hadžič, mestni župan g. dr. Lipold in drugi. Narodnim damam: Lipoldovi, Maistrovi, in čiričevi so poklonili častniki krasne šopke rož. Letošnjega slavja se ni korporativno udeležila srednješolska mladina, pač pa se je mestni župan g. dr. Lipold obrnil na vse tukajšnje srednje šole s prošnjo, da prirede šolski mladini predavanja o zgodovinskem pomenu dneva in slave mariborskega pehotnega polka
Poslanec g. Krejči v Poljčanah
Preteklo nedeljo je bil v sokolski dvorani v Poljčanah političen shod, ki se ga je udeležilo veliko število zavednih domačinov in okoličanov. Zborovanje je o-tvoril domači župan g. Simon Prešern, ki je pozdravil vse navzoče, posebej pa še poslanca g. Antona Krejčija, okrajnega glavarja g. Milana Makarja ter profesorja Franca Škofa. Nato je povzel besedo živahno pozdravljen poslanec g. Krejči, ki je podal v jasnih potezah splošen političen pregled v državi, obširnejše pa se je bavil z zakonom o zaščiti kmeta, s predlogom zakona o občinah in z načrtom zakona o decentralizaciji državne u-prave. Razpravljal je o novem državnem proračunu, ki jc znatno znižan v vseh svojih postavkah, razložil pa je poslušalcem tudi državno finančno in gospodarsko politiko. Priporočal je kmetovalcem organiziranje v raznih zadrugah, ki bodo omogočile znosnejše življenje in uspešnejše vnovčevanje raznih pridelkov. Pozval je vse nazoče, da se organizirajo v vsedržavni stranki JRKD. Po njegovem govoru, ki so ga navzoči sprejeli z odobravanjem, se je župan g. Prešern zahvalil g. poslancu, da je izposloval za tamkajšnje kmetovalce več vagonov koruze. Po govoru prof. g. Škofa je bil izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije JRKD v Poljčanah. Pred tem zborovanjem sta bila lepo obiskana sestanka tutdi v Makolah in v Studenicah pri Poljčanah, kjer je bila prav tako ustanovljena nova krajevna organizacija JRKD. S temi novimi organizacijami je v okraju že 21 lepo uspevajočih krajevnih organizacij nove stranke.
Zahvala. Namesto venca na grob preminulemu dimnikarskemu mojstru gosp. Martinu Ertlu, je darovala dimnikarska mojstrica ga. Marija Juričkova tukajšnjemu gasilnemu in reševalnemu društvu znesek ICO Din, za kar ji Izreka poveljstvo iskreno zahvala
t Martin Ertl. V 69 letu starosti je preminul .včeraj dimnikarski mojster in hišni posestnik g. Martin Ertl. Pokojnik je uspe šno deloval dolga leta pri tukajšnjem prostovoljnem gasilnem in reševalnem društvu ter bil tudi odlikovan s srebrno kolajno. Bil je ugleden mož in splošno spoštovan. Pogreb bo jutri ob 15. uri iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Blag mu spomin, preostalim žalujočim iskreno sožalje!
ZOBOBOL
odpravi takoj
Steklenica 14 Din. Oglas leg. pod S. Br. 25.892/32
Ljudska univerza v Studencih pri Ma-
riboru otvarja svojo predavalno sezono
v četrtek 24. t. m. Predavanja bodo redno vsak četrtek (razen praznikov) z začetkom ob 19. uri v bivši kinematografski dvorani gostilne Špurej. Prvi bo predaval g. dr. Vladimir Travner o Mu-soliniju in sodobni Italiji. O današnji Italiji se mnogo govori in piše ter bo gotovo zanimala vsakogar resnična in ob-jektivpa slika, katero bo podal gosp. predavatelj. — Za letošnjo sezono seje prijavilo lepo število predavateljev z raznimi aktualnimi temami. Zato smemo upravičeno pričakovati, da bo tudi letošnja sezona vsaj tako dobro obiskana, kakor so bile vse dosedanje.
Nov mladinski ali ženski zbor. Naš
znani skladatelj prof. Karol Pahor je izdal te dni v samozaložbi nov mladinski ali ženski zbor s spremljevamjem klavirja »Cimbolo din, cimbolo dan« na besedilu Iga Grudna. Prvič je pel to skladbo že lani ženski zbor dekliške meščanske-šole, letos pa jo poje ženski zbor Počitniške zveze in ženski zbor učiteljišča. Pesem se je mladini zelo priljubila in je zanjo navdušena. Naroča se pri avtorju prof. Karlu Pahorjn ua učiteljišču v Mariboru.
Nocoj se ponovi v gledališču prvič v letošnji sezoni izvrstna Nušičeva šalo-igra »Gospa ministrovka«, ki je ob svoji letošnji premieri dosegli še veliko večji uspeh, kot pred dvema sezonoma. V naslovni ulo-gi ga. Dragutinoviceva.
Železniški upokojenci oddajte nemudoma svoje legitimacije v prolongacijo. Legitimacije izročite šefu najbližje železniške postaje.
