Št 205.
V Ljubljani, sobota dne 24. septembra 1910
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja v*ik dan — tudi ob ■edeljah ln praznikih — ob '/«6- uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nižtvu mesečno K 1‘—, z dostavljanjem na dom K120; ■ pošto celoletno K18 —, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za Inozemstvo celoletno K 28—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo Je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za'oglase se plača: pctit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Na naslov deželnega predsednika Schwarza.
Pretekle dni smo se v »Jutru- oglasili z nekaterimi željami in zahtevami glede draginje mesa in drugih živil. Na komisarja Lasana smo apelirali, da stori potrebne korake, da pride v Ljubljano argentinsko meso in skrbi, da se bo ceneno razprodajalo. Ker je v tem oziru po drugih mestnih magistratih pot že vsa uglajena in vse napeljano, bi stvar vendar ne bila pretežka, za prebivalstvo pa velikanskega pomena. Mahoma bi cena najpotrebnejšega živila postala zopet normalna, tisočim bi bilo ustreženo. Prava dobrota bi bila za Ljubljano in lahko bi se potem lotili ureditve tudi pri živilih.
Danes smo izvedeli, da se je mestni magistrat res vsled teh obupnih klicev obrnil na deželno vlado, da izposluje dovoljenje za uvoz argentinskega mesa tudi v Ljubljano. Komisar Laschan pa je s tem storil še vse premalo, kajti birokratično se ta reč sploh rešiti ne da, ampak treba jo je praktično vzeti v roke, proučiti vprašanje o cenah, tovornini, prodajnih troških, o kon-serviranju itd. Ko so šli Dunajčani v Trst pokušat argentinsko meso, se jim je takoj pridružil podžupan graški, da se informira.
Vsekako je pa storjen prvi korak! Skala je premaknjena, vsaj v teoriji smo za nekaj naprej. Na deželni vladi menda hočejo stvar po stari navadi »študirati*, mesto da bi jo hipoma rešili in zglasili ministrstvu, da tudi Ljubljana zahteva argentinsko meso. S. deželni predsednik Schwarz še ni bil nikdar lačen, pa tudi za cene mesa se mu ni bilo treba brigati, saj on ima plače dovolj. On se briga le za policijski oddelek. Za svojo in nemške gospode varnost stori čudeže. Mo-bilizuje orožnike in vojake, vladne uradnike podi po mestu, da stoje kot impozantni policisti po vogalih. Za nemštvo je vse na nogah. Zdaj pa pride akt o krušnem vprašanju ljubljanskih revežev v prezidij. Dva meseca ga bodo pacali v prezidiju, da najdejo referenta. En mesec ga bodo prenašali v sobo referenta. Ta bo rabil po stari navadi pol leta, da ga položi na polico, kjer stoje 5 m visoko nerešeni akti. Tam počaka 1 leto, da se nanj nabere 1 prst prahu. Nato zopet rabi 1 leto, da nanj napiše:	„Nazaj	na mestni magistrat, da pre-
iskuje, koliko mesa bi rabilo ljubljansko prebivalstvo . . ."
Šalo na stran 1 A res je tako pri vladi. G. Schvvarz, akt morate hipoma rešiti, kajti vsak dan je izguba za reveže I
Slovanski Jug.
Protislovanska rimska cerkev. Kako slabi politiki so v vatikanskih krogih, je svet že opetovano videl, najnazadnje v slučaju papeževe okrožnice in cerkvenega boja na Španskem. Tudi Slovanom kaže rimstvo svoje razdirajoče zobe in zlasti primorski Slovani so to že večkrat poizkusili. Lansko leto se je zazdelo z italijanskim duhom prepojenim Latincem, da bo za katoliško vero dobro, če se vzame slovanskim katoličanom še zadnja troha slovanskega bogoslužja in to nakano so hoteli res izvršiti. Nekod se jim ni hotelo posrečiti, ker je njihova namera izpodletela na zavednosti vernikov. Sučurje v Dalmaciji dela hudo preglavico rimskemu škofu. Do sedaj so imeli katoliki slovansko mašo, ali za pretekli božič je škof to prepovedal in posledica prepovedi je, da se nihče ne zmeni za latinsko cerkev. Župnik pač bere mašo, ali niti manistrantov ne more dobiti. Katoličani dajo otroke krstiti pravoslavnemu župniku, pogrebe oskrbuje istotako on in ako Rim ne prekliče svojega nasilja, postane cela fara pravoslavna. Za trmoglavost rimskih oblasti bi bil res edini lek to, da se vse prizadete fare enoglasno upro in odpadejo.
Splošni pregled.
Nova stranka na Ogrskem.
Novo stranko hočejo ustvariti na Ogrskem in njen glavni cilj bodi uvedenje splošne, enake in neposredne tajne volilne pravice, ki bo razdeljena nekako na razne občine. Ta volilna pravica bode kajpada imela nalogo očuvati madžarsko državno idejo. Priprave se vršijo s popolno paro, stranka že ima dokaj članov in početkom vinotoka se ima vršiti konstruirajoča seja. Poziv v novo stranko so pa podpisali samo možje, katerih imena jamčijo, da stranka ne bode demokratska. Sicer je pa stranka za splošnost popolnoma odveč, kajti reforme, ki jih misli izvesti kak Banffy, Batt-hyany, Sandor, Kelemen in čuvaj krone Vesselenyi, bodo pač samo Madjarom v prilog, ne pa drugim narodnostim.
Ovirani nemški listi.
Pred dnevi so javili telegrami, da je ruska vlada odvzela poštni debit uglednemu nemški listu „Berliner Tagblatt", ki je sicer po svojem programu brezbarven in nepristranski, ki pa vkljub temu, ali morda ravno radi tega, nikoli ne opusti prilike udrihniti po Slovanih in jih omalovaževati na smešne načine. Takoj za tem je došla vest, da je enaka usoda dohitela tudi »Frankfurter Zeitung". O vzrokih odvzetja debita se je zaznalo, da je naravnost sam
minister notranjih zadev Stolypin zahteval, da se imenovanima lista odvzamejo vse poštne ugodnosti, ker sta objavljala v poslednji dobi take telegrame in poročila o cesarju, da je bilo edino umestno, njih razširjanje otežkočiti. »Berliner Tagblatt" je bil še celo tako odločen, da je protestiral proti ruski cenzuri, ki je nepovoljne reči ali počrnila, ali pa izrezala. A tudi drugi nemški listi so se enako obnašali. Ruska vlada bi najraje vsem prepovedala neoviran prehod čez mejo, ker se pa nekatere le malo čita, je še za sedaj pustila vse pri starem.
Roosevelt ln Taft.
Posvetovanje med Rooseveltom in Taftom ni poravnalo nesporazumljenj, ki so obstajala med bivšim in sedanjim državnim predsednikom, nasprotno, oba moža sta se drug drugemu še bolj odtujila. Pravijo, da se je Roosevelt zelo čudil, ko je videl kako malo dostopen se kaže Taft njegovim nazorom v važnih političnih vprašanjih. Taft je celo odločno proti Rooseveltovim najljubšim idejam, da, še v notranjem boju republikanske stranke je za vsakogar, le za Roosevelta ne. Nato je Roosevelt brez pomisleka izjavil, da še ostane za naprej v resnici načelnik republikanske stranke in ne samo po imenu. Vsled tega se je izrazil predsednik, da nima nič proti temu, če se imenuje kandidatom za predsedstvo pri volitvah leta 1912, da se pa tudi ne kani ogniti svojemu nasprotniku. Bode pa zopet hud boj, kakor je bil pri zadnjih volitvah.
