5 4- 4 ) T ? i U PR..«uriSKI DNEVNIK Mtnina plačana v gotovini onn „ Abb. postale I gruppo LiCII 3 oUO lir Leto XXXV. Št. 299 (10.518) TRST, petek, 28. decembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kj9r je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO VČERAJŠNJEM SESTANKU S PREDSTAVNIKI CONFINDUSTRIE Jutri bo Cossigova vlada odločala o podražitvi petrolejskih proizvodov Danes je na sporedu sestanek s sindikati, jutri pa je predvideno trojno srečanje vlada - Confindustria - sindikati pred sprejemom dokončnih sklepov, ki sodijo v pristojnost medministrskega odbora za cene CIP RIM — «Do sobote bo vse končano,* je dejal včeraj minister za Proračun Andreatta, ko so ga vprašali za predvidevanja v zvezi s skorajšnjimi podražitvami goriva. Včeraj se je vlada sestala s Confindustrio, danes pa je na sporedu srečanje s sindikati. Drevi se sestane tudi odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE, takoj nato pa °dbor za industrijsko načrtovanje CIPI, ki bosta izdelala smernice za Medministrski odbor za cene CIP, ki bo pripravil predloge za jutrišnjo vladno sejo, na kateri bodo o-dločali o podražitvah. Pred začetkom vladne seje sc bodo verjetno Sestali predstavniki vlade, sindikatov in Confindustrie, da še enkrat Preučijo vladne predloge, na sporedu pa so tudi dvostranska srednja med Confindustrio in sindikati. Skratka, vse je pripravljeno la nove podražitve. Čeprav vlada uradno za sobotno Sejo ministrskega sveta popolna taj-Post, je že sedaj znano, da bodo Ukrepi osredotočeni predvsem na ?eno goriva za pogon avtomobilov M za ogrevanje, da se ne huje prizadene' proizvodni sektor, širijo se govorice o podražitvi benci-Pa od 35 do 100 lir za liter (in najverjetnejša je hipoteza o okrogli stolirski podražitvi). Minister Andreatta je vsekakor govoril o več hipotezah, čeprav ni pojasnil, za katere hipoteze gre. Poudaril je Vsekakor nujnost, da podražitve ne Prizadenejo proizvodnega sektorja. Ta nujnost je nedvomno tudi odraz včerajšnjega srečanja med vlado in Confindustrio, na katerem So vlado zastopali ministrski predsednik Cossiga in ministri za proračun Andreatta, za industrijo Bisa-?lia. za delo Scotti, za Jug Di Giesi ter zakladni minister Pan-dplfi in finančni minister Reviglio. delegacijo Confindustrie pa ie vodil Guido Carli. Ob koncu sestanka. ki je trajal nekaj več kot tri Pre, je Gianni Agnelli lakonično oejal, da je' bilo srečanje zadovoljivo; minister Bisaglia je pojasnil, da so govorili predvsem o energetskih vprašanjih, ki so povezana s Splošnim gospodarskim stanjem v državi in je napovedal, da bo vla da danes predložila sindikatom svoje predloge za premostitev sedanje energetske krize. Guido Carli Pa je dejal, da se bo treba ob novih podražitvah petrolejskih proizvodov nujno soočati z težnjami po Večanju inflacije. Skratka, Carli je Verjetno opozoril vlado na nujnost Ponovne proučitve določanja višine draginjske doklade, ki obremenjuje delodajalce in na katero ho podražitev petrolejskih proizvodov nujno Vplivala. Kot kaže soglaša s tem tudi minister Andreatta, ki je dejal, da ni mogoče misliti na reševanje problemov italijanskega gospodarstva ne da bi popravili mehanizem draginjske doklade. Vendar pa ni znano če bc vlada sprejela predlog v zvezi s tem vpra-Sanjem že na svoji sobotni seji. Marsikdo meni, da bi bilo to mogoče kljub nasprotovanju sindikalnih Organizacij. Sicer pa je včeraj tajnik UIL Giorgio Benvenuto opozoril da posledice, ki jih bi lahko imel enostranski sklep Cossigove vlade. V intervjuju, ki ga objavlja danes turinski dnevnik «Gazzetta del po-Polo* je Benvenuto dejal: «Če zahteva Cossiga od nas spremembo u-ttroja draginjske doklade, bo podpisal svojo obsodbo.* Benvenuto je Poudaril, da gre za pomembno pridobitev sindikalnega gibanja ki vsaj delno omili vpliv inflacije na tiste državljane, ki imajo stalno mesečno Plačo; te pridobitve, pravi Benvenuto, ni mogoče odstopiti ne Cossigi de Berlinguerju. Intervju tajnika UIL obenem tudi jasno priča, da bo vprašanje energetske krize po vsej verjetnosti glavna točka današnjega srečanja med Vlado in sindikati. Dnevni red vsebuje sicer vrsto drugih vprašanj, kot da primer davčne odbitke, družinske doklade, cene, pokojnine in stanovanjsko krizo, vendar pa energetska kriza po aktualnosti verjetno Prekaša vsa ostala vprašanja o katerih sicer ni mogoče dvomiti da jih bodo sindikalni predstavniki načeli. Vsa ta vprašanja znašajo za leto 1979 in za leto 1980 skupni Predvideni izdatek 4.173 milijard lir, »d katerih 1.008 milijard lir v obliki davčnih odbitkov, ki jih že predvideva finančni zakon, kar pomeni, da se sindikalne zahteve nanašajo na 3.167 milijard lir. Družinske doklade žnašajo, po predlogu sindikatov, ki Zahtevajo njihovo podvojitev 1.785 milijard, dodatni odbitki od davkov ha trinajsto plačo za leto 1979 po 5() tisoč lir za vsakega davkoplačevalca znašajo 719 milijard lir, podvojitev odbitkov od davkov na plačah v letu 1980 pa 1.209 milijard lir. končno pa bi bremenilo povišanje Socialnih pokojnin in najnižjih pokojnin za 20 tisoč lir mesečno državo v dveletju 1979 - 1980 za skupno 460 milijard lir. Če k temu dodamo še stroške, ki jih bo nujno prinesla podražitev petrolejskih proizvodov, lahko razumemo, da so zahteve zelo resne in da bi lahko negativno zadržanje vlade do sindikatov res po- menilo konec prve Cossigove vlade o kateri lahko mirno rečemo, da ni bila rojena pod srečno zvezdo, (bbr) Umestili novega genovskega prefekta GENOVA — Karabinjerskega generala Palombija so včeraj umestili za genovskega prefekta, že zjutraj se je sestal z najvišjimi vojaškimi in civilnimi oblastmi, nakar je sprejel tudii časnikarje, ki jim je izročil pozdrave za vse genovsko ljudstvo, še zlasti pa za delavce. Palombi je poudaril, da je že 42 let v vojaški službi in da je vedno bil zvest državnemu aparatu, od leta 1937, ko je nastopil službo, do danes. Na vprašanje če .je kdaj pomislil, da bo nekoč ime- novan za prefekta, je dejal, da ni. Ko pa so ga vprašali zakaj ni odklonil, pa je rekel, aa je vojak in se je kot tak pokoril ukazu. Pertini v Franciji VENTIMIGLIA - Predsednik republike Sandro Pertini je od sinoči v Nici, mastu, na katero je še posebno navezan, saj je tukaj preživel vrsto let kot begunec, ko je v Italiji bil na vladi fašizem, še od takrat je Pertini lastnik stanovanja v središču mesta. Predsednik republike je prispel v Francijo z avtom, francoske oblasti pa so organizirale dokajšnjo varnost no službo. 650 delavcev Zanussija v dopolnilno blagajno BOLOGNA -«/Čez nekaj dni se bo vedelo, če bo podjetje Zanussi vpisalo 650 svojih delavcev v dopolnilno blagajno. Ukrep bi zade- val 500 delavcev, ki so zaposleni v bolonjski podružnici podjetja ter 150 delavcev, ki pa delajo v Pordenonu. Zveza kovinarskih delavcev trdi, da bi ukrep ob današnjem položaju moral trajati vsaj leto dni. Dokončno odločitev bo podjetje Zanussi vsekakor sprejelo tudi ob upoštevanju zadnjega srečanja med vlado in predstavniki sindikalnih organizacij glede sektorja elektronike. lani 17 časnikarjev izgubilo življenje LONDON — International press institute*, specializirana ustanova, ki se ukvarja z vprašanji, ki zadevajo sredstva množičnega obveščanja in ki ima svoj sedež v Londonu je sporočil, da je v teku prejšnjega leta kar 17 časnikarjev izgubilo življenje med opravljanjem svoje službene dolžnosti. V poglavju, ki je posvečeno Italiji ugotavlja IPI, da so primeri nasilja proti časnikarjem v Italiji čedalje pogostejši Visoko odlikovanje SFRJ Dušanu Hreščaku LJUBLJANA - Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je odlikoval znanega tržaškega antifašističnega borca, političnega in kulturnega delavca Dušana Hreščaka ob njegovi 70-letnici z visokim državnim odličjem Redom zaslug za narod z zlato zvezdo za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu za socialistično družbo. Odlikovanje mu je izročil predsednik Republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič na posebni slovesnosti, ki je bila včeraj ob 18. uri v vili Podrožnik. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja iz Trsta ter predstavniki družbenopolitičnega življenja SR Slovenije. PARIZ — Saudski minister za petrolej šejk Zaki Jamani je sporočil, da bosta Saudska Arabija in Fran cija prav kmalu podpisali sporazum za dobavo večje količine petroleja Parizu. Gre očividno za količino petroleja ki jo Saudska Arabija ima na razpolago, potem ko je preklicala sporazum z Italijo kot posledica škandala ENI. V pogovoru s časnikarji je Jamani poudaril, da ostaja cena saudskega petroleja nižja od mednarodne ter dodal, da bo v drugi polovici prihodnjega leta preveč petroleja na tržišču, če ne bo Iran občutno zmanjšal svojo proizvodnjo. RIM — Organizacijski urad Krščanske demokracije je sporočil, da so dokončno določili datum kongresa stranke, ki bo od 1. do 5. februarja prihodnjega leta v športni palači v Rimu. iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiviiiiniHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiniuitiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiii« »C0RR1ERE BELLA SERA* NEPRIČAKOVANO OBJAVIL SPOMENICO cPROEESOIČKA* Izjave Carla Fioronija obtožujejo Negrija in aretirane avtonomiste Dokazi o sodelovanju med političnim in navadnim kriminalom - Vloga «potere operaio* pri razvoju terorizma v Italiji - Zaskrbljujoč molk sodnikov in preiskovalcev MILAN — «Fioroni je razkril zavezništvo med terorizmom in navadnim kriminalom*,, pod tem naslovom je milanski dnevnik, ,«Corriere della sera* včeraj objavil spomenico človeka, ki je s svojimi izjavami in pričevanji sprožil nedavno množično protiteroristično akcijo ter odprl vznemirljiva vprašanja o nastanku in razvoju tako imenovanega rdečega terorizma v Italiji. Carlo Fioroni, 36-letni «profesor-ček», ki je bil obsojen na 27 let zapora zaradi neposrednega sodelovanja pri ugrabitvi in umoru milanskega inženirja Carla Saronia, je torej kot piše milanski časopis, razkril sodnikom «razvojno fazo-' terorizma od leta 1971 do leta 1975, torej vse do takrat ko je bil aretiran. Zibelka «levega» prevratništva je bila po mnenju Fioronija sedaj razpuščena skupina «potere ope-raio», katere takratni voditelji Pi-pemo, Negri, Marucci, Scalzone in drugi aretiranci 7. aprila in 21. decembra so že pred osmimi leti osnovali nujnost oboroženega boja ter ustanovili v okviru omenjene skupi- ne »politično* strukturo ter «vojaš ko*, ki je delovala tajno in ilegalno. Od tu naprej navaja Fioroni celo vrsto podatkov in okoliščin, ki bi potrjevale, da so bivši voditelji «potere operaio* nato postali organizatorji teroristične dejavnosti ter nato ustanovitelji «delavske avtonomije*. Padovski profesor Antonio Negri, ki je bil aretiran pred osmimi meseci, se je po mnenju eprofesorčka* pred leti nekajkrat sestal s Curciom in z nekaterimi drugimi voditelji rdečih brigad, ki so tako skupno izdelali prevratniški načrt. Giangiaco-mo Feltrinelli, znani založnik in u-stanovitelj «udarnih* skupin Gap, ki je umrl v še nepojasnjenih okoliščinah leta 1974, je deloval v tesnih stikih s Francom Pipernom, slednji pa naj bi poveril brigadistu Mo-rucciju' izdelavo načrta za organizacijo terorističnih skupin po razpustitvi »potere operaio*: to je med drugim povedal Fioroni v omenjeni spomenici. Vsekakor je izhodiščna točka celotne protiteroristične preiskave u- POUDARJEN POMEN SREDSTEV MNOŽIČNEGA OBVEŠČANJA Dr. Vratuša obiskal Iplas in Radio Koper Predsednik IS Slovenije podprl prizadevanja delavcev Iplasa za združevanje sredstev z drugimi podobnimi delovnimi organizacijami KOPER — Predsednik izvršnega sveta skupščine Slovenije dr. Anton Vratuša je danes obiskal delovno organizacijo Iplas - Koper. Ogledal si je naprave v tej tovarni, zatem pa so ga predstavniki kolektiva seznanili z načrti za gradnjo petrokemičnega kompleksa v Kopru. Dr. Vratuša je podprl prizadevanja delavcev Iplasa za združevanje sredstev z drugimi sorodnimi jugoslovanskimi delovnimi organizacijami na enotnem jugoslovanskem tržišču in njihove napore za skupni nastop na tržiščih dežel v razvoju. Zatem je dr. Vratuša s sodelavci obiskal še Radio Koper - Capodi-stria, kjer so ga predstavniki delovnega kolektiva seznanili z delovanjem radijske postaje, seznanil pa se je tudi z vlogo in delovanjem koprskega TV studia in tednika Primorske Novice. Vratuša je v krajšem nagovoru poudaril pomen sredstev javnega obveščanja na meji ter njihove pobude za tesnejše sodelovanje z drugimi sredstvi informiranja v slovenskem prostoru, z drugimi republikami v Jugoslaviji ter tudi s sosednjimi deželami v I-taliji. Pri tem je naglasil zlasti potrebo, da bi se koprski radio in televizija pogosteje pojavljala v Beneški Sloveniji ter pomagala tamkajšnjim prebivalcem v njihovih prh zadevanjih, da bi beneška kultura še bolj kot doslej postala sestavni del slovenske kulture. Ob koncu pogovora so predstavniki Radia Koper izročili uglednemu