Preskrbovanje Maribora z morskimi ribami. Že dva dni presenečajo mariborske gospodinje nizke cene morskih rib, ki se prodajajo na novi stojnici na Glavnem trgu. To stojnico, ki bo poslej stalna, je uredilo ribiško društvo iz Njivic na otoku Krku, ki prodaja svoje ribe brez vsakih posredovalcev in zato lahko tudi ceneje. V Ljubljani je postavilo svojo stojnico 1. septembra, v Mariboru pa 21. t. m.
Srčna kap je zadela danes dopoldne na stanovanju v Vetrinjski ulici 66-letne-ga upokojenega železničarja Alojzija Straška. Bil je na mestu mrtev in so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje.
Vreme. Obeta se nam nekoliko zboljšanje vremena: milo zapadno vreme z osvežujočimi vetrovi. Davi ob 7. uri je kazal tlakomer pri 16.1 stopinjah 735.3, reduciran na ničlo pa 733.4. Toplomer ob 7. uri 3.5 nad ničlo. Vlaga 95. Padavin je padlo v pretekli noči 81 mm. Oblaki so stratusi. Vreme je mirno, brez vetrov.
Franc Jožefova grenčica spravi prebavne organe k rednemu delu in udejstvovanju.
Sejem za živino. Na sejem 22. t. m. so
prignali 396 glav živine, in sicer 5 konjev, 8 bikov, 79 volov, 299 krav iii 5 telet. Prodanih je bilo 210. Povprečne cene za' kilogram žive teže so bile sledeče: debeli voli 3.25—4, poldebeli 2.50—2.75, voli za rejo 2—2.25, biki za klanje 2.50— 3, debele krave 2—3, plemenske 1.50— 1.75, krave za klobasarje 1—1.25, molzne 1.75—2.25, breje 1.75—2.25, mlada živina 2.50—4 in teleta 5—6 Din. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 8—10, II. vrste 6—8 Din; bikovo, kravje in teličje meso 4—5 Din; teletina I. vrste 12—14, II. vrste 8—10 Din; sveža svinjina 10—14 Din. Prihodnji sejem za živino, bo v Mariboru 29. t. m.
Narodno gledališč
Repertoar.
Sreda, 23. novembra ob 20. uri »GcbPa ministrovka«. Red C.
Četrtek, 24. novembra: Zaprto.
Petek, 25. novembra: Zaprto.
Sobota, 26. novembra ob 20. uri: »Boc* caccio«. Premiera.	v
»Boccaccio« na mariborskem odru. v soboto 26. t. m. se poje kot druga gl35" be-na premiera letošnje sezone Suppejeva klasična opereta »Boccaccio«. Muzikal«) je ta opereta, ki se godi okrog leta L0U* v Florenci, eno izmed najlepših in najdo* vršenejših del klasične operetne produ**« cije. »Boccaccio« je skomponiran po-ia' činu italijanske glasbe ter je edina SuP* pejeva, opereta, ki se prišteva k operam-Glavna oseba je Boccaccio, slavni nov®* list ter je v opereti porabljenih nekaj nje* govih iz »Dekamerona« znanih novel. -* Dirigira kapelnik Herzog, režira K. Bach-mann kot gost. Nastopijo:	Udovičev«
Savinova, Gorinškova, Zakrajškova, Bat* bičeva, Starčeva, Grom, Rasberger, San* cin, F. Kovič, Skrbinšek. Lipnik, Furiian’ Gorinšek, Tovornik in Blaž.
Ko se začno cevi poapnjevati, delni® uporaba naravne »Franc Jožefove« gren' čice za redno iz-praznenje črevesja 1 zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdrav* niške vede priporočajo pri starostnih javih različne vrste »Franc Jožeiov grenčico, ker odpravi zastajanje v želo * čnem črevesnem kanalu in leno prebav* Ijanje ter omili dražljivost živcev. »Franc Jožefova« grenčica se dobi vseh lekarnah, drogerijah in specerijsh1® trgovinah. .	 ^
ELIZABETA BERG*ER
ZASANJANE USTNE
Premiera v četrtek 24. v kinu Un
Specialist za kirurgijo dr. Mirko č® nič, šef kir. odd. drž. bolnišnice ordiD1* od 14.—16. ure (razven nedelj in Pr3Ž.r' kov) v Ljubljani, Knafljeva 10 II. tele1 29-42. Zdravilni aparati: višinsko ®°*nCJ diatermija, tonisator, žarnica »Hala«. ^ terocleaner, »Radium-emanator«.
Miklavžev večer, 3. decembra $ ' Narodni dom, Triglav.	'
Ker se gospod Svengali še ni vrflU J ljubljanskega gostovanja, se predstava »Veliki kavarni« vrši v petek, dne 25- ‘
Sedemnajstletna detomorilka. Včer^
popoldne je tukajšnja policija aretira 17-letno šiviljo Rozo M. jz Brestovca P Šmarju pri Jelšah, ki je bila oslinili®1' detomora. Mlada Rozika je imela no razmerje z 201etnim posestnikovim ^ norn Jurijem C. iz sosedne vasi, hi ostalo brez posledic. Ko je razodela fantu, se je je začel ogibati in je mlado o kle v strahu pričakovalo usodnega « nutka. V noči od 3. na 4. oktobra so K ^ ziko napadli porodni krči. Podala se i® stranišče, kjer je porodila otročiča 111 . tam pustila. Ko je šla drugo jutro vS zbegana pogledat, je bil otrok že mrt® ' Pokopala ga je nato na domačem vf ' To žalostno zgodbo.je včeraj med sik1 jokom izpovedala na policiji, ki je o te obvestila tamkajšnje orožnike. Po du se je namreč Rozika preselila v M ribor k svoji prijateljici, kjer jc bila ve raj popoldne aretirana.
