□ošlo 4. 1931 LJubljana, sreda 4« marca 1931 v krat,. priicgi Cena 2 Din 1 Naročnina erut&a mesečne 25 - Ulq. za mozemstvc' Din Ure>lniitvo; Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122. Hi 23 3124 3125 id 3126. Maribor: Aleksandrova c—«ta 13 Telefon St 2444) (ponoči 2582). Olje Knr^nnv), >i| a TeMon M 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifn Mussollni o sporazumu Pomorski sporazum jamstvo svetovnega miru — Podrobnosti sporazuma — Grandi Hendersonu in Briandu Rim, 3. marca. M Sporazum med Italijo in Francijo v pomor, vprašanju daje italijanskim dstom povod, da pozivajo Francijo, naj nadaljuje svoja pogajanja za zavarovanje miru. Listi predlagajo, naj se rešijo še vsa ostala sporna vprašanja med Italijo in Francijo Nadalje prinašajo italijanski tisti članek angleškega lista »Da.ly Mail«, ki prinaša Mussolimjevo izjavo o pravkar doseženem rimskem pomorskem sporazumu. Mussolini izraža svoje zadovoljstvo nad doseženim sporazumom in priznava zasluge, ki sta si jih pridobila Hendreson in Alexan-der pri sporazumu med Francijo in Italijo. Tradicijonalno prijateljstvo med Veliko Britanijo in Italijo je zopet dalo dokaza solidarnosti, prijateljstva in miroljubnosti. To prijateljstvo ustvarja najboljše jamstvo zanesljivega miru. Novi sporazum v Rimu ne bo koristen samo za države pogodbenice, nego tudi za vse ostale države in za gospodarski položaj vsega sveta. Rimski spora zum je najboljša priprava, ki jo je sploh mogoče zamisliti v svrho splošne razorož:t-ve Pariz, 3. marca. M. Vsebina pomorskega sporazuma z Italijo je še vedno tajna er jo bodo objavili, kakor kaže, šele v četrtek ali petek. Današnji »Echo de Pariš« pa ven- darle prinaša nekaj podrobnosti tz tega znamenitega sporazuma Glede na razred uri-žark sta Italija in Francija enakopravni. Ita Lija se je obvezala, da ne bo do L 1936 sra dila nobene nove križarke nad 23a'00 ton Italija in Francija smeta imetf do sedem križark po 10 000 ton V razredu po(Ln-»*"UiC je priznanih vsaki državi 80 000 ton. F*aa cija bo smela imeti mornarico okoli 640 tisoč ton. Rim. 3- marca d. Zunanji minister Graa-dii je angleškemu zunanjemu ministru Hendersonu poslal brzojavko, v kateri pravi med drugim-, »Popolnoma sem prepričan, da pomeni dogovor med našimi tremi državami znaten prispevek k delu za konsolidacijo miru na svetu ter vam zagotavljam da je talijan ska vlada vedno pripravljena na tej poti sodelovati v polni mer- z dobro voljo.« Francoskemu zunanjemu ministru Briandu je poslat Grandi slično brzojavko, v ka teri pravi med drugim: Zelo cenim duh sprave in ljubezniva ter lojalna prizadevanja francoske vlade, ki so olajšata rešitev.« Newyork, 3. marca. s. Kakor poroča »Newvork Times« iz Pariza, namerava ne* ki francoski bančni konzorcij dovoliti Ita» liji posojilo 100 milijonov dolarjev. Prihod dr Curfiusa na Dunaj Razgovori med nemškimi in avstrijskimi državniki o ožjein političnem in gospodarskem sodelovanju KRIZA LESNE INDUSTRIJE IN TRGOVINE V SLOVENIJI Nadaljevanje ankete v ministrstvu za šume in rudnike — Izčrpen referat tajnika Zbornice za TOI g. Mohoriča — Nevarnost tuje pe- netraciie ®«v*fnfn9 nI**«« v gotovini Leto X1IM štev, 52 a Jpra vm.it vu Ljubljana Knafljeva ulica 5. - Telnfon St. 8122. 3123. 3124 3125 3126 Inseratm jddelek: Ljubljana. Selenburgova uL - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor- Al-ksandrova cesta 13 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje. Koceiiova ulica H 2. - Telefon št 190. Račun' d H poŠt 6ek zavodih: Ljubljana §t 11.842 Praha čislo isn Wior ii 105 241 Dunaj, 3. marca. d. Nemški državni kan-celar dr. Curtius je prišel dopoldne ob 10. na Dunaj s številnim spremstvom Na kolo dvoru je pozdravil goste podkaneelar in zu nanji minister dr Schober Na postaji se je zbrala tudi velika množica občinstva, ki je viharno pozdravljala nemškega zunanjega ministra. Dunaj, 3. marca. s. Ob 11.30 sta zunanji minister dr Curtius in njegov tajnik dr. Piinder posetila zveznega kancelarja dr. Kn-derja ter mu izrekla obžalovanje, da držav-n; kancelar dr Briining zaradi prezaposlenosti ni mogel priti osebno na Dunaj, kar bo skušal v najkrajšem času nadoknaditi. Po obisku pri zveznem kancelarju sta oba zastopnika nemške vlade posetila zunanjega ministra dr Sčbobra. kjer se je vršil izčrpan razgovor o splošnem položaju ln v zvezi s tem o vseh vprašanjih ki zanimajo Nemčijo in Avstrijo. Razgovor se je nadaljeval tudi popoldne Opoldne so bili nem iki gostje v gostih pri zveznem predsedniku Miklasu, ki je njim na čast priredil zajtrk. katerega so se udeležili člani vlade in številni ostali oficijelni zastopniki. Popoldne je dr. Curtius z vsem spremstvom po-set.il državni arhiv in si ogledal mnogo predmetov. Buenos Alres, 3. marca g. Nad Južno Ameriko posebno pa nad Argentino je pritisnil trenotno naravnost katastrofalen vročinski val, kakor ga ne pomnijo niti naj starejši ljudje Na solnčarici je doslej umrlo že mnogo oseb Samo v nedeljo je vroči na zahtevala 7 človeških žrtev, včeraj pa je padlo kot žrtev solnčarice zopet 15 oseb. Temperatura znaša podnevi 40—50 stopinj Celzija Vsako aro prihajajo vesti o novih smrtnih primerih zaradi solnčarice Bolnice so prenapolnjene z bolniki in so morali Ustanovitev mednarodne hipotekarne banke Base/. 