gostu plaketo ob 30-letnici delovanja te ustanove. Odstop vlade na Portugalskem LIZBONA — Včeraj je odstopila neodvisna vlada premiera Marie de Lourdes Pintasilgo, ki je omogočila nemoten potek predčasnih političnih volitev. Predsednik republike Ra-malho Eanes je že pričel prva posvetovanja s strankami, ki jih bo končal že danes. Pred ponedeljkom bo poveril mandat za sestavo nove portugalske vlade zmagovalcu na volitvah 2. decembra, socialdemokratu Franciscu Sš Carneiru. Car-neiro je že sestavil seznam ministrov, v katerem ne bo prvič po a-prilski revoluciji nobenega predstavnika portugalske armade. NEW DELHI - Od 3. do 6. januarja prihodnjega leta bodo v Indiji splošne politične volitve. Volilnih upravičencev je nad 360 milijonov. ‘ 1 grabitev Carla Saronia, ki naj bi jo «rdeči» prevratniki organizirali v tesnem sodelovanju z navadnim kriminalom, odkupnino- (približno pet milijard lir), pa bi nato razdelili, tako da bi teroristi dobili deset odstotkov omenjene vsote. V tem okviru se prvič pojavita imeni Carla Casiratija, ki je bil nato obsojen na 25 let zapora zaradi umora milanskega inženirja in celo Rossana Cochisa, enega izmed tesnih pajdašev znanega bandita Vallanzasce. Fioroni nato v svoji spomenici omenja še druge «zanimive» okoliščine kot na primer dejstvo, da sta leta 1972 Feltrinelli in Piperno dala pobudo za ustanovitev ilegalne organizacije »centro nord», katere načelnik je postal Negri, njegovi najožji sodelavci pa Tommei, Mon-ferdin ter še nekatere druge osebe, ki so bile aretirane pred nedavnim. Omenjena organizacija je nato, vedno po mnenju Fioronija, nadzorovala nastanek, in razvoj nekaterih najbolj znanih terorističnih skupin, med katerimi izrecno omenja NAP. «Profesorček» nato še navaja vsebine tajnih sestankov in zborovanj, ki neizpodbitno dokazujejo zelo važno vlogo v teroristični dejavnosti mnogih voditeljev «potere operaio* in sedanjih avtonomistov od Negrija do Piperna in pa od Scalzoneja do vseh aretirancev Dejstvo, da je priprti Fioroni e-den izmed »skesanih* teroristov gotovo ni novost, odločilnega pomena pa je, če njegova spomenica v celoti odgovarja resnici. Sodniki imajo sedaj torej nelahko nalogo, da to dokončno razkrijejo, tudi zaradi tega ker gotovo si niso pričakovali, da bodo Fioronijeve izjave tako hitro prišle v javnost. Spomenica je vsekakor »eksplozivna*, ne sme pa ostati na ravni sumov ali ugibanj. Medtem pa se širijo vesti, da je »skesanih* teroristov več, ti pa so vse izjave posredovali preiskovalcem že pred meseci, celotna preiskava pa je stekla šele potem ko so sodniki izdelalo skupen načrt za akcijo, a tudi to je za sedaj samo domneva. Uradno pa vlada med sodniki, ki neposredno vodijo celotno preiskavo o nastanku in o «vrhovih» terorizma, neprediren molk, ki ga od časa do časa prekinjajo le izjave zagovornikov aretirancev. «V zraku so nove aretacije* je včeraj iziavil neki sodnik iz Milana, kar pomeni, da celotna protiteroristična akcija ni še sklenjena. Mozaik se iz dneva v dan bolj zapleta in dobiva vse bolj nepričakovane in tudi dramatične obrise, preiskovalci in sodniki na ne smejo odlašati ter dopuščati, da se javnost opira le na domneve in predvidevanja časopisov ter na izjave odvetnikov, (st) Izjava ministra Ghotbzadrha Sankcije VS bodo povzročile sojenje talcev TEHERAN — Iranski zunanji minister Ghotzbadeh je v intervjuju ■za francosko televizijo izjavil, da bodo talcem v ameriškem veleposlaništvu sodjli takoj zaradi vohunstva, če bi’ varnostni svet OZN sprejel kak ukrep proti Iranu. Ghotbzadeh je tijdi „ pristavil, da ne pozna točnega števila talcev, a da se bo v bodoče pozanimal. Glede svojih odnosov z islamskimi študenti je tudi priznal, da je prišlo do trenj med njimi in vlado. Medtem pa ZDA nadaljujejo posvetovanje s članicami varnostnega sveta. Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da jih je sedaj podprlo le sedem držav, Kuvajt in Bangladeš kot islamski državi nasprotujeta sankcijam, ker se bojita notranjih zapletov. Sovjetska zveza pa vedno bolj podpira Homeinija, tako da bi le nepričakovani zaplet preprečil njen veto v varnostnem svetu. PEKING — Podpredsednik kitajske vlade Ji Pengfei je včera; sprejel delegacijo vsedržavnega vodstva Zveze komunistične mladine Italije. ki jo vodi sekretar Massimo D’Alema. OB VEDNO VEČJI SOVJETSKI VOJAŠKI POMOČI DRŽAVNI UDAR V AFGANISTANU ZRUŠIL PREDSEDNIKA AMINA i.. • j * i Novi šef države Babrak Karmal je bivši podpredsednik revolucionarnega sveta in podpredsednik vlade za časa Nura Mohamada Tarakija ISLAMABAD (Pakistan) - Kabulski radio je včeraj ob 17.15 sporočil, da je oblast v državi prevzel novi revolucionarni svet, ki mu načeluje bivši podpredsednik revolucionarnega sveta in namestnik predsednika vlade Babrak Karmal. Novi afganski voditelj je kasneje v radijski poslanici ljudstvu povedal, da so zrušili tiranski režim Hafizu-laha Amina in vzpostavili oblast revolucionarnega sveta Karmal je tudi napovedal, da bodo sodili «krvnikcm Aminovega režima*, da bodo izpustili vse politične jetnike in vzpostavili svobodo veroizpovedi. Novi voditelj je tudi zagotovil, da bodo nadaljevali po poti prijateljstva s sosedi, ki jo je vzpostavil septembra strmoglavljeni predsednik Nur Mohamad Taraki in dosledno uresničevali politiko neuvrščenosti in boja proti imperializmu. Za sedaj še ni mogoče točno o-predeliti včerajšnjega državnega u* dara, četrtega v zadnjih šestih letih odkar je princ Mohamed Daud strmoglavil kralja Zahira in proglasil republiko. V zahodnih krogih pa so prepričani, da so v Afganistanu le zamenjali vladno garnituro, ki bo bolj naklonjena Sovjetski zvezi. Karmal je namreč bivši predsednik stranke parcham (zastava), ki se je udeležila skupaj s stranko ljudstva (khalk) državnega udara proti predsedniku Daudu. Po včerajšnjih izjavah je tudi jasno, da bo nadaljeval po Tarakijevi poti zbliževanja s Sovjetsko zvezo. Resnici na ljubo je predvsem Aminov režim v zadnjem obdobju povečal afgansko odvisnost do Moskve z vedno večjo prisotnostjo sovjetskih svetovalcev in vojakov. V zadnjih dneh je Kremelj vzpostavil pravi zračni most z oporiščem Ba-gram, 80 kilometrov severno od Kabula. Washington je tako pobudo ožigosal kot «vojaško vmešavanje Sovjetske zveze v notranje zadeve Afganistana*. Ameriško državno tajništvo je izredno previdno ocenilo včerajšnji državni udar, a je sporočilo, da so v spopadih v Kabulu bili verjetno vpleteni tudi sovjetski vojaki, da pa ni bilo premikov na sovjetsko-afganski meji, kjer se nahaja pet sovjetskih divizij. Čisto drugačne pa so ocene predstavnikov islamske afganskt gverile. ki obtožujejo Moskvo, da nadaljuje s svojim grobim vmešavanjem v a fganske notranje zadeve. Za islamsko organizacijo «Džamiat islami* je novi šef države -Je navaden sovietski agent, ustanovitelj afganske komunistične partije m predstavnik najbolj gorečega pro-sovjetskega krila afganskih komunistov*. Ista organizacija napoveduje tudi zaostritev protigverilske-ga boja V vvashingtonskih političnih krogih se medtem vedno bolj širijo govorice, da bo Carterjeva administracija skušala s pridom vnovčiti afganski zaplet.. Sovjetsko vmešavanje naj bi znesla pred varnostni svet OZN, da bi ga barantala z morebitnim sovjetskim vetom glede sankcij proti Iranu, (voc) PRIPRAVE NA POMEMBNO MEDNARODNO SREČANJE JESENI V BEOGRADU KONFERENCA UNESCO Trajala bo predvidoma dva meseca, udeležilo pa se je bo 148 držav BEOGRAD — Pod predsedstvom predsednika ZIS Veselina Djurano-viča se je včeraj sešel odbor za pripravo 221. zasedanja generalne konference UNESCO. Proučil je, kaj je bilo do sedaj narejenega v zvezi s pripravo tega pomembnega mednarodnega srečanja v Jugoslaviji, ki bo prihodnjo jesen v Beogradu. Uvodno poročilo je prebral namestnik predsednika odbora podpredsednik ZIS Ivo Margan, ki je med drugim dejal, da so v nekaterih republikah in pokrajinah že ustanovili oziroma pravkar ustanavljajo odbore za usklajevanje priprav za prihodnje zasedanje UNESCO. Na seji odbora za pripravo zasedanja generalne konference UNESCO je govoril tudi predsednik odbora Veselin Djuranovič. Med drugim je dejal, da bo Jugoslavija prihodnje leto gostitelj 221. Zasedanja generalne konference OZN za izobraževanje, znanovst in kulturo. V Beogradu se bodo ob tej priložnosti zbrali delegati iz 148 držav ter večje število opazovalcev in raznih mednarodnih, medvladnih in drugih organizacij. Reševanje rodezijskega vprašanja ifii Mmmm SALISBURY — Danes stopi v veljavo sporazum o prekinitvi ognja v Rodeziji, a že sedaj je jasno, da bo premirje težavno, saj skuša bivši temnopolti predsednik rodezijske vlade škof Muzoreiva ob podpori belih rasistov umetno kaliti odnose v državi, da bi si s tem utrdil svoj majavi položaj. Prebivalstvo Salisburyja je predvčerajšnjim dokazalo. Kdo so nje govi predstavniki, ko je kljub policijskim kordonom in cestnim zaporam množično drlo na letališče, da bi pozdravilo prihod prvega kontingenta 43 oficirjev patriotske fronte Zimbabveja. Le za las je manjkalo, da se ne bi veselje spre menilo v tragedijo, ko je rodezijska policija skušala z oklopniki razgnati množico z letališča Britanskim častnikom, kr so čakali prihod triinštiridesetih oficirjev patriotske fronte, je uspelo prepričati rodezijske policiste, da so umaknili oklopnike. Včeraj pa je rodezijski policiji uspelo preprečiti prihod temnopoltega prebivalstva na salisburyjško letališče, kjer je prispel nov kontingent oficirjev patriotske fronte Zimbabveja. Varnostne sile britanske skupnosti narodov (1.200 mož) čaka se- daj težka naloga nadzorovati premirje. V zadnjih urah je v spopadih padlo 12 pripadnikov patriotske fronte, v teku so tudi manjše vojaške akcije, ki jih bo današnje premirje le s težavo zaustavilo. Liderja patriotske fronte Nkomo in Mugabe sta pozvala borce, naj bodo budni, da ne bi kdo izrabil namestitev borcev iz skrivnih o-porišč v domenjene zbirne centre in zadal osvobodilnemu gibanju smrtonosni udarec, (voc) Na sliki (telefoto AP) britanski vojaki v sklopu varnostnih sil britanske skupnosti narodov, ki bodo nadzorovali premirje v Rodeziji. Sklepna deklaracija nedavno končane 6. konference voditeljev držav oziroma*vlad neuvrščenih v Havani je posebej poudarila zadovoljstvo neuvrščenih držav nad vlogo in dejavnostjo UNESCO v mednarodnih odnosih. V Beogradu bodo udeleženci konference skoraj dva meseca proučevali dejavnost UNESCO v minulih dveh letih, izmenjali mnenja o priliodnjih dejavnostih, kar je bistvenega pomena, če upoštevamo pomen in vlogo UNESCO v boju za mir, enakopravnost, nove mednarodne politične in gospodarske odnose, demokratizacijo izobraževanja in napredek znanosti in tehnologije. Po številu udeležencev in dolžini trajanja bo to zasedanje do zdaj največje mednarodno srečanje v Jugoslaviji, kar pred Jugoslavijo kot gostiteljico postavlja veliko odgovornost. Seveda pa obveznost Jugoslavije ni samo, da pripravi vse potrebno za jesensko zasedanje UNESCO, ampak tudi da tvorno prispeva k razširitvi mednarodnega sodelovanja na področju izobraževanja, znanosti, kulture in obveščanja. (dd) LJUBLJANA — Rektor ljubljanske univerze Edvard Kardelj profesor dr. Slavko Hodžar je včeraj priredil tradicionalni novoletni sprejem za študente slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji in tuje študente, ki se šolajo v Ljubljani. Sprejema se je udeležil tudi direktor zavoda za mednarodno znanstveno, tehnično in kulturno-pro-svetno sodelovanje Slovenije Lojze Kersnik. Sprejeta resolucija o uresničevanju družbenega načrta BEOGRAD — Zbor republik in pokrajin skupščine Jugoslavije je sprejel resolucijo o uresničevanju družbenega načrta Jugoslavije v letu 1980, potem ko so dosegli soglasje vseh republik in pokrajin. Delegati pa kljub dolgotrajnim prizadevanjem niso mogli uskladiti stališč glede predloga projekcij plačilne in devizne bilance Jugoslavije za naslednje leto. V skladu z ustavnimi določbami o takšnih primerih so nato sprejeli zakon o začasnih ukrepih, ki bo zagotovil normalno uresničevanje devizne in plačilne projekcije do takrat ko bodo delegati dokončno uskladili obe projekciji. Zakon temelji na tistih po-stavkih, v zvezi s katerimi je že bilo doseženo soglasje. Sicer pa so delegati na zadnji seji skupščine Jugoslavije podprli ekspoze predsednika ZIS Veselina Djuranoviča, v katerem so bili najpomembnejši 'n najzanimivejši naslednji poudarki: Odpraviti bo treba vzroke gospodarske nestabilnosti; okvirov plačilnega primanjkljaja v višini 2 mi-čilnega primanjkljaja v višini 2 mi-časno je treba ustaviti zač .tek gradnje novih negospodarskih obj ktov ter odložiti gradnjo takih, ki niso pomembni za razvoj posameznih negospodarskih dejavnosti, (dd) NA SKUPNO 83 ZASEDANJIH Deželni svet letos odobril kar 80zakonskih osnutkov Stalne m posebne komisije so se v tekočem letu sestale 116-krat Z odobritvijo proračuna za finančno leto 1980 se je praktično zaključila vsakršna dejavnost de želnega sveta in njegovih organov. Dejavnost zakonodajnega organa je bila v letu. ki se pravkar izteka, zelo pestra in bogata. V dvanajstih mesecih se je deželni svet se stal 83-krat. razpravljal in odobri! pa je 80 zakonskih osnutkov, od katerih jih je 78 predložil deželni odbor, 2 pa svetovalske skupine. Skupno je bilo predloženih 115 zakonskih osnutkov, od teh jih je deželni odbor predložil 98, skupščina pa 17. V zadnjem letu je bilo predlože nih tudi 6 zakonskih osnutkov vsedržavnega značaja, od Katerih je enega predložil deželni odbor. 