Pretep. V neki gostilni blizu glavA^ kolodvora so si gOstje sinoči skočili 1 lase. Nekdo je udaril z debelo paH0®
ral pb
■a-J*
letnega krošnjarja Marka Pariča iz manca tako hudo po glavi, da je mo pomoč v bolnišnico.
Ukradeno kravo je izsledil na v čer šnjem sejmu v Mariboru posestnik Be nič iz Dobrovcev v trenutku, ko jo je P*\ dal neki trgovec iz Hajdine nekemu Pf sestniku iz Brezna. Beranič je kravo, so mu jo ukradli pred štirinajstimi dn iz hleva, odgnal domov.	..	v
Aretiran perverznež. Davi je policija
locni*'
retirala 40-letnega brivskega pomocm L., ki je vabil na svoje stano
Rudolfa
je vaon na svuJt -— nje mlajše fante in jih zavajal k Per.„2u< znosti. Policija je oddala Rudolfa soai Enega že imalo. Po srečnem nak J je policija izsledila sinoči 21-letnega lavca Franceta Ž„ ki je kradel v zad času kolesa po Mariboru. Ko so ga z šali. je nekatere tatvine priznal, izr bo sodišča
v«
a r 1 W o r u,	XI.	mST
MarflMi »VEC N ffofrtra
ssaru
Značaj in vrednote kmeta
NEKAJ MISLI O VAŽNEM PREDMETU SODOBNOSTI.
Ker vedno bolj sili v ospredje nujnost p0 tesnejših stikih in medsebojnem spo-znanju med kmetom in meščanom, je Prav> Če si v svrho lažjega medsebojnega zbližanja ogledamo oba tipa.
Kaj nam predstavlja pojem kmet? red vsem naravno, bolj samo iz sebe ?st'10 ali samoniklo grčo s prastarim se3ami, običaji, tradicijo. Način življe-n'a in udejstvovanja na določenem kosu zemlje mu ustvarjata čut prostosti in ^odvisnosti, izvestno mero moči in ono Usevno ravnovesje, ki je vsem drugim s°oialnim skupinam tuje. Ves njegov V£t je v njem in iz njega. — Edino ta-? se mora dvigniti do one stopnje znosnosti in trpljenja, ki zraste večkrat do ^etnosti. Zavest lastnine, ki je pri e'Ji bolj, pri drugem pa manj razvita, a .^baja se vedno, ta zavest je potrebna P Porodno utemeljena in se nikdar ne Primerjati z ono mestne gospode ali ceyV.Ca> Ker on svojo zemljo po svoje 1 in ljubi. V tej zavesti je tesna vez zemljo in prav to ustvarja v njem ne-
0 skladnost in celoto.
strašnem vojnem pokolju smo se „Pgli prepričati, kakšen osnovni pomen uC1 v njem za prehrano človeštva. A Piet je se nekaj več, za človeštvo neverno več:	On je sicer neopazni, a
.MOvečni obnavljalec človeštva, ki mu ^roea zdravje, moč iti značaje. Zakaj rs! prav o n to najvišje poslanstvo? Na-je nedosežna popolnost, umerjenost, ^^dnost. Čim bolj priroden je človek, pi!) i i° razume in si njene zakone
1 ,'^avestno usvaja. Priroden človek je , -Ko neokreten, navidezno trd in težko
neotesan, nerazumen in na-a zna postopati kot trdna, urav-
Kmet torej raste sam iz sebe, oziroma-iz pojavov, ki jih leto za letom zaznava v neposredni okolici. Prva in češče celo edina njegova verna knjiga je narava, iz nje čita in se uči. Ker pa ne more ustvarjati z besedo, marveč s trdim delom, misli s čutili (z očmi, sluhom, tipom itd.) in nikoli ne pleza po lestvi razuma (logike). Njegova logika raste iz neposrednega usvajanja. Kaj nas to uči? Pred vsem to-le: Kmeta ne bomo preobrazili z besedo (knjigo). Oti bi ne bil več to, kar je, če bi se uklonil besedi. Za primitivno kulturno ljudstvo je pisana beseda malo nad ničlo, če je dobra za nas, ki slonimo bolj na šolski logiki, ne more biti zanj, ki je ves tam, od koder smo se mi že davno oddaljili, — v naravi. Naša logika nas večkrat Jahko izigra, ne da bi to imelo kako hujšo posledico, ni pa tako pri kmetu, ker bi z njim bila izigrana tudi celokupnost.
Tukaj tičijo vzroki njegove konservativnosti, ki se nad njo tolikrat neutemeljeno spotikamo. Kmet tiči največ časa v prošlosti, oziroma se počasi in s težavo loči od nje. Kar ima, ni na njem; v njem je. Zato tudi to ohrani. Prav konservativnost hrani starožitno-sti ali vrednote narodnega bistva, kar
Pred britjem in sicer pred nam&jenjem se morate vedno natreti z
-M IV
VEA-C VlA'
VhlE
3S*
Pa tudi izbritje vratu pri ženskih frizurah bo postalo z uporabo Nivea kreme ugodneje.
ne premočno, ker preprečuje ustvarjanje pene! Natrete se lahko že zvečer. Koža bo postala voljna, brada se bo omehčala in več ne boste trpeli zaradi rdečih razpoklin na licu.