Zarota proti japonskenskemu carju.
Kar se je prej sumilo in slutilo, se je sedaj izkazalo kot resnično. Na Japonskem se je docela pravilno razpravljala zarota proti življenju cesarja in morda proti celi vladarski hiši, le da se vsled stroge cenzure ni izvedelo drugega, kot da so zaprli prizadete anarhiste in revolucionarje, ki niso pravočasno ušli. Že svoječasno fso vršili časniki svojo dolžnost, ko so javili prvi poizkus zarotnikov, sedaj se pa na novo poroča, da je bila zarota tako pripravljena, da bi padel cesar kot žrtev zavratnosti pri svojem obisku neke vojaške šole v predmestju svoje tokijske stolice. Podrobnosti niso znane, kajti poročati se je smelo le suho dejstvo, sicer je pa že to veliko, če se pomislj, da do sedaj nobeden japonski list ni smel širiti enakih vesti, ki so zmožne temniti sijaj veličanstva.
Dnevne vesti.
Baron Schwarz proti Plutu in Pusto-slemšku. Baron Schvvarz je svoječasno ovadil odgovornega urednika »Jutra" g. Pluta in odgovornega urednika »Slov. Naroda" g.
Pustoslemška, da sta šla na potovanje — prvi v Belgrad, drugi v Slfijo — ne da bi odložila odgovornega uredništva, kakor to baje določajo nekateri paragrafi tiskovnega zakona. Oba sta prišla pred sodišče, kjer sta zahtevala, da se zasliši baron Schwarz, ki naj dokaže resničnost svoje trditve. Obravnava je bila preložena in sedaj je dobil naš odgovorni urednik — in tudi odg. urednik »Slov. Naroda" — poziv k novi obravnavi, ki bo 27. t. m. ob 4. uri popoldan v sobi št. 28. ljubljanskega okrajnega sodišča. Pozvani so pa tudi nekateri člani »Ljublj. Zvona", ki so bili takrat v Belgradu in ki naj izpovedo, ako so g. Pluta videli tam. Schvvarz torej ne pride najbrže, ali razprava utegne biti vseeno zanimiva.
Baron Schwarz se boji sodišča.
Kranjski deželni predsednik baron Schvvarz bi moral nastopiti danes kot priča v pravdi Tavčar-Triller proti Ribnikarju. Ali mož se je skril za § 246 p. r., ki dovoljuje uradni osebi, da se odpove pričevanju, ako bi moral s svojo izpovedjo izdati uradno tajnost. Schwarz torej noče povedati, kdo je z njim konferiral glede nepotrditve župana Hribarja! Tudi prav.
V veliki zadregi so bili včeraj na tukajšnjem sodišču, kaj naj počno danes, ko pride Schwarz pričevat v pravdi Triller ca Ribnikar. Mislili so si, da se ne spodobi, da bi pustili čakati Schwarza zunaj na hodniku toliko časa, dokler ne pride na vrsto. In nazadnje so določili, da se vrši obravnava v porotni dvorani, kjer je za priče pripravljena posebna čakalnica. No, pa baron Schvvarz je vse skupaj rešil velikih skrbi, ko je poslal izjavo, da ne pride pričevat. Sedaj so si pa tudi gospodje na sodišču mislili: druge priče že lahko čakajo zunaj na hodniku, zato se pa vrši današnja obravnava v razpravni sobi št. 28. Mi smo pa mnenja, da sodišče ne bi smelo delati med pričami razlike, ako je ena slučajno deželni predsednik, druga pa ne. Ako bodo danes druge priče lahko čakale na hodniku, bi se tudi Schwarz ne ponižal preveč, ako bi storil isto. — Ker pa vemo, da bo naval občinstva k današnji obravnavi, ki vlada zanjo splošno zanimanje, velik in je razpravna soba št. 28 jako majhna, opozarjamo slavno sodišče, da naj ukrene, da se vrši obravnava v porotni dvorani vkljub temu, da Schvvarz ne pride. V sobi št. 28 je poskrbljeno tudi za poročevalce listov tako slabo, da se niti ganiti ne morejo. V splošnem interesu bi bilo torej, da se obravnavaj v porotni dvorani.
Vladni detektivi strašijo. Schvvarz je še vedno v velikih skrbeh za (javni mir in red v Ljubljani, kar sklepamo iz dejstva, da detektivi še vedno stražijo nemško kazino in — cesarjev spomenik. Smili se nam Schvvarz radi nepotrebnega strahu, ki
LISTEK.
M1CHEL ZŽVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[104]
»Sin moj, saj tudi jaz ne želim drugega, kakor da se vam zgodi pravica . . . Moj značaj in moj naslov naj ti bosta poroštvo."
»Sveti Oče," je živahno izpregovoril Ragastens, ko je hotel Rafael iznova govoriti, »ne menimo se, prosim, niti o vašem značaju niti o vašem naslovu ... Delo ni o tem . .. Pustite, dragi Rafael, da govorim jaz, in dovolite, da v tem položaju ne zaupam vašemu dobremu srcu . . . Naša volja je, da si zagotovimo pravico zaradi zločina."
»Kdo je zločinec?* je vprašal papež.
»Vi, sveti Oče."
»Vi žalite naj višjega Pastirja, gospodi"
»Dovolite! V tem trenotku niste več papež. Mi vas odstavljamo!*
Borgia je prebledel in se zbal iznova, da utegne aven tura zanj usodno končati.
„Da", je nadaljeval Ragastens, to uro ste samo ujetnik
po boju . . .*	.
,Lep boj je bil to! Troje mož proti sedemdesetletnemu starcu ..."
.Motite se: Uoje mož proti vladarju, obdanemu s stražami, z oboroženci in s služabniki — proti vladarju, ki se strese ves svet, če on naguba obrvi!*
„Toda naposled ... če sem že zločinec, kakšen je moj zločin? . . . Pazite, gospodje, morda ste sodili pre-Mglo . . .*
»Boste videli . . . Mogel bi vam očitati smrt grofice Alme, ki je bila nedavno zastrupljena po vašem ukazu .. .*
»Nedolžen sem nad smrtjo nesrečnice, in iz vsega srca sem objokoval njen žalostni konec . . . Rodbina Alma ima v Rimu mnogo zakletih sovražnikov . . ."
»Mogel bi vam očitati," je povzel Ragastens, »to, da so me vrgli v ječo in po krivem obsodili v smrt . . ."
»Da so vas vrgli v ječo! . . . Kdo pa ste, gospod?" je dejal papež s presenečenjem, ki je izvabilo Machiavelliju vzklik občudovanja.
V resnici pa je bil že v začetku pogovora dobro spoznal Ragastensa.