5 pa deželni svet. Znano je. da morajo vse deželne zakone odobriti tudi vladni organi. V kolikor pa v njih naletijo na nepravilnost, predvsem pa na določila, za katere nima dežela pristojnosti, .jih vladni organi zavrnejo. To se je v letošnjem letu zgodilo 6-krat, 5 takih zakonskih osnutkov pa je dežela ponovno proučila in jih tudi odobrila. Predloženih je bilo 34 resolucij, od katerih .je skupščina sprejela 12, 1 pa je bila umaknjena. Svetovalci, ali svetovalske skupine so vložile skupno 89 interpelacij (pristojni odborniki so odgovorili na 63), 239 vprašanj z ustnim odgovorom (odgovorov je bilo 190) ter 57 vprašani s pismenim odgovorom (28 odgovorov). Vložena je bila ena peticija. Med delovanje deželnih organov je treba vsekakor prišteti tudi za sedanja stalnih in posebnih komisij. V tem letu so sc sestale kar 116-krat; število zasedanj posame znih komisij pa je naslednje, prva komisija 48 sej. druga komisija 11, tretja komisija 19, četrta komisija 16, peta komisi,ja 37, šesta komi si.ia 27, sedma komisija 11; komi sija za vprašanja v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma po 4-krat. Končno je treba še omeniti dejavnost tistih organov, ki urejujejo delovanje deželne skupščine. V prvi vrsti je treba omeniti predsedstvo deželnega sveta, ki se je sestalo 24-krat. važno je tudi delovanje komisije načelnikov svetovalskih sku pin, ki se je sestala 27-krat. Predsedniki komisij so imeli tri skupna zasedanja, odbor za pravilnik pa se je v tekočem letu sestal enkrat. V SREDO, 2. JANUARJA Glavna skupščina. konzorcija ACT V sredo, 2. januarja, se bo v dvorani občinskega sveta sestala glavna skupščina Konzorcialnega podjetja za prevoze. Seja se bo začela ob 18.30. Predsednik podjetja Franciji, ZRN, Veliki Britaniji, Luksemburgu, Švici in na Nizozemskem bodo do 15. januarja 1980 deležni posebnih tarifnih olajšav pri uporabi telefonskega aparata na mednarodnih zvezah. Tarife bodo za 70 od sto nižje kot so sicer, poslužijo pa se jih lahko vsi družinski člani izseljencev, le da predložijo potrdilo občine, ki potrjuje sorodstvo z izseljenim delavcem. Rok za vložitev prošenj zapade jutri Denarni prispevki strokovnim zavodom Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da zapade jutri, 29. decembra, rok za vložitev prošenj za denarne prispevke tehničnim, poklicnim in umetniškim šolam, oziroma zavodom, kakor tudi šolam za bolničarje, zdravstvene asistente in otroške vzgojiteljice. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na pokrajinski šolski urad v Ul. Geppa 21, prvo nadstropje, tel. 61812, notranja 30. Predstavništvo GZJ v novih prostorih Z včerajšnjega odprtja novih prostorov GZJ SINOČI V BAZILIKI SV. SILVESTRA Koncert romunskega tria «Pro arte» navdušil tudi glasbene sladokusce Violinistka Anda Petroviči, čelist Jose! Calef in pianistka Luminita Ghencea so izvajali skladbe IIaydna, Beethovna in Šostakoviča V okviru «Glasbenih srečanj» je bil sinoči v baziliki sv. Silvestra koncert romunskega tria «Pro ar-ten. Koncert romunskih umetnikov je tako na dostojen način sklenil letošnje prireditve v tem mestnem glasbenem središču in tudi napovedal, da bo koncertna bera v prihodnjem letu bogata in kakovostna kot doslej. Trio «Pro arten so ustanovili leta 1968 in že s prvimi javnimi nastopi je napovedal močno umetniško izraznost, tako da se je domača in mednarodna kritika zelo ugodno izrekla Q njegovem koncertiranju. Repertoar tria je izredno širok in zaobjema skladbe klasičnih, romantičnih in sodobnih avtorjev. Trio je z uspehom gostoval že v Franciji, NDR, ZRN. na Švedskem. Češkem, v Jugoslaviji, Belgiji, ZDA. Severni Koreji in na Kitajskem, Tale kratka predstavitev romunskega tria »Pro arte» se nam je zdela potrebna tudi zaradi tega, ker bodo glasbeniki iz Bukarešte predvidoma v kratkem gostovali tudi v nekaterih slovenskih središčih pri nas. Sestava tria je zelo mlada, zato pa nič manj kakovostna, saj so vsi trije umetniki dobili že vrsto nagrad doma in v tujini, Violinistka Anda Petroviči, čelist Josef Calef in pianistka Luminita Ghencea so tudi sinoči dokazali svojo vrednost in zadovoljili številno občinstvo, ki je napolnilo koncertne pro store bazilike sv. Silvestra. V njihovem igranju pride do izraza zelo dobra uigranost, kar pa ne bi smelo presenečati, ker nastopajo skupaj že celo desetletje. Vsi trije so profesionalni glasbeniki in Josef Calef poučuje na primer čelo na glasbenem liceju tGeorges Enescm v Bukarešti. Vsekakor pa triu bolj Včeraj dinar le po 32 lir Že pred dnevi smo na tem mestu zabeležili, da so se ko-tacije jugoslovanske valute v Trstu v zadnjih mesecih občutno znižale in da so prekupčevalci tik pred božičnimi prazniki plačevali novi dinar po kurzu 33,5 lire. Po praznikih pa se položaj dinarja ni izboljšal: celo še poslabšal se je, saj je na primer tržaška filiala zavoda «Banca Nazionale del Lavoro* plačevala včeraj dinar le po 32 lir. To je najnižja kotacija — pravijo o-pazovalci — po prvem razvrednotenju jugoslovanske valute leta 1972. Kje so razlogi za takšen padec dinarja? V tržaških bankah pravijo, da je takih razlogov več; predvsem naj bi na kurz dinarja »depresivno* vplival neugoden letni čas. Nadaljnji razlog tiči verjetno v inflacijskem gibanju, ki tudi jugoslovanskemu gospodarstvu ne prizanaša. Tretji razlog pa je v tem, da so zahodnonemške in avstrijske banke — pa tudi nekateri bančni zavodi v Švici — v zadnjem času zmanjšali nakup jugoslovanske valute, kar ima znatne posledice tudi na tržaškem tržišču. Ponudba dinarjev pa je v našem mestu še vedno obsežna, čeprav je jugoslovanskih turistov — iz notranjosti sosedne republike, pa tudi z bližnjih obmejnih območij — občutno manj kakor v prejšnjih letih v tem času. ŠTIRI MBSCCE PO PRIHODU NA PADRIČl VIETNAMSKI BEGUNCI ČAKAJO NA EMIGRACIJO Velike birokratske težave onemogočile, da bi že v tem času odpotovali v Ameriko ■ Na Krasu jih moti burja Vietnamski begunci, ki so prispeli 20. avgusta v padriško begunsko taborišče, potem ko so jih ladje italijanske vojne mornarice rešile objema smrti v Južnokitajskem morju, so preživeli letošnje božične praznike z upanjem, da bi jim čim-prej sprejeli prošnje za emigracijo iz Italije, ki so jih naslovili pristoj nim organom kmalu po prihodu v Italijo. Kot smo svojčas poročali, se je namreč velika večina od 148 beguncev odločila za emigracijo v Združene države, Kanado in v nekatere druge evropske države, doslej pa so prošnje ugodili le dvem Vietnamcem, ki sta že odpotovala v Belgijo. Počasnost in zakasnitev pri reševanju prošenj gre pripisati predvsem birokratskim težavam, kar povzroča med skupnostjo vietnamskih beguncev precejšnje nezaupanje v javne organe. Eden od njih se je medtem preselili-v Rim, trije p« so odšli v Sottomarino k sorodnikom, število Vietnamcev‘se je od’'avgusta do danes povečalo - rojstvom dveh otrok za nadaljnja dva člana. Po prvotnem razumljivem navdušenju nad novim bivališčem, so se morali tudi Vietnamci soočiti s trdim življenjem beguncev. Le 29 jih je namreč dobilo v tem času zaposlitev, tako da si je prislužilo nekaj denarja, ostali so skoraj v celoti odvisni od tistega, kar jim nudijo v taborišču. Ena od neobičajnih nevšečnosti, na katero so naleteli tu pri nas, je kraška burja, ki piha predvsem na Padričah s pospešeno močjo Kljub vsem tem težavam so se lahko begunci vsaj ob božičnih praznikih nekoliko razveselili. Prejeli so namreč številne darove in vsote denarja, ki so jim jih posredovali vodstvo taborišča in predvsem šolska mladina. • Na novoletnem koncertu, ki ga prireja krajevno združenje trgov cev na drobno 1, januarja v gledališču Rossetti, bo mestna godba na pihala »G. Verdi* izvajala skladbe Kampfla, Straussa, Leharja, Offenbacha. Na koncertu, ki se bo začel ob 18. uri, bo prisoten tudi župan Cecovini. Lanza se je medtem te dni sestal z županom Cecovinijem in z nekaterimi člani občinskega odbora, s katerimi so pregledali finančno sta nje ACT in nekatera vprašanja s področja mestnega prometa. Kar zadeva finance konzorcija, so prisotni poudarili, da manjše občine še niso poravnale svojih obveznosti za kritje primanjkljaja, na kar je ACT opozoril pokrajinski nadzorni odbor. Kar zadeva promet, pa so predstavniki ACT predlagali vrsto ukrepov za pospešitev javnega prometa v središču mesta. Navedli so tudi na mero nekaterih podjetij in tvrdk, ki se poslužujejo reklamnih lepakov, da bi na lastne stroške postavila kakih 100 čakalnic za potnike v javnem prometu, s tem, da bi si na čakalnicah rezervirali prostor za o-glaševanje. Telefonske olajšave za družine izseljencev Družinski člani italijanskih izseljencev, ki so na delu v Belgiji, Zaprtje uradov ACI ACI sporoča, da bodo uradi v Ul. Cumano 2, v Ul. Flavia v Žavljah, na Trgu Duca degli Abruzzi in v Ul. Čampo Marzio zaprti jutri, 29. decembra zaradi računskih operacij, ki jih mora ustanova zaključiti s koncem finančnega leta. Zaradi istih razlogov bodo uradi sedeža v Ul. Cumano zaprti tudi v ponedeljek, 31. decembra; vsi ostali uradi bodo odprti po običajnem urniku. V nedeljo zvečer na Proseku Podel fašistični napad na domačina V nedeljo zvečer so na Proseku fašistični pobalini surovo napadli domačina Oskarja Sedmaka samo zaradi tega, ker jih je opomnil na njihova fašistična gesla in izzivanja. Sedmak se je moral zaradi u-darcev zateči v bolnišnico. Vse antifašistične to napredne organizacije š iVošekiUm'' Kbntovela ter vsa demokratična javnošt ostro obsojajo ti''podli' napad in: zahtevajo od pristojnih vamoštnHP organov, da takoj izsledijo krivce, tovarišu O-skarju pa želijo čimprejšnje okrevanje. Obsodbi se pridružuje tudi antifašistični odbor iz Križa, rojstne vasi Oskarja Sedmaka. Tržaško predstavništvo Gospodarske zbornice Jugoslavije se je včeraj z manjšo slovesnostjo vselilo v nove prostore v Ul. Machiavelli 28 (H. nadstr.). Prisotni so bili številni predstavniki naših gospodarskih in kulturnih organizacij ter gostje iz Slovenije in Hrvatske, med njimi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefanj Cigoj, predsednik SKGZ Boris Race, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Lojze Fortuna, predsednik medobčinske gospodarske zbornice iz Kopra Ivo Jelačin, predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Kmečke zveze, Tržaške kreditne banke ter raznih podjetij iz zamejstva in iz matične domovine. V odsotnosti direktorja L. Lesjaka je goste sprejel svetovalec GZJ A. Paliska, ki je v pozdravnem nagovoru naglasil, da je novi sedež zbornice namenjen razvijanju stikov med manjšinskimi in jugoslovanskimi gospodarskimi organizacijami na eni ter italijanskimi gospodarskimi krogi na drugi strani. Predstavništvo GZJ si bo prizadevalo, da bi po svojih močeh prispevalo k postopnemu dviganju gospodarskih odnosov med obema državama in obmejnimi območji. Pomen nadaljnjega poglabljanja sodelovanja v korist gospodarstev je poudaril tudi podpredsednik GZS Fortuna. Po ogledu prostorov, ki jih krasijo. dela tržaških slovenskih umetnikov, so se gostje zadržali na novem.,sed?žu še.dalj čas^-v prijateljskem , razgovoru. RTU ‘4NPUC "L' "MT*"i F?