m. številka. I Ljubljani, v sredo ZO. oktobra I9ZO. LIH. leto VENSKI Izhaja vsak dan popoldne, isvxemsi nedel|e ln prasnite. fnseail: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do TJ mm vtSine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice', poslano, preklici, izjave in reklame 1 m'm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se nriloii znamka za odgovor. Vpr oziratL Ur a d al s t vo .,Slov. Naroda1' Knaflova nllca ŠL 3, I. nadstropje Telefon štev. 34. Dopise sprejema le pod.-risane in zadostno frankovane 0Sf> Rokopisov ne vrača. Po*a?Tie*ria Številka velia 1 krono« Poštnina platana v gotovini. Jugoslavija in lienicl. V prvi številki nemške revije za gospodarstvo, umetnost in znanost *Die VVage« piše Hermann \Vendcl članek o »Jugoslaviji in Nemcih«. Njegov članek, ki stoji zaradi važnosti svoje vsebine na uvodnem mestu, se bavi z izvajanji Frana Erjavca v »Popotniku« ter konstatira zlasti, da je omenjeni psec govoril v svojem spisu v prilog nemškemu jeziku, ki naj se pri nas neguje in podučuje, ker je to jezik 80 milijonov ljudi z visoko kulturo in še večjo civilizacijo, s katerimi nas vežejo sto in stoletne tradicije in s katerim: imamo skoraj 200 kilometrov skupne meje, ter konstatira našo staro razvado, ki je še bolj značilna pri nekaterih naših južnih sosedih da vpletamo silno radi nemške besede v svoje razgovore in da so se te besede celo vtihotapile v pismo. Herman \Vcndel pozablja pri tem, da gre edino le za grdo razvado, proti kateri se je boril naš narod že od nekdaj ter imel v tem boju že mnogo uspeha. Kjer te razvade še bujno cveto, bo treba ostre metle, da očistimo svoj jezik peg. Ta razvada gotovo ne more biti podlaga za gospodarsko sodelovanje obeh narodov, saj vidimo na primer v nekaterih srbskih pokraj:nah, da se ljudstvo ne more otresti turških izrazov in vendar ne bo nikdo trdil, da je to ljudstvo odvisno od turške kulture. Gotovo ima Herman VVendel prav, če konstatira, da nas gospodarski interesi precej navezujejo na severnega soseda, pozabiti pa ne sme, da mora b?ti ena naših prvih nalog, da se tudi na tem polju kolikor mogoče osamosvojimo ln da moramo iskati svojih rndustrijalnih dobaviteljev predvsem pri narodih, ki so z našim narodom v jezikovnem sorodstvu. Popolnoma pravilno je občutil ost, katera se kaže vedno bolj ostro proti državam antante zlasti zaraditega, ker skuša le-ta svoje doneče besede o enakopravnosti malih narodov pretvoriti v nekako zastr/nieriie teh narodov tako. da ne bi smeli niti misliti z drugačnimi možgani, niti občutiti z drugim srcem, kakor antanta. Carska ah* boHseviška Pusiia za nas doni oboje prijazno. Vstop Rus'je v tej ali oni obliki v vrsto odločujočih držav, vzbuja pri nas upanje, da bo ena izmed bodočih ruskih vlad potegnila debelo črto skozi pogajanja v Saint Germainu, San Remu in Spaik Herman VVendel pravi nadalje, naj gradi službena po! t ka in polslužbeno časopisje v Jugoslavija še vedno antanti oltarje, ljudsko razpoloženje zahteva odločno, da se država odvrne od zapadnih velesil in v katerikoli obliki približa Rusiji. To pa razsvetljuje zopet iznova odnošaje napram Nemč ji. Jugosloven si deli svet v države, ki žro in v take, ki so obsojene, da jih drugi požro. On vidi v nemškem narodu žrtev imperijalist'čne požrešnosti in nikakor ni glas vpijočega v puščavi, če navaia beogradska ^Republika« poleg Rusije tudi Nemčijo. Čehoslovaško. Romunsko in Bolgarsko kot države, s katerimi mora Jugoslavija iskati skupne interesne stike "n prijateljski sporazum. Če je Herman Wendei postavil Nemčijo med ogrožene države, je pozabil, da je nekoliko vrst višje citiral iz »Popotnika« besede, da je n^š narod prepričan, da namerava nemški narod v bodočnosti igrati še vepko v!o°:o v svetovnem koncertu. Zato ni pooolnoma pravilno, da bi hotel naš narod iskati zaslombo pri nemškem narodu, o katerem ve, da mu nikdar ne bo prijazen, kakor hitro se mu povrnejo moči. Nasprotno smo prepričani, da bo nemška eks-panzivnost. kateri bo s strani An-gl'je, Franciie, Italije in Amerike zaprta pot v široki svet. Iskala svoje žrtve na jugu in na vzhodu. Za sedaj so mn-rda njeTove besede precej upravičene, v bodočnost p? moramo gledati s ponolnoma drugimi očmi. Pes ie nadalje. k?r trdi v svofetn članku, da ie temelino razpoloženje med Jugosloveni danes nnnerjeuo nroti velekanitalističn'm državam. Ker nimajo te nobenega razumevanja naš'h živlieuiskih potreb in da je Jugosloven največji sovražnik im-neriialist'čne poetike. Popolnoma pravilno spoznava, so nas te države prepogosto goljufale, da bi mouh še kdaj sesti na lim njihovih fraz. Zato na je takisto kai malo upravičeno, če že danes o-otovi nemški krogi računaio z iu- Štiri stoletnice. Leto 1921 nam donese štiri stoletnice, na katere se mi zdi umestno, opozoriti že zdaj. L 5. mRJa 1921. je umrl v vjetni-Mvu na otoku Sv. Helene Napoleon L. premic valeč in gospodovaleč Evrope. Brez dvoma je bil jeden najereni-Jalneisih mož. kar jih nožna zgodovina. Slavljen vojskovodja in bistroumen politik, je dvignil Francoze v prvi. crospo-dujoči narod na kontinentu, in sebe posadil na prestol teca naroda. Ob stoletnice njegove smrti se pa bomo Slovenci spominjali s častjo in hvaležnostjo. Saj je zavladal tudi nn«im krajem. sa*j je dvignil naš narod in nam donesel če rudi kratkotrajno, zjedinjenje in svobodo. Seveda ni storil tecra iz ljubezni do nažega naroda, temveč vsled ciljev svoje politike — a da je prvi našemu jeziku priznal veljavo v šoli in uradu, tega mu nikdar ne smemo pozabiti, zato mu moramo biti večno hvaležni. Tedaj je nastonilo ras svitanje, tedaj je zažar^la ona zarja, ki je obećala lepšo prihodnost. Po Napoleonovem padcu le prišel naš narod vnovič v staro suž-nost, iz katere se je rešil sele sedaj. Sele sedaj se je, v večji in popolnejši obliki, izvršilo združenje jugosloven-skega naroda, ki bode trajno in ki bo dovedlo ta narod do polne veljave v Evropi. Primemo bi bilo, da se spomin stoletnice Napoleonove smrti dostojno proslavi med našim narodom, da se prirede povsod predavanja, ki naj narod pouče o zgodovinskem pomenu tega veleuma. II. 1921 ie tudi stoletnica, kar je Metternicb sklical vladarje na kongres v Ljubljano. Ta stoletnica je nam boli lokalnega pomeni*. Naš izborni pripovedovalec dr. Ivan Tavčar je sicer v >LjubljanQk^m Zvonu« podal že obširen zgodovinski roman >Izza kongresa«, vendar menim, da bi ta doba tako zerodovin? irjem kakor Ter>oČarostrelec« (Der Frei*ohntz). To delo je velepomembno v grlasbeni zgodovini. Udomačilo so je po vseh svetovnib odrib in peva se še danes ter povsod uspeva vsled svoje melodioznosti in izlasbene krasote. — Tudi na slovenskem odru v Ljubljani se je peval opetovano v raznib sezonah ter vedno dosegel velik uspeh. IV. 1921 slavimo stoletnico rojstva Blaža Kocena (Kozenn). Komu izmed izobražencev je to ime neznano? Njegova geografija je bila dolsro vrsto let učna knjiga no vseh avstrijskih srednjih šolah; njegov atlant je priznan kot najboljši in se rabi še sedaj (predelan) tudi v naših Šolah (▼ brv. izdaji). Na tisoče in stotisoče se je učilo po njegovih delih. A malokomu je znano, da je ta mož, ta odlični šolnik — bil Slovenec in to ne le po rodu, temveč tudi po mišljenju. >Dom in Svet« je sicer 1898 prinesel goslovenskim življenjem kot aktivo nemške zunanje politike. Zdi se sicer še danes, kakor da bi stali še vedno v taboru antante, toda naša sulica je povezana in pripravljeni smo, da krenemo drugo pot, kakor jo želi veleposlanika konferenca v Parizu. A kaj potem? Eno je gotovo, da ni nobene poti, ki bi nas vodila do objema z Nemci. Široka cesta nas vodi v malo antanto, ki pa bo jez ne toliko proti Madžarom, kakor proti nemškemu prodiranju. Pisnih m ?r*if &. Praga, sredi oktobra. Komunistčni prevratni poskus v Bratislavi se je končal precej hitro in neslavno, vsled pravočasnih protikorakov s strani vlade. Neuspeh tega poskusa ni imel za posledico samo, da je stavka z velikim krikom započeta, počasi odnehavala, marveč, da se je delavstvo obrnlo tudi proti provzročiteijem stavke. Popolnoma končana je bila stavka 9. t. m. Kako re je tu delalo, se vidi že iz tega, da je bilo samo v sredo v samostanu usmiljenih bratov nastanjenih 75 oseb, ki so državi skrajno nevarne, med njimi terorist Ujia-Ivsz, kateri je bil dal lansko leto pred parlamentom v Pešti za časa vstaje postreliti 200 oseb in je bil baje udeležen tudi pri zavratnem umoru carske ro-»b!ne v Jekaterin-burgu. Danes se je zopet nahajal v Bratislavi, da bT tudi tam provzroči! podobna grozodejstva. Spor med desnico in levico v socialno demokratski stranki se razvija dalje. Komunistični člani so ustanovil svoj klub, ki šteje 18 članov ter je njega predsednik poslanec Teska. podpredsednik pa sta SkaJčik in Burian. Klub jo izdal pri prvem svojem zborovanju proglas, v katerem pravi, da zavzema opo-zicijonalno stališče. Odločeni so storiti vse, da bi odgovarjala politika delavskih poslancev volji delavskih mas, da bi bila razredna, nekompromisna, bojna in da bi se pretvorila čehoslovaška republika v čisto soci-jallstimo renubrko. Med tem se vrše so^ne obravnave naorej. »Rudemu Pravu« je bilo prepovedano, da si nadevije naslov »Večernik Rudeho Prava« ter se imenuje sedaj »Rude Pravo-Večeruik«. Druei spor gre za imovi- niegov životooi* in sliko, a marsikomu je ta snisek ostal neznan, marsikdo ga ie prezrl. Koeen se je rodil 21. Januarja 1?