Bloomova taksonomija 
izobraževalnih ciljev
Že vrsto let ali desetletij je velikokrat 
citirana in uporabljana t. i. Bloomova 
taksonomija izobraževalnih ciljev (Bloome 
Pedagoške orehe skuša streti dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo
in sod., 1956). V izvirniku se imenuje Taxonomy 
of Educational Objectives – Th e Classifi cation of 
Educational Goals. V izvirnem delu se lahko bralec 
poduči o zgodovini nastajanja te taksonomije, od 
leta 1948, ko je ideja o taksonomiji prišla na dan 
na kongresu ameriških psihologov v Bostonu, 
do prve objave leta 1956. Tudi avtor ni en sam, 
Znanje (priklicati znanje iz spomina v obliki, 
kot je bilo naučeno)
Razumevanje (interpretiranje, pretvarjanje 
naučenega znanja v druge oblike)
preštej razberi razvrsti določi
defi niraj prikliči navedi razberi pomen
opiši povej sklepaj opiši z dr. besedami
naštej obnovi opiši predvidi
najdi izberi razloži poročaj
identifi ciraj nanizaj oceni preoblikuj
označi določi posploši oceni
navedi napiši navedi primer povzemi
poveži ilustriraj ugotovi
imenuj interpretiraj
Uporaba (uporaba na novih primerih, implementacija 
znanja za rešitev ali dokončanje problema)
Analiza (razčlenitev na sestavne dele in določitev odnosa 
med njimi in posameznih delov do celote, problema)
oceni, ovrednoti daj napotek, razlago razčleni ilustriraj
menjaj predvidi označi sklepaj
skiciraj pripravi razvrsti omeji
izberi naredi primerjaj skiciraj
izračunaj pokaži zvezo, odnos sooči opozori na
konstruiraj poročaj poveži poišči odnos
demonstriraj, prikaži izberi shematiziraj razdruži
določi pokaži razlikuj razdeli
razvij reši loči, razloči
dokaži uporabi preišči
Sinteza (združevanje elementov v smiselno in 
funkcionalno celoto, reorganizacija elementov 
v nov vzorec ali celoto)
Vrednotenje (presojanje na podlagi 
meril in standardov)
predelaj, prilagodi iznajdi oceni interpretiraj
kategoriziraj spremeni argumentiraj presodi
sestavi organiziraj ovrednoti opraviči
uredi naredi novo, drugače izberi predvidi
ustvari predlagaj primerjaj in sooči dokaži
označi poudari bistveno zaključi razvrsti, uredi
sklepaj, skleni reorganiziraj kritiziraj preceni
formuliraj, izrazi pon. napiši, predelaj odloči preoblikuj
posploši strukturiraj obrani podpri
združi razvrsti po vrednosti
sestavi
Preglednica 1: Taksonomija učnih ciljev in z njimi povezanih glagolov po Bloomu in sod. (1956). Glagoli so bili prvotno 
zapisani v obliki samostalnikov (npr. izbiranje nadomesti izberi). 
64
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2021
pedagoški orehi