»Jaz sem," je odgovoril ta, »vitez de Ragastens, proti kateremu ste vprizorili pravcato zasedo ... Ker nisem hotel biti orodje vaših naklepov, ste me dali prijeti od beričev, nastavljenih na poti, ki ste mi jo pokazali vi sami . . .*
»Ah, sin moj, kako sem obžaloval nespretno gorečnost meniha, ki vas je dal zagrabiti na svojo lastno odgovornosti ... Jaz sam nisem vedel ničesar — saj ne veste, kako sem nadzorovan, in kako oddaljen od resničnega vodstva opravkov 1 — ničesar nisem vedel, niti ne za obsodbo, ki vas je zadela ... O vseh teh dogodkih sem slišal šele takrat, ko so brez mojega povelja razpisali nagrado na vašo glavo! . . . Takrat pa sem nemudoma preklical ta krivični ukrep . . . Lahko se prepričate, ako pošljete v Rim . . .*
Ragastens je strmel. Stari Borgia je vedel odgovarjati na vse.
»Če govori resnico,* si je mislil vitez, »sem se moral hudo zmotiti o njem. Ako laže, mora biti strašen komedijant . . .*
Zares je kazal papež obraz, ki je bil sicer žalosten, toda čudovito dostojanstven. V njegovem pogledu ni bilo niti srda, niti očitanj, pač pa bridka krotkost — vdanost
častitljivega moža, ki ljudje zavijajo njegove blage namene »Pustimo to," je zdajci povzel Ragastens. »Preostaja nam še govoriti o tisti stvari, zaradi katere smo pravzaprav danes tu . . . V Rimu je tolpa banditov ponoči ugrabila mlado ženo ter jo šiloma privedla semkaj. Odpeljanje, nasilni, ostudni, neopravičljivi rop pa se je zgodil na vaše povelje, sveti Oče, za kar imam neoporekljiv dokaz . . .* »Vi govorite,* je dejal papež mirno, »o deklici, ki je bila ugrabljena, potem ko se je v cerkvi Angelov z mojim prijateljem Rafaelom Sanzio, ki je tu navzoč ? . . ."
»Da, sveti Oče!" je vzkliknil Rafael, ves zasopel . . . In njo sem prišel tirjat po svoji pravici kot soprog, po tisti sveti pravici, ki ji morete vi sami najmanj ugovarjati . . »Gorje, gorje!* je zamrmral papež.
In solza mu je kanila iz očesa.
»Ali tajite ta rop?* je vprašal Ragastens trdo.
»Ne tajim ga . . . Priznavam ga . . ."
»To presega vse meje ... To deklico ste vi, gospod, posilili ... S kakšnim nesramnim namenom se je to zgodilo? Govorite! . . . Sicer, kakor gotovo sem vitez de Ragastens, ne jamčim več za svoje usmiljenje z vašimi sivimi lasmi.*
»Vi govorite o nesramnem namenu! Ah, gospod, samo da ne bi bridko obžalovali teh grdih besed, s katerimi oskrunjate nedolžno dete! . . .*
»To je pa že preveč! . . . Zakaj ste jo potem ugrabili? . . .*
»Zato ker je bila to moja pravica! . . .*
»Vaša pravica! Ali imate torej pravico nad življenjem in smrtjo? ..."
»Moja pravica vam pravim, vi brezumni človek! Moja očetovska pravica, če me že silite, da to priznam I ... Ta deklica je bila moja hčil . . .“	(Dalje.)
ga trpi, še kolj se nam pa smilijo detektivi in mestni policijski stražniki, ki radi Schwarzovega strahu nimajo mira ne po dnevu in ne po noči, nego morajo strašiti okolu kazine in cesarjevega spomenika.
Srečna Ljubljana! »Slovenec" je pred nekaj dni poročal, da seje posrečilo njemu in Lasanu pregnati z magistrata podgane. V resnici pa je pod Lasanom na magistratu ravno toliko podgan, kot pod Hribarjem. Hribarju se ni posrečilo pregnati te živalice, četudi je hodil vsako leto z Dunaja poseben lovec podgane lovit. Svetovali bi Lašanu, da naprosi korarje, ki imajo veliko časa, da gredo lovit to golazen. Edinole tako se mu morda posreči, odpraviti podgane. Včerajšnji »Slovenec" ve poročati o novem uspehu viteza Lasana. Piše, da je vladni komisar sklical te dni mestne pometače ter jih vprašal, ako bi ne mogli s pometanjem pričeti nekoliko prej. »Slovenec" pravi, da so pometači nato pristali, ne pove pa, ali bodo pometači sedaj tudi bolj pridno pometali ali bo morda zima odvzela prah. Le to pravi, da je Lašan že s samim vprašanjem pometačev rešil Ljubljančane »Hribarjevega prahu". Lašan je res srečen človek. Srečna Ljubljana, ki ima takega reformatorja.
Lurška voda ob kredit. Luka Smolnikar postane kot fabrikant lurške vode žrtev zadnjega romanja v sveto deželo. Romarji so namreč prinesli seboj iz jutrove dežele še boljšo vodo kot je njegova. Zajeli so jo iz Jordana. Najpreje so se v Jordanu kopali, potem so pa vodo, da bo imela več vsebine, natočili v steklenice. Ali bo Janez Kalan fabrikant jordanske vode ali kdo drugi, se še ne ve, toliko je pa že danes gotovo, da je sedaj lurška voda pri tercijalkah ob kredit.
Fajmošter Janez Kalan v sveti deželi — tepen. Jeruzalemskim romarjem se je vzlic temu, da so imeli pri sebi škofa, ki jim je »žegne" delil, marsikatera smola pripetila. Najhuje je bilo za fajmoštra Kalana. Ta je videl Arabca, ki je tepel osa. Spozabil se je Kalan in začel je pridigo delati Arabcu. V katerem jeziku je govoril, danes še sam ne ve več, kajti Arabec ga je nekaj časa poslušal potem je pa obrnil bič in začel udrihati po Kalanu. Romarji so si ta čudež v sveti deželi razkladali na ta način, da je Arabec spoznal, da je Kalan bolj potreben »gajžle" kot njegov osel.
Kaj so še vse prinesli romarji iz svete dežele? Poleg velikih steklenic jordanske vode so pripeljali romarji seboj še cele Žaklje prsti iz vrta Getsemane, ki jo bodo baje devali na glavo zoper pamet. Tudi rože iz Betlehema so prinesli, da bodo iz njih kuhali čaj in delali razne medicine. Pripeljali pa so seboj tudi velik kovčeg »roženkranca", ki jih bodo sedaj tu, prav drago prodajali. Romarjem so se •posebno dopadli judje, ki so prodajali po •sveti deželi „pild'ke“ s slovenskim besedilom. Menda jih je Kalan vzel seboj iz Katoliške tiskarne. Najbolj pač jim je bilo všeč, da so jih ti odeiuhi pozdravljali z ,Dobro jutro" in da so jim rekli »Hvala lepa".
Klerikalna korupcija. Okrajni šolski nadzornik za novomeški okraj g. Turk se je pred nedavnim časom ponesrečil ter dobil enoletni dopust. Ker mu je za ta čas treba naslednika, je deželni šolski nadzornik predlagal kot namestnika nadučitelja g. Gebauerja iz dotičnega okraja; ker pa je moral ta predlog glede dopusta g. Gebauerja na deželni odbor, so si tam gospodje mislili; Gebauer je naprednjak, ne bo nič! In res, deželni odbor je izjavil, da kot namestniku okrajnega šolskega nadzornika ne da nobenemu drugemu učitelju dopusta, kot samo znanemu ljubljanskemu Slom-škarju Simonu, ki ni zmožen, da bi sestavil najnavadnejši in najpriprostejši koncept. Tako delajo klerikalci s svojimi ljudmi, tako plačujejo svoje Slomškarje, ker vedo ceniti pomen in upliv učiteljstva. In ako pomislimo, kako je svoje dni narodno-na-predna stranka — oziroma nje voditelji — odbila od sebe vse učiteljstvo, moramo res zahtevati, da se razmere v stranki korenito spremene, ker sicer je propad iste neizogiben.