Jngosl. P. Beiersdorf & Co. d.zo. z. Maribor, Gregorčičeva ulica 24
se seveda sklada z našimi težnjami. Nešteto primerov bi lahko nanizali za dokaz, kako hvaležni mu moramo biti za njegovo konservativnost. Zato pa ne smemo te njegove od prirode narekovane lastnosti staviti lahkomiselno pod nož. V kolikor pa je kmet izgubil na svojem značaju in vrednotah, ni njegova krivda. Krive so socialne in gospodarske razmere, ki so ga prerastle, krivo je njegovo okolje z vsemi svojimi izsledki civilizacije.
Ta sicer zgoščeno nanizana dejstva moramo imeti pred očmi, preden se s kmetom zbližamo.	—o	—n.
f°stopen, lve)1
celota.
. Kajb ižji prirodi je prav kmet, ki ž njo e*a> govori in misli, ki z njo vzajemno 'lstva rjg. Nepretrgano občevanje' ž njo Stisne duha bližje stvarstvu, da posta-116 iačji, globlji. Priroda vkleše že v ,ra-mladost svoj pravec, svoje zahteve a nagone, ali če hočete, nagibe. Ti pa Pl$o v življenju le važni, marveč nujnost odločilni. Mladostni utisi zelo '%ajo na podzavest. Zato je otroška ■ llSa merodajna za bodoče življenje in ■je nepremakljiva osnova in neka nuj-^°st- V harmoniji prirode rastejo njego-telesne moči, zunanje in notranje ^avje. Neko naravno in samo po sebi hievno zdravje vsebuje trdne etične te-^'ie, ki na njih raste otrokova dušev-Znani ruski kritik Bjelinskij pravi: je, da stoji najpuhlejši svetski člo-, neprimerno višje od kmeta, toda v ,aKšnem oziru? Samo v svetski oliki, tar Pa Čisto nič ne ovira, da marsikatera svetovnjaka nadkriljuje kmet z ^lTom na razum, čuvstvo in značaj. Iz-. ^azba moralna čuvstva le razvija, a •h jih ne daje: daje jih človeku le pri-a!« To je visoko nad dozdevno nežnostjo kmeta in nad plodovi suhe-a razuma.
Sokolstvo
Iz gibanja jugoslovanskega Sokolstva
Konferenca narodnoobrambnega odseka sokolske zveze. V soboto 12. t. m. je bila v Beogradu konferenca narodno-obramnega odseka sokolske zveze, katere so se udeležili zastopniki obmejnih sokolskih žup. Konferenci je predsedoval zvezin referent narodno obrambnega odseka br. dr. Riko Fuks, ki je v svojem daljšem in izčrpnem referatu obrazložil vsa vprašanja, katerim mora Sokolstvo kot eminentna nacionalna organizacija posvečati vso svojo pažnjo. Njegovemu referatu, ki je bil sprejet s splošnim odobravanjem, so sledili referati zastopnikov obmejnih žup. Sklenjeno je bilo, da bo Sokolstvo v tem pogledu storilo nove korake in se je narodnoobrambno delo razdelilo np jadransko cono s sedežem v Splitu, za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani, za savsko in donavsko s sedežem v Novem Sadu, za vardarsko in moravsko pa s sedežem v Skoplju. V svrho uspešnega pobijanja sovražnih akcij bo Sokolstvo stopilo v stike tudi z vsemi organizacijami, ki imajo v svojem programu narodnoobrambno delo, da se paralizira gonja naših sovražnikov.
Konferenca sokolskih urednikov in dopisnikov. Nq konferenci sokolskih urednikov in dopisnikov, ki je bila v Beogradu pod predsedstvom podstaroste sokolske zveze br. Gantgla, so bili storjeni važni sklepi o sokolskem tisku. Konference se je udeležil v imenu zvezinega
Ptuj
upravnega odbora zvezin tajnik br. A. Brozovič, predsednik prosvetnega odbora S. K. J. br. dr. Belajčič in zvezin ekonom br. Živkovič. Poleg urednikov in sotrudnikov sokolskega tiska so bili zastopani tudi ostali sokolski listi. Na konferenci so bila ventilirana vsa vprašanja zlasti glede urejevanja in smeri sokolskega tiska. »Sokolski Glasnik« mora biti duševni regulator vseh vprašanj jugoslovanskega Sokolstva. Da bi vsi naši sokolski listi, a v prvi vrsti zvezini, ustrezali pravi svrhi, je bilo sklenjeno, da se glavno uredništvo zvezinega organa postavi na čvrsto podlago, prosvetni odbor pa mora dati smernice, po katerih se bo v bodoče ravnal. Tudi so m konferenci razpravljali o gospodarskem položaju zvezinega tiska in so v tem pogledu sprejeli uredniki in dopisniki važne sklepe.