°1 v Hotinjab: bil je duhovnik. Po raznih kanlan-kih slu/.1,ah. je posta] gimnazijski nrofesor v CeMu. Ljubljani, Gradcu in Heroalsu pri Punrui. kjer je umrl 1871. — Gotovo je naša narodna dr>l-žnofft. da proslavimo spomin tega rojaka - učenjaka. Včasih so se prirejale podobne proslave z vzidavanjem <=r>o-minskib plošč na rodnem domu. Nekateri so se posmehoval i ckromnosti teh nroslav. a vendar so imele velik pom°n. Seznanjale so prosti narod z zaslužnimi možmi in budile narodni ponos in narodno zavest. Tako bode torej 1921 donesle štiri obletnice: jedna nas spominja smrti slavnega in roo^o^^a moža. ki je tako pomembno no*:e?rel v u^odo našega naroda: pri Napoleonovi proslavi smo opravičeni in poklicani v hvaležno sodelovanje. Druca nas spominja dogodka, vsled katerega je naše takrat malo in neznatno me?teee zaslovelo po svetu ter postalo znano širom raznih narodov. Videlo je takrat v svoji sre^j mnogo vladarjev, veli^Jtšev rn odličrjakov in bilo torišče njihovih razveseljevanj in zabav. Tretja na? snominia prve uprizoritve opere, ki je izredno^ vpliva na muzikalno življenje in ki je tudi pri nas vplivala. Četrta pa moza učenjaka in strokovnjaka, znanega širom svet'« — moža Slovenca. Scverin. no socijalno demokratske stranke, ložbo je vložil dr. Meissner, kot zastopnik izdajatelja »Prava Lidu«. Včeraj se je začela razprava, v kateri je zastopnik obtoženih dr. Kala-bis izvajal, da obtoženci niso prav nič kršili družbenih pravic med tem ko je dr. Meissner dokazoval, da obstoja kršenje pravic družbe že v tem, da so zabranili od tisk člankov za »Pravo Lidu« in v tem, da izhaja danes »Rude Pravo« v prostorih »Prava Lidu«. Razprava se nadaljuje. Tako se levica in desnica čeho-slovaške socijalne demokratske stranke vedno bolj oddaljujeta druga od druge in propad se vedno širi, dasiravno ne manjka poskusov, da bi se obe krili zopet združili. Prišlo je do kompromisa med nemškimi socialnimi demokrati na njih shodu v Karlovih varih, med češkimi socijal-nimi demokrati pa kompromisa ni mogoče doječi. Vendar tudi pri Nemc;h ni pričakovati, da bi bil kompromis trajen, ker so najbolj sporne zadeve ostale nerešene. Zlasti ni prišlo do sporazuma glede razmerja napram tretji internacijo-nali v narodnih zadevah. Letos meseca januarja ustanov-Ke~!Q čehoslovaška cerkev, ki ima danes že 300.000 pripadnikov, se pripravlja, da pristopi k zjedinjeni srbski pravoslavni cerkvi, čuteč po- trebo, da se odloči od zapadne nem-ško-rimske cerkve in se vrne k slovanski cerkvi. O zadevi se je govorilo že ob priliki poseta škofa Dosi-teja v Pragi. Izročen mu je bil memorandum in kakor se poroča sedaj, bo prišlo prav gotovo do spojitve. Čehoslovaška cerkev zahteva za sebe gotovo samoupravo. Tudi zahteva čehoslovaško bogoslužje, možnost ženitve za duhovnike In po-svečenje tudi za vdovce, vršitev obredov po dosedanjih predpisih in le polagoma prehod k obredom srbske cerkve, omogočenjo pohajanja čchoslovaških duhovnikov na pravoslavno fakulteto v Beogradu itd. Nadalje prosi čehoslovaška cerkev, da naj se pošlje v Prago biskup Dosl-tej, ki bi organiziral čehoslovaško cerkev .Nesporno je, ako pride do te spojitve obeh cerkev, da bo imelo to važen pomen za nadaljne razmere obeh narodov ter se bo znatno poglobila čehoslovaško-jugoslovenska vzajemnost. Iz Pariza poročajo, da dobi Praga važen in zelo ljub obisk. Na štiri-mesečni oddih pride v Prago eden največjih in najzaslužnejših prijate-1 ljev čehoslovaškega naroda, znani historik Arnošt Denis. V Prago namerava priti še pred 28. oktobrom, da bi se mogel udeležiti proslave druge obletnice narodnega praznika. J. K. S. Fraa&ĐĐS&emabfn&eije proti zagrebška Ssko!n« Zagreb, 18. oktobra. Ze lolco je bilo opažati pri zagrebškem Sokolu subverzivno gibanje, vpri-zorjeno od mračnih elementov, katerim ni šlo v račun ujedinjenje sokolskih društev v Zairre'bu in edinstvena jugo-slovenska sokolska organizacija, katere pač ni^o mogli preprečili, zato pa so skušalFvsaj zagrebško organizaeijo razbiti. Sedaj sc smatrali, da je prišel n?o-e>?> čas. da se lotijo zagrebškega Sokola in da v njem razbijejo sJo^o. Pr. Milan Dečak (hrvatska zajednica), dr. Vladimir Maček (Radičerec), dr. Marko Mintaš, Dragotin Oršanić in Ante Tolovic (Frankovci), so zahtevali v dru V m še več drv.arih tovarišev, da naj zfjgreb^ki Sokol sklice izredno glavno skupščino. Utemeljili so to svojo zahto-vo s trditvijo, da sokolsko društvo v Zagrebu ni kos svoji nalogi in da vrši proti sokolsko in protislovansko propagando s tem. da je uvedel med svoje javne vaje simbolične proste vaje, ki naj bi predstavljale osvobojenje in ujedinieoie našer-a naroda ter da te proste va*8 prikazujejo našo osvobodilno vojno, borbo nase vojske proti združenim neprijateljem, kar ima iprotislo-vansko in protisokolsko tendenco«, ker predstavljajo tudi borbo proti Bolgarom. V drugi vrsti se pritožniki zcrra-žajo nad tem, da se prirejajo javne vaje tudi po vojašnicah za vojaštvo ter se s tem i profani ra sokolska mi?el in uvaja militarizem v Sokolsivor. Končno se pritožujejo, da se razsipa društvena imovina in da .-e red v društvu zanemarja. Zato zahtevajo izredno glavno skapSčino. da s© izreče upravnemu odboru nezaupnica. Jasno je. da eo s to svojo zahtevo hoteli pritožniki prikriti samo prave razlope, ki jih niso mogli navesti in da so hoteli samo razbiti edinstvo Sokola ter zopet uvesti separatistična drufttva. s katerimi so nameravali nadaljevati svojo mračnjaško politiko. Upravni odbor se je uklonil zahtevi ter sklical za včeraj izredno glavno skupščino. Ka to skupščino so prišli liudje, od katerih mnogi niti pojma niso imeii o sokol srni. ter so se izdajali samo za Sokole, ne da bi bili kdaj člani kateregakoli sokolske^a društva. Ti ijudje so bili svojim voditeljem v svoji naivnosti najedli ter so hoteli razbiti sokolsko organizacijo. Izredni občni zbor je otvori 1 starosta dr. Laaar Ma-zura ob pol 10. dopoldne. V svojem otvoritvenem govoru je naglašal, kako je upravni odbor prevzel vodstvo ter da je vos čas strogo pazil na to, da se roji soko-ka mi-el in slovanska vzajemnost. Upravni odbor je vedno gle- dal na to, da se iz sokolskih vrsi efrml-nira vsaka politika, ker je bil prepričan, da je sokolstvo dolžno ostati izven politike kot občo narodna svetinja. Poročal je na to tajnik Mužetić ter Je pri-ilfl med njecovim poročilom do hrupnih prepirov med po^Tnnimi skupinami. Tajniško poročilo je bilo vkljnb temu overovljeno. Tajnik upravnega odbora dr. Mrvo" jo podal nadaljnje poročilo, ki je bilo odobreno z veliko večino. Poročal je. kako je na neki seji dr. Dečak govoril proti prostim vajam o osvobojenju in ujedinjenju, ker je baje ena točka v tej prosti vaji naperjena proti Bolgarom. Poročilo blagajnika ToAe Janjanina je bilo tudi sprejeto iu odobreno, enako tudi poročilo revizije. Na to se je dvignil dr. Dečak, ki je med žvižganjem in ogorčeniem večine navzočih kritiziral delo odbora, ceš, da je protivno sokolskim principom ln da hoče nekaj članov z militaristlčniini tendencami terorizirati vse Sokolstvo. P. i-»o je do burnih protestov in do silne buke. Kliei: >Dol z Dečakom! Ven s Frankovci!