3. inarca. AA Danes je bila usta* novljena mednarodna hipotekama banka s 25 milijon: švicarskih fvankov kapitala, ki so ga podpisale vodilne nemške, angleške, francoske, nizozemske švicarske in skan> dinavske banke Pred ustanovitvijo banke so se vršila večmesečna pogajanja med ev» ropski-iii finančniki Gospodarski krogi upa* jo. da bo novi denarni Tavod poživel fi* nančne transakcije in omilil veliko po* manjkanje kapitala v srednjeevropskih de* želab. Berlin. 3. marca, s O obisku državnega zunanjega ministra dr Curtiusa na Dunaju piše »Vossische Zeitung« med drugim: »Čeprav je politična združitev obeh držav preprečena, kaže vendar sedanji obisk voijo, da hočeta obe državi skupno prenašati boli in se izmotati na najboljši način iz sedanjega položaja Glavna naloga je sedaj prilagoditev na juridičnem polju, posebno glede na kazenski zakon in insolvenčno pravico, ter razen tega prilagoditev v gospodarskih ozirih z namenom, da se v dogledni bodoč-uosti ustvari poleg pravne zveze tudi gospodarska zveza med njimi. Pariz. 3. marca. s. »Temps« piše o potovanju državnega zunanjega ministr^ dr. Curtiusa na Dunaj: »Precej čudno je, s kakšno skrbnostjo so v Nemčiji in Avstriji pripravljali javno mnenje na ta obisk iz vljudnosti Na obeh straneh znajo zelo široko gojiti prijateljska čustva, vendar so nekatere težave gospo«larskega značaja v oviro, kar te obenem tudi prava zapreka razen političnih vzrokov za uresničenje »Anschlussa« Iz vsega je razvidno, da Avstrija lahko živi iz lastnih sredstev in da se njena obnova vrši v pogojih, ki ji dovoljujejo zopet zaupanje vase. namestiti zasilne postelje. Mestne ulice so skoraj prazne Prebivalci sploh ne zapuščajo stanovanj in uradov podnevi Povsod ua glavnih trgih so postavljene velike posode l vodo, ki nekoliko hladijo ozračje. Va obrežju in ob vsej obaLi mrgoli ljudi, ki se hladijo v valovih Po napovedih metereolo-gov bo vročinski val trajal še nekako 10 dni Podnevi so vsa okna tesno zastrta. In posamezni mestni deli v Buenos Airesu se zdijo kot izumrli. Promet po mestu se razvija Izredno počasi. Smrt slovitega angleškega vohuna London, 3. marca. V vojaških krogih zatrjujejo z vso gotovostjo, da ni bil mornariški letalec Shaw. ki se je ubil pri letalski nesreči v Plymouthu, nihče drugi kakor sloviti politični agent in vohun polkovnik Lawrence. ki je med svetovno vojno organiziral številne vstaje Arabcev proti Turčiji. Lawrence 1e bil tudi leto dni v Indiji kot navaden vojak, kjer je delal v svojem poslu pod imenom Shaw. Njegovemu delu so pripisovali tudi padec kralja Amanulaha v Afganistanu. Lawrence, čigar fantastične pustolovščine so opisane tudi v posebni knjigi. Beograd, 3. marca p. Danes se je nadaljevala v industrijski zbornici anketa o vprašanjih naše ;esne industrije. Predsedoval ji je načelnik ministrstva za šume in rudn;ke inž Kopnvnik Prvi je govoril direktor družbe »Sipad« dr. Ulmanski. ki !e sporočil sklep lesnih mdustrijcev. da pristajajo na predlog ministrstva za šume in rudnike glede organizacije lesnih :ndustrljce^ za skupno prodajo in da se imenuje odbor, ki oo proučil vse potrebno za izvedbo take organizacije in tudi ustvaril primere", aranžma z Rumunijo Kakor doznava v*š dopisnik, bosta v tem odboru rezerviran' dve mest; za dravsko banovino: >ba člana bo imenovala ljubljanska zbornica za TO' v sporazumu z Zvezo industrijcev v Ljubljani. Nato je dobil besedo tajnik ljubljanske zbornice za TOI Ivan Mohorič. čegar izvajanja so vsi prisotni poslušali z izredno pc.zijivostio V svojem govoru ie najpre' obrazložil, da sta produkcija šumske Industrije In lesna trgovina v dravski banovini razmeroma majhni, čeprav obstoja v banovini okoli 2000 lesnih trgovin, okoli 200«' malih žag in 360 industrijskih žag. se proda le 35 do 40 tisoč vagonov lesa na leto Veliko število lesnih nodJetJJ seveda povzroča ostro konkurenco. Vsi doslej storjen; poskusi, da bi se ustvarila primerna organizacija za rešitev i7 tega neznosnega sta nja. k' ga ie ustvarila medsebojna konkurenca. niso rodili večjih realnih uspehov Zato pozdravlja pobudo ministra za šume in rudnike ter pristaja na predlog, da se osnuje organizacija za skupno prodajo Lesni industriici iz Dravske banovine so pripravljeni vedno sodelovati pri izvedb' tega načrta. V dravski banovini obstoja poleg notranje konkurence domačih podjetij še močan prHIsk tujih interesentov, ki prihajajo v vedno večjem številu v dravsko banovino. Beograd, 3. marca r. Kakor smo že poročali, se je včeraj vršila v dvorani beo grajske občine seja širšega poslovnega odbora Zveze mest kraljevine Jugoslavije Odbor je razpravljal pred vsem o načrtu novega zakona za mestne občine. Zveza mest je že večkrat doslej poudarjala važ nost tega vprašanja in naglašala potrebo čim prejšnjega uveljavljenja zakona o mest nih občinah, ker dosedanji zakoni često niso več v skladu z interesi in potrebami naših m«st Na včerajšnji seji je bila redi-girana spomenica, ki jo Je poslovni odbor Zveze mest predložil danes predsedniku vlade. V deputaciji, ki Je posetila danes dopoldne ministrskega predsednika generala živkoviča ter mu izročila spomenico o -ie-Ijab Zveze jugoslovenskih mest glede na novi zakon o mestuih občinah, so bili zagrebški župan dr Srkulj. beograjski podžupan dr Miroslav Stojadinovič. ljubljanski župan dr Dinko Puc zagrebški senator in glavni tajnik Zveze Dane Sarič. splitski podžupan Stojan Roko. niški župan inž. čavdarevič. osiješki župan dr Hengl in no-vosadsk' župan dT Branko Borota. O včerajšnjih posvetovanjih poslovnega odbora Zveze mest je bil izdan naslednji komunike: »Širši poslovni odbor Zveze mest je ves dan zelo intenzivno razpravljal ter sprejel sklepe, ki Jih je danes