Preiskava radi pozdrava češkim narodnim socijalistom se pridno nadaljuje. Včeraj je preiskovalni sodnik, dr. Kaiser zaslišal kot osumljence tajnika bivše N. D. O. g. S. Škrlja, urednika g. Jejenca in češkega narodnega socijalista g. Černyja, ki se je udeležil znanega zborovanja. Kot se vidi, državno pravdništvo hoče na vsak način ležati na lavorikah zagrebškega Accurtija.
Ob polosmlh ali ob osmih. Včerajšnji abonent trdi popolnoma prav, ko pravi, da slovenski trgovci posečajo premalo zanimanja gledališču. Uslužben sem že dolgo vrsto let v neki večji narodni trgovini, a niti enkrat se ne spomnim, da bi bil moj šef v gledališču. Ko sem včasi v prodajalni malo bolj hitel, da bi pravočasno prišel k predstavi, sem slišal opazke, kaj mu treba hoditi v teatr. Res je pa tudi, da ne obiskujejo trgovski sotrudniki slovenskega gledališča, a glavni vzrok je, da se predstave v resnici prično prezgodaj.
Ako se trdi, da se po Ljubljani zapirajo trgovine ob sedmih, je to precej netočno, ker se večina trgovin zapira šele do pol-osme ure enkrat. V interesu trgovskih so-trudnikov in uradnikov, pa tudi v interesu slov. gledišča je, da se predstave pričenjajo ob osmi uri. Trgovski sotrudnik.
Rezistenčno gibanje na južni železnici končano. Iz Dunaja se poroča: Kakor poročajo listi, so se uradniki južne železnice zadovoljili s koncesijami ravnateljstva, nakar so na vseh krajih prenehali s pasivno resistenco.
Iz ljudske šole. Okrajni šolski svet v Kranju je absolviranega učiteljskega kandidata Petra Jocifa, imenoval provizornim učiteljem na trorazredni ljudski šoli v Cerkljah. — Učiteljski kandidat Andrej Suhadolnik je imenovan provizoričnim učiteljem na enorazrednici v Prevojah, suplen-tinja Marija Grilc pa za provizorično učiteljico v Colu pri Vipavi. Izprašana učiteljska kandidatinja Josipina Ambrožič je nastavljena na trorazredno ljudsko šolo v Zagorje, suplent Ivan Čeč v Rovtah pa pride na mesto obolelega Mihaela Mežarja, v Orehovo vas. — Okrajni šolski svet v Črnomlju je provizorično učiteljsko kandidatinjo Marijo Flander imenoval za provizorično voditeljico ljudske šole v Radencah.
Ljudsko gibanje na Kranjskem. V drugem četrtletju je bilo na Kranjskem (508.000 prebivalcev) 947 porok. Število novorojencev znaša 4516, umrlo je pa 3093 oseb, med temi 1077 otrok v starosti do pet let. Starost 50—70 let je doseglo 644, čez 70 let pa 634 oseb. Za jetiko je umrlo 563, za pljučnico 235, za davico 39, za oslovskim kašljem 23, za osepnicami 26, za Škrlatico 66, za legarjem 22, za različnimi poškodbami 77. Samomor je izvršilo 18 oseb, umorov ali ubojev je bilo 8, vsi drugi pa so umrli za različnimi boleznimi.
70 letnica. Ravnatelj »Glasbene Matice" v Ljubljani, g. Franc Gerbič, praznuje dne 5. oktobra t. 1. svoje sedemdesetletno rojstno leto.
Usposobljenostne učiteljske izkušnje. Usposobljenostne učiteljske izkušnje za ljudske in meščanske šole se prično v Ljubljani, v petek, dne 4. novembra t. 1. Prošnje se morajo vložiti pravočasno, da se lahko že 27. oktobra predlože izpraševalni komisiji. Kandidati in kandidatinje, ki so pravočasno vložili svoje prošnje, naj se zglase dne 4. novembra t. 1. ob 8. zjutraj na tukajšnjem učiteljišču.	j
Državni geometer v Idriji. Vsled prošnje mnogih zasebnih strank pride drž. geometer v najkrajšem času v Idrijo, kjer istane toliko časa, da dokonča vse parce-iranje v okolici.
Društveno. C. kr. deželno predsedstvo je vzelo ustanovljenje sledečih društev oziroma podružnic na znanje: Telovadno društvo »Sokol" v Radečah, Telovadno društvo »Sokol* v Kočevju, Podružnica Podkraj-Budanje dr. sv. Cirila in Metoda s sedežem v Colu, Podružnica Št. Yid-Podraga-Vrabče s sedežem v Št. Vidu pri Vipavi in Podružnice slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedeži na Vrhniki, Vršlinu, Kranju, Ribnici, Vipavi, Gornji Krki, Radovljici, Gorjah, Škofji Loki, Bohinjski Beli, Ilirski Bistrici, Lazah pri Planini, Selcah, Idriji, Grosupljem in Kamniku.
Za Ciril-Metodovo družbo jc izročil našemu upravništvu g. Josip Omerza 2 K, ker je dobil nazaj svojo izgubljeno palico. Srčna hvala!
Gospa Lilly Nordgartova, bivša primadona slov. gledališča v Ljubljani, je v Moravski Ostravi pred kratkim nastopila v naslovni vlogi Puccinijeve opere »Tosca". Kritika označuje njen nastop kot naravnost izvrsten.
G. Josip Povhe, režiser slovenske operete, se je odpeljal v Gradec, da si ogleda tam uprizoritev operete »Knežna*, ki se uprizori na slovenskem odru prve dni v sezoni.
Popravek. V včerajšnjo notico o Gartnerjevem kruhu se je vrinila pomota. Prodajalna Gartner, prej Foderle, se ne nahaja kot smo pomotoma poročali, v Škofijski ulici, ampak na trgu »Pred škofijo".
Umrl je v Badnu poleg Dunaja profesor na ljubljanski realki, dr. Maks Mandl. Pokojnik je bival tam na dopustu, ki ga je dobil v svrho, da napiše neko šolsko knjigo.
Priznanje. Ministrstvo za javna dela je izreklo gosp. Boleslavu Bloudeku, c. kr. stavbnemu svetniku v Kranju, za njegovo uzorno in požrtvovalno vodstvo stavbenih del pri gradbi savskega mosta pri Kranju, javno priznanje in zahvalo.
Slovensko šolstvo v Trstu. V dekl. CM šolo na Acquedottu se je vpisalo, kakor smo se danes informirali, 284 deklic in sicer v I. razr. 81, II. 65, III. 66, IV. 72 učenk. Tudi po drugih slovenskih šolah so vsi razredi prenapolnjeni.