« Dr. Dečak nadaljuje, da je kršil Sokol v Zagrebu sokolsko idejo rudi s tem, da se je udeležil sokolskoga zleta v Pragi in sokolskoga nabora v Novem Sadu, kar je bilo na3ilje nad vsem Sokolstvom. (Silen hrup.) Pravi, da je hotel sokolski sabor v Novem Sadu samo uničiti Zngroh (silno ogorčenje). Dr. Dečak nadaljuje, da je bil hrvatski Sokol zastopan v vseslovanskem sokolskom Savezu, da pa današnje društvo ni več upravičeno, da bi bilo v Savezu še nadalje. Savez jo namreč izdal prepoved, da se nikdo ne sme udeležiti sokolskega zleta v Pragi in navedel za to tudi razloge. (Silen hrup.) Dr. Mazura vzame dr. D očaku besedo, kar je izzvalo veliko odobravanje pri večini in velik hrup pri razdi-ralcih. Končno se je dvignil dr. Lazar Car, viharno pozdravljen od navzočih, ter izvajal, da to razpravljanje ne vodi do cilja. Namen vsega rovarenja je iskonstruirati v Sokolstvu dve skimini, tako da noj bi bili na eni strani Srbi. na drugi strani pa Hrvati. Toda v Sokolstvu ne sme biti prostora za separatizem. V resnici sta se pokazali samo dve grupi in ti sta skupina Frarikovcev in skupina Jugosloven o v. (V i harno odobravanje, klici: proč s Frankovci, proč z avstrijskimi "tražili H Besede dr. Lazar Carja utonejo v silnem hrupu. Če* nekaj čaaa je moral dr. Mazura prekiniti zborovanje, ki se je na to nadaljevalo ob 4. popoldne. Na popoldanskem zborovanju je govorila gdčua. Krnic o prostih vajah, predstavljajoči!* i. stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 20. oktobra 19*JO, 240. Štev. osvobojenje in tqed3njerrje, pobijala trditev o protibolgarski tendenci teh vaj ter končala, da Bolgari tudi v najhujših časih niso našli srca za brate, vsled česar ne zaslužijo,da bi padli pred njimi na kolena. Apelira na brate in sostre, da naj ne rušijo edinstva. Slovenec Macher je izvajal, kako je jogoslovensko Sokolstvo pohitelo na bojno polje, da se bori za edinstvo in svobodo. Sedaj moramo z žalostjo konstatirati, da tega edinstva v samih sokolskih vrstah ni. Še nismo popolnoma svobodni, zato je najnujnejša potreba, da tudi §e nadalje delamo z vsemi svojimi silami za osvobojenje svojih, do danes Se neosvobojenih bratov. Zal, se je vrinilo tudi v sokolske vrste tako nesporazumljenje, ki izhaja zlasti iz postopanja Fran k ovce v. (Burno odobravanje je kazalo ©oglašanje večine zbora z izvajanji brata Macherja.) Dr. Mazura je odgovarjal sklicateljem glede Hofjrmanovih prostih vaj, da so bile pregledane in odobrene od Sokol&kega Saveza in da so se te odobritvi podvrgla vsa sokolska društva tudi zagrebški Sokol, kakor je to zahtevala od njega disciplina. Proti odboru ni bilo podano ničesar konkretnega. Odgovarja na očitanja, ki so jih vrgli mračni elementi v svet ter izvaja končno: Delo odbora je vsakemu znano, on ni nikdar dovolil, da bi se zanašala v sokolsko vrste politika. Odbor je delal vedno po svoji najboljši zavesti v zmis-ba sokolske dolžnosti. Pred glasovanjem je hotel dr. Dečak še enkrat govoriti, a mu je Sokolstvo z nepopisnim hrupom to onemogočilo. Glasovanje je bilo okrog 9. ure končano. Rezultat glasovanja še ni točno znan, čuje pa se, da je opozicija dobila 8 glasov večine. To bi pomenjalo toliko, kakor da je nastal razkol v zagrebškem Sokolu. PolIflCne vesti. — Pred volitvami. Zadnjo nedeljo se ie vršilo po Hrvatskem mnogo volilnih shodov demokratske stranke. Tako se je vršil volilni shod za Križevački okraj, vršil se je v Grubišnem polju sestanek demokratov te občine, nadalje shod v Križev-■cih, na katerem je govoril Wilder, shod v Koprivnici, sestanek v Slatini dne 14. L m. na to 15. t m. velika skupščina demokratske stranke istotam in 16 t. m. skupščina ?v Orahovici 18. t m pa v Našicah. V Be-lovara se je vršil v nedeljo velik sestanek demokratov iz mesta in okolice, na katerem so se storili sklepi glede organizacije volilne borbe ter se je konstatiralo, da stoji velik del naroda za demokratsko stranko. Organizacija demokratskih pristašev v Sisku in okolici dobro napreduje. V nedeljo le bil v Sisku velik shod, na katerem je "govoril tudi bivši veliki župan dr. Matija lisičan, ki ie razvijal program demokratske stranke Za kandidota je bil predlagan in soglasno sprejet dr. Ivan Blaieko-vJ6, zdravnik v Sisku. Za rudniški okraj je kandidat demokratske stranke minister Draškovič. = Osebni interesi gredo radikal-oem pred državnimi interesa. Beograd, 118. oktobra. V političnih krogih se živahno komentira dejstvo, da je dr. Nin-čić odklonil udeležiti se pogajanja z Italijo, ker je to proti njegovim intereeom in interesom radikalne stranke in sicer :sato, ker bi v tem slučaju ne mogel ^kandidirati, oziroma bi njegova kan-jdidatura ne imela mnogo izgleda na uspeh. Zatrjuje se, da se bo namesto dr. Nineića udeležil pogajanj z Italijo fi-[nančni minister Kost a Stojanoviči ker tjc potrebno, da je navzoč kak minister ite stroke. Dr. Ninoiču se še do danes ni pposrečilo zagotoviti si poslanski man-oat v svojem okrožju. Zatrjuje se, da Šboče kandidirati v Vojvodini, a ga tamošnji radikalci odklanjajo, rsr Pribidevie v KorenicL Koreniea, &6; Oktobra, V Korenici v Liki je imel minister Svetozar Pribičević* veliko volilno skupščino. Dospel je tja dne 17. t an. ob 10. dop. v spremstvu dr. Eda Lu-kinioa, ministra na razpoloženju. Njegov sprejem je bil triumfalen; 6 km pred Korenieo ga je čakala konjenica kore-niških prebivalcev in spremila ministra v kraj, ki je bil ves v zastavah. Postavljen je bil tudi slavolok in čakalo ga je veliko število domačega prebivalstva. Ob 11. dopoldne se je pričelo zborovanje, kateremu je predsedoval kmet Vu-iadinović, Svetozar Pribičević se je v svojem programatičnem govoru zavzel aa popolno državno edinstvo, nastopal tudi proti vsaki pokrajinski avtonomiji "ter zahteval tudi radikalno rešitev agrarnega vprašanja. Občinstvo mu je sledilo z veliko napetostjo ter je njegova izvajanja burno odobravalo. Bivši minister dr. Lukinić je govoril o pomenu volitev. Ljudstvo je odneslo Pribi-eevića na stanovanje. Zvečer je bil kraj Ihaminiran. Po zborovanju je plesalo ljudstvo narodno kolo. Oduševljenje za demokratsko stranko je v vsem okraju, Tri šteje 3000 glasov, veliko. -3 Občtaske volitve v Srbiji. Beograd, 18 oktobra. V nedeljo so se vršile y južni Srbiji, kjer se svoj čas zaradi nemirov in albanskih upadov niso mogle vršiti občinske volitve. Dosedanji izid teh volitev je podal za demokratsko stranko veČino v Strugi, Peči in Djakovici = Demokratski zbor. V nedeljo, dne 24. t. m. se bo vršila v Zagrebu skupščina demokratske stranke, katere se bo udeležil tudi minister za notranje zadeve Milorad Draškovič. Govoril bo te pomenu volitev za konstituanto. — Pooblastil na zakon. V soboto popoldne je razpravljal ministrski svet o naredbi o >redu i radu< ter o pooblastitvah, katera naj da vladi narodno predstavništvo. Naredba o čuvanju javne varnosti in reda, za katero zahteva vla-'da pooblastil od parlamenta, bi imela vsebovati samo osnovna načela, katera bi se s posameznimi odredbami speci-ificirala. Posebno obsežna so pooblastila glede zatiranja hajduštva. Vlada zahteva odobrenje za osnovanje sodišč >do-fcuih ljudi*. Ta sodišča bi se imela brigati za zapTLŠdeno deco. V borbi proti draginji se uvedejo kazni do 5 let. Posebne odredbe so izdane proti propagandi, ki merijo na to, da se nasilno izpremeni današnji državni in družabni red- —d = Predlog dr. Smodlake za skupni nastop dalmatinskih strank pri volitvah v konstituanto. >Novo Doba< v Splitu priobčuje IS. tm. predlog dr. JSmodlake za skupni nastop dalmatinskih strank pri volitvah v konstituanto. Predlog obsega nastopne točke: L Imala bi se istaći zajednička kandidatska lista od strane Jugoslovenske Demo-kraiake Stranke (JD&i. Ju^oAlovenske Pučke Stranke ((JPS.), Narodne Radikalne Stranke (NRS.), Težačkog Saveza (TS.) i Vanstranačke Grupe Nezavisnog Gradjanstva (VG.). II. U toj zajedničkoj listi imali bi biti izneseni kao kandidati na prvih pet mjesta po jedan član od svake grupe. Pod prvih pet mjesta podrazumjevaju se prvo, drugo, treće i četvrto kandidatsko mjesto u općoj listi i mjesto prvog kvalifikovanog poslanika. III. Na slijedeća četiri kandidatska mjesta, t. j. na peto, šesto i sedmo u općoj listi i na drugo kvalifi-kovano. imao bi doći po jedan svake od ove četiri grupe: JD6., TPS., TS., VG. IV. Poslednja dva kandidatska mjesta (osmo i deveto) u općoj listi i dva mjesta zamjenika kvalifikovanih kandidata podijelila bi se prema odluci Središnjeg Izbornog Odbora. V. O kandidaturama i o redu kandidata imao bi konačno da odluči Središnji Izborni Odbor, u kojom bi svaka grupa bila zastupana po jednom predstavniku. Ovaj bi odbor imao da pod gornjim pogodbama sastavi definitivnu kandidatsku listu, u sporazumu