izročil v predsedai-štvu ministrskega sveta s prošnjo, naj »e predlogi Zveze mest upoštevajo pri izdelavi zakona o mestnih občinah Zveza mest kraljevine Jugoslavije zastopa v glavnem mnenje, navedeno v svojem prejšnjem predlogu, ki je bil svoječasno izročen ministrstvu za notranje posle Gle de na obstoječe razmere in tzkušnje v zadnjih letih predlaga uprava Zvez« mest še nekatere spremembe v svrho olajšanja dela pri uveljavljenju omenjenega zakona Uprava Zveze smatra, da je njena dolžnost pomagati vladi pri tako delikatnem de!u. kakor Je uveljavljenje zakona o občinah, trdno verujoč, da se bo tako tudi pojmovala pobuda Zveze mest. ki Izvira iz najčistejših namenov ter iz želje, da bi se čimprej omogočila ureditev vseh samoupravnih razmer. Svoje želje je uprava Zveze formulirala v 30 točkah, ki so deloma rekapitu-lacija. deloma prememba posameznih določb prejšnjega načrta Zveze mest. za katerega se uprava tudi pri tej priliki zavze ma Razprava Je bila v teku celega dneva zelo plodna, resna in strogo načelna Izbran je bil poseben odbor, ki je danes izročil sprejete sklepe v predsedništvu vlade. Končno je bilo sklenjeno, da se kongres Jugoslovenskih mest vrši ob koncu maja v Sarajevu Poleg tekočih poslov Je bilo na dnevnem redu Se nekoliko zanimivih vprašanj o mestnih hranilnicah (referat Sarajeva). o gradbenem zakonu v zvezi i uredbami ln pravilniki, ki se bodo izdali na podlagi tega zakona, (predavanje dr Miloslava Stoladinoviča) in o gostaščinl (referat Zagreba). Konferneeo Je zaključil dr. Srkulj z zahvalo delegatom za sodelovanje pri delu, o najemajo žage in snujejo lastna podjetja v svrho eksploatacije gozdov za direkten izvoz Ta penetracija tujcev, ki Je omogočena z mednarodnimi konvencijami se še nadaljnje: njen cilj Je da polagoma čimbolj eleminira domačo trgovino in domačo produkcijo. Treba b" temeljito razmišljati, kako aaj bi se odpomoglo obstoječemu težavnemu ooložaju Poslovni ooložaj naše šumske industrije je neugoden 40 odst žag stoli brez dela In trgovina ie izgubila svojo rentabilnost, ker «e porab' skoro ves dohodek, ki ga prinaša za Dlačilo cele vrste malih taks in orstajbin. od katerih sicer vsaka zase pred-stavlia malenkostno vsoto, ki oa v skupnem učinku upropaščajo to za gospodarstvo najvažnejše panogo Zato je potreben niz administrativnih ukrepov, da se to stanje sanira Stvar ie nujna in ne more več prenest; >dlašanja. Predvsem je treba razširiti zakon o zaščiti domače šumske industrije. ki v sedanjem jbsegu ne nudi lesni industriji v Dravski banovini praktičnih koristi Nadalie ie potrebno, da se v bodoče prepreči komutacija taks za lesno trgovino. Tako se Je tudi poleg državne šumske takse v preteklem letu uvedla tudi bano-vmska taksa za sekanje gozdov, prevoz do železniških postaj je obremenjen z raznim: zakoni (s cestnim zakonom, z zakonom o 'zredni uporab: cest. z banovinskimi prometnim: taksami itd.), pa tudi z določbami o kuluku Zato se naproša minister za gradbe. naj ta položaj razčisti, da se ne bodo v isti namen nhčevale trikratne takse. Ležarinske pristojbine na železniških postajah so postale štirikrat do petkrat večie kakor so v zasebnih skladiščih. Potrebna je nujna revizija Čeprav ie izvoz stavbnega esa prost carine, vendar pa se plača na račun raznih taks povprečno po 40 Din od vagona. Minister financ se naproša, naj te takse ukine Potrebna ie tudi odnrava katerem je izrazil mnenje, da bo rodilo dobre rezultate.« Snoči je beograjska občina priredila ude-ležnikom konference intimen banket v hotelu pri >Srpskem kralju«. Beograd, 3 marca, p Mnister pri pred« sedništvu mimistrskegi sveta dr. Milan Srškič je sprejei danes dopoldne zastop« nike Zveze jugoslovenskih mest, ki so mu izročili svojo redakcijo zakonskega načrta o mestnih občinah Minister je izredno ljubeznivo sprejel zastopnike mest ter jiim obljubil, da bo vlada čim bolj upoštevala uprav :čene želie Zveze glede novega zakona o mestnih občnah: pripomril je, da polaga kraljevska vlada veliko važnost na sodelovanje z Zvezo jugoslovenskih mest. Nas učiteljski pevski zbor v Zagrebu in Beogradu Zagreb, 3. marca n Na svoji turneji po Jugoslaviji je prispel danes v Zagreb pev ski zbor UJU iz Ljubljane, ki priredi prvi koncert v Zagrebu. Ob 4 popoldne se je zbralo na glavnem kolodvoru toliko odličn'h ose osti in občinstva k pozdravu slovenskih pevcev-učiteljev in učiteljic, da Je i>U ves obširen peron poln Sprejem in pozdrav gostov Je bil nadvse prisrčen V imenu me sta je pozdravil goste šolski nadzornik Bil torac Zahvalil se je za pozdrave predsednik Zupančič poudarjajoč veliko radost, ki navdaja slovenske pevce, da prihajajo s svojo pesmijo že tretjič v Zagreb Nocoj ob 6 je bila prirejena v čast gostom pri Lo-vačkem rogu večerja, nakar se je vršil v Glasbenem zavodu koncert Po polnoči od potujejo pevci v Beograd, kjer nastopijo v drugem koncertu. Beograd, 3. marca. p. Beograjski listi pi* šejo zelo simpatično o pevskem zboru UJU iz Ljubljane, ki pri-.edi v prestolnici dva koncerli. Učiteljski pevski zbor prispe v Beograd jutri dopoldne s svojim dirigen* toin prof. Srečko' Kumarjero na čelu. Li» sti objavljajo obširna poročila o doseda» njem delu odličnega učiteljskega pevskega zbora u Ljubljane in poudarjajo, da se bo prestolnici nudila prilika čuti na koncertu učiteljskega pevskega zbora naše najmo» dernejše zborovske skladbe. Pri tem na* glašajo, da je ljubljanski učiteljski pevski zbor eden najboljših zborov v državi in navajajo njegovo nacionalno