„ j iir.U 'UJjdoAj • Konec januarja 1980 izide prva številka revije »Scienze del lavoro — Medicina preventiva, diritto, tec-nologia, bio - ingegneria*, ki bo izhajala vsake tri mesece na pobudo tržaške pokrajinske uprave. ■iiuiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniimiiiiiinmiiiiiiiiiMiiitiMiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiii PO SKLEPU UPRAVNEGA SVETA Pristaniške tarife od 7. januarja za 25 odstotkov višje od sedanjih Povišek velja v poprečju: nekatere tarife bodo namreč ostale neizpremenjene, druge pa se bodo zvišale v nekoliko manjšem razmerju - Spremembe tudi v poslovnem pravilniku Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 27. DECEMBRA 1979 Povrtnina Min. Maks. Prevl. Sadje Min. Maks. Prevl. Česen 1000 2200 1800 Radič zelen Ananas 990 1265 1100 domač I Cikorija 3600 4800 4200 Banane 1210 witloof 1540 1650 1600 chiquita — — Čebula rumena 288 403 380 Jabolka Artičoke jonathan I. 345 403 345 apulija 140 Solata endivija 250 200 Hruške abate 863 domača 600 1000 800 fetel I. 748 805 Melancane okrogle 1265 Grozdje Krompir bea 260 360 300 italia I. 1150 1610 1265 Paprika zelena 1035 Pomaranče Paradižniki taroki I. 575 748 633 za solato Peteršilj 805 500 920 1000 863 700 Limone I. 575 690 633 Zelena Špinača 400 600 500 Mandarine I. 690 863 748 domača 600 1500 1200 Grenivke 308 330 330 Po sklepu, ki ga je upravni svet Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče sprejel na seji z dne 20. decembra, bodo tarife v luki 1. januarja poskočile v razmerju 25 odstotkov. Povišek velja na splošno, čeprav bodo nekatere postavke zaenkrat ostale neizpremenjene. Tako bodo na primer ostale nedotaknjene tarife za vkrcanje in izkrcanje tekočin, dodatne pristojbine za uporabo skladišč, storitve, ki jih v luki opravljajo na račun državnih železnic, tarife za dobavo vode v skladiščih, dnevna tarifa za storitve 150-tonskega plovnega žerjava in tarife za uporabo traktorjev brez upravljavca. Nekatere druge tarifne postavke bodo poskočile v manjši meri: tako bodo na primer tarife za uporabo traktorjev z upravljavcem od torka dalje višje za To odstotkov; tarife za manipulacijo kontejnerjev na pomolu VII za 15 odst. in tarife za vkrcanje in izkrcanje vozil na trajektne ladje prav tako za 15 odstotkov. Z istim odlokom, s katerim bo predsednik luške ustanove Zanetti objavil nove tarife, bodo vnesli vrsto sprememb tudi v pravilnik, ki urejuje delo v pristanišču. Predvidene so tudi spremembe kar zadeva zaračunavanje raznih luških o-peracij s suhimi in svežimi kožami. Tudi za manipulacijo lesa je predviden tarifni povišek z razmerju 25 odstotkov, vendar bo ta povišek stopil v veljavo pozneje. Pristaniška ustanova bo namreč počakala na preosnovo tarifnega pravilnika, ki ga pripravljajo »kompanije* pri-staniščnikov. Vsekakor kaže, da bo odlog trajal najdalj do 30. marca. Drevi seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Drevi ob 18. uri se bo sestal devinsko - nabrežinski občinski svet. Na dnevnem redu je večje število zanimivih r lepov, v središču pozornosti pa bodo brez dvoma nekatera urbanistična vprašanja. Ta' o bo skupščina razpravljala o resoluciji o urbanističnih prohlemih, ki jo je predložil občinski odbor. Na dnevnem redu bodo ponovno trije MlllllllltllltllllllllllllllllMIItlllltlllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllTlIllllllllllllllllllllllllllllllMllllllltllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllliilllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllt Tečaji «150 ur»: Ne le suhoparno učenje ampak živo soočanje z aktualnimi problemi sklepi, ki zadevajo imenovanje izvedencev za izdelavo variante za prilagoditev splošnega regulacijskega načrta z deželnim urbanističnim načrtom, imenovanje izvedencev za izdelavo načrta ekonomskih in ljudskih gradenj ter imenovanje izvedenca za izdelavo predhodne študije za gospodarski razvoj občine s posebnim ozirom na turistično valorizacijo. Poleg teh bo na dnevnem redu še sklep o spremembi proračuna za finančno leto 1979. Vse omenjene sklepe je občinski svet na svoji zadnji seji z večino glasov zavrnil, kar je vzbudilo o-stro polemiko med občinskim odborom in ostalimi strankami. V zadnjem času pa se je nastali položaj razčistili; kot kaže, so se problemi uredili tako, da se v prvi vrsti zaščitijo splošni interesi domačega prebivalstva.. Obvestilo univerze Tržaška univerza obvešča, da morajo interesenti, ki hočejo polagati diplomske izpite v izrednem roku za akademsko leto 1978-79, predložiti ustrezne prošnje tajništvu univerze v času od 2. do 16. januarja 1980. Prošnje morajo napisati na kolko-vanem papirju za 700 lir ter jih nasloviti na rektorja univerze, priložiti pa morajo potrdilo o plačani dodatni taksi za polaganje izpita, indeks in obrazec s podpisi profesorjev, ki so pristali na obravnavo diplomskih nalog. Pokrajinska uprava proti gozdni steklini Na predlog odbornika Carboneja je [»krajinski odbor odobril program za okrepitev pokrajinskih zdravstvenih struktur za razvoj preventivnih posegov proti gozdni steklini. Predvideva'^1' haJmOČ^aa^bibl^ta^kuŽfna bolezen, (ti fen|trenutno 'razširjena ob avstrijski meji' v'"bocenski in bellunski pokrajini in sega vse do Tolmeča, zajela po najbolj optimističnih napovedih tudi tržaško pokrajino na začetku poletja prihodnjega leta. ležijo skladbe modemih skladat* ljev, o čemer smo se lahko prepričali tudi sinoči. Anda Petroviči, Josef Calef te, Luminita Ghencea so se odločili' da posredujejo tržaškemu občinstvu bolj živahne skladbe, čeprav nt manjkalo niti običajnega palosa-že izbira prvega glasbenega stra J. Haydna in njegove skladbe št. 2 za trio v fis-molu je na' povedala, da se na koncertu ne bodo dolgočasili niti glasbeni lavcj niti občasni obiskovalci tržaških koncertnih dvoran. Skladba je ia' objela tri stavke, ki so jih umetniki dokaj dobro podali. Sledila 1* skladba za trio št. 5 opus 70 v D-duru Ludviga van Beethovna-Tu je prišla do izraza vsa uigranost in kvaliteta romunskega ttiOi ki je znal pričarati nenadkriljiv0 glasbo skladatelja. Prehodi iz dal. veselih v slovesne momente so bul enkratni, tako da smo lahko Bee' thovna podoživljalj v vsej njegovi moči. Mislimo pa. da so največ!* vtis naredili štirje stavki skladbe za trio v e-molu opus 67 sovjetskega skladatelja Šostakoviča, mogoče tudi zato, ker je glasba teffl mojstra moderna in prikladnejsfl današnjemu času, če sploh lahko govorimo o glasbi na tak način■ v harmoničnem zlitju klavirja, čete in violine, v razposajenem, kar naenkrat pa težkem ritmu, se je koncert tria «Pro arten tudi zaključil' Občinstvo je umetnike nagradilo * dolgotrajnim aplavzom in zahtevalo od njih, da bi jim še posredi vali vrhunsko izvajanje in da w bili še gostje v našem mestu unč) V Miljah izhaja nov petnajstdnsvnik V Miljah je začel izhajati novi petnajstdnevnih z naslovom «Pri®' man, katerega prva številka je izšte pred dnevi. Novi časopis, katerega odgovorni urednik je Gianfranco R°' dos, je nastal na pobudo skupin« mladih publicistov, ki bi želeli napolniti določeno vrzel v informaciji' še posebno iz miljske občine. Časopis se bo navdihoval ob treh načelih, kot je zapisano v uvodniku * prvi številki: demokraciji, antif0'. šizmu in prijateljstvu med Italijani in Slovenci. Uredniškemu kolektivU *Prismen želimo veliko uspehov. iMiitiiiittMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiittminifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiMiii VVESTERN DVOBOJ V KINU MIGN0N ROPAR ZAGRABIL DENAR UPRAVITELJ PA ROPARJA Uspela tatvina v trgovini Madras - Tatovi odnesli jopiča v vrednosti milijona tir Slovensko šolstvo na Tržaškem se je letos obogatilo s štirimi tečaji, ki jih označujemo z imenom «150 ur za dosego diplome nižje srednje šole*. Doslej so obstajali le italijanski tečaji, Slovenci pa smo take pobude pogrešali. Odprlo se je zato pogojno vpisovanje med Slovenci, in ker je bilo vpisanih dovolj ljudi, smo dosegli kar štiri tečaje: v Dolini, na Opčinah, v Nabrežini in v mestu pri Sv. Jakobu. Pouk poteka zvečer. razen v Dolini, kjer se tečajniki zbirajo v vopoldanskih urah. Kaj je cilj tečajev? Najbolj prakti čen odgovor nam daje te ime samo: dosega nižje šolske diplome. Ob koncu šolskega leta čakajo namreč obiskovalce tečajev izpiti ali. kot temu pravimo, mala matura. Vendar tečaji niso kaka skrčena oblika tretjega razreda srednje šole. Obiskovalci so že odrasli ljudje, zato bi bilo neprimerno uvajati strogo do ločene učne načrte, nc da bi se o-tirali na njihove zahteve, potrebe ali želje. Marsikdo se verjetno sprašuje, kaj na tečajih delamo. Predmeti so tile: slovenščina, italijanščina, tuj jezik (angleščina ali nemščina), zgodovina z državljansko vzgojo, zemlje pis, matematika in prirodopis. Po sebno pozornost pa posvečamo izven-šolskim dejavnostim. Ogled razsta- ve, obisk gledališke predstave ali poslušanje koncerta, da navedemo le nekaj primerov, vse to človeka ne samo osreči, ampak ga tudi človeško obogati, izpopolnjuje njegovo kulturo, mu širi obzorje. Da pa ne bo izzvenel ves članek kot nestvor no govorjenje, naj predstavimo eno izmed dejavnosti, ki je zaposljevala udeležence nabrežinskega tečaja, čeprav bi lahko govorili tudi o kakem drugem tečaju, saj so vsi živahno delovni. Gledališče. Gledališka dejavnost spremlja človeka že tisočletja, seveda se javlja v različnih oblikah, vezana pač na družbo, ki ji daje življenja. Še danes privablja ljudi, s tem pa dokazuje svoja žilavost in aktualnost. Nič čudnega torej, da smo si zaželeli nekakšno študijsko srečanje z gledališko dejavnostjo v naših krajih. Delo smo začeli med šolskimi urami, tako da smo pobrskali po knjigah, ki so nas se znanile s prvimi začetki gledališča, nato smo se nekoliko zaustavili pri velikih grških tragikih, končno smo pregledali skoraj dvestoletno gledališko ustvarjanje pri Slovencih. Nekaj casc smo posvetili tudi izrazoslovju, ki je na tem področju stro kovno in zaradi tega včasih ne docela razumljivo. Temu prvemu delu, imenovali bi ga lahko teoretična stop- nja, je sledil obisk gledališke predstave. Tiste rini je Stalno slovensko gledališče uprizarjalo Neznanega Benečana, ki ga je zrežiral Sergej Verč. Po predstavi, ki smo si jo skupaj ogledali, so se nam postavila mnoga vprašanja. Kdo bi nanjo odgovoril, če ne režiser sam. In takg se je neke sobote zvečer Sergej Verč znašel v učilnici nabre-žinske šole. Vprašanja so bila številna in raznovrstna, tako da zlepa ni ztnanjkalo snovi za, debato. Verčevi odgovori so bili zanimivi, saj so odražali ne le znanje, ampak tudi doživeto izkušenost. Verjetno je bil najlepši ravno tisti del razgovora, ko smo skupaj z režiserjem pogledali v zakulisje gledališča: kako nastaja predstava, kakšni so odnosi med igralci in režiserjem, kako se počuti režiser, ko se mu igralec nekako izmuzne iz rok, že spojen s predstavljenim likom, iv samostojno zaživi. In še: kakšen je režiserjev odnos do teksta, koliko ima pri interpretiranju proste roke, kaj vse mora znati, da tekst v celoti dojame. Razgovor se ni vrtel le okrog Bertovega Neznanega Benečana, pa čeprav so bile v zvezi z igro izrečene pomembne pripombe (morda premalo poudarjena tragičnost smrti, presurovi izpadi v odnosu do ženske), ampak je zajel široko gleda- liško problematiko. Bilo je skratka ne le bežno sreča nje z gledališko ustvarjalnostjo, ampak pravo podoživljanje gledališkega sveta. Zintovanje otrok v Zg. Gorjah pri Bledu V nedeljo, 23. t.m., je odpotovalo na enotedensko zimovanje 40 otrok s Tržaškega. Zadovoljni so nam telefonirali, da se dobro počutijo in da je snega za smuko dovolj, četudi je včeraj malo noledenel. Z avtobusom se vozijo do žičnic na smučišča pri Zatrniku, danes pa so se še odpeljali v bohinjski kot na izlet. Koliko in.kako so se izkazali pri smučanju^ Pa bodo pokazali xe zultati na zaključnem tekmovanju, vsi pa bodo prejeli diplome za u-deležbo. Ta praznični teden preživ ljajo skupaj s skupino otro zdom cev, ki so na delu v Nemčiji. Brez dvoma je tudi to prijetno srečanje in priložnost za nova poznanstva in prijateljstva. Kot je bilo rečeno, se otroci vrnejo v nedeljo, 30. t.m., ob 12. uri v Sežano. Priporočamo, da pridejo vsi starši pravočasno, ker je nestrpnost po ponovnem srečanju z domom vselej zelo velika. V sredo, na Štefanovo, so opravili zlikovci v našem mestu več deliktnih dejanj. Najhujše med temi je bil rop pri blagajni kinodvorane Mignon, ki pa ga je preprečil pra vočasni in energični poseg ravnatelja kina. Roparja, moški in ženska, sta sto pila v akcijo ob 23, uri, malo pred koncem zadnje predstave v kinodvo rani Mignon v Drevoredu XX. septembra, ko je ravnatelj kina, 46-letni Giordano Depase iz Ul. Galilei 20, že preštel zaslužek dneva ter ga pripravil, da bi ga odnesel. Mo ški je izrabil trenutek njegove ne pazljivosti, smuknil k blagajni in zagrabil zavoj z denarjem, takrat pa se je Depase zavedel, kaj se do gaja ter se pognal proti roparju. Prijel ga je za vrat, nekaj časa sta se surovo prepirala, nakar ga je prisilil, da je ropar si ustil denar. Kljub hitremu posegu se je roparju posrečilo, da se je izmuznil iz njegovega objema in nato — skupaj z žensko, ki je vseskozi sledila obračunavanju med obema — po begnil. Depase je nemudoma poklical po ličijo. Ko so agenti prišli pred kino, so takoj pregledali bližnje ulice, da bi iztaknili malopridneža, ven dar ves njihov trud je bil zaman. Za njima ni bilo več ne duha ne sluha. «Srečnejšo» roko so imeli tatovi, ki so vdrli v izložbo prodajalne o-butev in usnjenih predmetov Ma dras v Ul. Pellico l/c. Zlikovci so (verjetno z izvijačem) nasilno odprli izložbena okna v preddverju trgovi ne ter se polastili dveh zimskih usnjenih jopičev, katerih vrednost v prodaji znaša milijon lir. Čeprav so bili v izložbenem oknu razstav ljeni še drugi predmeti (čevlji, torbice, listnice), se jih tatovi niso dotaknili, zaradi česar agenti jav ne varnosti sklepajo, da jih je morda kdo zmotil pri njihovem »delu* ter da so morali zato predčasno zbe žati z mesta. Tatvino je policiji priiavil lastnik, 25-letn' Franeesco Pellegrini iz Ul. Sterpeto 1. Ukra deno blago je bilo zavarovano. desne noge. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek glavne bolnišnice, kjer se bo zdravil 20 dni. Vespist zavozil pri Grljanu s ceste V noči med sredo in četrtkom je na obalni cesti v bližini Grljana zavozil s svojo vespo s ceste 17-letni Paolo Antonini iz Ul. Fonda 73. Mladenič, ki je vozil v smeri proti Trstu, se je udaril v koleno Padel je po stopnicah: pridržana prognoza V sredo popoldne je padel po stopnišču poslopja v Ul, Madonna del Mare 2 37-letni delavec Guido Lubiana iz Ul. Bastione 4. Moški se je med padcem hudo ponesrečil, zaradi česar so jga morali po sprejemu v bolnišnico, kamor so ga prepeljali z rešilcem Rdečega križa, dodeliti na zdravljenje na ortopedski oddelek s pridržano progno zo. Lubiana se je močno udaril v glavo, dobil pa je še hude kostne poškodbe. Značke za pse strogo obvezne Na davčnem oddelku tržaške občine (Trg Granatieri 2, 3. nadstropje, soba 272) so na razpolago interesentom pasje značke za leto 1980. Značka stane 300 lir, katerim gre prišteti še 11 od sto davka na do datno vrednost (IVA), kar znese skupno 342 lir. Značke so po zakonu obvezne za vse pse brez izjeme. Kršitelji so podvrženi denarni globi. Za dvig značk', je potrebno imeti pri sebi osebno izkaznico ali soroden dokument, razen tega pa še davčno kartelo Kdaj TV oddaje v slovenščini? Komunistična senatorja Ger bec in Bacicchi sta vložila vpra šanje ministru za pošto in tele komunikacije v zvezi s sloven skimi programi v okviru oddaj tretje televizijske mreže. Senatorja KPI ugotavljata, da je 15. decembra letos začela od dajati tretja TV mreža, ven dar brez sporeda, ki bi bil na menjen posameznim narodnost nim skupnostim, kar je povzro čilo med pripadniki le-teh veliko nezadovoljstvo. Gerbčeva in Bacicchi nadalje ugotavljata, da nista do danes dobila še nobenega odgovora na vprašanje, ki sta ga vložila 8. avgusta letos, zato zahtevata, da jima pristojno ministrstvo odgovori, kaj namerava narediti, da bi zagotovilo oddaje v jezikih posameznih manjšin (predvsem oddaje v slovenščini) v najkrajšem času. Take oddaje bi bile tudi korak h konkretnemu uresničevanju reforme radia in televizije, ki jo predvideva zakon št. 103 iz leta 1975. Včlanjevanje v PD Prosek - Kontovcl Prosvetno društvo Prosek - Konto-vel je začelo akcijo včlanjevanja z® leto 1980. Prosvetni delavci si želijo* da bi se v društvo včlanilo č'®1 večje število domačinov, da bi s® kulturno - prosvetna dejavnost v obeh vaseh še bolj razširila. Včlanjevanje poteka vsak ponedeljek j® torek od 19. do 20. ure v šoščevi hiši na Proseku in se bo zaključilo **• januarja prihodnjega leta. Delna omejitev avtobusne službe za praznike Vodstvo podjetj. za prevoze sporoča, da se bo mestna avtobusna služba na predvečer novega leta (31. decembra) zaključila dvt uri prej kot običajno, za novo leto (1. januarja) pa se bo začela z dveurno zamudo • Pokrajinski odbornik za zdravstvo Carbone in predsednik zdravstvenega konzorcija Pessato sta se sporazumela s predstavniki itali janske federacije za športni ribo lov za izdelavo skupnega programa, ki predvideva uporabo zapriseženih prostovoljnih agentov za nadzorstvo nad ribolovom in onesnaževanjem morja. Nova obsežna hala v dolini pri Orehu Izvršni odbor Ustanove za ind®" strijska cono EZIT je te dni odobril načrt ' , ,<*p Fantje in dekleta iz Slnvenjega Plajberka na Koroškem So konec prejšnjega tedna gostovali dva dni na Tržaškem. Nušičevega »Navadnega človeka* so predstavili v Bazovici, v Trebčah in Ricma-njih. Zgoraj: obisk v Rižarni, spodaj. . . pozdravi in izmenjavi daril v Trebčah. ter v Ricmanjih iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui ČLOVEŠKI LIKI IZ OSVOBODILNEGA BOJA M rf Križ: pogumna Kuončkc vkn Kdo si ni globoko vtisnil v spomin podobe te žilave, pogumne, delavne, iznadljive in podjetne ženske. Vsi na vasi so jo zelo dobro poznali, z vsemi je rada spregovorila dobro in toplo besedo, za vsakega je imela vedno kaj povedati. Bila je zelo vedrega, odprtega in zlasti veselega značaja. Poznali so jo pa tudi drugi in ne samo na vasi. Hodila je s plene-rjem po ribe v portič, jih nosila 136 m navzgor po hribu ter se nato peljala z vlakom v mesto. Prodajala je svoje ribe po škor-koli, sv. Ivanu, sv. Jakobu in povsod tod so jo zelo dobro poznali in radi kupovali dobre in sveže kriške ribe. V času NOB so bili ljudje v Križu zelo aktivni. Z veliko požrtvovalnostjo in samoodpovedjo so vsi pošteno sodelovali s partizani. Tudi sama vas je imela dosti domačih partizanov, med njimi so bili nekateri prav mladi. Ko je pogumna Kuončkovka stopila v onem času z vlaka na postaji v Križu in se vračala domov s praznim plenerjem, se ji tu približa mladenič. Po njegovem zunanjem vidu je žilava Kuončkovka takoj razumela za kaj gre. Bil je ubežnik Simon iz zapora v Bergamu, slabo oblečen in bolehen. Rekel ji je, da je prišel do Križa, ker je slišal, da so tu vsi rdeči in mu bo prav gotovo, kdo pomagal iz zagate. Trda je predla pogumni Kuončkovki, kajti dom je imela prav pod nosom samih Nemcev, ki so imeli tedaj kuhinjo v društvu v Križu. Toda pogum je v njej takoj prevladal in sklenila je mlademu 'ubežniku takoj pomagati. Ukazala mu je: «Razumem Vas! Jaz grem naprej vi pa pojdite za mano in glejte, kod hodim. Ko vstopim v hišo, postojte malo, ozrjte se in prepričajte, da vas nihče ni opazil, nato pa vstopite za mano.* Tako je tudi mladi Simon storil. Stopil je navzgor po stopnicah v malo, borno in skromno vaško kuhinjo, katere se je držala plesniva klet, kjer je Franca redila svoje kokoši. Takoj se je bilo treba oprijeti dela. Franca se je hitro organizirala. Kuhinjo je opremenila v kokošnjak, kokošnjak pa v bunker, okna obeh prostorov pa so gledala na dvorišče društva, koder so vedno gor in dol hodili Nemci. Kakšna hladnokrvnost je prevladovala tedaj v Franci in velik čut odgovornosti za naš boj. Zastrla je hitro vsa okna ter jih prepregla z deskami. Da ne bi nihče sumil v obstoj bunkerja, je Franca preselila kuhinjo v zgornje prostore, kjer je bila prej veža, spalnica pa je ostala spalnica. Tako je podjetna Franca iz kleti uredila bunker za mladega Simona, ki je potreboval vse nege in zdravniško pomoč. Dva meseca ga je držala skritega v tem bunkerju, ga hranila, negovala, prala, ne da bi komu črhnila niti besedice. Hodila je Rrav tako po ribe v portič in jih prodajala v Trstu. Ker je morala poskrbeti tudi za obleko za Simona in ni imela denarja, da bi jo kupila, je šla k ženi vaškega sekretarja OF in jo prosila za obleke njenega moža. Nato je Franca te moške obleke prala pri sebi doma in pravila ljudem, da jih pere za v Trst. Da ne bi ljudje sumili zaradi sprememb prostorov v njeni hiši, se je z vsemi kregala, češ da ji kradejo kokoši in jajca. Ker seveda to ni bilo res, so. ji ljudje začeli praviti, da je neumna. Ker Franca ni mogla več sama naprej s stroški, ki jih je imela za zdravila za ubežnika Simona, je šla nekega dne k vaškemu sekretarju OF in mu povedala, da ima doma bunker in ubežnika. Vaški sekretar je v začetku podvomil, a ji je nato vseeno hotel pomagati. Ker pa so bile tedaj na vasi vdove in matere' padlih partizanov, ki so bile brez pod pore in za katere je bilo potrebno skrbeti, ji vaški sekretar OF ni mogel pomagati in ji nudifi pomoči. Tako je pogumna Franca skrbe la za ubežnika Simona še mesec dni. Ko' je Simon okreval in pri šel že k moči, je po treh rtiese cih skrivanja v bunkerju pri po gumni Francki Kuončkovki, po zvezi, ki je obstajala v vasi, od šel v partizane in nadaljeval boj za osvoboditev. NEVA Dl LENARDO ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Vodič za energetsko varčevanje 13.00 Agenda časa 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Osnovni tečaj o ekonomiji 17.00 Remi, risani film 17.25 Uffa!, 5. del 18.00 «Le astronavi della mente*: Ob mejah znanosti 18.30 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Happy days «11 eonvalescente*. TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 21.00 Poletna luč, film Režija: Jean Gremillon Igrajo: Paul Bernard, Ma-delaine Renaud, Pierre Bras-seur, Georges Marchal... Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Lihi prostor 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja 17.00 Program za mladino «11 dirigibile* 17.25 Peter, risanka 17.30 Simfonični koncert 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Dober večer s... Peppinom De Filippom Vmes risani film iz serije «Atlas Ufo Robot* Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Kje je as? 20.50 Pomote novoletne noči, 2. del TV nadaljevanke 21.55 Banke in bančni uslužbenci: Ital. komercialna banka Eno stoletje poslov, 1. del Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal Nocoj govorimo o... 18.30 Načrt zdravja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 In glasba postaja zgodovina 20.00 Malo gledališče NocOj govorimo o... 20.05 Arena v Veroni 1979 21.05 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 16.40 Smučanje za otroke 16.50 Gledališče strička Branina 17.05 Čuvaj parka, mladin. serija 17.30 Rock ansambel Bijelo dugme 18.10 Obzornik 18.20 Naši sodobniki: Prof. dr. Lev Milčinski 18.52 Čarovnik Ujtaja, 1. del 19.12 Palček Smuk, risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 Petrocelli, serijski film 21.00 TV DNEVNIK 22.05 Nočni kino: Julie, francoski film Koper 19.15 Odprta meja 19.45 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Sledovi, film Režija: Luigi Bazzoni Igrata: Florinda Bolkan in Peter McEnry 22.40 Glasbeni nokturno: Glasba Jadrana: Split Zagreb 17.15 TV DNEVNIK 17.45 Otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 Ljubezenske zgodbe, serijski film 21.50 TV DNEVNIK 22.05 Dokumentarna oddaja ŠVICA 16.45 Charlie Chaplin: Emigrant, TV film 18.50 DNEVNIK 19.30 «Mamma orsa», TV film 20.30 DNEVNIK 20.45 1979: eno leto v slikah 21.45 Leningrad Ice Circus 23.00 DNEVNIK TRSTA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Jutranji almanah: «Iz sveta folklore in ljudskega izročila*; 9.05 Iz naših oddaj; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Domače popevke; 12.00 Kulturni prostor; 12.30 Pesmi brez besed; 13.15 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena panorama; 14.10 Otroško okence: «Kje je napaka?*; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: «Vstajenje*; 15.00 Po končani univerzi; 15.35 Popularnih deset; 16.00 Mikrofon v razredu; 16.40 S pesmijo po svetu; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kulturna kronika; . RADIO TRST A DANES,*. BETEJL JJJB~18>05 <* m 4» 4* m M* KULTURNI DOGODKI IN MONOGRAFIJE V rubriki »Kulturni dogodki in monografije*, kjer so predstavljeni novejši kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah, bo danes razgovor o novi knjigi Vinka Be-ličiča «Prelistavanje poldavnine*. O knjigi se bosta pogovarjala prof. Martin Jevnikar in avtor, ki bo pojasnil, kako je prišlo do knjige in zakaj je predstavil v njej določene osebe iz prvih povojnih let. 18.05 Kulturni prostor; 18.30 Motivi iz revij in musicalov. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro z glasbo; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.00 Štirje koraki; 9.15 15 minut s skupino «S Vremena na Vreme*; 9.32 I ucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Edig Galletti; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Mozaik: glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mirno popoldne; 14.00 Zbrali za vas; 15.00 Samoupravnik: 15.10 Poje zbor Česan; 15.45 Orkester Tee Dee Lifeja; 16.00 Kultura in družba; 16.10 Glasba; 16.15 Glasbena oddaja z orkestrom La Vera Romagna; 16.32 Crash; 17.00 Glasovi in zvoki; 17.32 Melodije, ki jih ne smemo pozabiti; 18.32 Petkov koncert; 19.45 Nasvidenje ju- KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Po ročila; 6.00 Glasba za dobro ju tro; 13.05 Jugoslovanska pop sce na; 13.37 Naši zbori; 14.00 S pol nimi jadri; 14.37 Glasbeni notes — objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Kulturna problema tika; 16.35 Svirac svira, kolo i-grg: spored pesmi in plesov na rodov Jugoslavije. RADIO 1 —7:00;'8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.Q0|. 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Opera - quiz; 11.30 Mojstri popevke; 12.03 Vi in jaz 79; 14.03 Radio 1 jazz 79; 14.30 Branje na glas; 15.03 Erre piuno; 16.10 Lahko poslušanje; 17.00 Patclnvork; 18.30 Voci e vol ti di una questione meridionale; 19.20 Radio 1 jazz; 20.00 Sodnikove razsodbe; 20.30 Bolna učiteljica; 20.45 Program z Jean - Pierrom Positom; 21.30 Simfonična sezona jeseni 1979; 22.40 Italijanske po pevke; 22.00 Preden zaspiš, draga! LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z giasbo v dober dan; 8.30 Glasbena pravljica; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodno sti; 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Rodion Ščedrin: Konjiček Grbavček; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Zabavna glasba, 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Od arije do a rije; 18,30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.00 Uganite, pa vam zaigramo.. 