s odnosnim političkim grupama i s obzirom na želje pojedinih kotara, koliko je god jedno i drugo moguće, ali pazeći najviše na to da budu kandidati ljudi sposobni i nekompromi-tovani. — K tem točkam dodaje dr. Smodlaka: Ako se izbori ovako obave, naša će pokrajina dati i ovaj put dokaz političke zrelosti i njene će predstavnike u Ustavotvornoj Skupštini zapasti lijepa i za Državu korisna uloga. TJ protivnom slučaju, to jest ako bi se oko ovih izbora razvila borba i zmed j u narodnih stranaka, naročito ako bi oživila kobna utakmica srpsko-hrvatska, teško bi stradala opća stvar, a ni pojedine stranke ne bi bile na dobitku, jer teško da bi i jedna dobila više poslanika nego li bi ih po predloženom sporazumu mogla imati. Ako li dakle dodje do borbe, ona ne će imati pravoga smisla, a uzrok joj može biti samo stranačka mržnja i onaj pogubni strančarski duh, koji je, podredjujoci interese države interesima stranke, već dosad toliko zla zadao našoj državi. Protiv toga otrova dužni su da složno ustanu svi rodoljubni elementi u pokrajini, kojima je u ovom sudbonosnom času interes Države preči od svakoga drugoga. — > Život«, glasilo dalmatinskih demokratov, piše istega dne, da je bil dr. Smodlaka pred odhodom povsem drugačen napram demokratski stranki kakor je po prihodu domov ter da se hoče v svojih nastopnih številkah pobe vi ti obširneje z iz~ venstrankarstvom dr. Smodiake. — Razprava proti črnogorskim de-zerterjem. Sodna razprava glede de-zerterjev traja dalje. Obtoženci poudarjajo, da so jih zapeljali njihovi brezvestni voditelji, ki so zatrjevali, da bo Srbija zlostavljala Črnogorce in da so z njimi bivši generali kralja Nikite. Vsi preklinjajo zapeljivce, trdeč, da so vsi 7-n narodno edinstvo in da se niso borili za bivšega kralja Nikito. Izjavljajo nado, da jih bo novi državni red sprejel kot svoje zveste člane. Ta razprava odpira oči številnemu prisotnemu občinstvu, ki se čudi, zakaj ne sedijo zdaj na obtožni klopi kot podpihovalci tudi visoki civilni in vojaški dostojanstveniki, ki so v Neuillvju varali vlado, v deželi pa narod. Govor braniteljev se pričakuje nestrpno. —d = Pogajanja z Italijo. Kraj direktnih dogovorov z Italijo še ni določen. Na vsak način se bodo pogajanja vršila na železniški progi Benetke mimo Firence. — Poset Take Jonesca v Beogradu. Dne 17. t. m. je posetil ministrskega predsednika dr. Vesni ca romunski poslanik Arnanda. Njegov poset je v zvena* s prihodom Take Jonesca. Zdi se, da sta govorila o mali en ten ti. Take Jo-nescu pride v Beograd 4. novembra. = Italijanska vojska pripravljena za pohod v Avstrijo. »Oazretta del Popolo« v Tridentu poroča, da je pripravljeno 20.000 italijanskih vojakov za pohod v Avstrijo, ako bi prišlo pri volitvah v narodno skupščino do boljše vi škfh nemirov. Antanta bi dovolila najbrže tudi Madžarom, da bi udrli v Avstrijo v takem slučaju. = Petdesetletnica francoske republik« Je bila proslavljena 11. t m. na slovesen način po vsej državi Najlepša Je bila proslava umevno v Parizu. Urna s srcem Gambette Je bila pripeljana Iz Elizaja v Pantheon v spremstvu veteranov Iz leta 1870, invalidov Iz velike vojne In sirot po padlih Junakih. Prapori vseh francoskih polkov, prineseni v Pariz, so defintall pred predsednikom. V Pantheonu Je govoril samo Mfllerand. Ttsočglavl zbori so peli slavju primerne pesmi. Vsa prireditev je Imela značaj globoke, svečanosti, s Francozi in združitev Avstrije z Nemčijo. .Tempe" piše v članku o združitvi Avstrije z Nemčijo: Frandja tega sklepa ne bo trpela, ker bi bilo s tem težje znova uničeno. O kaki ško-francoskih odnošajev ne nega govora. Vsa tozadevna so brezpredmetna. = Vojaška dolžnost v Fr. : iji. Nova vladna zakonska osnova o tojaš i dolžnosti vsebuje te le glavne točke: Služben: doba se zmanjša na dve leti. Izpolnjevanju vojaških evi opako ravno-uovl dobi nem-more biti nobe-dunajska upanja dolžnosti je podvržen vsak moški do tridesetega leta, in sicer dve leti v aktivni službi, 18 let v rezervi ln deset let v domobranski vojski. Službena aktivna doba letnika 1920 še ni določena. = Nori predsednik čilske republike. Agencija Havas poroča iz SanUago d« Chile, da je bil na kongresu imenovan Arturo Ales-sansti za predsednika republike, in sicer za dobo 1920—1924. Novi predsednik je star 52 let Telefonska In lirzoiaiina poročila. te 3, na krščanske socialce 2, na vele-nemsko ljudsko stranko 1- — Volilni okraj Srednja in Spodnja štajerska: Število mandatov znaša 6; od teh odpadejo na krščanske socialce 4, na socialne demokrate 1 in na nemško-avstrijsko kmetsko stranko 1. Zdi se, da je izvoljen Hans Muchitsch. Volilni okraj Vzhodna Štajerska. Število mandatov znaša pet Od teh odpade na krščanske socialce pet mandatov. Velenemci z gube en mandat v korist krščanskim soci-alcem. VOLITVE V AVSTRUL — Dunaj, 19. oktobra Končni rezultat volitev v avstrUskl parlament je pokazal popolnoma drugačen izid, kakor so ga pričakovale vse stranke Nepričakovani uspeh so prinesle volitve kršćanskim socijalcem, med tem ko so socijalni demokrati silno nazadovali. Dobili so krščanski socijalci 77 mandatov. Pridobili 14 mandatov; socijalni demokrati so dobili 63 mandatov, za 6 manj kakor dosedaj. Velenemci so dobili 18 man-dgtov, za 6 manj kakor dosedaj, 1 mandat Je odpadel na meščansko delavno stranko ter je pripadel ta mandat bivšemu zunanjemu ministru Otokarju Czerninu. 15 mandatov pride še do razdelitve na podlagi državne liste iz ostanka po razmerju oddanih glasov. Nadalje je treba izvesti še volitve na Koroškem, pri katerih bodo socijalni demokrati najbrže tudi utrpeli Izgube. Volitev se je udeležilo več žensk kakor moških. Socijalni demokrati na Dunaju so Izgubili okrog 90.000 glasov. Oni niso več najmočnejša stranka, marveč so najmočnejši krščanski socijalci. Pod temi okoliščinami nastopa vprašanje, ali bo še mogoča koalicijska vlada. Pod prvim vriskom Izida volitev izjavlja »Arbeiter Zel-tung«, da socijalno demokratska stranka v Avstriji sedaj nima več dolžnosd sodelovati pri vodstvu državnih poslov in da je sedaj odprta pot za brezobzirni razredni boj. Zdi se, da izključuje »ArbeiterZeitung« možnost nove koalicije. Krščansko socijalna »Reichspost« pa piše precej zmerno če tudi konstatira, da je rdeči val zlorrljen. Značilno je, da izjavlja »Reichspost« glede volitev v parlament da njih izid ne opro-šča socijalnih demokratov dolžnosti sodelovati pri državnih prslHi. Tako se krščanski sociJalcJ očtvidno izjavliajo za novo kraiiriisk > \lado —d Dunaj, 18. oktobra. Od 151 mandatov za narodni svet je bilo po pred-ležečih uradnih rezultatih doklej izvoljenih 57 socialnih demokratov, 71 krščanskih socialistov, 12 voleuemcev, 3 pristaši kmetske stranke in 1 pristaš meščanske delavske stranke. Manjka še poročilo o izidu volitev v Kremsu, ki ima 8 mandatov. K tem mandatom pride se 9 mandatov iz Koroške, kateri bodo do tedaj, da se izvedejo volitve, zastopani po dosedanjih poslancih. (4 socialni demokrati, 3 krščanski socialci in 2 ve-lenemca). Razen tega se na podlagi ostalih glasov razdeli se 15 mandatov med stranke, ki prihajajo v poste v. Po teh, do sedaj ugotovljenih rezultatih izgube socialni demokrati šest in velenemci tudi čest mandatov, od katerih sta dva pripadla od njih odcepljeni kmetski stranki. Judovski nacionalisti in Čehoelovaki so izgubili vsak po en mandat, krščanski socialci so pridobili 12 mandatov. Bivši južno-tirolski in južno-štajerski mandati, po števila 10. niso prišli v postov. Med izvoljenimi socialnimi demokrati je omeniti državna tajnika dr. Rennerja in Hanuseha, dalje tudi Friedricha Adlerja. med krščanskimi socialci državnega tajnika Mavra in predsednika Hauserja, med velenemci predsednika Dinghoferja, —d Donaj, 17. oktobra. V dunajskem volilnem okraju I. do VTI. je bilo izvoljenih 28 socialnih demokratov, 16 krščanskih socialcev, 3 Velemenci in 1 pristaš meščanske delavske stranke (Otokar Czerain). Socialni demokrati izgube 4 mandate, krščanski socialci pridobijo 5 mandatov, Velenemci pridobijo 1 mandat, dočim izgube židovski nacionalci in Čehi po 1 mandat. Med izvoljenimi so predsednik Seitz. državni tajnik dr. Deutsch, dr. Ellenbogen, državni tajnik Heinl, državni podtajnik Glčckl, državni podtajnik Resch in ni-žjeavstrijpki deželni glavar Sever. — d Gradec 18. oktobra. V Zgornje štajerskem volilnem okraju so bili v narodno skupščino izvoljeni 4 socialni demokrati, med njimi Arnold Eisler, 2 krščanska socialca, med njimi poslanec Scboisvvohl, in 1 pristaš kmetske zveze. — d Gradec, 18. oktobra Pri voiitvah v štaierskl deželni zbor je bilo izvoljenih 30 krščanskih socljalcev, 22 socialnih demokratov, 8 Velenemcev in 6 pristašev kmetske zveze, 4 mandati se zasedejo kasneje. Med Izvoljenimi so od krščansko socialne stranke deležni glavar prof. dr. R'n-telen, deželni poglavar dr. Ahrer, od socialno demokratične stranke deželni poglavar Pongratz In župan Muchitsch, od vcle-nemške stranke odvetnik dr. Dantinc. od kmetske zveze deželni poslanec dr. Khsse-marm. ^►d Dunatj. 