Razprodaja kronske rente, izdaja april 1910. Poštna hranilnica je meseca aprila t 1. sprejete nominale K 220,000.000 kronske rente razprodala. Računi z udeleženimi bankami so že v teku.	I
Kolesarska veselica v Gorici zopet prepovedana. Vlada je zopet kapitulirala pred laško cestno sodrgo ter prepovedala nedolžno slovensko kolesarsko prireditev v Velodromu. Jčekurz proti prvi prepovedi je bil odbit, ali napravljena je bila druga ( prošnja in veselica v Velodromu dovoljena. Glavarstvo je dovolilo veselico za 25. t. m., ali namestništvo jo je prepovedalo z odlokom 21. t. m. št. P. 1699/4. »in sicer iz vzroka javnega miru in reda." Dekret pravi, da vzroki, ki so bili merodajni za prepoved enake, za 11. dan t. m. nameravane prireditve, obstojajo še danes v celem obsegu in so imeli za posledico, da so se v Trstu prepovedale cestne dirke kolesarskih društev »Balkan" in »Circolo sportivo inter-nazionale."
Pohvala šišenskim gasilcem. Predvčeraj ob četrt na 9. uro zvečer je začelo goreti pri Cuznerju v Spodnji Šiški, štev. 227. Sreča je nanesla, da so domači in sosedi ogenj že v postanku udušili, vsled česar ni bilo treba uposeči šišenski požarni brambi. Vendar jo je pa treba radi njene točnosti na tem mestu pohvaliti, kajti bramba je prišla z ognjem takorekoč istočasno. Taka točnost je pač redka.
Pasji kontumac do preklica je razglasilo okr. glavarstvo z današnjim dnem za občine Zgornja in Spodnja Šiška in za Št. Vid.
Kaj se v Ljubljani zida. Na prostoru starega preskrbovališča zgradil si je vilo V. Kubelka; v Čopovi ulici si gradi hišo Terezija Kubelka. V Prulah si je zgradil vilo ob Gruberjevem nabrežji Iv. Pirc in E. Kan-dare. Prof. dr. Iv. Trtnik si gradi trinadstropno hišo v Dalmatinovi ulici, koje zidovje je do drugega nadstropja že gotovo. Pri mestnem dekliškem liceju so končali prizidek, ki bo dal več prostorov, potrebnih za zavod. Na glavni steni je končal podobar Zajc svoj relief. Društvo .Mladika" si je zgradilo obširno dvonadstropno posloje za svoj internat, ki bo te dni pokrit čez par tednov pa ometen. Na zgradbo nemškega gledališča so postavili strešnik iz železne konstrukcije. Pri novi infanterijski vojašnici v Vojaški ulici so zgradili dvonadstropno poslopje za enoletne prostovoljce in enonadstropno poslopje tudi v vojaške svrhe. Posloje državne obrtne šole so pokrili, šolsko poslopje v Prulah pa je do drugega nadstropja dozidano. Pri novi cesti z Dunajske ceste proti Tomanovi ulici polagajo cevi za kanal.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša.
Društvene vesti.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon"
opozarja tem potom še enkrat, redne in podporne člane, na občni zbor, kateri se vrši danes zvečer ob 8. uri v restavracijskih prostorih Nar. doma. Udeležite se ga mnogobrojno.
Zadruga krojačev, krojačic Itd. naznanja cenjenim članom in članicam, odlok c. kr. ministrstva za javna dela, s katerim se načelstvu naroča, obvestiti članice zadruge, da so tudi vajenke obvezane obiskovati obrtno nadaljevalno šolo, ki se prične v nedeljo, dne 2. oktobra dop. Vpisovanje vajenk in vajencev se prične v nedeljo 25. sept. dopoldne in v ponedeljek, torek in sredo 26., 27. in 28. t. m. od 6. do 7. ure zvečer na III. mestni šoli na Erjavčevi cesti 21, priti. Dalje se naznanja, da se vrši prihodnja preizkušnja za vajenke in vajence, oz. pomočnike dne 5. oktobra t. 1. v obrtni šoli. Prošnje za pripustitev k skušnjam je vložiti pravočasno pri načelstvu zadruge. — Fr. Jeločnik, načelnik.
I.	ljubljansko uradniško gospodarsko društvo opozarja častite Člane na izredni občni zbor, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v Perlesovi restavraciji, Prešernova ulica. Na dnevnem redu je tudi razgovor o sedanji neznosni draginji.
Gledališko društvo na Jesenicah priredi jutri, v nedeljo, dne 25. sept. 1910 v dvorani pri Jelenu na Savi gledališko predstavo »Ugrabljene Sabinke". Pri predstavi sodeluje slav. tamburaški zbor jes. Sokola. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Začetek točno ob pol 8. uri.
Večer obešencev.
(Dalje.)
Kupčevalci se vedno boje konkurence; obljube, zastave in take stvari so pogosto same sebi nevarne; vzgoja ljudstva je stvar, ki se da o nji obširno govoriti. S kupčijo je tam slabo; zato se zanjo brigajo samo ljudje, ki jim manjka praktičnega smisla za življenje. Resna politika se s takimi stvarmi ne ukvarja, ampak računa z danimi razmerami. Kar ne nese, ni potrebno. Kramar ima sicer v predalih marsikaj, kar mu je na izgubo. Toda zaradi popolnosti — ima tudi tako blago v zalogi. Ako kdo vpraša po kakem novem pridelku, obljubi mi gotovo, da ga dobi v najkrajšem času. Ampak s takim blagom je težava. Previden kramar se ga ogiblje. Zato vam pravim: Ali so se
tepli kdaj ljudje na svetu za dolgove? Ali so se ljudje bojevali za prestole ali za vislice? Samo idealisti se bore za resnico, pravico itd., dokler se ne upehajo 1 Ali se pujsi koljejo za prazno korito? Toda ne govorite o tem, kar vedo vsi. Jaz sem bil nepreviden, sem govoril o resnici in pravici. Dosegel sem oboje."
Zganil se jc poleg njega obešenec z dolgim zamišljenim obrazom v črni suknji.
»Znana vam je gosenica, ki ima odločeno v življenju žalostno usodo, da ni sama sebi namenjena. Vse na svetu ima samo v sebi svoj namen, ta gosenica pa se rodi na svet zato, da neke gosposke mušice vanjo ležejo svoja jajca. Mušičji zarod se razvije v gosenici in gosenica sama pogine pri tem, ko v svojem telesu goji mušičji zarod. To so paraziti. Noben vek ni bil brez njih, kajti od Grkov izhaja njih ime. Ustvarjena je priroda tako, da ima v nji vse svoj namen, tudi paraziti. Toda usoda one gosenice je pomilovanja vredna. Kajti žalosten je njen' konec, ko pogine od parazitov, ki jih je vzgojila v svojem telesu. Toda ona ničvredna mušica je tako gosposka, da ne more drugam izleči svojih jajec, kakor v to gosenico. Tako je usoda gosenice neizogibna. Pogine vsled parazitov. Vsaka stranka ima svoje parazite; toda ko stranka poginja na lastnih parazitih, je pomilovanja vredna in je žalosten njen konec"
Oglasil se je obešenec, ki je visel poleg njega, in je rekel:
»Kar je pred vsem zanimivo, je metoda, kakor se je stvar izvršila. V obešanju sicer niso imeli nobenega posebnega načina, kajti kakor vidite, visimo vsi. Ko so n. pr. na Ruskem obešali prve revolucijonarje, so se štirje utrgali in so padli na tla. Pri nas so v obešanju bolj izurjeni; vendar iščejo nekateri novih načinov kazni, zaradi človekoljubja ali zaradi estetike. Kakor veste, so onega kozla v Višnji gori, ki se je šel past v tuj zelnik, samo po senci natepli, njegove dlake pa se niso dotaknili. v Ko pa je Ribničan Nondek pripeljal v Žužemberk ubit lonec, da bi ga zakrpali, so Žužember-čani v sveti jezi nalomili sicer Ribničana po hrbtu, konju pa, ki je lonec vozil, niso storili žalega.