21.05 Oddaja o morju in-pomoršča kih; 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Prostor za reprize. i Bob Woodward Carl Bernstein mornv PADEC i 64. I 1 . | iktitetlStfS&tMSiSi&ti&ifo Prevedel Dušan Dolinar Predsednikovo družino je njegov sklep, da bo prepise izročil, vznemiril. Čutili so, da mrzla natisnjena beseda nikakor ne more posredovati predsednikove bolečine in stiske v tistih strašnih mesecih leta 1973, njegove zaskrbljenosti za usodo sodelavcev, za usodo državne uprave. Nixon je bil v prepisih videti ciničen, drobnjakarski in sebičen. Njegovi najožji sorodniki so vedeli, da to ni res. Mislili so natanko isto kot on sam: da bodo prepise pograbili njegovi sovražniki in ga raztrgali.Če pa v njih ne bodo našli nič bistvenega in oprijemljivega, je govoril Nixon, potem se bodo oklenili celo senc. 1 David Eisenhovver je vedel, kako se Nixon izraža v zasebnem krogu, vedel je tudi, da prepisi nikakor ne bodo mogli prikriti tega izražanja, tudi če bi iz njih zmetali prav vsako kletev. Pod Nixonom so Belo hišo označevali z izrazoma trda in groba; tako je bilo tudi v časih Davidovega starega očeta. David je Nixonu zagotavljal, da sta izrazoslovje in ton dozdeven predmet spora. / Bolj je Davida skrbel zmedeni pristop, s kakršnim se je Nixon loteval stvari, bolj ga je skrbela njegova neodločnost. Prepisi so ga presenetili, ob njih je začutil, da se mu je odvalil kamen s srca, a hkrati je ob njih zaslutil usodne dogodke. Videti je bilo, da predsednik za Water-gate, vlom in vohunjenje ni vedel vnaprej. Hkrati pa so prepisi kazali predsednika, ki je nebrižen, amoralen in sam v sebi nejasen. David je ugibal, kakšen pravzaprav je njegov tast. če je ob Watergateu ravnal takole, kako gre to potem ob drugih rečeh? Leonard Garment je premišljeval o zadevi s trakovi, kot da gre za nekakšno dramo: ni in ni mogel razumeti, kako to, da jih Nixon ni uničil, preden je zanje zvedela javnost. Če bi vso to reč napisal Shakespeare, si je mislil Garment — ali pa Pirandello, Pinter ali celo Mickey Spil-lane — tedaj bi bilo nujno, da bi jih Nixon skušal uničiti, a se mu to ne bi posrečilo: ko bi tekel k peči, bi ga prestregel agent tajne službe ali pa bi ga opazili, ko bi se mu zataknil za vrata kopalnice kopalni plašč. To bi dalo drami vsaj nekaj dostojanstva. A da predsednik gre in najprej ustvari dokazno gradivo za svojo pogrošno sokrivdo, potem pa trakove ohrani, to je dejanje nedoumljive prismojenosti. Tako je razglabljal Garment. Na Garmentovem odru je bilo življenje proces, v katerem je treba nenehno presegati slabše plati samega sebe. Toda Nixonu je po njegovih besedah sedela na ramenu neka prikazen in mu šepetala na uho — in potem v mikrofon. Nixon je z objavo trakov odprl vsej Ameriki vrata v umazanijo svojega duha — kakor da bi želel, naj bo ves svet navzoč pri razkrinkavanju mita o tem, kako se vede predsednik Združenih držav. Ti prepisi, je premišljeval Garment, ti prepisi kršijo zasebnost javnosti, kršijo njeno pravico, da ne ve. To je prazaprav tisto, zaradi česar je treba predsednika obsoditi in ga odstaviti: ker vsakogar sili videti vse. DVANAJSTO POGLAVJE V petek, 3. maja, je predsednik odletel v Phoenix, glavno mesto Arizone. Na letalu Air Force One so ga spremljali Goldwater, Rhodes in drugi člani senata ali predstavniškega doma. Goldwater mu je zagotavljal, da ga čaka topel sprejem, zvečer pa bo zborovanje, kakršna navadno prirejajo samo med predvolilnimi kampanjami. Senator je imel na sebi star jopič iz časov, ko je še služboval v vojnem letalstvu. Pomenkoval se je s svojim kolegom, senatorjem Paulom J. Fanninom, in z gospo Nixon. Čez kako uro je predsednik povabil oba senatorja, naj prideta v njegovo zasebno kabino na kozarec pijače. O čem naj spregovori na zborovanju? Kaže, da so ljudje še najbolj zaskrbljeni zaradi inflacije, je dejal Nixon. Goldwater mu je pritrdil. Hkrati je pomislil, da bi Nixon utegnil poklicati agente tajne službe in ga vreči z letala, če bi ga vprašal: «Gospod predsednik, kaj pa Wa-tergate?« (Pred dalj kakor letom dni je Goldwater predsedniku povedal, da pri zadevi VVatergate nekaj smrdi in da je to treba preveriti. Ponudil mu je svojo pomoč. Predsednik je ponudbo površno sprejel.) Kakor že, Gold-water je bil zvest svoji stranki, še vedno je bil pripravljen spodbujati javno podporo za predsednika. Nixon se je odločil, da bo govoril o inflaciji. Goldvvater in Fannin sta se vrnila na svoja sedeža in začela igrati remi. Rhodesa so poklicali v sprednji del letala. Nixon se je pogovarjal z njim o Arizoni, o volitvah, ki bodo prihodnjo jesen, o zakonodajnih zadevah. Predsednik ga je povprašal po otrocih. Rhodes je omenil, da je njegov sin Tom pred kratkim diplomiral na pravu, ima pa težave z odvetniškim izpitom. «Kje pa je zdaj?« ga je vprašal predsednik. V Phoenixu je in bo čakal na letališču. O Watergateu ni nihče črhnil niti besedice. Rhodesu je odleglo. Tudi on se je zadeve dotaknil vpričo predsednika pred nekaj meseci. Kazalo je, da Nixona le bežno zanima, kako bo predstavniški dom vodil preiskavo v zvezi z možnostjo sojenja in odstavitve, kar mu je pripovedoval Rhodes. «Kaj misliš, John,,kdaj bo i.o pri kraju?« ga je tedaj vprašal predsednik, kot bi ne šlo zanj samega. «Nemara bo konec v juniju.« «Šele v juniju? Nič prej?« Videti je bilo, da predsednika preseneča, ker bo trajalo tako dolgo. Rhodes se je po desetminutnem pogovoru z Nixonom vrnil v veliko kabino. Kasneje se je kongresnikom pridružil tudi predsednik in se spustil v lahkoten pomenek z, njimi, član predstavniškega doma John B. Conlan je omenil, kako zelo se mu upira zvezni projekt za pravne sto« ritve na rezervatu za Indijance rodu Navajo, ki leži v njegovem volilnem okrožju; predsednik bi moral imeti nad programom pravnih storitev več nadzorstva. Nixon ga ja poslušal in mu pritrdil. SMUČARSKI SKOKI ŠPORT ŠPORT ŠPORT VČERAJ V CORTINI ZA SP SLAVJE AVSTRIJSKIH TEKMOVALCE1 JUGOSLOVAN B. NORČIČ DEVETI V Spominsko tekmovanje 20. januarja v Cerknem Zanesljivo je zmagal Toni Innaucr pred rojakoma Ncuperjcm in Groycrjem Od Italijanov je bil najboljši Tomasi (T2.) - «PIavi» povsem zadovoljili CORTINA — Na prvem tekmovanju za prvi svetovni pokal v smu-čarskih skokih, ki se je začelo na olimpijski skakalnici v Cortini d'Am pezzo in se bo nadaljevalo z novoletno turnejo «Štirih skakalnic*, so avstrijski tekmovalci slavili pravo zmagoslavje. Zasedli so prva tri mesta, na šesto in osmo mesto, to se pravi med prvih deset, pa so Uvrstili še dva svoja skakalca. Najboljši med 72 tekmovalci iz 12 držav je bil Toni Innauer, ki je s svojim nastopom dokazal, da je skakalec odličnega kova. Pred tremi leti so njegova zmagoslavja, kot tudi izredni uspehi vse avstrijske reprezentance presenečali. S tem podvigom pa je Avstrija potrdila, da ima eno najboljših šol za smučarske skoke na svetu. Innauer si je zagotovil zmago z dvema odličnima skokoma: v prvi seriji je z 88,5 m dosegel najboljšo dolžino: v drugi seriji je bil za pol metra krajši. Pri obeh skokih je pokazal izredno tehniko in gotovost pri doskoku, tako da je dobil povsem zasluženo daleč najvišjo oceno (125,4 Za prvi skok, 124,6 za drugi skok, skupno pa 250 točk) in vodstvo za Celih 7 točk pred drugouvrščenim. Za drugo mesto sta se potegovala Avstrija Neuper in Groyer. Groyer je bil sicer «dal'ši» od roiaka: v obeh serijah je dosegel dolžino 88 m, toda dolžina je šla na račun gotovosti pri doskoku, tako da je Potegnil krajši konec. Jugoslovanska reprezentanca se je v Cortini dobro izkazala in povsem zadovoljila pričakovanja trenerja Janeza Jurmana. Bogdan Norčič se je z dolžino 87 m v prvi seriji in 86 m v drugi ter s skupno oceno 234,9 prebil na deveto mesto. Slovenski skakalec, ki je bil po prvem skoku na osmem mestu, je pokazal svojo dobro formo in dokazal, da pridobiva na gotovosti, predvsem psihični ter na borbenosti, ki je vsekakor potrebna za dosego dobrega rezultata. Drugi od Jugoslovanov je bil Tepeš. 18-letn: obetajoči skakalec je dosegel 17. mesto (86,5 in 84,5 m). Tepešu je v prvi seriji uspelo, da se je prebil celo v prvo petnajsterico, pri drugem skoku pa je bil nekoliko slabši. Kljub temu je potrdil olimpijsko normo in si zagotovil nastop na olimpijskih igrah. Prav tako si je nastop na olim- -Tf- VRSTNl RED --1. Tora Itinauer (AV.TIt‘ pijskih igrah zagotovil komaj 17-letni Primož Ulaga, ki je pri prvem skoku pristal na 84 m, pri drugem pa na 84,5, toda s padcem. Na skupni lestvici je Ulaga zasedel 23. mesto. Ostali jugoslovanski predstavniki so dosegli naslednje uvrstitve: Zupan, ki ima še veliko neizkoriščenih rezerv, je dosegel 29. mesto; Be-neditkt je s 36. mestom prišel točno v sredino lestvice: 17-letni Bajc, ki je kot skakalec bolj tip letalca in se počasi popravlja v formi, je dosegel 43. mesto; Mlakar in Anžel pa sta se uvrstila na 45. oziroma 51. mesto. Trener jugoslovanske reprezentance Janez Jurman je svoje fante pohvalil. Pri predvidevanjih za novoletno turnejo je raje previden. Od Norčiča pričakuje uvrstitev okrog 15. mesta, za ostale pa upa, da ne bodo daleč za njim. Kot nam je napol v šali dodal, bi želel, da zasedejo prvih pet mest, ker pa je to nemogoče, bo prav tako vesel solidne uvrstitve. Naj omenimo še to, da je pomemben uspeh zabeležila tudi italijanska reprezentanca s svojim predstavnikom Lidom Tomasijem, ki je zasedel 12. mesto, (dn) Ostvvald v formi OBERHOF (NDR) — 21-letni vzhodnonemški smučarski skakalec Klaus Otsvvald je že v izredni formi: v Oberhofu je osvojil krajevni božični turnir s skokoma 118 in 116 metrov. OBUJANJE SPOMINOV NA NOB V nekdanji partizanski prestolnici bodo - kot pred 35 leti ■ tekmovali v smučarskih panogah ‘ V nedeljo, 20. januarja, bodo v Cerknem priredili spominsko tekmovanje, ki naj bi kot vsako leto ponovno spomnilo nekdanje partizane. predvsem kasnejše športnike ha to, da so bili prav oni tisti, ki so orali ledino športne afirmacije Jugoslavije v svetu. Pred 35 leti so se 20. in 21. januarja prav v Cerknem, v času zagrizenih bojev za dokončno osvoboditev domovine, zbrali partizani raznih rodov, da J kljub naporom, ki so jih pestili na položajih, skozi športno tekmovanje v patrol-nem teku, veleslalomu in skokih demonstrirali svoje veliko moralno politično zavest. S tem so pokazali domačinom pa tudi svetu, da ni daleč dan, ko bo zmagala pravica, za katero so se borili. Med Posnetek s tekme 2. amaterske lige med Primorjem in Giarizzolami ljudmi, civilnim prebivalstvom, pa tudi med borci je to tekmovanje pokazalo veliko in dobro organiziranost, saj v času, ko so se ljudje borili za življenje, ni bilo lahko organizirati res velike prireditve, ki se je ob koncu spremenila v vsesplošno ljudsko slavje. Prihodnje leto, ko bodo 20. januarja, ravno ob 35-letnici prve prireditve, organizirali spominsko tekmovanje, si želijo, da bi tekmovalci in gostje doživeli še večje slavje kot v dneh osvobodilne borbe. Jubilejno tekmovanje bo, kot že več let, v veleslalomu za udeležence NOB in cicibane na isti progi ter v teku na 5 km dolgi progi za udeležence NOB. Prireditev ima namen ohranjati in prenašati tradicije NOB na mlajše rodove, zato bodo pripravili tudi kulturni program in razgovore mladine z udeleženci prvih tekem in sploh partizanov na prireditvi sami. S to prireditvijo želijo zbuditi, zlasti med mladino, ljubezen do športa, še prav posebno do zimskega. NOGOMET Več izključitev MILAN — Disciplinska komisija prve italijanske nogometne lige je izključila tehničnega vodjo Milana Vitalija do 27. septembra 1980 zaradi nešportnega obnašanja do sodnikov po tekmi Milan - Napoli. Za eno kolo sta bila izključena tudi nogometaša Colomba (Bologna) in Osti (Udinese) ter trener Catan-zara Mazzone. BOKS Spinks - Evangelista NEW YORK - Dvoboj med boksarjema težke kategorije Leonom Spinksom in Alfredom Evangelistom bo 12. januarja v Atlantic Cityju. 