delo, zlasti v njegovih prvih početkih. ko je prirejal kon» csrte v Trstu in Gorici '-r v drugih me* stih, dokler jim ni tega onemogočil faši* stični režim. V marcu se v finančnem ministrstvu stranke ne bodo sprejemale Beograd, 3. marca AA. Zaradi prevelike zaposlenosti pri delu za državne in bano-vinske proračune je finančni minister uki nil vse »prejem0 za publiko v teku meseca marca. (Iz kabineta ministra za finance.) taks za osiguranje valute. Razlika v železniških tarifah v prometu z Italijo gi realni gimnaziji v Ljubljani v 4-1. Josip Kota na drugi državni gimnaziji v Ljubljani. Alojz Lapajne na prvi realni gimnaz.;i v Ljubljani, Srečko Brodar v Celju Mass Kovačič na realni gimnaziji v Mariboru v 6-1, in Viktor Grintov na realni gimnaziji v Mariboru v 7-1 Potni stroški sodniškega osobja Beograd, 3. marca AA. Na osnovi 61. 142 finančnega zakona za leto 1928/29 je minister za finance v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izdal naslednji pravilnik o spremembi pravilnika o potnih stroških sodniškega osobja pri uradova-nju, ki se vrši na zahteve privatnih strank: § 1. Cl. 22, odd. 1. se izpremeni in se glasi: Ce je na isto potovanje šlo več sodniških uradnikov, pripada vsakemu uradniku ki-lometraža, ki je za 1 Din nižja od predpisane. § 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnevom razglasitve v »Službenih novinah«. Pravilnik k zakonu o carinskih olajšavah za hotelsko industrijo Beograd, 3. marca AA. Na osnovi čl. 7 zakona o carinskih olajšavah za hotelske industrije je finančni minister izdal pravilnik za izvrševanje tega zakona. Spremembe pri Državni hipotekami banki Beograd. 3. marca AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za trgovino in industrijo je bila sprejeta ostavka članov upravnega odbora Državne hipotekarne banke Miroslava Rajkoviča in Mihaela Avramoviča. Nevarnost poplav v Sremu Sremska Mitrovica, 3. marca n. Sava je nevarno narastla. Nocoj znaša njena višina 5.30 metrov nad normalo. Prebivalstvo je v resnih skrbeh, da mu voda ne -»replavi stanovanj, ker 1e že prišla do mestnih periferij. Neke tovarne so že privezale razen lesen material, da jim ga narastla voda ne odnese Priznanja v procesu proti menjševikom Obtoženci zavračajo očitke Moskva, 3 marca d. V včerajšnji sodni razpravi proti menjševikom je zbudila posebno pozornost izjava obtoženega Berlac-kega, da mu je pri posetu v Berlinu, ko se je mudil temkaj v vladnih poslih leta 1925., izjavil vodja menjševikov Dan. da podpirajo Vandervelde Kautzky. Hilfer-ding in Leon Blum menjševiški program za preprečenje socializacijskega načrta sovjetske vlade in o razširjenju privatne trgovine v Rusiji. Sabotažna politika druge internacionale se je pričela 1. 1928. Takrat je pri berlinskem sovjetskem zastopstvu nastavljeni Denike iZj*/il obtožencu Gromanu. da smatra Hilferding za potrebno, pridobiti evropski proletariat za misel intervencije proti Rusiji. Obteženi Groman, bivši član predsedstva državne gospodarske komisije, je potrdil, da se je sestal pr svojih potovanjih v inozemstvo v letih 1923., 1925 in 1927. s člani inozemske menjševiške delegacije Danom, Abramovičem. Denikom in Bron-steinom. ki so odobrili delo inicijatorjev za utrditev kapitalističnih elementov v Sovjetski uniji in za izpodkopavanje go- inozemskih socialističnih listov spodarskih ukrepov sovjetskih oblasti. Praktično je pričel delati za osnovanje menjševiških celic 1. 1926. Moskva, 3. marca g. Generalni državni pravdnik Krilenko zna naravnost mojstrsko dvigniti gledališko obliko razprave proti menjševikom Snoči je napravilo mogočen vtis, ko je nenadoma prečital v dvorani članek berlinskega s>Vorw&rtsa«, ki očita GPU, da so obtoženci pod pritiskom priznali svoja dejanja Krilenko je nato s povzdignjenim glasom vprašal vsakega obtoženca posebej, ali more te trditve nemškega lista potrditi Vsi obtoženci so soglasno izjavili da so očitki proti GPU popolnoma izmišljeni Glavni obtoženec Groman se je dvignil m se s solzami v očeh zahvalil za velikodušno zdravniško pomoč, ki je je bil deležen v zaporih, Bolehal je že več let na težki astmi in le skrbni zdravniški negi v preiskovalnem zaporu se mora zahvaliti, da se je bolezen bistveno izboljšala Na današnji razpravi je izjavil obtoženec Sunanov da je smatral vojaško intervencijo tuje države v Rusiji za neizogibno. V Argentini umirajo zaradi vročine Katastrofalen vročinski val nad Južno Ameriko — Vročina zahteva vsak dan smrtne žrtve Za enotno in moderno upravo naših mest # ..... Plodno delo poslovnega odbora Zveze jugoslov. mest Spomenica predsedniku vlade Ribarske lit lovske afere pred ljubljanskim sodiščem četrta razprava v procesu Slavka Plemlja proti Rastts Pustoslemšku — Zanimive izpovedi prič — Veliko zanimanje Javnosti — Razprava Je trajala ves dan in se bo nadaljevala 13. t. m. Ljubljana, 3. marca že v ponedeljkovem »Jutru« smo opozorili, da se bo danes vršila četrta razprava v senzacionalnem procesu g. Slavka Plemlja proti novinarju g. Rastu Pustoslemšku. Navedli smo tudi kratko zgodovino tega svojevrstnega procesa, ki se je razvil v veliko javno afero, tako da se danes zanj zanimajo po vsej Sloveniji. Formalno gre za pred dobrima dvema letoma izrečeni očitek g. Pustoslemška, da bo zadeva ribolova v Savi Bohinjki in v blejskem jezeru po oblastnem odboru, pri katerem je bil g. Pleme*; ribarski izvedenec, rešena v smislu privatnih interesov g. Plemlja. Sli-čen očitek je v isti stvari iznese) znani blejski hotelir in