Stanislav Čufer novoizvoljeni predsednik OK ZRVS Ljubljana Šiška
Takoj po občinski letni volilni konferenci šišenskih rezervnih vojaških starešin smo izkoristili priložnost, da predstavimo novoizvoljenega predsednika. O sebi pravi: »Od leta 1979 sem upokojeni vojni stare-šina, po činu polkovnik JLA. Rojen sem 4. maja 1927. leta v vasi Nemški rovt onkraj Jelovice, v pre-lepem in še vedno dragem mi Bohinju. Izhajam iz napredne delavske družine. Takratno težko življe-nje iii prva leta okupacije sem še kot otrok trdo ob-čutil, saj sem bil zaposlen kot gozdni delavec pri gozdni upravi v Bohinjski Bistrici; že v 17. letu sem postal borec-kurir Prešernove brigade in doživel osvoboditev v Tržiču pri Trstu kot oficir, komisar čete za zvezo v Vojkovi brigadi.
Tako se je začela moja nova življenjska pot. Parti-ja, v katero sem bil sprejet še v NOV, je od mene za-htevala, naj se opredelim za vojaški poklic. Postal sem aktivni oficir JLA in do upokojitve opravljal šte-vilne, tudi partijsko-politične dolžnosti v enotah, po-veljstvih in šolah protiletalske artilerije in protizračne obrambe. Sodim med pionirje najmlajšega rodu v oboroženih silah — raketnih enot v vojnem letalstvu in protizračni obrambi. Na koncu sem še nekaj let opravljal odgovorno dolžnost tudi v teritorialni obrambi.«
• Kako ste dosegll tako visok čin?
»Moje napredovanje je tesno povezano z lastnim delom in doseženimi uspehi pri zaupanih dolžno-
stih. Vsaka večja dolžnost je zahtevala večjo odgo-vornost, večjo izobrazbo in sposobnost, temu pa je sledilotudi napredovanje v činu. Brez uspešno kon-čanih visokih šol, nenehnega učenja in izpopolnje-vanja ob delu ne bi mogei slediti hitremu razvoju, posodobitvi in zahtevam naših oboroženih sil, torej ne bi mogel napredovati.«
• Zakaj ste se po upokojitvi opredelill za delo v ZRVS?
»Želel sem nadaljevati z delom tam, kjer sem prenehal. VZRVS sem našel številne tovariše, ki so imeli meni podobno življenjsko pot, v mladih rezerv-nih starešinah vidim nas — nekoč mlade, polne želje po življenju, znanju in delu. Občutil sem, da je moje mesto v tej organizaciji in da bom prav v njej lahko najbolj prispeval k usposabljanju in pripravi starešin za dolžnosti v miai, izrednih razmerah in v vojni. Mlad sem izkusil, kaj je oboroženi boj, veliko tega spoznal tudi v povojm graditvi in pri usposab-Ijanju vojnih starešin, enot in štabov v naših oboro-ženih silah. V svojem življenju in delu sem vedno spoštoval in cenil predvsem vrednost človeka kot subjekta v naši socialistični družbi. Lepo je to pona-zoril na naši konferenci neki delegat, ki je rekel pri-bližno takole: »Če kdo v tovarni slabo dela ali na-pravi materialno škodo, podjetje izgubi samo denar, če pa vojažki starešina v oboroženem boju naredi napako, iahko enota izgubi vse svoje Ijudi.« V tem
vidim ves pomen nenehnega lastnega usposablja-nja rezervnih vojaških starešin in njihove priprave za ukrepanje v izrednih in vojnih razmerah.«
•  V svoji razpravi ste se omejlli na pomen, vodenja organizacije ZRVS. Zakaj?
»Mislim, da nam je vsem dobro znano, kje je mesto in vloga ZRVS kot sestavnega dela frontnih sil v SZDL, in prav tako naloge, z katerimi se ukvarja organizacijaZRVS v naši občini.
Poudarek bo veljai vodenju organizacijeZRVS v krajevnih organizacijah in predsedstvu OK ZRVS naše občine, ker je izvoljenih veliko novih Ijudi, da bi pa lahko delali, se moramo predvsem organizirati, se usposobiti in pripraviti za uresničevanje nalog, ki nam jih je naložila letna volilna konferenca. Zagoto-viti moramo, da bo naša organizacija tudi v prihod-nje ena od vzornih v Ijubljanski regiji.«
•  Na koncu še neko vprašanje — s člm se ukvarjate v prostem času, čeprav ste pravza-prav upokojenec?
»Ne vem, če ga sploh imam, tako pogosto slišimo od upokojencev. Rad in vse rajši skočim v svoj rodni Bohinj. Mojaže 80-letna mati živi sama in bi najraje videla, da bi bil doma.
Imam pa tudi konjička, ki mi je neštetokrat pope-strilživljenje. Ukvarjamsezfilatelijoindonedavna sem bil tudi predsednik Filatelističnega društva Ljubljana. Seveda sem tudi pri tem dokaj usmerjen. Najljubša mi je zbirka rednih znamk, ki so izšle takoj po vojni z likom maršalaTita in tako imenovana seri-ja-partizani, saj na svoj način simbolizirajo naš boj in revolucijo. Rad tudi kaj preberem, poslušam radio in gledam TV, pri tem pa najdem tudi čas za svoje najbližje, sprehod in s tem psihično sprostitev.«
Mario L. Vllhar Foto: Jože Čurin