Seja izvršilnega odbora zveze S. K. J. Pretekli teden je bila seja izvršilnega odbora, na kateri so razpravljali o projektu zakona o obligatni fizični vzgoji ljudstva. V celoti je bilo sprejeto stališče zvezinega načelništva, ki se je jasno izjavilo, da je za fizično vzgojo našega naroda v prvi vrsti poklicano Sokolstvo. Bili so odobreni tudi vsi sklepi za proslavo 70letnice slovenskega Sokola in za pokrajinski zlet v Ljubljani.
Sokolsko društvo Maribor-matica
opozarja svoje člane zimskošportnega odseka, da priredi v nedeljo 27. XI. trening: za gozdni tek, ki bo 4. decembra. V ta namen se zberemo dopoldne ob 9. uri na letnem telovadišču obenem z naraščajem. — Zdravo.
Mestni župan g. Jerše se je vrnil iz Beograda in zopet prevzel posle mestnega načelstva. Potovanje je bilo v zvezi z občinskim proračunom za leto 1932.? ki še ni odobren.
V tolovajskem napadu na cesti med Doličem in Levajncih, o katerem smo poročali v sobotni številki, doznamo še naslednje podrobnosti: V petek 18. t. m. ob 22. uri je šel Josip Horvat, posestniški sin iz Levajncev, iz Doliča proti domu. V njegovi družbi so bili posestniški sinovi Kramberger, Potrč in Zelenik, istotako iz Levajncev. Zelenik je vojak, je pa na začasnem dopustu. Ko so tako korakali po cesti mimo nekega grmovja, so opazili, da se za grmovjem premikajo sence. Radovedni, kdo je, so šli pogledat in videli, da stojita tamkaj dva moška. V tistem hipu pa je že zadel udarec s sabljo Krambergerja:, drugi pa Potrča. Preden pa se je mogel Horvat umakniti, ga je neznanec že zabode: s sabljo v trebuh s tako silo, da je konec sablje pogledal iz hrbta in je obležal na tleh v mlaki krvi. Ostali trije so poklicali dr. Potrča od Sv. Urbana, ki je ranjencem nudil prvo pomoč. Krambergerja in Potrča, ki sta precej hudo ranjena, je obvezal in sta ostala v domači oskrbi, Horvata pa je dal prepeljati z rešilnim avtom v ptujsko bolnišnico. V bolnišnici so Horvata takoj operirali in pri tem ugotovili, da so poškodbe smrtnonevarne; črevesa so na devetih krajih prerezana. Poklicali so duhovnika, da ga je sprevidel, in preiskovalnega sodnika, da ga je zaslišal* Horvat bil sicer pri zavesti, vendar je že včeraj umrl. Kakor je pokojni trdil; je spoznal v napadalcu Srečka Kos e rja, posestniškega sina iz Doliča, njegovega tovariša pa ni spoznal. Dejstvo je, da Koserja ni na svojem domu in ga orož-nlštvo do sedaj ni moglo izslediti. Koser je pretepač, ki se ga je bala vsa okolica.
Smrtna kosa. V soboto 19. t. m. je nenadoma umrl Ivan Gombač, pomožni' tajnik pri okrajnem načelstvu v Ptuju; Ob 10. url mu je v uradu postalo s'abo in prepeljali so ga na stanovanje, kjer, ga je ob 1. uri zadela kap. Šele 48 let star, je bil obče spoštovan radi mirne narave. Pokojnik je bil rodom iz Sežane. Zapušča vdovo z enini nepreskrbljenim etrokom. Naj v miru počiva!
la«s Anrud;
Nova čepica
Zaznamoval? — Jon se je 'nekoliko javljal. Ne, ni ga zaznamoval _ ali ušesih bi ga gotovo spoznal. Takih uliev gotovo še ni videl.
.No, Storberger bo kupil zajca, a ko-'Ko bo ve'jal? Ali je že mislil?
Zajec je tako velik, da je _ gotovo več r®den kot pa ploščata čepica.
Pa dobro. Jon bo dobil tolar, pa lahko _akoj g,re g trgovcu in se pogodi za Če-,lc°' Storberger še nikoli ni boljše tr-»vai
Ml zdaj je Jon povsem drugi človek.
ai se bo lahko pokazal v cerkvi. l °n je zavil svojo čepico; materi jo
id ^ele
na božično jutro pokazal. Toda j al šele začne delo — drugo jutro mo-Zgodaj vstati in iti po zajca.
5 Ko se je podvizal domov, mu je dejal tberger;
»Cuj, zdaj se spominjam, da sem na [,eVerni livadi videl lisico. Bodi tako doji: Pa potrlej malo za njo.«
da, tudi to uslugo bo Jon napravil. V|N lužni steani obronka sem nasta-L, ^?n,'ec, le glej, da ne padeš vanj. ftKo bi se ti slabo godilo.«
Tiste večere je bila sijajna mesečina, po sneženi severni livadi je skakal dolgonogi zajec, grizel popje in napenjal dolge uhlje. Bil je povsem brezbrižen — nevarne luknje se bo že znal izogniti.
Pod gostim vrbovim grmom se je nekaj zganilo, a dvoje oči je sijalo ko dva živa oglja. Zajec je bežal mirno in ni opazil prav ničesar — tedaj — silen skok, visoko v zraku kakor krmilo dolg košat rep — zajec je začutil na sebi nekaj težkega, in — ni čutil ničesar več.