lastnik blejskega jezera in gradu g. Kenda v vlogi, ki jo je poslal ministrskemu predsedniku in pozneje ob svojem zaslišanju na sreskem načelstvu v Radovljici. Zaradi teh očitkov je g. Plemelj, ki se je skliceval na to, da je kot pogodbeni nameščenec oblastnega odbora uradna oseba. vložil proti gg. Kendi in Pustoslemšku ovadbi na državnega tožiica. Ta je na podlagi vložene ovadbe uvedel proti obema postopanje po znanem S 104 s. k. z. Obravnava proti g. Pustes'emšku se je vršila že ponovno, a m nikdar prišlo do sodbe. Danes se je vršila že četrtič in je bila združena z razpravo proti g. Kendi. ker je dokazni material v obeh primerih skoro identičen. Tako je formalno ozadje današnje razprave. Obtoženi g. Pustoslemšek pa je za svoj očitek nastopil dokaz resnice in kakor je v takih primerih to že običajno, je tudi v tem procesu stopil njegov formalni povod zelo ob stran in se je vse zanimanje osredotočilo na dokazni material, ki ga je zbral obtoženec. Ta je predložil sodišču 32 strani obsegajoči obrambni spis. v katerem dokazuje na dogi /rsti konkretnih primerov, da je skušal g. Plemelj, ki je solastnik znane ljubljanske trgovske tvrdke »Riba«, izrabljati razne svoje javne funkcije v privatne interese Navedbe tega obrambnega spisa so take, da so vzbudile ogromno pozornost ne le v lovskih in ribarskih krogih, temveč tudi v vsej ostali javnosti, ki upravičeno želi. da bi se vse te afere čim boli razčistile Iz navedenih razlogov je umevno, da je bilo tudi za današnjo razpravo zanimanje zelo veliko in da je bi\a sodna dvorana ves dan nabito polna poslušalcev. K razpravi je bilo iz Ljubljane in z Gorenjskega, pa tudi od drugod povabljenih nad 40 prič, kar je še povečale živahnost, ki je ves dan vladala na sodišču Pričetek razprave Razpravo je vodil s. o. s dr Ernest Ko* be, kot sodnik poedmec, obtožbo je zasto« pal namestnik drž tožilca dr Lučovnik, zasebnega tožitelja Plemlja odvetnik dr Tavčar, oba obtoženca Pustoslemška in ho« telirja Kendo pa odvetnik dr Anton Švi« gelj Dasiravno je sodnik g. Kobe posloval ze« lo hitro in odločno, se je razprava vendar' le zavlekla s kratkim opoldanskim odmo« rom do pozne zvečer m še ni prišla do za« ključka Tekom razprave so posamezne priče podale o postopanju g Plemlja izja« ve, ki so vzbudile med poslušalci še večjo pozornost Dopoldanska razprava se je pričela ob 9. in je trajala do 13 Ob oričetku je go« spod Plemelj .zjavil da pristane na po» ravnavo. ako glavni obtoženec Pustoslem« šek prekliče m obžaluje svoje očitke Go« spod Pustoslemšek je poravnavo odklonil z izjavo, da nima proti g Plemliu nič oseb' nega, marveč se zavzema samo za pravič« nost in nastona v vsem procesu samo s te« ga vidika Gre mu za zmago pravične stva« ri in zato odklsnja tako poravnajo Po običajnih formalnostih je nato držav« ni tožilec dr Lučovnik prečital javno. na» to pa zastopnik zasebnega tožitelja dr. Tav« čar še zasebno obtožnico. Zasliševanje obtožencev Po ugotovitvi personalij in običajnih for« malnostih je nato sledilo zasliševanje ob« tožencev. Prvi je bil zaslišan g. Pustoslemšek. Njegovo zaslišanje je bilo precej kratko. Ponovno je naglasil. da nima proti g. Plem* lju nič osebnega marveč mu gre zgolj za resnico in pravico Ze mnogo prej je sli* šal od raznih ljudi pritožbe proti postopa« nju g. Plemliu. vendar pa se je začel zani« mati za stvar šele potem, ko je prišlo do te afmere. h kateri je b;l izzvan Vzdržuje iznešene očitke in predlagane dokaze. Obtoženec g. Kenda je obtožen, da je očital g. Plemlju kot upravitelju dvornih lovišč in kot ribarske« mu izvedencu oblastne samouprave neko« rektno postopanje. Gre pred vsem za oči« tek, da je bil Kendov ribolov na Rledu odzvet zaradi zasebnih interesov g. Plem« lja. V svojem zagovoru predlaga g. Kenda pisma g. Plemlja. ki pravi v njih, da žele dobiti njegov ribolov visoki krogi Ko pa se je g. Kenda o tem informiral na mero« dajnem mestu, je izvedel, da ta trditev ne drži in je zato zavrnil Plemljeve zahteve. Ta pa ni odnehal, marveč mu je ponujal za ribolov posredovanje pri večjem poso» jilu in razne druge ugodnosti. Med tem je oblastni odbor izdal novo uredbo ter na podlagi izvedeniškega mnenja g. Plemlja ribolov g Kendi odvzel G. Kenda je ▼ razburjenosti zaradi tega po njegovem pro» pričanju nenravilnega odvzema napisai vlo« go na ministrskega predsednika, v kateri omenja Plemljeva pism3 in slika razvoj do« godkov V tej zadevi je bil pozneje zašli« šan pri 9reskem poglavarstvu v Radovljici, kjer je v vlogi navedene očitke vzdržal Sedaj je tožen-zaradi žaljenja uradne ose« be. G Kenda pripominja da je smatral, da je uredba oblastnega odbora o kateri ie prepričan da jo ie S Plemelj direktno dal napraviti za njegov primer, protizakonita, ker omejuje lastninsko pravico in je to tu« di dokazoval v svoji vlogi na ministrskega predsednika ter jo izpodbijal pri uprav« nem sodišču, ki je njegovi pritožbi ugodi« lo in razveljavilo odlok oblastne uprave Pri zaslišanju glede vloge na ministrske« ga predsednika izjavlja toženec da je ho* tel s tem opozoriti merodajne kroge, da zlorablja tožitelj g Plemelj svoj položaj kot upravitelj dvornih lovišč Državni tožilec je pri tem predlagal iz« ključitev javnosti kar pa je sodnik zavr» nil. ker toženčev očitek ne zadeva dvora temveč samo zasebnega tožitelja. Izpovedbe prič Po petmmutnem odmoru se ie začelo do« kazno postopanje z zasliševanjem prič Prvi je bil zaslišan graščak g Galle o tem, ali mu je g Plemelj res zagrozil, da mu bodo