18. oktobra. Izid volitev v narodno skupščino, ki so se izvršile brez imenovanja vrednih incidentov, je po dosedanjih poročilih naslednji: 51 socialnih demokratov, 62 krščanskih socialcev, 12 Velenemcev, 1 poslanec kmetske stranke in 1 poslanec meščanske delavske stranke (Otokar Czernln). Krščanski socialci so pridobili 11 mandatov in sicer6 od socialnih demokratov, S od Velenemcev, 1 od Cehov in^ 1 od židovskih nacionalistov. Komunisti ao dobili na Dunaju vsega skupaj 14.138 glasov, mandata pa niso dobili nobenega. Poleg tega so Velenemci izgubili 1 mandat v korist kmetski stranki, ki se je od njih odcepila. —d Gradec, 18. oktobra. (DKTJ.) Izid volitev v narodno skupščino na Štajerskem: Število mandatov znaša šest. Od teh odpadejo na socialne demokra- POVSOD LAŠKA ZLOBA. —d Beo^rrad. 17. oktobra. >Pravdac piše: Naši državljani, ki so imeli vse dokumente o škodi, storjeni po Bolgariji in pri njihovih okupacijskih oblastvih, so se obrnili na beogradsko vlado, da jim izplača odškodnino. Ko je bolgarska vlada te dokumente zadostno proučila, je sklenila, da plača odškodnino, ki bi znašala več deset milijonov kron. Bila je izdana naredba, da se izplačilo izvrši, italijanska delegacija v sofijski reparacij^ki komisiji pa je vložila o^ter protest in je na njeno zahtevo ta repa-racijska komisija odločila, da se ustavi vsako izplačilo. Po sklepu te komisije se Srbiji nobena odškodnina ne sme dati brez odobrenja te komisije. Tako nepravično postopanje zaveznikov na-j pram herojski in opustošeni Srbiji je izzvalo bridko razočaranje v vsem našem narodnem mišljenju ter se je z naše strani vložil proti vsemu temu naj-oetrejši protest v nadi, da se bo vendar le našel način, da se izvrši pravica. HORTrTYjEV GOVOR« — Budimpešta, 17. ktobra. Včeraj so v navzočnosti državnega upravnika Horthvja odkrili spomenik v proslavo obletnice v korakanja madžarske narodne armade. Spomenik se nahaja na cesti med Siofokom in Stolnim Beogradom. Državni upravnik Horthv je imel nagovor, v katerem je med drugim izjavil: Preteklo leto je pričetek boljše bodočnosti. Če ne sveti vedno soln-ce sreče, je temu vzrok dejstvo, da hočejo posamezne skupine same reševati vsa vprašanja, in sicer takoj in brez priprave. Vsi smo edini v želji, naj ta država nadaljuje svoj obstanek kot kraljevina. Stojimo pred težkimi problemi zunanje politike in notranje konsolidacije. Kdor hoče predčasno razpravljati o vprašanju kralja, ta greši nad enotnostjo konsolidacije ter slabi tudi našo zunanjo - politično moč. Pri tem pa deluje mnogo hudih jezikov, ki rudi meni ne prizanašajo. Vendar mora vsakdo vedeti, da oseba, ki je od narodne skupščino imenovajia za državnega upravnika in vodjo najvišjega državnega urada, ne more zlorabljati te svoje moči in se ne more potegovati za prestol. IZROČITEV BOLGARSKIH VOJNIH KRIVCEV. Zavezniki so poslali bolgarski vladi noto, v kateri se zahteva izročitev 507 vojaških in civilnih oseb, ki so krivi vojne in obtoženi raznih vojnih zločinov. Med ostalimi se zahteva izročitev bivšega carja Ferdinanda in Rado-slavova, ki živita oba v Nemčiji ter zloglasnega generalissimusa Zekova. Bolgarska vlada bo na to noto odgovorila, da se nahaja veliko oseb, katerih izročitev se zahteva, že ves čas v sodni preiskavi in da se je izvršila na nekaterih od teh že smrtna obsodba, kakor na majorju Kulcinu, ki je v Srbiji zakrivil težke zločine. Sicer pa se bo Bolgarija po nemškem vzorcu protivila do skrajnosti izročitvi in bo zahtevala, da se prepusti obsodba vojnih krivcev bolgarskim vojnim in civilnim oblastim. Zahtevo po izročitvi so podpisale samo Jugoslavija, Grška in Romunija, 7595 vojnih krivcev je iz sofijskih vojaških krogov in civilnih voditeljev iredenti-stičnega pokreta v Makedoniji in Dobru d ži. KONFERENCA MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV. — d London, 17. oktobra. (Reuter.) »Evening Standard« doznava, da se bo sklicala konferenca vseh predsednikov vlad z nemškim, avstrijskim in bolgarskim vred v Beldeju. IZGNANI BOLJSPVTKI IZ NEMČIJE. — Berlin, 18. oktobra. Predsednik izvrševal nega odseka tretje internacijonale, Sinovjev tn predsednik splošne ruske delavske zveze strokovnih organizacij Lo-sovskij sta dobila včeraj povelje, naj odpotujeta iz države GRŠKI KRALJ NA SMRTNI POSTELJ!. — d Pariz, 18. oktobra. Iz Aten Jav-Dajo, da se je kraljevo zdravje poslabšalo. V Atenah so pripravljeni na smrt kralja POLJSKO - BOLjSEVlSKA VOJNA, — Moskva, 18 oktobra Frontno poročilo od 16. t m.: Pri Spasku In pri Mole-dečnem so se pomaknile na£e ćete v nove postojanke, Pri Minsku nadaljuje sovražnik svoj pohod na sto vrst dolgi fronti. Po večdnevnih bojfh smo dne 15. oktobra Iz- I praznili Minsk. Zzhodno ^0 mesta Sludsk I se nadaljujejo ljuti boji. Pri Novi Užlcl je sovražnik Izvršil več konjeniških napadov. Na Južni fronti smo pri Berislavu odredili protlofenzivo in smo pognali sovražnika , daleč nazaj. i POLJSKA IN MALA ANTANTA — Pariz, 18. oktobra »Daily Tele-graph« javlja, da menijo v dobropoučenih krogih, da se Poljska v kratkem izjavi, da je pripravljena pristopiti -. k mali antanti ali če že tega ne, da vsaj odobri podlago, na kateri sloni ta zveza. REVOLUCIJA NA IRSKEM. — London, 18. oktobra. Iz Belfasta m iz treh drugih irskih mest javljajo, da Je ponovno prišlo do krvavih spopadov med slnfajnovci In med policijo. V Belfastu sta bili dve osebi usmrčeni, šest pa težko ranjenih. Mir je vzpostavilo šele vojaštvo s pomočjo oklopnih avtomobilov. Vojaki so imeli tri mrtve Koliko mrtvih so trne M sinfajnovci se ne da določiti, ker so ranjence odnesli s seboj. RUDARSKA 8TAVKA V ANGLUL — d Pariz. 17. oktobra. Iz Londona javljajo, da je stavka rudarjev v tem trenotku popolna. Stavka en milijon rudarjev. Llovd George je v manifestu pozval narod, naj se nasilnim sredstvom rudarjev krepko upre in naj v to svrho zbere vse svoje moči. On za svojo osebo ne dvomi, da se stavka ne bi izjalovila. Prve posledice stavke na Angleškem že dobro čutijo. Cela vrsta tvor-nic se je morala zapreti. Vendar pa stavka ni popularna. ZOPET NOVA REPUBLIKA — d London, 18. oktobra General ?e-Hgovski je proklamiral samostojno republiko Srednjo Litvansko. Iz naše kraljeulne« — Spomenik narodnim žrtvam. >Na- predek«, organ trgovcev, obrtnikov in industrijalcev iz Ni§a, je pričel akcijo, da se postavi spomenik vsem onim, ki so dali življenje za našo osvobojenje. — Francoska konzularna agencija v Skopi ju. Konzularni trgovski oddelek ministrstva za notranje stvari objavlja: Francoska vlada, ki je pred kratkim ukinila svoj podkonzulat v Skoplju, je sedaj tam otvorila konzularno agencijo, katere upravo je poverila francoskemu državljanu Agamemnonu Timonu. — Volitev patriarha. Narodba o volil vi patriarhov je gotova in se izroča posebni instanci v pretres. Potem se odredi dan volitve. Patriarha bo volilo okrog 180 oseb Iz duhovniških in meščanskih slojev. — Izvoz živil za dijake. Na predlog ministra za prosveto je finančno-gospodarski svet ministrov sklenil, da dovoti izvo'z živil dijaškim menzam v inozemstvo, ne da bi bilo treba plačati carino in zavarovati valuto, in sicer pod kontrolo naših poslanikov. neodređena domo-nlna. — Umrl Je v Prvačmi gospod Fran Put-lani, vpokojeni višji poštni kontrolor, mnogoletni župan m goriški deželni poslanec Pokojni ]e služboval kot poštni uradnik v Gorid, Aleksandriji in Carigradu ter bil opetovano odlikovan za svoje izborno službovanje. Kljub temu ni mogel biti imenovan za poštnega predstojnika v Gorid. Glavna ovira je bila slovenska narodnost. Nato Je pustil službo ter prišel na svoje posestvo v Ptvačiuo, kjer je bil priden in vesten župan ter dober deželni poslanec, ves goreč za boljše čase goriških Slovencev. Okupadja ga je hudo bolela, hi. sedaj je rešen vsega trpljenja. Blagemu možu bodi časten spomini — Zopet žrtev