Tako so kazni različne in dalo bi se izbrati marsikaj. Tu pa je težko govoriti o originalnosti in modernosti. Govoriti bi se dalo o vrednosti dvojnih kazni. Ali so Viš-njanje tepli kozla in senco, ali so Žužem-berčani nalomili konja in Nandka? To je vprašanje! Toda ko bi se bilo to zgodilo, bi se morda sploh ne pisalo o njih; sedaj pa so slavni, kakor oni, ki so si izmislili dvojne kazni; o velika slava!
»Kaj govorite o slavi, o ljudje, glejte, prihaja noč."
Pod zadnjimi vislicami je stal človek z vrvjo na vratu.
»Tudi ti si bil med njimi", so mu govorili, »tudi ti nosiš njih ime. Tu, glej,« in so mu pokazali kup knjig, med njimi »svetovne uganke".
»Ali priznaš, da je lagal, kdor je to pisal, in da je dokazana njegova goljufija?"
»Priznam."
»Glej to je pot k izpoznanju resnice".
In so ga pomilostili toda šele pod vislicami, kakor je to stara navada na Ruskem. Da bi bilo bolj popolno njegovo izpreobr-nenje, so ga pustili pod vislicami, kakor se to imenuje latinsko: in suspenso; stal je kakor dokaz pravice in velikodušja.
Na zapadu se je zmračilo nebo in iz trme so se pojavile ponočne sence kakor boječi strahovi. Bližali so se čez daljave, čez polja in lesove njih prihod je bil enak črni mrtvaški pesmi. Oči so se jim iskrile v hinavski žalosti, usta so se odpirala v proklinjajoči molitvi, obrazi so režali v zadovoljni škodoželjnosti. Čez celo plan se je glasila pesem: miserere. V teh temnih sencah je izginila cela plan in vse je pokrila črna noč.
V nizki sobi so imeli gospodje svojo pojedino. Slabotna luč je razsvetljevala njih temne obraze. Dolgo ni bilo nikomur za besedo, kajti utrudljivo je bilo delo. Oglasil pa se je en iz njih in je izpregovoril:
»Vise torej", je rekel, »vise, kakor je bilo že zdavnaj potreba. Vemo, da niso še vsi, slaba zalega se hitro zaredi —- ampak glavni vise vsi in kar smo jih pustili, pridejo še lahko na vrsto. Na svetu je vedno tako: ako rabelj ne obesi zločinca, obesi zločinec rablja.	(Konec.)
Razne vesti.
* Z motorjem preko Niagare. V torek je ob navzočnosti 40.000 gledalcev zdrknil kapitan Larsen v 45 minutah prek niagarskih pragov. Pri tem se je motorski čoln ves pokvaril in Larsen hudo pohabil. Drznega kapitana so rešili. Drugič menda ne bo več poskušal vožnje po slapovih.
* Sleparstvo ln rop se vrsti na Nemškem. Sedaj je osleparil neki goljuf na sličen način, kakor je prej nekdo drugi olajšal juvelirja Kocha, »frankfurtsko banko* za 10 000 mark, ki jih je izplačala na ponarejen šek.
* Gostilničarji razjarjeni. V Černo-vicah je bilo gostilničarjem prepovedano,
imeti dalje odprto v nedeljo kot do 12. opoldan in v soboto do 6. zvečer. Dasi je bilo to veljavno le za žganjetoče, so gostilničarji vendar sklenili zapreti vse javne vino- in žganjetoče.
* Nevarnost na Portugalskem. V Lizaboni so zaprli petdeset oseb, med temi žene in otroke. V neki hiši v gornjem delu mesta so našli materijal za izdelovanje peklenskih strojev in razstrelil. Eden zaprtih, neki	ključar, je povedal,	da	je materijal
njegov.
* Železniška nesreča. Pri Portu na Portugalskem se je ponesrečil vlak. Ranjenih je	več ali manj krog	150	oseb.
*	Ehrlich-Hata 606	se	dobro	obnaša
pri injekcijah. Dosedaj se je vršilo 12.000 lečenj in le pri 12. je bolnik umrl. Velikega pomena je stadij, v katerem se nahaja bolezen in doza, ki se da bolniku.
*	Turško posojilo,	ki	ga je	hotela
najeti turška vlada na Francoskem, se je izjalovilo definitivno. Tieba bo poiskati drug vir.
* Kolera v Petrogradu. Dosedaj se je pojavilo v Petrogradu 569 slučajev kolere in sicer od torka do srede 45. Od teh poslednjih je umrlo 11 bolnikov.
* Spomini kraljevega zdravnika. Telesni zdravnik bivšega kralja Aleksandra in kraljice Drage, dr. Veličkovič, objavlja sedaj v nekem naprednem listu svoje spomine iz prakse. On pravi, da je hotel Aleksander postaviti princa Gjorgja Kara-gjorgjeviča za prestolonaslednika, ko si je že bil svest, da ne bode imel otrok. V zvezi s tem pripoveduje zdravnik zanimive posameznosti o komediji, s katero je hotela kraljica natvesti kralju nosečnost.
Jeleteka Is? brzojavna poročila.
Kolera na Ogrskem.
Budimpešta, 23. septembra. Danes so odpeljali v epidemično bolnišnico štiri osebe, katere so bile osumljene, da so obolele na koleri. Toda zdravniki so konstati-rali, da ni niti ena oseba bolna na koleri.
Mohač, 23. septembra. V Mohaču so obolele na koleri zopet štiri osebe, od katerih sta že dve umrli. Bakterijologična preiskava je dognala, da sta obe osebi v resnici umrli za azijsko kolero.
Budimpešta, 23. septembra. Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo, da se v svrho olajšanja izpeljave varnostnih odredb, odpelje v Mohač večje število orožnikov.
Mohač, 23. septembra. Kolera se v Mohaču strahovito hitro razširja. Razven že štirih na novo naznanjenih slučajev kolere, so sedaj na koleri tekom današnjega dne obolele zopet tri osebe. Vse varnostne odredbe so se izkazale kot popolnoma nedo-statne. Radi tega je notranje ministrstvo zaukazalo, da se odpošlje v Mohač še ena četa konjenikov.
Pasivna reslstenca v Bosni.
Sarajevo, 23. septembra. Posebna izdaja bosenskega železniškega časopisa je včeraj pozvala vse bosenske železničarje, da prično točno ob 12. uri s pasivno resi-stenco. Resistenca se je nato tudi takoj pričela.
Sarajevo, 23. septembra. Radi pasivne resistence bosenskih železničarjev imajo vsi vlaki v Bosni velikanske zamude. Osebni vlaki imajo že danes 5 do 6 ur zamude. Še bolj pa je otežkočen promet s tovornimi vlaki. Radi tega se je zagrozilo vsem železničarjem, ki se ne bodo ravnali po službenih predpisih, s takojšnjo službeno odpovedjo.
Amerikanskl dvoboj v Budimpešti.