ribolov kot Nemcu odvzeli, če ga ne da njemu v najem, če mu pa da ri« bolov v zakup bo pa že poskrbel da gospod Galle ne ho razlaščen Priča potrd te navedbe, pristavi ia na. da se podrobnost 10 let nazaj ne spomini-? več Res pa je. da je dobil od takratnega poverjenika pozi\ na i izroči vse spise ki se nanašajo na nje« gov ribolov Ker se ie zbal. ie res izročil ribolov g Plemlju G Plemelj izjavlja, di se ne spominja podrobnosti ve pa dobra. da g. Galletu ir n;kdar grozil z odvzemom Prča na vprašanje sodnika izjavlja, da je dal riholov v z kup g Plemlju samo za« to. ker se je bal da mu bo ribolov sicer odvzet. V tej stvari je bil zaslišan natp primarij dt Robida kot takratni predsednik Sh-venske^a ri« barskega društva Priči izrecno javlja da se na sejah odjbora m nikdar razpravljalo o Ga'letovem r bolovu in da ie tajnik go 6pod Plemelj postopal simolastno Nasled« nja priča zobozdravnik dr. A Praunseis pripoveduje o razmerah, k; so vladale v nekdanjem trnkarskem društvu »Sava« in slika spor med a Plembem m pokojnim r .vnateliem Sarkom. ki je že "akrat očital Plemlju nekorestno p.istopanje v ribarskih zadevah ne da bi ga bil g Plemeli za to tožil Drž tožilec: Al vam je znano poslovanje g Plemlia pri dvoru in oblastni samoupravi? Priča: Govorilo -e je mnogo več revir, jev pa je. kakor sem slišal, izginilo v rn--ke g Plemlja. dasi -e je govorilo, da po« stopa po na'ogu visokih krogov Drž tožilec: Kako »izgin lo?« Priča: No, n pr mi bi morili imeli svoi ribolov še šest let. p? ga je prevzel go« spod Plemelj Kenda: Tudi jaz bi bil vzel V zakup več ribolovov če bi se ne govor lo. da jih že« M jo v-soki krogi v državi Mnogo pozornosti ie vzbudila zadeva z ribolovom g Grebenca, posestnika v Za« gorju. Njegov sin g. Franc Grebene železniški uradnik v Ljubi lani. ki je bil o tem zaslišan kot priča, .e pripovedoval, da je njegov oče » 1923 ali 1924 izdražbal do« rični ribolov Kmalu nato je g Plemeli PiOzval njegovega očet> in mu izjavil, da bo licitacija razveliavljcna češ da se 7.a-nlmajo za ta lov visoki krogi Pozneje mu je v tem smislu prigovarjal tudi lastnik graščak Jakil, tak" da je oče končnr ribo lov res dal iz rok Ribolov pa je dobil go-sppd Plemelj. ki ga je pozneje oddal dr Drnovšku v Mariboru Višji šumar g. Fran Pteško z graščine Snežnik ne izpove nič bistvenega Zaslišan je b i samo o ribolovu v Kokri Tudi za te ribolove se je namreč potegoval g Plemelj m je brez dovobenja ribaril v ribolovu g Hajnriharja Ko ga je ta prijet, je izjavil, da je preizkušal ribe za dvor Graščinski upraviteli Leopold Šauta je bil zaslišan o tem, da je skušal Plemelj dobiti snežnišk' ribolov z grožnjo, da bo ribolov sicer odvzet Izjavlja, da dobil lovišče g Plemelj samo zato. ker je več ponudil. Pustoslemšek: Ali niste bili na banski upravi, da bi se informirali, če res izide zakon o razlastitvi samosvojih lovišč? Priča: Govori'^ se je o tem za časa oblastnega odbora in informiral sem se pri šumarskem inšpektorju Šivicu, kaj je na tem resnice. On o tem ni vedel ničesar. Pustoslemšek: Napram g. Sivicu ste označili g. Plemlja kot razširjalca te vesti. Priča: Tega se ne spominjam natančno. Enkrat smo res govorili o tem s Plemljem. Dr. Zvonimir Janežif z Bleda pripoveduje, da se je zanimal 2a lovišče gosp. Kende češkoslovaški poslanik dr. Šeba za primer, da bi drugi visoki krogi, o katerih se je neprestano govorilo, ne reflektirali nanj. Priča se ie obrnil telefo-nično na majorja Pogačnika, ki mu je pojasnil, da na merodajnem mestu o tem sploh nič ni znanega in da so nihče ne zanima ne za nakup, ne za zakup tega lovišča. Sreski načelnik dr. Vavpotič, bivši sreski poglavar v Radovljici, sedaj v Ptuju, je bil zaslišan glede vloge, ki jo Je poslal gosp. Kenda ministrskemu predsedniku. Vloga mu je bila od banske uprave dostavljena s pozivom, naj o stvari takoj zasliši gosp. Kendo kot pojasnilno pričo. Pozval je Kendo telefonično k zaslišanju, ne spominja pa se več, ali mu je podrobno predočil vso vsebino spisa. Banski svetnik g. Mencinger izjavlja, da je prišel k njemu kot takratnemu sreskemu načelniku v Radovljici g. Plemelj in zahteval storniranje zakupne pogodbe za ribolov, ki ga je imel v zakupu se tz prejšnje dobe neki Dunajčan. Sprva je utemeljeval to zahtevo 9 tem da je pogodba za prizadeto občino neugodna, pozneje pa je izjavil, da se zanima za lov dvor. Ko ga ie priča vprašal, ali ima o tem kako pismeno naročilo ali druge dokaze, o tem ni več govoril. Pozneje je bil priča premeščen tn ne ve, kako je prišlo do zakupa tega lovišča. 8odnik: Zakaj je hotel g. Plemelj doseči razveljavljenje pogodbe? Ali se je sam zanimal za lovišče-? Priča: Ne vem, tega mi ni omeniL Sodnik: Ali je rekel, da hoče imeti lovišče dvor? Priča: Da, to je izrecno izjaviL Popoldanska razprava Ob 13. je bila razprava prekinjena ter se ie nadaljevala popoldne. Ob 15. je bila dvo rana zopet nabito polna Pred nadaljevanjem razprave je sodnik objavil, da sta se priči podpolkovnik Pogačnik in dr. Majaron ml. opravičili, dočim je priča inž. JelaČin odsoten. Priča z. Miha Cerna posestnik na Bledu, izjavlja, da ni slišal, da bi se bilo govorilo o tem, da bo oblastni odbor izdražil Kendov ribolov. Glede dražbe lovišča v Srednji vasi pravi, da je bil vedno skupaj s Plemljem, da pa mu ni znano, da bi bil Plemelj pripovedovaL da bo dražba razveljavljena, ker da hoče imeti ta lov dvorna uprava za ureditev dvornega lovišča. G. Ivan Megliša. bivši ravnatelj konzervne tovarne na Vrhniki, je bil navzoč v