ampak so pri njej sodelovali številni ameriški 
znanstveniki, ki so v navedenem delu na 
znanstvenih osnovah obširno utemeljili njeno 
strukturo. Področja znanja oziroma izobraževalne 
cilje so na podlagi zahtevnosti miselnih procesov 
razdelili na šest skupin (ravni), kjer naj bi višja 
raven zahtevala obvladovanje nižje ravni. Ravni 
znanja oz. miselnih procesov po tej taksonomiji 
so: 1. znanje (pomnjenje), 2. razumevanje, 3. 
uporaba, 4. analiza, 5. sinteza in 6. vrednotenje, 
kar bralci gotovo poznajo. Kot takšna se je ta 
taksonomija uporabljala več kot 40 let, nato pa je 
bila leta 2001 narejena rahla revizija (Anderson 
in Krathwohl (ur.), 2001). Glavna novost je, 
da je raven sinteze nadomestilo vrednotenje, 
vrednotenje, ki je bilo poprej najvišja stopnja, 
pa ustvarjanje. Namesto samostalnikov so kot z 
ravnmi povezane pojme uporabili glagole in s tem 
poudarili procesno naravo učenja. 
Pri tej novi oz. revidirani taksonomiji so avtorji 
sledili dopolnjeni strukturi področij znanja 
oz. t. i. razsežnostih znanja, kot jo prikazuje 
Preglednica 2. 
Pomniti Razumeti Uporabiti Analizirati Vrednotiti Ustvarjati
Dejstva
zapomniti si 
dejstva
razumeti 
dejstva
uporabiti 
dejstva
analizirati 
s pomočjo 
dejstev, 
konceptov, 
principov in 
postopkov
vrednotiti 
s pomočjo 
dejstev, 
konceptov, 
principov in 
postopkov
ustvarjati 
s pomočjo 
dejstev, 
konceptov, 
principov in 
postopkov
Koncepti, principi 
(konceptualno znanje;
pojavi, strukture,
zakonitosti…)
zapomniti si 
koncept
razumeti 
koncept
uporabiti 
koncept
Postopki
(proceduralno znanje; 
npr. geogr. veščine in 
postopki, geografske 
tehnike in metode in 
njihova uporaba)
zapomniti si 
postopke
razumeti 
postopke
uporabiti 
postopke
Metakognitivni
zapomniti si 
metakognitivne 
strategije
razumeti 
metakognitivne 
strategije
uporabiti 
metakognitivne 
strategije
analizirati 
metakognitivne 
strategije
vrednotiti 
metakognitivne 
strategije
ustvariti 
metakognitivne 
strategije
znanje veščina zmožnost
Preglednica 2: Struktura področij znanja v revidirani Bloomovi taksonomiji kognitivnih procesov (Krathwol, 2002: 214)
Revidirana taksonomija ima tako naslednje ravni 
(Krathwol, 2002: 215):
- Pomnjenje, ki pomeni pridobivanje 
relevantnega znanja iz dolgoročnega spomina. 
Vključuje prepoznavanje in priklic. 
- Razumevanje, ki pomeni opredelitev 
pomena sporočil z navodili, kar vključuje 
besedno, pisno in grafi čno sporazumevanje. 
Vključuje interpretacijo, navajanje primerov, 
razvrščanje, povzemanje, sklepanje, 
primerjanje in razlaganje. 
- Uporaba znanja, ki pomeni izvajanje ali 
uporabo postopka v dani situaciji. Vključuje 
izvrševanje in uporabo (implementacijo). 
- Analiza, ki pomeni razčlenitev gradiva 
na sestavne dele in ugotavljanje, kako 
medsebojno vplivajo in kako posamezni 
deli vplivajo na celoten proces. Vključuje 
razlikovanje, organiziranje in pripisovanje. 
- Vrednotenje (evalvacija), ki pomeni 
ocenjevanje na podlagi kriterijev in 
standardov. Vključuje preverjanje in 
kritičnost. 
- Ustvarjanje, ki pomeni sestavljanje 
posameznih elementov na nov način 
ali izdelavo izvirnega izdelka. Vključuje 
ustvarjanje, načrtovanje in izdelovanje. 
Seveda so v šolstvu obe taksonomiji povezali 
z ravnmi znanja in ustrezniki opisniki (npr. z 
vprašanji ali glagoli, ki se nanašajo na posamezno 
raven) in na ta način so nastale številne 
preglednice (kot npr. že omenjena Preglednica 1 
v tem prispevku) pa tudi učni pripomočki, kot 
je tudi tu prikazana »Bloomova piramida«. 
Gotovo so taki pripomočki koristni, še zlasti, 
če jih pri pouku uporabljajo tudi učenci, saj se 
tako bolje zavejo ravni znanja oz. se pouk lahko 
ob upoštevanju podpornih vprašanj odvija bolj 
kakovostno. 
65
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2021
pedagoški orehi

Viri in literatura
1. Anderson, L. W., Krathwohl, D. R. (Eds.) (2001). A 
Taxonomy for Learning, Teaching, and Assessing: 
A Revision of Bloom’s Taxonomy of Educational 
Objectives. New York: Addison Wesley Longman. 
https:/ /www.uky.edu/~rsand1/china2018/texts/
Anderson-Krathwohl%20-%20A%20taxonomy%20
for%20learning%20teaching%20and%20assessing.pdf 
2. Krathwol, D. R. (2002). A Revision of Bloom‘s 
Taxonomy: An Overview. Theory into Practise, 
4174, 212-218. College of Education, The Ohio State 
University. Medmrežje:
https:/ /www.depauw.edu/fi les/resources/
krathwohl.pdf%23page=3&zoom=auto 
https:/ /www.mbaea.org/media/documents/A_
Revision_of_Blooms_Krathwohl_EF1B6C773BF4F.pdf 
Slika 1: Revidirana Bloomova piramida kognitivnih (miselnih) procesov, opisana z glagoli in vprašanji (po raznih virih).
3. Bloom, B. S. (Ed.), Engelhart, M. D., Furst, E. J., 
Hill, W. H., Krathwohl, D. R. (1956). Taxonomy of 
Educational Objectives: Handbook I: Cognitive 
Domain. New York: David McKay. https:/ /www.
uky.edu/~rsand1/china2018/texts/Bloom%20
et%20al%20-Taxonomy%20of%20Educational%20
Objectives.pdf 
 
66
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2/2021
pedagoški orehi