Budimpešta, 23. septembra. Pred par dnevi se je ustrelil v Budimpešti neki bančni uradnik. Policija je sedaj dognala, da se je šlo za amerikanski dvoboj. Dotični uradnik je bil namreč zaljubljen v neko vdovo in jo je hotel tudi poročiti. Pred kratkim pa je prišlo med njim in med nekim drugim uradnikom radi imenovane vdove do prepira, nakar je slednji pozval prvega na dvoboj. Ker je bančni uradnik potegnil črno krogljo, se je moral ustreliti
Prošt Drozd umrl.
Praga, 23. septembra. Prošt Drozd, znani blagajnik Sv. Vaclavske banke je danes umrl. Pred par dnevi je obolel na črevesnem kataru. Njegovo ime je postalo znano po celi Avstriji radi velikanskih poneverjen], vsled česar je bil obsojen na sedem let težke ječe. Prišel je šele pred kratkim iz zapora.
Čez Simplon.
Berlin, 23. septembra. Avijatik Cha-vez se je danes vzdignil v Brtiggu v zrak in letel čez Simplon v Italijo, kjer se je v Domodossoli brez vsake nesreče spustil na tla.
Turško-rumunska konvencija.
Pariz, 23. septembra. Iz Sofije se poroča, da so v tamkajšnjih političnih krogih zatrdno prepričani, da v resnici eksistira turško-rumunska konvencija. Vsled tega zahtevajo Rusiji prijazni listi, da se Bolgarija z vsemi močmi oklene Rusije.
Turško posojilo.
P a r i z, 23. septembra. »Petit Parisien" poroča, da se najetje turškega posojila v znesku 1150 milijonov frankov, ki se nebo posrečilo na Francoskem, ne bo posrečilo tudi v Londonu in sicer toliko časa ne, dokler ne bodo Turki zadovoljni s pogoji, katere so stavile francoske banke.
Kolera na Ruskem pojenjuje.
Petrograd, 23. septembra. Kolera na Ruskem očividno pojenjuje. Dočim je od 7. do 14. septembra obolelo v Rusiji na {oleri 13.330, umrlo pa 6187 oseb, je od 14. do 21. septembra obolelo samo 7559, umrlo pa 3557 oseb. Odkar pa se je pojavila kolera, je obolelo na Ruskem skupno 182.396, umrlo pa 83.900 oseb.
Veliko poneverjenje v Eperiesu.
Eperies, 23. septembra. Blagajnik neke banke v Eperiesu je poneveril približno 18.000 kron in nato pobegnil v Ameriko. Defravdirano svoto je domača rodbina že povrnil. Bančni blagajnik je izvršil poneverjenje radi prevelike strasti do igranja s kartami.
Afera Crlppen.
London, 23. septembra. Pri obravnavi proti dr. Crippenu in le Nevi so prišle danes na dan. zopet zelo obtežilne snovi. Sodišče je sklenilo, da prideta oba pred porotno sodišče.
Strela treščila v zrakoplov.
Friedrichshafen, 23. septembra. Danes je treščilo v zrakoplov „Gea“, ki je bil napolnjen z vodikom. To je dosedaj prvi slučaj, da je treščilo v zrakoplov. Osobje zrakoplova se ni ponesrečilo.
Nesreča pri bikoborbi v Španiji.
Madrid, 23. septembra. V mestu Parajas v Španiji, se je v gledališču, kjer so se vršile bikoborbe, med predstavo podrla neka estrada. Štiri osebe so bile težko ranjene, ena je bila na mestu mrtva. Neki bik je dalje težko ranil neko deklico in usmrtil nekega torera.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Medzletne tekme Slovenske Sokolske Zveze
v nedeljo, 25. septembra v Ljubljani, na dirli&ližsču.
(ol> slabem vremenu v telovadnici ljubljanskega Kokolu y „Narodnem domu“).
Dopoldne od 8. do pol 12.: Tekme
vrst in posameznikov v višjem in nižjem oddelku: 1. v prostih vajah; 2. na bradlji; 3. na drogu; 4. na konju na šir; 5. v skoku v višino in 6. v teku.
Ob pol 12. dopoldne: Skušnja za nastop in proste vaje za popoldansko javno telovadbo.
Po skušnji: Dovršitev tekem.
Vstopnina 30 vinarjev.
Popoldne ob treh
javna telova-cLTost na dirkališču.
1. Nastop k prostim vajam.
2. Proste vaje vseh tekmovalcev.
3. Vaje na orodju vseh tekmovalcev.
4. Francoski boks, izvaja vaditeljski zbor ljubljanskega „Sokola“.
Vstopnina: 40 v stojišča, sedeži 1 K.
Ob slabem vremenu se vrši telovadba v telovadnici ljubljanskega .Sokola”, ter izvedejo proste vaje in vaje na orodju radi nedostatka prostora samo tekmovalci višjega oddelka.
* *
*
Zvečer ob 8. v primeru, da bo mogoče še ta dan dovršiti štetje točk: Razglasitev uspehov medzletnih tekem v telovadnici v ^Narodnem domu". — Istotam:
solrolslsi večer.
Sodeluje sokolski pevski oktet, ter po polni orkester »Slovenske filharmonije* pod osebnim vvodstvom novega kapelnika gosp Alfreda Čajaneka.
Vstopnina 40 vinarjev.
K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi
»Slovenska Sokolska Zyeza“.
Tekmovalni red „S. S. Z.* je dobiti pri blagajni na dan tekme, iztis 50 vin.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek i>0 viu. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ari zvečer.
Malo rabljeno motorno kolo 3 in pol HP se
pod jako ugodnimi pogoji proda. Naslov pove inse-ratni biro ,Jutr»'.	261/3—3
Enoletni prostovoljec proda več dobro ohranjene prostovoljske obleke kakor tudi vse zraven spadajoče predmete. Ogleda se lahko vsak dan od 12.—2. in od 6.—8. ure zvečer do 28. t. m. Naslov pove inseratni biro .Jutra".	162/3—3
Godbeni avtomat z dvemi valjarji, skoraj nov, se radi pomanjkanja prostora ceno proda. Naslov pove inseratni biro .Jutra1.	266/3—2
Koutoristiuja z več kot štiriletno prakso išče službe. Popolno znanje slovenskega in nemškega jezika ter pisanja na stroj. Prijazne ponudbe na inseratni biro .Jutra* pod šifro »J. X. 120*.	263/2—2
Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica.	136/6—19
Nekaj kljufavničnrskeKa orodja sc ceno proda. Kje, pove inseratni biro ,Jutra“.	267/1—1
Trije lovski psi lil 1 psica po 5 mesecev stari, prave angleške pasme, so naprodaj. Simon Kramar, Želimlje, pošta Ig.	268/2—1
Zasebni uradnik
z dolgoletno prakso v vseh pisarniških poslih išče primerne službe.
Prijazne ponudbe se prosi na inseratni biro „Jutra“ pod „Zanesljivost“.
Hiša
S tremi poslopji in vrtom v Spod. Šiški, Jernejeva cesta 39 (blizu cerkve) se proda iz proste roke za kupnino K 20.000. Poslopja so v najboljšem stanju.
Več se poizve pri Ant. Wisjanu v Spod. Šiški, Celovška cesta 67.
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da se otvori v soboto 24. septembra
prodaja kruha
na Marije Terezije cesti 12
(nasproti Kolizeja) in
v Sodni ulici 1
iz „1. higljenične pekarne" na Frlškovcu v Ljubljani.