Radovljici na dražbi lova Srednja vas. Plemelj ie pred licitacijo pripovedoval, da ima nalogo odvzema Kendovega ribolova, če bi si g. Plemelj ne bil toliko priza« deval Dr. Natlačen: Potem bi sploh ne htlo prišlo do tega postopanj«, ker razen Plem« lja ni nihče nastopal v tej smeri. Ko je I prišel g. Pustoslemšek k meni intervenirat 1 in mi je predložil strašno korespondenco g. Plemlja, ki se je zbrala tekom let, sem sppznaJ napako. Ce b< bil pnšei prej. bi do tega postopanja ne pnšlo Bil sem po« prej prepričan, da ie bilo prizadevanje g Plemlja narekovano samo n stvarnih raz« logov Potem pa sem spoznal, di je vsa stvar samo osebna zadev . g Plemlja. ki je stremel za tem, da b- dobil tuda ta ribolov pod svpj vpliv Dr. Švigelj: Upravno sodišče je odlok oblastne uprave razveljavilo, ker je bil g. Kenda že od vsega početka pripravljen storiti vse, kar bi zahteval od njega oblastni ribarski referent. Ali vam je bilo to stališče g. Kende znano? Dr. Natlačen: Ne. tega nisem vedeL S strani g. Plemlja se mi je ponovno sugerl-ralo prepričanje, da g. Kenda noče izvršiti predpisov, ki jih predvideva ribarska uredba. Dr. Švigelj: Ali ste vedeli, da je g. Plemelj udeležen pri firmi »Riba«? Dr. Natlačen: Vedel sem, da je on tam sodeloval, v kakem razmerju pa, to mi ni bilo znano Bil sem prepričan, da on ni direktno soudeležen. To sem zvedel šele ob priliki zaslišanja prič pri neki drugi raz-pravL Nadaljnje priče Notai Pegan iz Radovljice ne pove ničesar bistvenega. Fian Gerbenc 63 letni oče dopoldne zaslišanega želez« niškega uradnika Grebenca v celoti potrdi izpovedbe svojega sina in izjavlja, di ga je pozval Plemelj v Ljubljano in zahteval, naj prepusti svoje lovišče za dvor, ker bo lakup drugače razveljavljen Prči je iz« javil, da ga zasebniku ne b' prepustil, dvo* ru pa takoj V resnic pa je bil ta lov poz« neje izdražban od Plemlja. ki ga je dal v podzakup dr Drnovšku v Mariboru. Plemelj izjavlja, da je bil Grebenčev ri« bolov le del Jakilovega G Jakil prvotne dražbe, na kater je zdražb I svoj ribolov Grebene, ni potrdil, temveč je ves revir dal v zakup njemu g Plemlju. dr. Švigelj: če ste itak imeli, g. Plemelj, ta lov v zakupu, čemu ste potem pozivali pričo k sebi v Ljubljano »n od nje zahte« vali, naj odstop1 lovišeč za dvpr? Referent šumske uprave inž. Rejc je sodeloval kot strokovnjak pn sestavi ribarske uredbe V koliko je sodeloval tudi g. Plemelj, mu ni znano. Po njegovem mnenju m bilo razloga za odvzem ribo'pva g. Kendi, ker se je Kenda, k kor je njemu znano, obvezal, da stori vse. kar zahteva od njega oblastna samouprava Posestnik Jan z Gorij pri Bledu opisuje, kako je bilo pri lictaciji lova pred tremi leti Prišlo je v Radovljico več r e« flektantov, ki so hoteli licitirati. Pnšel je tudi g. Plemelj. k' je izjavil, da bo licitiral za dvor; nato drugi nismo licitirali in lov je pstal g Plemlju Pustoslemšek: Kdc lovi sedaj tam? Priča: En del ima Kranjska industrijska družba, drugi del razni posestniki. Dvor t m ne lovi. Plemelj pojasnjuje, da je pršlo do za* menjave lova med dvorno upravo in šum« sko direkcijo. Fran Tršan z Vrhnike je imel v zakupu Galietov ribolov v Bistri. Pred 5 leti je dob 1 pd g Plemlja v imenu Ribarskeg : društva dopis, v katerem se mu očita, da slabo gospodari Grozili so mu tudi. da mu bo ribolov odvzet. Banski svetnik dr. Narte Velikonja opisuje, kako m koliko je g Plemelj sode« 1 »val pr poslih oblastne s mouprave, t čo« čih se ribarstva Posvetoval se je z njim tudi ob sestavi lan ju ribarske uredbe, ven. dar pa je bil oprezen, ker ie vedel, da ima g Plemelj opr vka s tvrdko »Ribo« in da je sam športni ribič Pač pa je g Plemelj intenzivneje sodeloval pr noveli k r bar. sfci uredbi; ta novela vsebuje tudi do>čila o odvzemu ribolova v jezerih, d^čam po prvotni uredbi te možnosti ni bilo. Odgoditev razprave Ob 20. je sodnik g. dr. Kobe prekinil razpravo in odredil nadaljevanje za petek 13. t. m. ob 9. dopol lne. Krst parnika »Kraljice Marije" V soboto bo v Splitu svečan krst našega novega največjega potniškega parnika, ki bo nosil ime Nj. Vel. kraljice Marije R divojevč. Juraj Demetrovič, bivša ministra dr. Frangeš in dr Shvegei, admirala Wickerhauser ter C. Koch in drugi. Beograd, 3 marca, p K 'kor znano je pred meseci kupil »Jugoslovensk- Llovd« od angleške družbe »Royal Steam Compa« ny« parnik oParaguanu«. ki je vzdrževal promet med Newyork/>m in Florido, zna. nun letoviščem ameriških bogatašev Raz« košno opremljeni parnik, ki je eden naj« večjih in najlepš h v naši mornar ci. ima 40 kabin I razred: ter 17 500 ton V naši lasti bo vrši! službo med Sušakom. Spli« tom. Dubrovnikom. Krfom, Pirejem in nazaj V soboto 7. t. m. bo ob 11.30 dopoldne krščen v Splitu na ime Nj. Vel kraljice Marije, za kar se vrše velike priprave Po krstu bo pelj l goste na izlet v Ko*or in nazaj Svečanosti se bodo udeležile na jod ličnejše osebnosti iz našega javnega živ; ljenja, med njimi ministri general Hadž č. K svečanosti bo vpzil goste iz Beograda poseben vlak v petek ob 8.20, ki bo pri« spel ob 17. v Zagreb, kier bodo vstonili gostje iz s vske in dravske banovne Vož. njo bo nadaljeval iz Zagreba ob 21.30 ter bo prispel v Split v soboto pb 8.30. Po krstu bo parn k »Nj. Vel kraljica Marija« odp'ul proti Dubrovniku, k mor bo dospel v nedeljo ob 10 dopoldne in ki si ga bodo gjT>stje ogledali Ob 13. bo na parniku banket, zvečer pa bo Dubrovnik svečano razsvetljen Iz Dubrovnika bo od« plul ob 1. ponoči v Koto", k mor prispe 9. t. m. ob 