1 Listino o sodelovanju organizacijskega komiteja trnovski maraton, Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Slovenske športne zveze iz Celovca so podpisali 2. aprila 1977 v Črnem vrhu nad Idrijo. Na fotografiji so od leve proti desni: predsednik SŠZ iz Celovca Danilo Prušnlk, predsednik ZT KO Slovenije Marjan Lenarčič, predsednik OK TM Stanko Murovec, član predsedstva ZSŠDI Boris Si-moneta in predsednik skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj PRIHODNJEGA FEBRUARJA V ČRNEM VRHU NAD IDRIJO Šesti trnovski maraton praznik smučarjev tekačev Tesno sodelovanje organizacijskega komiteja z ZSŠDI in Slovensko športno zvezo iz Celovca - ZSŠDI pooblaščeno za zbiranje prijav v Italiji V nedeljo, 10. februarja 1980, bo v Črnem vrhu nad Idrijo že 6. tradicionalni trnovski maraton. Častni pokrovitelj te najbolj množične smučarske prireditve v Jugoslaviji je tudi tokrat narodni heroj, generalpolkovnik Stane Potočar - Lazar, nekdanji komandant slavnega IX. korpusa NOV in POJ. Program 6. trnovskega maratona obsega: maraton — smučarski tek na 42 km; mali maraton — smučarski tek na 15 km; mini,mi.im.....iii.m.mmi........mmm...........mm,..............immmummm m..............................................................mi.......................................mmmm mm..........mmmmm.m CIKLOKROS TROFEJA Al FOCOLAR BOROVI KOŠARKARJI NA TURNIRJU, KI GA JE PRIREDIL KK BOSNA (125,4 + 124,6) 250 2. Hubert Neuper (Av.) 87,5 m + 87 m (122 + 120,5) 243,3 3. Alfred Groyer (Av.) 88 m + 88 m (118,6 + 122,1) 240,7 4. Hans Jorg Sumi (Švi.) 88 m + 87,5 m 239,4 5. Hirokazu Yagi (Jap.) 87 m + 88 m 239,1 6. Hans Millonig (Av.) 86 m -f 87,5 m 239 7. Takafumi Kavvabata (Jap.) 85,5 m + 87 m 238,1 8. Armin Kogler (Av.) 87,5 m + 84 m 235.5 9. Bogdan Norčič (Jug.) 87 m 4- 86 m (118,5 + 116.4)' 234.9 10. Števen Collins (Kan.) 87 m + 84 m 232.7 12. Tomasi (It.) 85,5 m + 87 m 231,6 17. Tepeš (Jug.) 86,5 m + 84,5 m 226,2 23. Ulaga (Jug.) 222,7 84 m + 84,5 m 29. Zupan (Jug.) 216,6 82 m + 83 m 36 Benedik (Jug.) 84 m + 80 m 209,5 41. Rigoni (It.) 43. Bajc (Jug.) in Wegher (It.) 201,7 77,5 m 4- 81 m 45. Mlakar (Jug.) 78,5 m + 81 m 201.3 51. Anžel (Jug.) 77.5 m 4- 79 m 196 57. Giacomelli (It.) 58. Less (It.) 63. Carli (It.) 64. Rossi (It.) 71. Stella (It.) Sedma etapa ni prinesla Lepo doživetje v Sarajevu Cffl^iillllcariflBF Afižeto močni konku(mci (Partizan,--Bosna in Slovan) so Borovi MCvC nUlCodlJCID Mul mladinci zasedli zadnje mesto - Organizator izredno gostoljuben Codnic in Čok odstopila zaradi okvare ■ tenisa in Ruz-zier uspešna med cikloamaterji - No ve Hi še vedno vodi na skupni lestvici ■ V nedeljo na sporedu zadnja etapa Giovanni Flaiban, italijanski državni reprezentant v ciklokrosu, je zmagovalec sedme etape deželnega tekmovanja v ciklokrosu za Trofejo Al Fogo’ar, ki se bo zaključila v nedeljo v Brazzaccu. Medtem ko je splošna lestvica že definirana, saj je Novelli čvrsto v vodstvu pred Dal Grandejem, ki je dirkal tudi v nedeljo, kljub temu, da je najavil svoj nastop v Venetu. Poudariti je treba, da je bil Flaiban premočan nasprotnik z.a vseh ostalih 35 tekmovalcev. Novelli, edini, ki se mu je skušal dostojno upirati, pa je na težki progi v Tavagnaccu večkrat padel, tako da je že v prvih krogih zgubil vsak up na zmago. Nastopili so tudi kolesarji Adrie, ki pa so imeli izredno smolo. Med petimi nastopajočimi so le v treh zaključili dirko, saj se je kolo pokvarilo najprej Godniču, v zadnjih krogih pa je zlomil menjalnik še Čok, tako da je vprašljivo, če se bo lahko udeležil zadnje dirke v Brazzaccu. Dobro je vozil Petelin, ki pa je na žalost začel nedeljsko dirko brez prave volje, tako da je bil v prvih krogih zadnji, nato pa se je razvnel in začel loviti svoje tekmece, dokler ni obstal na devetem mestu. Vendar pa ni temu kolesarju kaj očitati, čeprav kdaj pa kdaj vozi pod svojimi sposobnostmi, saj je doslej vedno opravil svojo delo. Med cikloamaterji pa sta vozila Lenisa (zelo dober v tem nasto-’ pu) ter Ruzzier, ki pa je delno občutil napor z atletskih stez. Vseeno pa sta ta dva kolesarja na posebni lestvici na tretjem in četrtem mestu. Skupna lestvica je po nedeljskem nastopu naslednja: Novelli 69 točk, Dal Grande 60, Fattorel 30. R. U-liana 27, Petelin 23, G. Uliana 23. Ekipno pa je prva Pujese pred Ci-vidale Va'na‘isone, Ciclistica Can-siglio in Adrio. Vrstni red nedeljske dirke: 1. Giovenni Flaiban CVVriner Sac-colongo), ki je 19,5 km prevozil v 56’ 2 Novelli (Cividale Valnatisone) 3. Dal Grande (Pa Pujese) 4. Telatin (Del Zen Padova) 5. Polo (Del Zen PD) 6. R. Uliana (Ciclistica Cansiglio) 7. Fattorel (Ciclistica Cansiglio) 8. G. Uliana (Ciclistica Cansiglio) 9. Petelin (Adria) 21. Lenisa (Adria) 23. Ruzzier (Adria) R. Pečar ',7>' j .Včerajšnji zmagovalec v Cortini tVAmpezzo, Avstrijec Toni Innauer Borussia proti selekciji sveta V selekciji tudi trije Jugoslovani DORTMUND — Nogometna e-najsterica Borussie iz Dortmunda bo danes odigrala proti «selekciji sveta» prijateljsko srečanje, katerega izkupiček je namenjen skladu združenih narodov za otroka — U NICEF. Računajo, da si bo tekmo Ogledalo okrog 50 tisoč ljudi, ki naj bi odšteli približno 210 milijonov lir za vstopnino. V selekciji sveta bo nastopila vrsta znanih in proslavljenih nogometašev kot Franz Beckenbauer, Johan Neeskens, Francisco Marin-ho (vsi trije igrajo pri ekipi Cos-mos iz New Vorka), Johan Cruyff (Los Angeles Aztecs), Oleg Blohin (Dinamo iz Kijeva), Kevin Ke-egan in Manfred Kaltz (Hamburger), Michel Platini (St. Etienne), Ruud Krol (Ajax iz Amsterdama), Hans Mueller (Stuttgart), Bruno Pezzey (Eintracht iz Frankturta), Marius Tresor (01ypique iz Marseilla),’' Rene Botteron (Ziirich). Poleg njih bodo nastopili tudi trije jugoslovanski predstavniki, in sicer Susič (Sarajevo), vratar Pan telič (Radnički iz Niša) ter Jovanovič (Crvena zvezda). Igrati bi moral tudi italijanski predstavnik Paolo Rossi, Vendar je moral za Borovci so se vrnili iz Sarajeva, j kjer so se udeležili kadetskega tur-! nirja, ki ga je priredil KK Bosna 1 pod pokroviteljstvom sarajevske zadruge Upi Klas. «Plavi» so se uvrstili na četrto mesto, saj so izgubili vsa srečanja, čeprav so nastopali z mladinsko postavo. Kljub temu pa lahko rečemo, da je bil Borov nastop pozitiven, saj so bili ostali tekmeci res premočni za naše fante. Poleg sarajevske Bosne in Bora sta na turnirju nastopila še Ljubljanski Slovan in Partizan iz Beograda, ki je bil tudi zmagovalec turnirja. Naši fantje so bili deležni izredne gostoljubnosti takoj ob prihodu na sarajevsko postajo. Tu so jih namreč sprejeli predstavniki domačega kluba in jih po pozdravu takoj odvedli v Mladinski dom. Gostovanje naših fantov je torej potekalo v sp'ošnem zadovoljstvu, in čeprav so se v Trst vrnili kot poraženci, so iz B^sne vsekakor cd nesli obilo prijetnih vtisov. Bor - Partizan 41:122 (14:52) BOR: Canciani 12, Pegan 8, Jančar, števar 4, Berdon, Slobec 8, Koren 9, Ražem 6, Marši. PARTIZAN: Milanovič 8, Miličevič 10, Vujevič 4, Zagorac 8, Stan 5, Mičič 14, Vuletič 12, Petrovič 4, Cvjetičanin 26,Č Sredovič 8, Jogovič 20, Zelič 3. Borovci so prvo tekmo odigrali proti srbskemu podprvaku in tekmo visoko izgubili. Dvoboj se je odvijal vseskozi enosmerno in »plavi* niso mogli priti do živega premičnemu nasprotniku; poleg tega so imeli slab dan v metu od daleč, tako da so doživeli pravo katastrofo. Partizan je vsekakor odlična in izredno visoka ekipa, ki bi v Italiji, v kategoriji kadetov ne našla enakovrednega tekmeca. Centri Petrovič (205 cm), Zelič (203), Sredovič (205) niso pustili borovcem niti ene odbite žoge. Odlično krilo Cvjetičanin (195) in bek Jevovič pa sta bila v metih od daleč nepogrešljiva. Bosna - Bor 79:48 V tekmi proti Bosni so se naši fantje le bolje izkazali, čeprav je bil tudi tokrat nasprotnik premočan. Našim fantom je bilo usodno pomanjkanje meta od daleč in le dobro razpoloženi Pegan se je enakovredno upiral razigranim domačinom. Naši fantje pa so bili takole uspešni: Pegan 22, Canciani 5, Koren 12, Slobec 4, Ražem 5. Slovan - Bor 63:54 (35:27) SLOVAN: Kadak 4, Muller 2, Dimnik 4, Parkelj 8, Strnad 12, Mur doklin 2, Debeljak 9, Miklančič 8, Štrumbelj 1, Pegan 9, Cerar 2, Mohor 3. BOR: Canciani 6, Pegan 13, Jančar 2, štavar, Slobec 6, Koren 19, Berden, Ražem 6, Marši. Borovci so proti Slovanu zaigrali nekoliko bolje, ne pa kot z-najo. To- s preveliko lahkoto pobirali žoge ped obema košema. O tekmi ni dosti povedati, omenili bi le dobro igro Pegana in Korena ter požrtvovalnost vse Borove postave. Po turnirju je sledilo nagrajevanje, na katerem so bili tudi borovci, kljub zadnjemu mestu, deležni svojega pokala. KONČNI VRSTNI RED 1. Partizan Beograd 6 2. Slovan Ljubljana 4 3. Besna Sarajevo 2 4. Bor Trst 0 Na nagrajevanju so proglasili tudi najboljšega igralca, najboljšega strelca in najboljšo peterko. Najboljši igralec je bil Belič (Bosna), najboljši strelec Cvjetičanin (Partizan). Najboljšo peterko pa so sestavljali naslednji igralci: Cvjetičanin (Partizan), Mudoklin in Cerar (Slovan), Belič (Bosna), Pegan.,, (Bor). Vsakemu izmed teh so iz-1 rečili spominsko majčko in košarkarsko žogo, medtem ko sta Cvjetičanin in Belič dobila še osebni pokal. Cancia Mirza Delibašič, ki je dosegel kar 38 točk. Dobro je igral tudi Vara-jič (22). V domačem moštvu sta bila najuspešnejša žižič (16) in Si-mendič (23). Več o tem kolu v jutrišnjem No-voselovem komentarju. SZ prva v Madridu MADRID — Sovjetska košarkarska olimpijska reprezentanca je o-svojila božični košarkarski turnir. Sovjeti so v finalu premagali moštvo Real Madrida s 106:102. Za tretje mesto sta se spopadli ameriška ekipa Athletes in action in Juventud iz Badalone. Zmagali so Američani z 98:86. Dl Tano prvi GABICCE (Pesaro) — Vito Di Tano je osvojil prvo mesto na ciklokrosu v Gabicce.ju pred Francom AVTOMOBILIZEM Turnir v Trevisu TREVISO — Danes se bo v Trevisu pričel veliki mednarodni ženski košarkarski turnir, na katerem bodo nastopile reprezentance Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske in Italije. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Zmaga Sarajevčanov BEOGRAD — V včerajšnji, zadnji tekmi 5. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je sarajevska Bosna v Beogradu premagala Beko s 86:80 (32:36) in je tako sama na vrhu lestvice. Najboljši v Bosninih vrstah in najboljši na igrišču sploh je bil V .4 Argentine BUENOS AIRES - 13. januarja se začne z dirko za VN Argentine svetovno avtomobilistično prvenstvo formule 1. Vsi piloti bodo prišli v Rn^no^ 7« 4 in NOGOMET Nuorese — Roma 0:5 NUORO — V prijateljski nogometni tekmi je prvoligaš Roma premagal četrtoligaša Nuorese s 5:0 (2:0). Strelci: Ugolotti 3, Scarnecchia in Amen ta. Kitajci v Italiji RIM — Kitajska nogometna olimpijska reprezentanca je prišla v I-talijo, da bi se s treningi in prijateljskimi tekmami pripravila na številne mednarodne preizkušnje, ki jo čakajo leta 1980. smučarski tek SLO — 12 km; pionirski smučarski tek — 10 km. Na vseh dosedanjih prireditvah je bila proga malega maratona dolga 21 km. Na številne želje smučarjev - tekačev in rekreativcev začetnikov ter prijateljev vse bolj priljubljene hoje na smučeh, je letos organizator skrajšal progo na 15 km. Organizator je nadalje poskrbel. da vse smučarske steze potekajo po poteh, kjer so med NOB hodile in se borile enote slavnega IX. korpusa NOV in POJ in njegove predhodnice. Startnina za 6. trnovski maraton znaša za odrasle 150 din, za dijake in učence v gospodarstvu 100 din. za pionirje pa 50 din. Rok za prijave zapade nepreklicno 25. januarja 1980! Start bo točno ob 9.30. Start in cilj bosta pred hotelom Bor. Organizator priporoča vsem udeležencem maratona, da imajo za sabo zdravniški, preglej. Pri maratonu (42 km) „ lahko sodelujejo smučarji - tekači obeh spojov, ki so rojeni 1962 in prej. Pri malem maratonu (15 km) lahko sodelujejo tekači obeh spolov, ki so rojeni 1965 in prej. Organizator bo na 17 kilometru proge po preteku 300 odst. časa, ki ga je ob prehodu porabil prvi tekač, zaprl progo za maraton (42 km)! Uvrščeni bodo vsi, ki bodo regularno pretekli «li prehodili progo in prišli na cilj do 15. ure. Seznam vseh uvrščenih bo objavljen v tedniku »Nedeljski*. Organizacijski komite Trnovski maraton tesno sodeluje z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji in Slovensko športno zvezo iz Celovca, saj so 2. aprila 1977 v Črnem vrhu nad Idrijo slovesno podpisali listino o sodelovanju. Takrat je organizator trnovskega maratona pooblastil ZSŠDI za zbiranje prijav iz Italije, SŠZ iz Celovca pa za prijave iz Avstrije. Zadnjega trnovskega maratona se je udeležilo 2747 smučarjev - tekačev. prijavilo pa se jih je kar 3088! Razlika med prijavljenimi in dejansko udeleženimi je nastala zaradi tega, ker je moral organizator zaradi pomanjkanja snega večkrat preložiti prireditev, izpeljal pa jo je šele 4. marca na splošno zadovoljstvo vseh sodelujočih! Jože Ob'ak MINIBASKET «Z1NI & KOSEMVASSEA* V slovenskem derbiju Bor premagal Polet Bor - Polet 63:37 BOR: Civardi 16. Korošec 29, Mo-setti 6, Šik, Pieri 2, Košuta 10, Bu-rolo, Možina, A. Panjek, P. Pa njek, Ferfolja. POLET: Hrovatin, Malalan 2, Škerk 2, Persi 12, Ciani 1, Sosič 1, Čebulec 3, Kocman 2, Zajec 6, Jerič, Kerpan 8. SODNIK: Gerdol V drugem kolu prvenstva «Z&R» sta se srečali ekipi Bora in Poleta. Zmago so osvojili borovci, čeprav sta si bili ekipi enakovredni. Tekma se je začela ob zmedeni igri obeh ekip. Borovci, ki so imeli višinsko premoč, so z lahkoto pobirali vse odbite žoge. Ražmovim varovancem je v tretji in četrti četrtini uspelo pridobiti vse večjo prednost, saj niso močnejši Poletovi igralci nastopili. Prav od tega je bila odvisna tako velika razlika v točkah. Med posamezniki bi še posebej omenili Civardija in Mosettija pri borovcih ter Kerpana in Persija pri poletov cih. Max TENIS MELBOURNE - Avstralec Syd Bali je v prvem kolu mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije presenetljivo premagal Američana Pfi-steria s 7:5, 4:6, 6:3. ODBOJKA DEŽELNI TURNIR DEKLIC Poraz borovk Včeraj se je v Polcenigu pri Pordenonu pričel finalr ' turnir za naslov deželnega odbojkarskega prvaka v kategoriji deklic. Borovke so igrale proti ekipi Fiu-me Veneto in so izgubile z 0:3 (—2, —11, —3). »Plave* bodo danes igrale finale za tretje mesto proti Libertasu iz Krmina, ki je včeraj izgubil z moštvom Zugliano z 0-3 (—12, -6 -Pl KOŠARKA . NARAŠČAJNIKI Don Bosco - Kontovel 110:52 (48:19) KONTOVEL: Caharija, Pangos, Sedmak 2, Gulič 43, Čuk 4, Gruden, Pertot, Daneu, Košuta 3, Kontovelovi naraščajniki so v soboto visoko izgubili proti peterki Don Bosca, ki velja za najresnejšega kandidata za osvojitev prvega mesta v tem prvenstvu. Dan Bosco je že v prvih minutah igre pokazal, kaj velja. V Kontovelovih vrstah se je izkazal le Gulič, ki je sam dal kar 43 pik. Igor Lukša DEČKI Ricratori - Polet 95:23 (49:10) POLET: Granier, Sartoratti, Komar 2 (0:6), Hrovatin 0 (0:3), Fer-ri 4 (2:5), Guštin 2, Košuta 13 (3:12), Verša 2. Tokrat so naši fantje zatajili predvsem zaradi tehnično slabe igre in premalo borbenosti p~d košem. Nasprotniki so si tekmo zagotovili že v prvih minutah, saj so s hitrimi protinapadi polnili Poletov koš. Pri poletovrih bi pohvalili Deva-na Košuto, ki se je boril pod obema košema in v obrambi. Pri tem pa mu je le občasno pomagal De-'"n Verša. *: VV. Sosič radi obveznosti v domačem prven | krat je bila borovcem usodna stvu svoj nastop odpovedati. | skromna višina, saj so nasprotniki ITALIJANSKI OLIMPIJSKI ODBOR C.0.N.L Vam želi SREČNO NOVO LETO... m srečen v službi športa Uredništvo uprava, oglasni oddelek TRSI Ul Montecchi 6 PP 559 - Tel.