Ko je drugo jutro pogledala iznad brega rdeča, šiljasta čepica, je bilo na okoli vse tiho; na pogaženem snegu so ležali kosmiči dlake in dva dolga zajčja uhlja, nekoliko dalje je bil viden sled lisice.
Jon se je tako razbesnil, da je ves drhte'. Naredilo se mu je, da bi bil za-plakal. V bližini je bila njegova zanka nedotaknjena, a ta lopov mu je uropal zajca, baš tedaj, ko bi se imel ujeti.
Jona je nenadoma objela taka želja, da bi razbojnika ujel, ga tepel in se maščeval, da ie ko gluh in slep šel za sledom lisice.
Sled je vodila v opreznih krivuljah navzdol in nato navzgor. Ali Jon ni pa-
zil na to, on je šel slepo za sledom, dokler se ni na nos in glavo prekopicnil čez obronek.
Ko je izkopal glavo iz snega in posedal za sledom, ga ni več našel. Jon se je razgledoval. Glej, uprav za njim je zagledal neko stvar — lisico! Jon je dvignil pest, da bi jo udaril. Toda ona se ni ganila. Zašla je bila v skobec, ki ji je zlomil vrat.
Kmalu za tem se je- vlekel Jon ves poražen domov; na plečih je nosil lisico, ki je bila tako dolga, da se je plazila z repom po tleh.
Oprezno je stopil v kočo in smuknil v izbo; vzel je omot s čepico, ki ga je bil prejšnji večer skril, nato se je odpravi! na pot k Storbergerju.
Z omotom v roki je stopil v gospodarjevo sobo.
»G ej, ali ni tu zopet Jon? Ali prinašaš zajca?«
»Ne, prinašam kapo. Tu je.«
»Kaj si se premislil?«
»Nisem se, toda — zdaj nimam več zajca. Da, tu je čepica. Spotoma sem Prinesel tudi tvojo lisico. Ona je pojedla mojega zajca.« ,
Lahko si predstavljate, kako je gospodar razprl oči. Na koncu konca je začel
zatrdno verovati, da se gospodar n« šali, ko pravi, da je vendarle dobil zajca, ker je bila. njegova lisica, ki ga je pojedla.^ — Niti govora ni o tem, da bi se pogodba razbila, ker gospodar še nikoli ni boljše trgoval. Ko je Jon stvar natančno razmislil, je videl, da ima gospodar popolnoma prav.
Na božično jutro je stal Jon pred Storbergerjevo hišo in držal za uzdo gospodarjevega vranca. Glavo je bil pokril z novo čepico, a vrat si je omotal z novim šalom, ki «a je bil dobil za božič od gospodarja. Mati in mala Ingrid sta se baš pripravljali, da splezata na sani. V tem hipu pride Storberger, pristopi k Ingridi, ji sname z glave robec in jo pokrije s čepico, ki je bila tako lepa, kakor Jonova.
»Tako poceni sem kupil lisico, da moram še nekaj dodati«, je dejal gospodar.
Jon je povsem pozabil, da se mora držati kot odrasel človek, pa se je zasmejal s celim obrazom.
Storberger ga je pogledal.
»No. Jon, čemu se smeješ?«
•»Mislil sem, kako bi bilo tedaj, če. bi bil moj zajec pojedel tvojo lisico!«
Razoroževanfe sveta
je preji
različni,
na morje, kjer so ju zajeli valovi, ki tirali njun čoln vedno dalje in dalje o obale. Ko sta bila na odprtem irlor!| sredi besnečih valov, se je čoln prevrn'-Oba nesrečna ribica sta bila izročen
svoji žalostni usodi. Po osemnajsturne
borenju z valovi je opešal prvi sin in \ utopil. Toda oče se ni ločil od niega'va zadnjimi močmi ga je držal za nogo. srečo je priplula mimo ladja, na kate se je rešil oče seveda z mrtvim sinotf>
Hallstattsko grobišče v Mariboru
(Kmm)
Skoraj vse žare so omamemtirane. Najenostavnejši iti skoraj najpogosftejši je »črtasti ornament«. Nekaj žar ima tudi »večno pot«. Najmanjše posodice, ki so bile do sedaj tulkaj najdene, so komaj */* drri visoke. Služile so rnajbrže za olje. Razen ornamenta imajo tudi črno glazuro. Ostale za hrano pa nimajo niti ornamenta niti lepe glazure.
Mnogo sličnosti v keramiki, kakor tudi v ornamentiki in formi je med najdbami v Mariboru in med najdbami v Rušah. Zanimivo glede sekire, ki je bila najdena tukaj, je, da ni med njo in med sekiro iz Čermožišča in Sv. Bolfenka na Pohorju prav nobene razlike. Vsa keramika in sploh vse najdbe pa nam kažejo, kako velik upliv so imeli na kulturo prebivalcev naših krajev trgovci iz Etrurije in Grčije. Torej ni bila to moi-da majhna, ampak velika naselbina, katere prebivalci so se sicer bavili predvsem z živinorejo in poljedelstvom, a njih kultura je bila razmeroma velika. Vsak se bo takoj vprašal, saj je vendar bila ta naselbina v železni dobi, a se dosedaj ni našlo nič železnih predmetov? Da, res se dosedaj ni našlo več nego 5 predmetov iz železa, a misliti si moramo, da v prvi polovici železne dobe sploh železa ni bilo dosti in je radi tega bilo zelo, drago. Radi tefia tudi v tem najdišču niso našli skoraj nič železnih, ampak skoraj samo bronaste predmete.