9. dopoldne ii se bo vračal pb 15. v Split. Gradnja tramvaja iz Ljubljane v Št Vid L]ubl]ana. 3. marca. Davi se je pričel k rmisiionalni ogle i proge električne železnice od Šiške do 5t. Vida. k: ga je /odil zastopnik banske uprave tajnik g Fran Mramor in se ga je udeležilo okrog 30 zastopn kov razn h urpdov. na drugi strani oa zastopniki maloželezni-ške družbe s predsednikom dr. Otonom Fettichom na čelu. Po projektu bi bila cestna železnica izpeljana do odcepa ceste na Tacen, oziroma k postaji od glavne ceste Ker so zastopniki železniške uprave ugovarjali izgraditvi proge do te točke zaradi bližine železniške postaje Vižmarje, ie Maloželezniška družba. da omogoči čimprejšnjo zgradbo začasno reducirala svoj projekt zaenkrat do Ga-si'nega doma v Št Vidu oz. do točke v bližini šole Pri tei redukciji projekta gre le za končno rešitev orometnega ministrstva, ki bo orošni: Maloželezmške družbe in lokalnih interesov za izvedbo celotnega projekta gotove ustregla, ker so se zanj zavzel: vs; interesenti in oblastva. Zupana občin Z(ri>rnja Šiška in Št. Vid gg Zakotmk in Babnik sta se z vso vnemo zavzemala za predloženi projekt zlasti sta tudi poudariala, kako ie potreben poseben banket ob cesti. Obe občini sta uvedli v tem oz ru akcijo za odstop potrebnega zemljišča. čemur lastniki ne ugovarjajo. Zastopnik Zbornice za TOl g. dr. Pless je pozdravil izvedbo načrta, ki bo v prav znatni men pripomogla k ožlvljenju prometa. Privatni inicijativi bo z novo železnico dana nova možnost udeistvovanja. Zastopnik banovine, g. inž. Rueh ie izjavil, da/ni pomislekov proti Izvedb; načrta, pač bi pa morala Maloželezniška družba nositi one večje stroške, ki bi nastali pn zgradbi njenih daljnovodov zaradi križanja s tramvajsko progo. . _ Podaljšanje nove proge se pnčenia v £g. Šiški pri Kmetovi gostilni in poterfa po državni cesti do odcepa na Tacen. Proga je projektirana kot enotirna s kolosekom širine enega metra, gornji električni vod bi na bil napeljan v višini 5 m Pol metra. Električno energijo bi dobival vod iz usmerjevalne postaje, ki se že gradi na Bleiwei-sovi cesti m bo služila za napajanje celega tramvajskega omrežja. Obratna napetost bo znašala 500 do 600 voltov, tok bo pa istosmeren. Prva postaja bi bila ob Kosovi ulici, druea pri remizi. tretja pri Kavčičevi gostilni, četrta pri odcepu k novi šoli. peta med »Slepim Janezom« in tako imenovanim »Debelim znamenjem« šesta pred tovarno »Štora«, sedma pri odcepu banovinske ceste na Dobrovo, osma pri kanelici v Št. Vidu. končna postaja in izogibališče pa pri Kremžarlevi hiši v št. Vidu. Na meji Zg. Šiške in št. Vida bo stala remiza s prostorom za 50 voz. Maloželezniška družba smatra, da ie pr>jekt naletel na splošno razumevanje vseh faktorjev in da ie večini stavlienih zahtev mogoče ugoditi, da torei proti realizaciji ni tehtnih ovir Danes le gotovo, da se bo načrt realiziral in pričel izvajati ti-koj. ko ga ministrstvo za promet odobri, promet bo oa najbrže mogoče otvoriti že jeseni. Komisijska razprava se le prekinila zvečer ob 9. in se nadaljuje jutri Delegacija ljubljanske univerze pri Masaryku Praga, 3 marca h. V petek zjutraj bo prispela v Prago delegacija ljubljanske uni« verze, ki jo tvorijo rektor prol. dr Šerko, dekan filozofske fakultete prof dr Kele« mina :n promotor prof dr Kidrič V so« boto bo sprejeta v svečani avdijenci od prezidenta Masarvka Delegacija bo pri tej priliki izročila prezidentu diplomo častne« ga doktorata ljubljanske univerze. Iz sodne službe Beograd, 3. marca AA Upokojen je na lastno prošnjo Rudolf Potočnik, starešina sreskega sodišča v Rogatcu. Zagrebški kvartet v Pragi Praga, 3. marca h. Nocoj se je vršil v Pragi dobro uspel koncert zagrebškega godalnega kvarteta, ki ga je priredila češko-slovaško-jugoslovenski liga. Loterijska afera na Poljskem Varšava, 3. marca, č. Včeraj bi se imelo vršiti žrebanje tako zvanega »Dolaruske«, t. j. obveznic nekega dolarskega posojila. Največji dobitek znaša 75 000 d.olarjev, to je okrog 4 m lij-me din rjev K žrebanju se je zbralo ogromno število občinstva. Pred pričetkom se je oglasil nekdo iz občinstva ter zahetval v smislu zakona, da 6e mu da prilika prepričati se, če je v bobniču številka njegove srečke. Na splošno prese« nečenje občinstva so ugotovili, da njegove številke sploh ni v bobniču. Nastalo je strahovito razburjenje med navzočimi, ki se je še povečalo, ko se je pri nadaljnem ugotavljanju dognalo, da ni bilo v bobni« ču še 50.000 drugih številk ki bi morale biti v njem. Žrebanje so morali seveda odgoditi. Glavna skupščina nogometašev Beograd, 3. marca. p. Snoči je bila seja poslovnega odbora Jugoslovenskega nogo« metnega saveza. Odbor je sklenil, da se skliče izredna skupščina za 3. april. Eno najvažnejših vprašanj, ki se bo reševalo na tej skupščini, bo izprememba pravil za zboT r~gometnih sodnikov, drugo pa način tekmovanja za državno prvenstvo. V ne« deljo ob 9. dopoldne bo imel sejo upravni odbor JNS. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved ta danes: Stalnejše, bolj vedro vreme, morda večja oblačnost preko dne. hladne in vedre noči. — Situacija včerajšnjega dne: po depresiji, ki je šla preko na?ih pokrajin proti vzhodu, je nastopil sedaj z oceana visok pritisk ter povzročil iasno vreme in velik padec temperature. Pritisk je skoro enako porasel za 15—17 mm. dočim so temperature padle za 1—10 stopinj. Dnnajska vremenska napoved ea sredo: Bolj oblačno proti vzhodu. V južnih Alpah in na Koroškem mestoma lahen sneg.