- (040) /9 46 72 (4 linije| Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino • Mesečno 3.500 lir - vnaprel plačano celotna 32.000 Mr Letna naročnino za inozemstvo 48 000 lir, za naročnike brezplačno revl|o mirne rešitev nacionalnega vprašanja, vendar moram, poudariti, v drugi roki nosi tudi puško. Včmo, da bomo avtonomijo, za katero se borimo, dosegli le, ko bo v Iranu zavladala demokracija in od ljudstva izvoljena vlada. Vendar nismo sami, smo le eden izmed členov številnih nacionalnosti v Iranu. V našem boju nas seveda podpirajo, kajti če bi spodletelo nam, bi se slabo pisalo tudi njim. Naša želja je živeti v mejah province in da bi bile lokalne zadeve v naši pristojnosti. Hočemo imeti lastno policijo, ki bi varovala našo avtonomijo, osrednja vlada pa naj bi imela moč samo pri skupnih interesih, kot so obramba denarna politika, zunanja politika in nacionalni razvoj*, je dejal Hossei-ni iranskemu poročevalcu. «Predvsem pa meram reči. da se ne smemo strinjati tudi z nekaterimi členi nove ustave, še posebej tistega njenega dela, v katerih so zapisana preširoka pooblastila voditelju Irana — v tem ne vidimo nič drugega kot veliko klerikalno diktatorstvo, kjer naj bi ena skupina prevladovala nad drugo. Dajanje prednosti šiitom je drug• napaka ustave, saj bi morali biti suniti enakopravni». Nasprotovanje Makki Nejad je sodil med tisto skupinico Irancev, ki so leta 1033 ustanovili prvo levičarsko organizacijo — iz katere je devet let kasneje zrasel Tudeh (KP Irana). Vendar pa je Nejad, kot je pred tedni dejal v intervjuju za «The Iranian*. kmalu izstopil iz Tudeha, Mali oglasi telefon (040) 7946 72 GOSTILNA «A1 palombaro» nudi vsak dan razen ob sredah žabe, fondue, bourgognone, tatarski biftek divjačino in druge specialitete. Za rezervacije tel. 54-571. PRODAM fotokamero POLAROID za 63.00C lir. Imam tudi lepe u-metniške fotografije, katere si lahko ogledate na stanovanju. Cene ugodne - novoletni popust! Bogomil Lilija, Bidovčeva 13/A, Koper. OSMICO v Doberdobu je odprl Ar-naldo Jarc Kukuk. Toči domače črno in belo vino. DAJEMO v najem mehanično delavnico v središču Nabrežine. Telefonirati v popoldanskih urah na tel. št. 200115. NUMIZMATIKI pozor: kupim 20 din letnik 1"71 kraljevine Jugoslavije (Aleksander) in 2 din letnik 1875 kneževine Srbije (Milan 0-brenovič). Janko Ozbič, Ljubljanska 24, 66230 - Postojna. GOSPA sama išče osebo za družbo in majhno pomoč pri hišnem delu. Nudi sobo. hrar i in plačilo po dogovoru. Mnogo prostega časa. Telefonirati r - tel. št. 816327. PRODAM italijanski bakreni in ni-kljasti drobiž. Ponudbe poslati n® upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Dro-biž?. VELIKO IZBIRO vsakovrstnih strojev za domačinstvo: hladilniki, štedilniki peči. barvni televizorji, radioaparati, avtoradio, nadomestni deli in drugo dobite po u-godnih cenah v poznani trgovini JAKOB VATOVEC, Ul. Machia; velli 28, Trst — Izvažamo po celi Evropi. dvorišču ambasade ZDA v Teheranu so demonstrirale tudi ženske, kar je — v teh okoliščinah — nekaj nenavadnega ker se je podredil sovjetski partiji. Samostojno je nadaljeval boj proti Pahlaviju in svetu pojasnjeval njegovo brutalnost. Danes je član izvršnega komiteja radikalnega gibanja in velik nasprotnik sedanjega režima. Ko je govoril o islamski revoluciji, je poudaril, «da je to zelo dobra stvar za Iran*. «Vse je potekalo v redu. vse do šahovega padca, r.asneje pa se je stvar obrnila na glavo,* je dejal in nadaljeval: «Intelektualci nasprotujejo tako ustavi kot obstoječi politiki. Vprašanje pa je, koliko svobode bodo imeli le ti, da za izražanje svojih pogledov ne bi bili kaznovani. To, kar se danes dogaja v Iranu, ni nikakšna demokracija. Ustava je zasnovana na Homeinijevih zapiskih, v katerih pravi, da vlada pripada bogu in da j. duhovništvo njegovo predstavništvo na zemlji. Verjamem, da po Homeiniju takšna politika nikakor ne bo več sprejemljiva, saj je že zdaj dosti nesoglasij — tudi med samimi verskimi voditelji. To,- kar se je zgodilo z ameriškimi diplomati, pa zagotovo nima nobene zveze z islamom. Seveda moram reči, da sam podpiram tukajšnje želje, da se mora šah vrniti v Iran. ker je kriminalec. Brez dvoma bi mu morali soditi. Tudi v odsotnosti bi morali tako narediti, kajti ko bo obsojen, ga nobena država ne bo hotela več zaščititi in ga bo tako prisiljena vrniti Iranu. Edino, kar pa zdaj počno, je, da množice kriče na ulicah. To pa nima nobene mednarodne veljave,* je še dejal Nejad za «The Iranian*. Ti dve izjavi — pripadnika Kurdov in politika — seveda ne smemo posplošiti, kajti večina v Iranu vendarle ne misli tako in je z vsem srcem za revolucijo in islam, vendar pa nazorno kaže koliko odprtih vprašanj nove razmere v Iranu le puščajo za seboj: od manjšinskega vprašanja, ki ga nova ustava ne ureja do vodenja države, katere blaginja se naslanja na mogočne naftne vrelce, ki deželi prinašajo okrog 25 milijard dolarjev (danes mark, frankov, jenov in druge valute). Čakanj iiiuatiMiitMiiiiiiiiiiiitiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiifimmiiiiMimiiiiiiUMiiliHMiiHiMiiiiMiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiHiiii BENEŠKI DNEVNIK Srečanje e političnem položaju v naši deželi Okrogla miza v okviru enotedenskega seminarja za mlade emigrante ČEDAD — V hotelu »Pri škofu« v Podbonescu se izteka enotedenski seminar za mlade emigrante, ki ga prireja Zveza beneških izseljencev z namenom, da se tudi mladi Benečani, ki so se rodili v tujini, seznanijo z beneško kulturno in splošno družbeno stvarnostjo. V okviru enotedenskega seminarja, bo danes zvečer v hotelu »Belve dere* v Špetru zanimiva okrogla miza na temo: »Politični položaj v deželi Furlaniji - Juhjski krajini*. Na okrogli bodo sodelovali deželni tajniki KPI Rossetti, KD Braida, PSI Bravo in PSDI Biahchi.‘ki oa ne bodo obravnavali samo vpraša nja, ki neposredno zadevajo Doli tični položaj v naši deželi, amnak tudi splošnejše probleme razvoja F-JK kot .je uresničitev osimskega sporazuma v videmski pokrajini, obnova .potresnega področja ter re- šitev vprašanj slovenske narodnost ne skupnosti. V BARDU Uspela prireditev bivših izseljencev Mladinski seminar ki razlikuje slabo in dobro ga sprejema večina Ijud- moder, in ki stva, Ta človek pa ni nihče drug kol imam Homeini. Dogodki, ki jih nikakor ne zmanjka, bodo kmalu pokazali, v kakšni smeri se bo razvijal Iran, kako bo rešil obstoječa notranja nasprotja kot tudi svoje razmerje do tujine. Mnogokdaj namreč v tem trenutku ni še nič jasnega. Jasna je samo revolucija, ki jo je z zadovoljstvom pozdravila večina ljudstva. To je pravzaprav najvažnejša stvar, ki pa ni edina. . . VAŠO GASAR ISTRA BENI KOPER Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli nov beneinski servis pri mejnem prehodu REPENTABOR e Sporni člen ustave se glasi nekako takole: V odsotnosti imama Mahdija (dvanajstega imama, vodjo ftitsfa s$kte, ki je izginil pred enajstimi stoletji in za katerega menijo, da se bo nekega dne spet vrnil) še vodenje države oziroma vodstvom islamske republike Iran poveri tistemu, ki je do potankosti seznanjen s pravno znanostjo, ki je pravičen, pobožen, hraber in BARDO — Sekcija bivših izse ljencev iz Barda v Terski dolini je ob koncu leta pripravila že tradi cionalno praznovanje za otroke in starejše. Ob tej priliki so bivši iz; seljenci obdarili goste s predmeti in z ročnimi deli, ki so jih izdelali domači obrtniki; Posebno ganljivo je bilo, ko so obdarili najšta rejšo vašianko 97-letno Marijo Ker, saj je bilo to prvo darilo v njenem življenju. Poleg umetniškega in zabavnega sporeda v katerem so sodelovali glasbeniki iz Beneške Slovenije, so domači otroci recitirali v slovenskem jeziku. Namen podobnih prireditev je obuditi družabno življenje ter valorizirati kra jevne tradicije. Mlad krošnjar na delu pred zidom ambasade ZDA, ki Je obložen s slikano Irančan.v, ki so bili žrtve tšahovega In ameriškega režima*. Med njegovimi rednimi odjemalci so tudi številni uoviuarji iu reporterji, ki krožijo okoli ambasade RAVANCA — S predavanjem Pavla Petričiča, ki je govoril o delo vanju kulturnih društev Slovencev v Italiji, se je včeraj v tej rezijanski vasi začel mladinski seminar »Stara lipa*, ki ga že drugo leto zaporedoma prireja študijski center »Nediža* iz Špetra. Danes zjutraj bo Igor Komel, predsednik mladinskega odbora pri SKGZ poročal o delovanju in vlogi mladinskih organizacij v zamejstvu, v popoldanskih urah pa bo Renato Qua-glia • govoril o namenih zadruge «Ta rožina dolina* v rezijanski stvarnosti. Seminar se bo končal jutri s poročilom Laure Bergnach na temo: «Šola, teritorij in ljudska kultura, predlogi za analizo stvarnosti Beneške Slovenije*, ob 16. 'uri pa bo srečanje s ‘člani doma če folklorne skupine ter nagraje vanje otrok, ki so nastopili na na tečaju »Moja vas* v beneškem narečju. Naročnina za Primorski dnevnik za leto 1980 letna 38.000 lir polletna 25.000 lir mesečna 5.000 lir Drage bralke in bralci! Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30, aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. Naročnina za Primorski dnevnik za leto 1980 je malenkostno višja od letošnje, to pa zaradi podražitve posameznega izvoda od 200 na 300 lir. Vsekakor je v primerjavi z letošnjo naročnino še prav posebno u-godna. O tem se lahko sami prepričate, če se ozrete na primerjavo cen: Prodajna cena LETO 1979 — 310 izvodov P. d. po 200 lir je 62.000 LETO 1980 — 310 izvodov P. d. po 300 lir je 93.000 Prodajna cena mesečno LETO 1979 — 310 izvodov P. d. po 200 lir je 62.000 3.500 X LETO 1980 - 310 izvodov P. H, Oo 300 lir je 93.000 5.000 X Mesečni naročniki: dajemo vam možnost, da prihranite 22.000 lir letno Kako? Tako da poravnate letno naročnino do 28. februarja 1980, in to v treh obrokih: letno prihranek 32.000 30.000 38.000 55.000 prihranek 42.000 20 000 60 000 33.000 decembru januarju 1980 februarju 12.000 13.000 13.000 skupaj 38.000 Kot celoletni naročniki boste seveda imeli tudi pravico do udeležbe pri našem tradicionalnem žrebanju. To pomeni, da utegne biti tudi vaše ime med srečnimi dobitniki 60 bogatih nagrad Med temi bodo; barvni televizor, dva (2) izleta s Primorskim dnevnikom, šivalni stroj, električna peč. fotoaparat, prenosni pisalni stroj, smuči elan, domači pršut, vino, knjige itd. Izrežite in v kuverti pošljite na naslov: Naročniki Primorskega dnevnika! Vabimo vas, da sodeluiete z nami v akciji za pridobivanje novih naročnikov Za vsakega novega let nega naročnika (pa naj prebiva kjerkoli) dobite kupon v vrednosti 10.000 lir za nakupe v Tržaški knjigarni. Posebna nagrada tistemu, ki pridobi največ novih naročnikov: enodnevni brezplačni izlet s kolektivom Z T T in Primorskega dnevnika. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ulica Montecchi 6, 34137 -TRST Z današnjim dnem postajam letni naročnik Primorskega dnevnika. Dobival ga bom na dom po vašem raznašalcu, če pa tega ni v našem kraju, mi časopis pošljite po pošti ali priimek ulica (all-vas) ........ poštna št............. MESTO telefon datum ...... podpis ... Novega naročnika je pridobil: priimek ime .... ulica (ali vas) ..... poštna št. telefon .... MESTO ... podpis