URN_NBN_SI_doc-Y21QGRGP

PETINSEDEMDESET LET UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR (Govor njenega rav n atelja dr. B runa H artm ana na strokovnem po­ svetovanju D ruštva bibliotekarjev Slovenije 5. oktobra 1978 v Ma­ riboru) Počastitev petinsedem desetletnice U niverzitetne knjižnice M ari­ bor na letnem zboru slovenskih knjižničarjev je globlje smiselna: pod­ črtuje pom en tričetrtstoletnega obstoja knjižnice in h k rati izpostav­ lja njeno mesto v slovenskem knjižničarstvu. P rav je tedaj, da oboje pretresem o in ovrednotimo. N ajprej: trič e trt stoletja v nacionalni in k ulturni zgodovini kak­ šnega velikega naroda z bogato kulturno tradicijo ne pomeni nujno izjem nega časovnega razpona, ki bi m u vrednost in jubilejni vrh veljalo posebej počastiti. V naši, slovenski zgodovini pa je, gledano iz današnjega dne v preteklost, v takšno obdobje zajeto toliko p re­ lomnega dogajanja, toliko razvoja, vzponov in identificiranja, da si knjižnica, ki je rasla in se bogatila vštric s tem razvojem, pač lahko, po Zupančičevih besedah, »izmeri daljo in nebeško stran«. P ri tem še posebej velja, da je knjižnica nastala in se razvijala v izpostav­ ljenem mestu, ki so v njegovi črti pred šestdesetim i leti potekali boji za severno mejo, in teh se v teh dneh posebej spominjamo. Teže ocenjujemo vrednost dela kakšne knjižnice. V družbeni za­ vesti je še vse prem alo prisotno, kaj knjižnica sploh je, kakšne so njene naloge in kolikšna je njena vplivnost v družbi. Pojm ovanje knjižnice je povrh zamegljeno s tradicionalnim slovenskim m nenjem, da je razvedrilno izposojevališče leposlovja. Po drugi stran i še tako skrbno zbrani statistični podatki o delu knjižnice ne m orejo razkriti njene resnične odm evnosti in vplivnosti med bralci, ne m orejo osvet­ liti, kakšna spoznanja, kakšne pobude so sprožili v bralcih, ne iz­ posojena knjiga, pač pa m orda le en stavek, ena sam a misel iz nje. Ocena vrednosti knjižnice tedaj ne m ore biti do k raja izčrpna. D anašnja U niverzitetna knjižnica M aribor je izšla iz knjižnice Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ki so ga 28. m aja 1903 v m ariborskem Narodnem domu ustanovili, da bi Slovenci na Štajerskem znanstveno preučevali svojo preteklost in sodobnost in si iz znanosti krepili moč. V zaostrenem nacionalnem boju z začetka našega stoletja je nujo takšne odločitve izoblikoval idejni pobudnik društva zgodovinar dr. Franc Kovačič z znam enitim i besedam i na občnem zboru: »Štajerskim Slovencem preostane le dvoje: ali z 164 Knjižnica 22(1978)3-4