italijanske podivjanosti t V Lasičevo gostilno v Biteiu pri Grgarjn te prišio 16 italijanskih vojakov. Ko so plačevan, niso hoteli plačati vseh pokalic, ki so jih popili. Krčmar je rekel, da jim neplačane daruje, samo mirno naj odidejo. Odšli so, pa so se kmalu vrnili s puškami. Razvrstili so se pred gostilno in začeli streljati. Ljudje so bežali iz iše. Od krogle zadet je obležal mrtev na lica mesta 21 lemi Alojzij Sedevčič iz Orgarja. Vrat se preiskava, ki se bo končala najbrž tako, da se, kakor vedno, zvali krivda na mirne Slovence. — Zboroianls ndrotenla za Ligo nanuiov t lam. (Dne 12 do 16. oktobra). Pri tem kongresu je stavil zastopnik jugosloven. udruženja za Ligo narodom univerzitetni profesor dr. Leonid P i t a -m i c naslednji predlog glede jadranskega vprašan j a-* »Velika važnost tega vprašanja za ohranitev svetovnega miru Je notortCna. V eminentnem internacionalnem interesu je, da se končno reži to vprašanje, ki postaja od dne do dne bolj pereče po principih internacionalne pravičnosti. — Vsled tega si dovoljuje predlagati, da federacija udruženj za Ligo narodov predloži svetu Društva narodov, naj se uredi vprašanje primorja in vzhodne obali Jadranskega morja ter svobode tega morja na način, ki bi zagotavljal trajen mir. Edina modmost doseči ta namen je rešitev po željah prebivalstva samega v spornem ozemlja«. Ker pa je komisija, v kaetrl Je bfl ta predlog stavljen, z vsemi glasovi prod ruskemu In Jtigo«4ovenskemu glasu (Francozi in Kitajci so se vzdržali glasovanja) sklenila naj sedaj konkretna vrašanja ne pridejo v razpravo in naj se kongres bavi le z onimi' splošnima vprašanji, ld se nanašajo na funkcioniranje Druitva narodov, Je bila razprava tega vprašanja preprečena Vendar Je naš delagat dosegel da bo njegov predlog tiskan in priložen zapisniku m poročilu, ki bosta rarposlana vsem udruženjem. — Tudi ruska delegacija se je zanimala za rešitev jadranskega vprašanja potem plebiscita. Nadalje Je delegat jugoslovenskega udruženja Izjavil, da more naše udruženje pristati na splošno razorožitev le tedaj, ako se prej razorožijo Nemčija, Avstrija, Madžarska m Bolgarija, Prlsfopaite h „JnNeue Freie Presse<, pravi eden, piše danes z o žirom na koroške razmere: >den Deu-tsehen liegt jeder Gewaltakt fern«, toda kje pa so sploh pri nas Nemci? Iš-karijote imamo, izdajice lastnega naroda- >Neue freie Pressec je bila vedno zoper nas, reagirajte na pisavo židovskega časopisja, ne pitajte židovskega Dunaja, ne redite židovskega gada na rastnih prsih. Povsod so zoper žide na Čehoslovaskem, na Madžarskem, povsod, a samo mi se damo od njih poniževati in izsesavati. Zopet drugi pravi: Renner je govoril, pravi, da ima Jugoslavija še vedno več Nemcev kakor pa Avstrija Slovencev, ki se jih je sedaj prigoljufala. A socialni demokrat Ren-ner ne ve, da smo potom Celja, Maribora dobili nazaj samo potuj cene —eke, —ike, —i če. med tem ko smo mi čisti Slovenci- Tretji zopet: Plebiscitna komisija ni bila na mestu. Odredbe, ki jih je izdajala, so bile proti principom razuma in so hote ali nehote imele za posledico, da je bik) poraženo avtohtono prebivalstvo. Na tisoče glasovalcev je prišlo po sklepu roka za vpisovanje v volilne liste, železničarji in njih svojci, ki niso bili nikdar javljeni v občinah, po kar naenkrat imeli volilno pravico. Mi nismo vedeli za nje. A priprl so. oddali svoj knkavični glas — in odšli čez hribe in doline, ne da bi imeli sedaj kako odgovornost za zlo, katero je rodilo njih glasovanje S tem trikom so Nemci računali, mi pa nismo vedeli za nje. Ali more Pariz to pripoznati? Da ta plebiscit pri pozna, potem ne moremo verjeti v njegovo nepristranost. Zopet se oglasi drugi: Vsaj do Drave mora hiti naše to, kar je pripadalo že nekdanji Iliriji, in če nae prej ne izreče materi Jugoslaviji, tedaj nae morajo takrat, ko se Avstrija priklopi Nemčiji, kajti mi prieezamo: mi vsi se podpišemo za Jugoslavijo. Kam hočem iti, se oglasi uradnik, petič sem že begunec, bodočnost sem si tako lepo slikal, moja bodočnost je bila *s v Korotanu, a sedaj jaz in toliko in toliko drugih brez strehe na cesti, ali zamore imeti Pariz židovsko podkupovanje glasov in glasov neupravičenih glasovalcev neavtohtnega prebivalstva to na vesti? Kdo plača naši državi stroške uprave, ki jih je dosedaj imela? Morda papirnata Avstrija? Skrbite za popularno vlado, oglasi se zopet drugi. Zmožnost in čuteče srce za narod in socialni pokret naj odločujeta in ne pritlikavo brezsrčno strankarstvo. Sto in sto drugih vprašanj se je porodilo, najiskrenoje pa sem pozdravil misel nekega kmeta: »Nobeden ne prodaj rodne isemlje, stmimo se, pri prihodnjih volitvah morajo zmagati Slovenci.« Se iuteligent se oglasi in kliče-. Razumniki sveta in srca, združite se in odpravite storjeno krivico. Begunci prihajajo mimo, čas je na vlak, na vlak gredo. Tudi jaz odhajam, spremljajo me in v slovo mi zapojo ono znano koroško pesem, tako neizrečeno otožno in žaJoetno. Ko sem poslušal to petje, med katero se je oglašalo večerno zvonenje, mi je postalo milo pri srcu in dolgo zatajena solza mi je zdrknila po licu. —ue. KOROŠKA — IZGULJENA? —d Dunaj, IG oktobra, Duuajski korespondenciji urad poroča iz Pariza: Veleposlaniška konferenca je na današnji seji sklenila od jugoslovenske vlade z vso resnostjo zahtevati takojšnjo izpraznitev koroškega glasovalnega ozemlja. O tem je francoski poslanik Cambon odvostil avstrijskega poslanika Eichhoff», odgovarjajoč mu na njegov protest in dodal, da so dobili zastopniki zave7mi«lcih držav v Beogradu nalog energično v tem zmi?lu posredovati pri j n gos loven sk i vladi. Zaradi oddaje v avsitrijsko upravo (?) naj se plebiscitna komi soja v Celovcu sporazume z avstrijsko vlado. —d Beograd, 17. oktobra. >Pravdac javlja: Vlada je odločila, da ee v plebiscitni coni A naša civilna in vojaška oblastva umaknejo po odločbi plebiscitne komisije in da ponolnoma odstopijo mesto novi administraciji. Kakor se vidi je imel prihod naših čet v to cono samo smoter, da prepreči nasilja, ki so se pojavila v velikem številu. O njih so obveščeni zavezniki, ki se bodo topot mojrtf lahko nveriti. da znamo vpošte-vati obveze, kolikor smo tudi prepričani o krivicah, ki jih trpimo vsled teh. NEMŠKO DIVJANJE NA KOROŠKEM. —d Velikovec, 18. oktobra. Zadnjo sredo so pridrli nemčurji iz Lošinj (občina Grabš+anj), pred hišo Helene Sele, kjer so razgrajali in kričali >Doli s ču-ši«. >Horuck Tschuschen«. >Te črne hudiče bomo pobasali. ako se ne spravijo naprej,> >Vse vas bomo pobili«. Grozili so ji, da dru si pot vdro v hišo in napravijo še kaj hujšega, Ogroženka se boji za imetje in namerava pri takih razmerah prodati domačijo ter se izseliti v Jugoslavijo. OSIJEK ZA KOROŠKO. Osijek, 19. oktobra. To se Je vršil v nedeljo velik maniiestacijski shod povodom plebiscita na Koroškem, po katerem je Omladina priredila manifestaciji pohod po mesta. Dneone oesti. V Ljubljani, 19. oktobra 1920. — Seja fevrSeval»ega odbora JD8. se vrši v četrtek dne 21. oktobra t. L ob 10. dopoldne v sejni dvorani na magistratu. Dnevni red: 1.) Poročilo o zunanjem in notranjem političnem položaju. 2. ) Poročilo glavnega volilnega odbora. 3, ) Razgovor. Radi važnosti poročil in razgovora prosimo točne udeležbe. — Opreznost! Kakor je čita« v časopisih, se zMra materija! v dokaz sleparij, ki so se dogajale pri plebiscitu na Koroškem, in se pošiljajo dotičoa dokazila plebiscitni komisiji v Celovec Tako postopanje nikakor ni previdno. Ako so nekateri člani komisije sleparill. utegnejo enako delati tudi z dokaznim materijam. Dokazila naj se hranijo, da se predlože onim faktorjem, ki bodo imeli iz-reč* sodbo o postopanju pri plebiscitu. Noben tožnik ne polije svojih dokazil tožencu. Torej previdnost! K tem vrsticam me je napotila notica v Slov. Narodn (včerajšniem), da se je pismo nekega Nemca s priloženo kuverto poslalo v Celovec plebiscitni komisiji. Zakai dajati dokazila iz rok? Kdo ve, ako in kako se bodo dobila nazaj ali če se bodo predložila tjakaj, kjer se jih bo rabilo. — Kdo je zakrivil poraz na Koroškem? Na to vprašanje odgovarjajo beogradski radikalni Usti. Ti listi zavračajo vso krivdo na koroškem porazu na voditelje slovenskih klerikalcev, dasi so ž njimi v najtesnejši strankarsko-politični zvezi. Tako piše n. pr. Balkan«, da so v Beogradu preveč verovali Korošce vi m zagotovilom o naši zmagi na Koroškem ter se je vsled tega država brez potrebe izpostavila