Nekaj časa pozneje, ko je g. prof. Baš začasno zaključil svoja raziskovanja, ki so se z velikim uspehom končala, pa je začel kopati še sam lastnik vrta. Odkopal je 22 grobov. Našli so se isti predmeti kot prej, a vendar zopet novi iz brona. Da se predmeti ne bi razprodali, je vse skupaj kupilo od vrtnarja Muzejsko društvo in tako zopet obogatilo svojo predzgodovinsko zbirko.
Dne 16. t. m. pa je g. prof. Baš zopet
nadaljeval svoja raziskovanja, ki jih je ob koncu meseca junija bil začasno zaključil. Kakor zadnjikrat, tako je tudi tokrat naletel na velezanimive najdbe. Našel je majhen, 1 dm visok kipec, ki nam predočuje domačinsko naselbino v Mariboru. Na tem kipcu se dobro vidi cela noša tedanje žene, kar je pač velika arheološka zanimivost. Doslej so se našli največ 4 takšni predmeti. Kipec je iz brona, je sicer zelo dobro ohranjeni, vendar mu manjka del glave. Razen tega se še dobro vidi, kako so nosile tedanje ženske bronaste ovratnice.
Kakor pri zadnjih razkopavanjih, tako se je tudi tokrat našlo precej bronastih okraskov, predvsem lepe fibule. Dosedaj je bilo zopet odkritih 18 grobov, torej se je skupno, ne vštevši one, ki jih je jeseni 1. 1931 razkopal vrtnar M. Hočevar našlo 76 planih grobov. Tudi keramičnih izdelkov se je našlo zopet mnogo. Razen tega pa se je ugotovila prva meja tega grobišča, namreč na severni strani. Pri teh razkopavanjih se je dognalo, koliko tipov grobov je tukaj. Razen tega pa so ugotovili lončarno, ki je izdelovala žare in posode, ki so jih prebivalci te naselbine potrebovali.
Db skorajšnjem koncu drugega raziskovanja arheologa g. F. Baša naj na kratko zabeležim uspehe, ki so jih dosedanja razkopavanja prinesla. Lansko leto smo mislili, ko je g. Baumgartnei odkril na Glavnem trgu rimsko postojanko, da je Maribor rimskega postanka. Ta raziskovanja pa so nam povedala, da je bila na tem delu našega mesta že v zgodnji hallstattski dobi precej velika naselbina. Obenem pa so ta raziskovanja obogatela mariborski muzej s tako bogatimi jn zanimivimi najdbami, daje lahko, ne samo naš muzej, ampak tudi ves Maribor ponosen nanje!
Bo]an Grilc.
Salon lepe Magde
ZBIRALIŠČE MONAKOVS KIH STARIH GOSPODOV.
V Monakovem se je ujela v policijsko past neka Magda Reisnerjeva, ki je bila osumljena, da je zapletala v svoje ljubezenske mreže starejše moške in nekatere tudi zastrupila. Pri preiskavi je policija ugotovila, da se je mlada elegantna Magda potikala v zadnjem času po raznih nočnih lokalih, kjer se je izdajala za artistko, ni pa nikdar javno nastopila, ampak je le izvabljala moške v, svoje stanovanje, kjer se jim je predstavila v Evinem kostumu.
»Lepa Magda«, tako so jo nazivali njeni oboževatelji, sami starejši možje, je imela šestsobno stanovanje in prav razkošno opremljeno. Tu je prirejala svoje umetniške atrakcije v svojo korist in na veselje bogatih starcev, ki so bili željni njene ljubezni...
Magda je vsak večer obiskala vse nočne lokale in tam zbirala svoje žrtve. Cesto so tudi bogati tujci, ki so se mudili v Monakovem, dobivali diskretna Viaibila na Magdine soareje. Imela pa je tudi stalne oboževalce, ki so jo obiskaii redno vsako noč. V svojih ljubezenskih podvigih je bila celo tako predrzna, da je ob policijski uri pozivala glasno goste, naj jo spremijo domov, kjer jih bo pogostila s sladko pijačo. Pošiljala je tudi vabila starejšim gospodom s pripombo, da ne ve, kaj so starci, ker se v njeni družbi počuti prav vsakdo mladega.
Kakor smo že omenili, se je jela pob-cija prav intenzivno zanimati za sa° lepe Magde. Nekemu detektivu je uspelo, da se je brez vabila vtihotapil v njeno stanovanje, kjer je naletel na dese-torico moških, starih 60 in 70 let in lepo Magdo, ki je plesala trebušni ples in izvajala slične atrakcije. V odmorih Pa je Magda povabila tega ali onega v posebno sobo. Med gosti so bili razni visjt državni funkcionarji in ugledni predstavniki monakcrvske javnosti. Po končaneffl sporedu so obsedeli pri mizi v njem družbi in tekel je šampanjec...
Med tem je pred nekaj dnevi nenadno umrl 731etni svetnik Schwarz\vald. Zdrav niki so ugotovili, da je nastopila s®” zaradi preobilice zaužitih mamil. Nasleu' •nji dan je zbolel iz sličnih razlogov upokojeni bavarski general Friderik FeW' hammer, ki jc obenem prijavil policiji 1®“ po Magdo, ker mu je dala pijačo, žara« katere je zbolel.