Dobiva se vedno sveže mleko, sirovo in kuhano maslo, kakor tudi vzorno dunajsko luksus pecivo. Sprejemajo se tudi naročila za pošiljanje kruha na dom. Postrežba točna! Dobro blago 1
Podpisani naznanjam slav. p. n. občinstvu, da sem izročil v hotelu „ Belle vue“ vsa inštalacijska dela tako za električne zvonce kakor tudi za telefone tvrdki
Maks Sartory
v IJubljani, Rožna ulica št. 15,
katera mi je napeljavo v najmodernejšem slogu lino in jako ceno ter v mojo največjo zadovoljnost izvršila. Zato imenovano tvrdko vsakomur najtopleje priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Zajc velevinotržec in posestnik v Spod. Šiški.
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte.
I K O
i K O
Spored od sobote 24. septembra do torka 27. septembra.
Vinski duhovi, (fantastično v barvah). Plavljenje lesa in žage na Švedskem, (po naravi).
Sestrska ljubezen, (drama).
Ločilno pismo, (komično).
Lov na bivole v Indo-Kini, (po naravi). Fifine petarde, (komično).
Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9. uri zvečer:
Pijanček bi rad šel ven, (komično). Nespravljivo sovraštvo, (drama).
Športne slavnosti in tekmovalne vožnje po Tiberi, (po naravi).
Zdravilni način proti mikrobom, (jako kom.), Ob torkih in petkih koncertuje Slovenska Filharmonija.
I K O
Najboljša sedanjosti:
2lata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O
? i ? I K O ? O ?
Franc Paušner
krojač
v Ljubljani, pri „Novem svetu“
avlja slav. občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah.
! Redka priložnost !
Na jako prometnem trgu v sredini mesta se proda iz proste roke
v najboljšem stanju, obstoječa iz treh nadstropij, v kateri se nahajajo razven lepih stanovanj tudi lokali za razne obrti. Plačilni pogoji so jako ugodni. Naslov pove inseratni biro BJutra“.
PQr/nU 1 Mazilo zoper izpadanje in za pospe-I	.	filtev rasli las; tudi tam, kjer jih prej
ni bilo. Zaraste tudi lise na glavi. Izvrstno sredstvo zoper prhlaj. Učinkuje po kratki dobi. Lonček 3 do 5 K. Pošilja tudi po pošti g. Ana Križaj, Spod. Šiška 222, III. nad., 12 vrata. Z dobrimi izpričevali na razpolago. Zaloga v drogeriji, foto-manufakturi „Adrija“, B. Cvančara, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Česky hostinec v Terstu
Češka gostilna v Trstu
lz belega hrastovega oUUC lesa, trpežni, močni
1/5
o. o
*/)
Sol
<L> > C <jj
3S ^ cs
■O </) O >
o>
T3
O
cn
Sode
od finega špirita
Vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov'ali manjše po prav solidni nizki ceni
It. L Harlmaia naslednik Avg. Tomažič,
Ljubljana, Mar. Terezije c.
05
O
GL
ft>
<
n -i O. O
a
» SL
2 N*
QPQ cj fD
ppnp nizke in solidne v^ClIC točna postrežba
Cene brez konkurence!
po najnižjih cenah
«
Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Gradišče št. 4
  ................. registrovana	zadruga z omejenim jamstvom :::....................
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
Xja,staa.o založaa.ižtvo.	^-Ta,jaDn.ocLerm.e.jše	črlre.
2^\xzilz:ali5e-	Lltog-rafija,.
================== Telefonska štev. US. =====	IPcštn.o	33.ra33.ilau.ee	štev.	76.307.	—
H Zaloga pive ,Antonius-pivovarne‘
jj Rimska cesta štev. 19 = v Ljubljani = Rimska cesta štev. 19
priporoča po najnižjih cenah svoje dobro uležano
'J' »h«' marčno in a la bavarsko pivo. -»i-i«—
PR. ŠEVČIK
puškar, IJubijana, Židovska ul. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
pvLšlc in. samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke troeevke in puško Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimnl smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo lovskih potrebščin
po najuiijili cenah. — Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. — Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Novi kratliolirilni e k e ma	l	e
b v
se prodajo zaradi opustitve obrti po najnižjih cenah.
Ravnotam se odda za novembrov termin
stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami v I. nadstropju. Za tvrdko F. DRAGATIN namestnica
GrULd/cLlet IMIsirzn.
Florijanska ulica št. 42.
Zahvala in priporočilo.
Podpisani se zahvaljujem vsem dosedanjim p. n. gg. naročnikom, kateri so me počastili z obilnimi naročili y moji dolgoletni delavnici v Hilšerjevi ulici ter se jim priporočam, da mi ohranijo svoje zaupanje tudi v bodoče.
Obenem naznanjam, da sem svojo
kOučaviričarske delavnico
izdatno povečal in se preselil iz dosedanjih prostorov v Hilšerjevi ulici, v
noma preurejeno lastno delavnico
Cesta na Rudolfovo železnico 10, nasproti restavracije „Novi
Ker mi bo možno sedaj svoje p. n. naročnike boljše in točneje postreči, se vljudno priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela. — S spoštovanjem
RUDOLF GEYER, stavbni, umetni in leonstr. ključar.
SSS9B
Za jesensko in zimsko sezono
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
nad	5.000	kom.	oblek	za	gospode . .	od	K 8*—	naprej
„	2.000	„	„	„	dečke ...	»	»	6'	„
»	2.000	n	,,	»	otroke ...	„	„	4’—	n
„	1.000	„	posameznih hlač „	gospode . .	„	„	4#—	„
„	5.000	„	pelerin iz velblodje	dlake ...	„	„	6‘—	„
„	1.500	„	površnikov, raglanov in zimskih sukenj
„	500	„	posameznih modnih	telovnikov .	„	„	3'—	„
„ 18.000 „	konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani,
mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
--------------------------- Priznano	nizke cene! ---------------------------
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Baraka na prodaj:
18 m dolga, 11 m široka, znotraj iti zunaj čedno pobarvano in črno opeko krita. Obstoječa je iz šestili sob, treh kuhinj. Porabi se lahko za veliko dvorano, kakor gostilniške prostore, ali delavnica. Cena po dogovoru.
Več pove lastnik Franc Jarc v Medvodah, Gorenjsko.
Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam staroznano
dobro gostilno
kjer točim le najboljša naravna.
vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Gene 52-5 najnižje.
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
a v naj lepšem redu po zmerni ceni
f Omnibus k vsakemu vlaku«,
fSenčnat lep vrt. V sredini mesta.
Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, Tnasproti hotela „Union“.
Karol Počivaunik.
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
FR IGLIČ
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogolkiasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila, se iz-•vrš-gjejo Iritro in točno.
Božidar Cechak
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 35, proda
bakren aparat za potenje
po nizki ceni.
Avgust Zupančič
krojač, Zaloška cesta št. 10
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vseh v njegovo stroko spadajočih del
Delniška glavnica: K 5,000.000. 301—46	Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani, “/r Stritarjeva ulica štev. 2. ! 1 ! * OUJ . Ij PniirilŽnip.A TZ Sta 11 ati 1 flnlnrirnn TVatn ta Koralami 		
Sprejema v	loge na k	njižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4Vk