neprijetni blamaži. Že dejstvo, da so pristali naši izvedenci v Parizu na plebiscit v Korotanu, priča, da je bila nafta zmaga dvomljiva. Kdor se zaveda svoje pravice, ne bo dopustil, da se spremeni pravica v vprašanje. Tako so storili tudi Francozi z ozirom na Alzacijo in Lo-reno, kjer so Nemci zahtevali plebiscit Izid koroškega plebiscita bi vplival na vsako eventualno drugo ljudsko glasovanje na ozemlju naše kraljevine. Da smo izgubili Koroško Slovenijo m ž njo državni ugled v inozemstvu, tega so krivi gospodje, ki so iz strankarskih ozirov politično okupirali plebiscitno »čemijo. — Pozdravni večer poijsfchn gostom. »Društvo prijateljev poljskega naroda« je snoči priredilo v srebrni dvorani hotela »Union« pozdravni večer na čast poljskemu generalnemu konzulu v Zagrebu dr. Alckksandru Szczepanskemu in načelniku v ministrstvu za socialno skrbstvo v Varšavi Stanislavu Roszkowskemu. V imenu društva je pozdravil goste vseučili?ki profesor dr. Fran Tlešlc. Govorili so međ drugimi dr. Vojeslav Mole, dr. Stelč, operni pevec Zathev in kapetan Kasporowicz Vsi govorniki so izražali nado, da bi se čim najbolj poglobile kulturne in gospodarske vezi med poljskim in jugoslovenskim narodom. — Izvedenec za cenitev veleposestev. Višje deželno sodišče je imenovalo za izvedenca za cenitev gozdnih in drugih vele-posestev Otona pt Dctcio, graščaka pri Sv. Duhu. — Poročil se je danes dopoldne na ljubljanskem mestnem magistratu bivši minister g. Anton Kristan, ravnatelj konsumnega društva za Slovenijo, z gdčno. Ano Scbullerjevo, hčerjo rudarskega uradnika, rodom iz Vrdnika na Hrvatskem. Za priči sta bila ravnatelj nakupovalne zadruge dr. Franc Petrič in načelnik okrajne bolniške blagajne g. Mihael Rožanec. Poročil jo. je magistratni ravnatelj dr. Zamik. — Vlak.— s koroškimi beguei. To nedeljo in ponedeljek je stal na Jesenicah vlak koroških beguncev, ki so se vozili proti Ljubljani. Nam se zdi nespametno, ne junaško, da naši ljudje zapuščajo Koroško že sedaj, ko še ni končno odločena usoda te naše zemlje. — Nočejo slovenski! kopovetcev. V špecerijski trgovini Frana Oerta v Mariboru v Gosposki nllci nočejo razumeti slovenski Ako odjemalec zahteva blago v slovenskem Jeziku, mu odvrnejo, da ga nimajo, ako pa zahtevo ponovi v nemškem jeziku, takoj dobi zaželjeno blago. Slovenci se zaradi tega pritožujejo. Po krMcI! Čemu pa vsiljujejo svoj denar takšnim nemškim zagrlzencem! — Kavarne v M a ribo m »Velika kavarna« v Mariboru prične prihodnji teden zopet obratovati. NameSČeno bo samo sToven-Sfco jtfohli Ncmika kapela £ bJU odpuMe- na in odslej bo koncertoval v kavarniških prostorih oddelek vojaške godbe, fvći droge kavarne, ki so bile razbite, prično te dni obratovati — Radi znanih Izgredov v Maribora se vrše obsežne preiskakve. Doslej Je bilo zaslišanih nad 100 svedokov. Kakor se zatrjuje, so bili voditelji izgredov večinoma sami dijaki Kakor poroča »Tabor«, Je imel med temi glavno besedo sin v poverjenika dr. Verstovška. — Nemški napad na Slovence, V nedeljo zvečer so slovenske Izletnike zopet napadli nemški pouličnjaki na Pobreški cesti v Mariboru. Nemške napadalce je prepodila vojaška patrulja Ker se ti napadi redno ponavljajo, je treba, da oblast v Mariboru in okolici bolje poskrbi za javno varnost — V Studencih pri Mariboru se pomnoži ondotna varnostna straža. Stražniki bodo v službi ponoči oboroženi tudi z ročnimi granatami. — Pozama bramba v Kamnlci pri Mft-fiboru opravlja v zadnjem času posle varnostne straže. V nedeljo je patrolirala po gostilnah in prepovedovala slovensko govoriti. Ah je ta požarna bramba opravljala ta posel z vednostjo oblasti? Nam se zdi, da je naloga požarne brambe docela drugačna, kakor da se bavi s politiko. Opozarjamo oblasti na to čudno gasilsko društvo. — Poročil se je v Malem Šentvidu ob demarkacijski črti g. Vinko Modendorfer z gdč. Maro Pantarjevo v Velikovcu. Bilo srečno ! — Iz Ljutomera poročajo; Tukaj je 18. tm. umrla po dolgotrajni bolezni ploska Marija Kocuvanova* soproga sodnega nadoficijala in trgovka. Rajna je bila vrla narodna žena, ki je rado-voljno sodelovala pri vsakem narodnem podjerjn. Nai v miru počiva! — Čevlji so v današnjih razmerah za prebivalstvo zelo važna potrebščina. Težava za usnje privaja do tega, da mestno prebivalstvo nabavlja storjene čevlje v vedno večji množini. Zadnji čas prihaja zelo veliko čevljev iz inozemstva v našo državo. Carina, ki znaša prilično 30 kron na par, ne igra posebne vloge ob današnjih cenah. Osobito mnogo čevljev prihaja iz Avstrije. Za konsumente bi bil to ugoden pojav, če bi bilo importirano blago kaj vredno in trpežno. Na videz so ti Čevlji prav lični hi v izložbi vabijo na nakup. Treba pa je največje previdnosti pri nabavi Gornje usnje je za oči lepo, sicer pa ie cel izdelek pravi šund. Podplati so Iz vrata, notranifki iz klanega usnja, opetnice celo iz papirja. Ljudje so v nevarnosti, da so opeharjeni za denar, ki so ga dali za tako židovsko blago. Tako blago, tudi čc te cenejše, je v resnici drago. Zanašajo ga k nam razni židovski prodajalci. Čudno je, kako gladko in lahko se ti vozijo v na3o državo. Vožnja z Dunaja k nam. ki drugim dela preglavice zaradi pasaže je za nje kakor igrača. Smatramo za potrebno, da opozorimo tudi naša oblastva na Import tega slabega blasra. Treba bo preskrbeti za kontrolo. Ce pojde tako dalje, postane naša država eldorado za Irrmort židovskih šund čevljev. 2idje se nam bodo smejali, če bomo Izmeta vali denar za blago, ki bi ga drugod konfiscirali. — Poziv! Učiteljske vdove in sirote z milostno pokojnino v Sloveniji, ki jo kaj preiemljejo ali nič, naj predlože svoje nekolkovnne prošnje na Društvo vpokojenega učitelj^tva v Ljubljani, Marmontova ulica 18, do 6. rovembra L 1., ker je mogoče, da dobe pot^m kak dravinjski prieoevek. — V prošnji je navesti svoj naslov in pošto; dalje koliko sedaj prejemljejo mesečno, kakor tudi povedati, kakšen zaslužek še imajo. Opisati je kratko uboštvo, ki ga pa da prosilec-(ka) uradno potrditi pri šolskem vodstvu, župniku ali županu. — Knjižnica »Splošnega slovenskega ženskega društva« (Rimska cesta 9) se je pomnožila za veliko število najboljših In nainovejšfh leposlovnih knjig. Knjižnica le dostopna vsakomur, ako plača vpisnino 2 kroni ln pristojbino za obrabo knjig. Odprta je vsak torek, četrtek in soboto od 5. do 7. zvečer. Istočasno se sprejemajo tudi nove Članice »Splošnega s'ov ženskega društva«. Slovenke, pristopajte k temu edinemu naprednemu ženskemu društvu, ki združuje žene vseh slojev! — Sestanek akademikov. Poživljam slušatelje ljubljanske univerze na sestanek, ki se vrši v torek dne 19. tm. ob 19.30 v zbornični dvorani univerze. Predmet: 1. Poročilo o novih državnih podporah. 2. Volitev dveh delegatov di-jaštva v komisijo za podeljevanje držav, podpor — M. S i n k o v 5Č, tehnik. — NaS konsralat v Chikagn. V ob-veščenje intereeiraneev se objavlja, da je naslov novo ustanovljenega konzulata kraljevine SHS v Chikaguj Consulat General of the Kingdom ofthe Serbs, Croats and Slo ven ee 115 F. O. Doar-bord. St. Chicatfo III. TJ. S. A. V nje-erovo jurisdikcijo spadajo tele države v Severni Ameriki: Arfcausa«, Illinois, Indiana, Jowa, K^ntuvkv. Louisiana, Michigan, Minnesota, Missouri, Tennee-eee in Wisconsin. — Chrtstufov ečnl zavod v LJubljani prične vsled oblastvenega dovoljenja s poukom dne 3. novembra t L ob 8. mi zjutraj. Kultura. Faetattka konferenca v hm. Dne 28. in 24. tm. se vrti t Zagreb« konferenca delegatov srbskih, hrvatskih in slovenskih upodabljajočih umetnikov, da se zedinijo v principih in pripravijo statut za enotno Jugoslovansko umetniško stanovsko organizacijo ter določijo načrt kongresa. Srbske umetnike bodo zastopali delegati Branko Popovič, Uroš Predi« in Ivan Belič, hrvatske Ivan Meštrovie, Branislav Se-noa in I. Kovači«, slovenske arhitekt Costaneraria, Fran Tratnik ln daia frntei. — Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. — Opera: ld. oktober, torek: Od bajke do bajke., red B. 20. oktober, sreda, Rigoletto, red C. 21. oktober, četrtek: Hoifmanove pripovedke, red B. 22. oktober, petek: Faust, red A. 23. oktober, sobota: Lepa Vida, red E. 24. oktober, nedelja. Od bajke do bajke, izven. 26. oktober, ponedeljek: zaprto. Drama: 19. oktober, torek: zaprto. 20- oktober, sreda: Pohujšanje v dolini sentflorjanski, izven. 21. oktober, četrtek: Pygmalion, red A. 22. oktober, petek: Anfisa, uradniška predstava, izven. 