Pri Magdi so se zglasili detektivi i® ji napovedali aretacijo. V policijske napore so romale tudi vse tri njene sobarice, ki so v primeru potrebe nadomeščale svojo gospodinjo. Pri zaslišanju J* Magda šele po daljšem oklevanju P-'* znala krivdo. Izdala pa je tudi nekcs* lekarnarja, ki ji je pošiljal strupena n13' mila. .
Bestialna zločinca.
Porotno sodišče v Saairbrucknu je te dni po trinaistumi razpravi obsodilo vdovo Linzovo in njenega ljubimca, pomožnega delavca Kleina, na smrt na ve-šalih radi umora njenega moža. Obtoženca sta neke sobote zvečer v spalnici umorila Linza ob navzočnosti petletnega sinčka, ki je gledal, kako mati in njen ljubimec ubijata očeta. Po groznem dogodku sta truplo vrgla s postelje na tla, si umila roke, preoblekla posteljo in sedla za mizo, kjer sta dala duška početju in pila vino ter kadila cigarete. Ko jima je vinski duh stopil v glave, sta legla v posteljo, kjer sta malo poprej prelila kri nedolžnega moža. Tudi je obtoženka tisto noč postala mati drugemu otroku.
na morje, kjer tirali obale.
sredi besnečih valov, se je Oba nesrečna ribica sta svoji žalostni usodi. Po borenju z valovi je opešal
$o
Razorožitvena konferenca v, Ženevi je prejela od vsake velesile poseben razoro žitvenl predlog. Ti predlogi so silno različni, v enem pa so si le podobni: vsaka država skuša doseči razorožitev drugih, sebi bi pa rada ohranila čhnveč vojske
in orožja.
Tragedija ribiča in njegovega sina.
V malem ribiškem mestecu Koserov se je odigrala pred kratkim nenavadna tragedija, kj je pretresla vse prebivalstvo tamkajšnjega kraja. Ribič Oto Haask in njegov sin sta odrinila s čolnom
Zmagovalci šestdnevne dirke.
Pri šestdnevnih nemških kolesarsk dirkah je zmagalo moštvo Braccard Guimbretieire, ki je prevozilo 3289 ^
Veliko sobo in kuhinjo,
kakor tudi sobo s štedilnikom oddam v najem. Pobrežje, Zerkovska cesta-24.
3886
Sobo s posebnim vhodom
oddam s 1. decembrom mirni stranki. Naslov v upravi »Večeraika«. 3882
S 1. decembrom
sprejmem dve gojenki v popolno oskrbo, bbzu šol (od 11.—12. ter od 17— 19. ure). Naslov v upravi »VeČemrtka«.
3881
Do 200 Din dnevno
lahko zaslužite s prodajo našega novega sezonskega šlagarja. Dopise pod »Slager« na upravo »Večernika«. 3883
Za pouk na citre
sprejmem še nelotj učencev. Trg svobode 1 I, 38.	3884
Stanovanje oddam.
Studenci, Ciril Metodova ulica 2.
Čedno opremljeno
solnčno in snažno sobo s vhodom Iz stopnic oddam boljšemu gospodu. Prešernova ul. 19.	3729
Britje 2. Striženje 4.
Brusimo britve, škarje, nože. Mlinska št. 8.	3886
Pisarniška omara
s predali za akte se proda. Tattenba-chova ul. 19, pritličje desno, vrata 4.
4000
radloaparete
kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini
Karol Florjančič Maribor.- Glavni trg 23
Dve veliki lutiovi peči
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne prostore
ceneno na proda!
Interesenti naj se zglasijo v upravi ,Večernika" dnevno med 9. in 10. uro.
Sprejmem dobro izurjenega prekajeval
(Sejcher). Samostojna moč. Naslov Javornik, mesarija, Ljubljana, Doflj, branska cesta 7.
38$
Podstrešno stanovanje,	,
sobo ip kuhinjo, oddam takoj ™ gj stranki. Frankopanova ulica 61/1.
Sedaj ko prihaja zima	.	..	llUdi
in vaših koles ne boste več rabili, se vam prilika, da jih pustite tem osnažiti, emajlirati, poniklati, v5®	^
gljičnc ležaje zbrusiti, tako da bo
prihodnje spomladi zopet kakor nova. Shramba koles '^^tnčeri0
čez zkno. Hitra postrežba.	ne,
in solidno delo. Brezkonkurenen	ju.
Priporoča se mehanična delav» , ^ stin Gustinčič/Maribor, T‘atten ‘. ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pr ^ na dom po kolo!	—
predstavnik
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR STANKO DETELA v Maribora
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d
Plačevanje davkov z zverinami.
To se ni zgodilo pri nas, pač pa na Madžarskem. Znani madžarski cirkus Czaja je bil dolžan budimpeštanski mestni občini na račun občinskih davščin 25.000 pengov. Ker je bila cirkuška blagajna prazna, je skleni': ravnatelj plačati svoje obveznosti z udomačenimi zvermi in sicer levi, opicami, severnimi medvedi in volkovi. Mestna uprava je prav rada pristala na to ponudbe* in tako opremila svoj zoološki vrt s krasnimi novimi živalmi.