23. oktober, sobota: Ljubimkanje, red D. 24. oktober, nedelja: Pohujšanje v dolini sentflorjanski, izven. 25. oktober, ponedeljek: Ljubimkanje, red C. — Prlčetek šolskega leta 1520'21 na ljubljanskih obrtno-nadaljevalnih šolah. Na obrtno nadaljevalnih šolah v Ljubljani se je pričelo šolsko leto 1920 21 v nede'jo, dne 17. oktobra 1920. Vpisovalo se je: 1. za strokovno nadaljevalnico za mehan-sko-tehniške cbrti v vodstveni pisarni 1 mestne deške liudske šole v Komenskega ulici št 19; 2. za strokovno nadaljevalnico ?a stavbne obrti v vodstveni piseni II. mestne deške liudske šole na Cojzovi cesti št 5/1.; 3. za moški oddelek strokovne nadaljevalnice za umetne in oblačilne obrti v vodstven: pisarni IV. mestne deške ljudske šole Na prulah št 13/1.; 4. za ženski oddelek strokovne nadaljevalnice za umetne in oblačilne obrti v ravnateljski pisarni I. mestne dekliške meščanske šole na Sv. Jakoba trgu št. 1; 5. za splošno obrt-no-nadaljevalno šolo v vodstveni pisarni III. mestne deške ljudske Šole na Erjavčevi cesti št 21/11 Vajenci in vajenke, ki se še niso vpisali, kakor tudi oni, ki se niso že pri vpisu izkazali z odpustnico ljudske šole ter prispevali 10 K vpisnine za učila, naj store to takoj naknadno. Pouk se prične začetkom tega tedna Katere dneve se poučuje, zvedo vajenci in vajenke pri šolskem vodstvu, ki daje vsa podrobna pojasnila. Obisk obrtno-nadaljevalnih šol je za vajence in vajenke v zmislu 3. odstavka § 99b obrt reda obvezen. Delodajalci in delodajalke so dolžni skrbeti za redni šolski obisk. Proti onemu, ki bi to svojo dolžnost zanemarjal, se bo kazensko postopalo. Drnltoefie pesti In prireditve. — Jugoslov. napredno akad. društvo »Jadran« ima svoj redni občni zbor v sredo 20. tm. ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Vabimo vse gsr. starešine in tovariše. k — Občni zbor društva slušateljev joridične fakultete se vrši dne 23. tm. ob pol 15. v zbornici deželnega dvorca. Tnrfsfffca m sport. — Seja načelnikov odsekov Športne zveze se vrši v torek 19 t m, ob 19. url v pisarni Športne zveze, Narodni dom. Udeležba važna zaradi vprašanja preureditve lista. — Športna zveza. — Športni klub „Jadran" se poživlja, da pošie natančni naslov, ker pošta vrača dopise, naslovljene nanj, Športni svezL — Športna zveza. (k) Izpred sodliCa. Oproščen je bil na razpravi v soboto g. mag. Fedor Gradišnik, katerega je nemškutarija na Jesenicah silno sovražila. Ovadili so ga, da je bratovsko skladnico industrijske družbe, kateri naj bi bil dajal zdravila pod lastnimi nabavnimi stroški, sebi v škodo, hotel oslepariti. Zdaj se je vršila dolga razprava, na kateri se je stvarni položaj pojasnil. Senatu je predsedoval nad-svetnik Rekar, votantje so bili dvorni svetnik Andolšek in nadsvetnik Ein-spieler in Zebre, zagovornik dr. Oblak. Gosp. Gradišnika, ki je znan narodni delavec so hoteli na ta način čisto uničiti. Posrečilo se ni. Gospodarske oestl. — Jugoslovanska Medica, tovarna kemikalij in zdravil, d. d. v Karlovcu. Vabimo vse podpisovatelje fsubskriben-te) delnic našega društva na konstitujo-čo glavno skupščino, katera se bode vršila dne 25. oktobra 1920 ob 10. uri dopoldne v prostorih Hrvatske sveopće kreditne banke, i (L v Zagrebu. Ilica broj 25, (7915) Borze. —d Zagreb, 18. oktobra. Devize: Berolin, 195—199, Italija 55S—0, London 450—0, Novi Jork 139—140. Pariz 950—956, Praga 165—167, Dunaj 36 do 36.15, Bukarešta 240—0. Valute, ameriški dolarji 138—140, avstrijske krone 88—39, carski rublji 120-125, francoski franki 930—990, napoleondori 485—490, nemške marke 200—202, rom. le j i 240 do 250, italijanske lire 535—0, bolgarski levi 155—0. —d Praga. 18. oktobra. Borza. Devize. Budimpešta 21.75, Dunaj 21.25. Valute. Dinarji 245, avstrijske krone 21.25. — d Čarih, 18. oktobra. Devize. Berolin 9, Holandija 195, Novi Jork 631, London 2179, Pariz 41, Milan 24.50, Bruselj 43.30. Kodanj 87.50, Stockholm 124, Kristijanija 87.50, Madrid 90.20, Buenos Aires 230, Praga 7.45. Budim-•ot-fc Ivtma *090I ^sojB?rna *go;i *}sid avstrij, sigoaane krone 1.75» poročita. NAŠE OBLASTI ZAPUŠČAJO KORO. ŠKO! Borov Ue, 19. oktobra. Naše oblasti zapuščajo Koroško In izroče upravo plebiscitu komlsijt Razen dveh so demontaanJ že vsi telefoni. V posebnih vlakih odvažajo živila in razen material, predvsem železniški. Ko odpeljejo vse, se umakne tudi naše vojaštvo ln orožništvo. Potem bo Imela plebiscitna komisija priliko pokazati, kako ona razume vzdrževati mir ln red ter braniti slovensko prebivalstvo pred nemškim divjaš tvom. NEMŠKE GOLJUFIJE PRI BLEBISCITU. Boro vije, 19. oktobra. Preiskave o nemških goljufijah pri plebiscita se nadaljujejo. Posrečilo se je zbrati že mnogo oh-težllnega materiala. V Borovljah samih so našli za poslopjem Obrtne šole, kjer so bile v noči od 10. na 11. t. m. shranjene glasovalne žare in kjer so opolnoči ugasnile električne luči, da so se Nemci lahko utibotapill v glasovalno celico in tamkaj zamenjali bele glasovnice z zelenimi, sežgane bele glasovnice. NI torej nobenega dvoma več, da so Nemci v resnfd zločinsko »korigiral!« izid ljudskega glasovanja na Koroškem. KOROŠKA DEPUTACIJA V BEOGRADO. — d Beograd, 18. oktobra. Današnja •»Tribuna* piše pod naslovom »Dogodki rm Koroškem«: Predsednik- deželne vlade ▼ Ljubljani ie bil sprejet ob pol 10. pri ministrskem predsedniku, kateremu je poročal o dogodkih in razpoloženju v Sloveniji, ki je nastalo vsled plebiscita na Koroškem. Danes bo sprejeta tudi delegacija Iz Slove- j nije, ki bo izročila ministrskemu predsedniku spomenico o željah Slovencev v coni A MINISTRSKI SVET. — d Beograd, 18. oktobra. Danes Je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. do 13. Razpravljali so o vprašanju ustave. POGAJANJA Z ITALIJO, —d Beograd, 18. oktobra. Včeraj dopoldne sta se posvetovala v zunanjem ministrstvu ministrski predsednik dr. Vesnić in zunanji minister dr. Trunv bić. Naši delegati odidejo iz Beograda, jutri ali najkasneje v sredo zvečer. Z italijanskimi delegati se sestanejo ▼ Benetkah. PONESREČENA CRNOGORSKA AKCIJA. — d Beograd. 18. oktobra. »Politi* ka< javlja iz Podgorice: Ostanki vojske bivšega kralja Nikole, ki so jih formirali v Italiji in ki so se udeležili zadnjih vpadov Albancev na naše ozemlje, so se te dni z italijansko ladjo vrnili v Gaeto. Častniki te vojske so izjavili pred odhodom, da ne bodo več poizkušali s puško v roki reševati črnogorv skega vprašanja, ker je to nezniiselno. Menijo, da bi bilo več uspeha, če bi s« vprašanje poizkusilo rešiti diplomaU skim potom obenem z jadranskim vpra* šanjem. TRGOVINSKA POGODBA S ČEHOSLO VAŠKO. — d Praga, 18. oktobra, Jugo&lovensfcl minister Popovič, ki je te dni dospel semkaj, se ie sporazumel z zastopniki češkoslovaške vlade z ozirom na posamezne točke kompenzacijske pogodbe, glede katerih se meseca julija v Beogradu nI doseglo popolno sporazumljenje. Kompenzacijska pogodba med Češkoslovaško m Jugoslavijo se sedaj v nekaj dneh podpiše. Tako bodo s podpisom te pogodbe pokazali obe dve državi, da ju ne vežejo samo trdne vezi skupne politike, ampak da hočeta biti tudi zvezani po smernicah enake trgovinske politike. RAZMEJITVENA KOMISIJA NA MADŽARSKI MEJI. — Subotica, 18. oktobra. Madearrf^ listi poročajo, da prispe v kratkem v Subotico antantina komisija, ki bo imela naloeo določiti natančne meje med našo kraljevino in Madžarsko. Ob tef priliki prispe v Suboti co baje tudi oddelek francoske vojske. GENERAL LEMAN UMRL. — d Beograd, 18. oktobra. (ZNTJ.J Iz Bruslja javljajo, da je general Leman, branitelj trdnjave Liege, podlegel pljučnemu vnetju. _,_J Spominjajte se Družbe sv. Cirila ln Metoda. Polzuedbe. Najdeno. Dne 9. oktobra se Je na§d viaku od Maribora do Ljubljane dežnik. Zg»-biteij ga dobi v upravi Slov. Naroda. — Prve dni t. m. je ubežal lovski pes ,brak\ imel je znamko .Ljubljana 736\ sliši na ime .KastorV Kdor ga je vlovil in ga pripelje Ljubi ana, Knafljeva ulica 15, L, dobi 200 K nagrade. Kdor bi pa psa prikrival, bo naznanjen sodišču. — Zgubil se je orožni list, potrjen od dravske divizijske oblasti. Glasi bo na ime Ludo vik 9 t a u t, poštni administrator, Zgornje TruSnje, Koroško. Pošten najditelj naj ga odda v Ko ližejo, vrata št. 49. — Prosi se dotično osebo, katera je našla v soboto okoli 10. ure 2 ključa v obročku na trgu pri kostanjih, da ju blagohotno vrne na Sv. Petra cesti 8, v t** govinL Gfavn! urednik t Pasto PustoslemSek. Odgovorni urednik: Božidar. Vodeb,