LGTO D^TUM I 8 4-.7.8U •ODBLD3D . Ub 4. juliju - dnevu borca, čestitamo v s em_ b orcern^ d_e_lo_ynin: 1 jud_em__in^_ občanom, občine Krško ! Občinski odbor ZZB, skupščina občine, družbenopolitične organizacije občine Krško in uredništvo Urednikov a. p JL_J3 V TEJ ŠTEVILKI MED DRUGIM OBJAVLJAMO: . povzetke vse'i delegatskih •gradiv za se je skupščinskih zborov 7- in 9= julija 1980, informacijo o spremembah in dopolnitvah pravilfSZDL občine Krško informacijo o novem zakonu o vojaški obveznosti, zapis razgovora o nekaterih problemih v zvezi' z usmerjenim izobraževanjem v naši občini^ zapis razgovora v zvezi z deljenim, premakljivim in sezonskim delovnim časom S pričujočo številko se "Naš glas" za čas poletnih počitnic poslavlja od krške delegatske javnosti o Zaradi pomanjkanja potrebnih kemikalij prejšnje številke ("Naš glas", 20, 6, 1980) nismo mogli natisniti v normalni nakladi. Namesto siceršnjih 600 smo lahko razmnožili le 100 izvodov, te pa so dobile le vodstvene strukture v občini o .Prepričani smo, da je problematika, ki smo jo takrat ob/javili, zanimiva tudi za širši krog občanov, zato smo nekatere prispevke tokrat ponatisnili o Težav z reprodukcijskimi materiali (kemikalije, barve, matrice,...) žal - zaradi uvoznih omejitev; - nismo mogli odpraviti, zato smo bili prisiljeni preiti z offset tehnike na manj kvaliteten ciklostilni tisk. Radi pa bi bralce - uporabnike INDOK centra opozorili, da to nikakor -ni trajna rešitev niti bistvo"problema "dejavnosti IN-DOK'centra. Po zastavljenem programu dela naj bi krški INDOK center svojo dejavnost financiral preko prispevkov združenega dela. Po takem načinu bi zbrali potrebna sredstva za delo treh zaposlenih in za normalen tisk (v tiskarni!) občinskega delegatskega glasila. Žal nekateri (nadalj. na 2, strani) GLAS 8 INDOK CENTER ustanovitelji k dogovoru o ustanovitvi INDOK centra nikakor nočejo pristopiti, čeprav so se lahko iz poslanih dokumentov prepričali, da njihove finančne obveznosti do naše ustanove res niso pretirano visoke,, 0 tem, kaj bodo za prispevani denar dobili, so se lf.hko delno pr3pričali že iz številk glasila, ti so doslej izšle* C tem, ia bi 3 tiskom v tiskarn: glasilo pos:alo popolnejše ir. pregl9dnejŠ3 in bi ob tem delavci ceitra lahko opravljali še druge predvidene dejavnosti centra, seveda ne kaže izgubljat: :besedo Zato'porivamo vse pradvidene ustanovitelje, ki še niso sprejeli sklepa c pristDpu k logovom o ustanovitvi INDOi\. centra, da v čim krajšem času preUagane dokumente ponovno pregledajo in sprejemejo ustrezen 3klep» Če bomo do jeseni zbrali potrebno število udeležencev dogovora o ustanovitvi INDOK centra, se bo ta s prihodnjim letom lahko izpopolnil in pričel s svojo redno informativno dejavnostjo« V nasprotnem primeru 'pa bo obsojen na nada]jnje zivotarjenje in borbo z elementarnimi problemi obstoja, namesto da bi opravljal svojo osnovno nalogo - obveščanje delegatov in občanovo AKTIVNOST OBČINSKE KONFERENCE ZKS KRŠKO V ponedeljek, 30. junija 1980,, je bila v sejni dvorani A SO Krško _slavnp_stea_ seja. komiteja OK ZKS Krško", "na kateri so - kar je že tradicionalno - svečano podelili članske izkaznice in znake komunistom, ki so bili sprejeti v Zvezo komunistov med 25° majem 1979 in 25» majem 1980. Ob tej priložnosti so podelili tudi knjižna darila, zbranim pa je spregovoril sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Posavje MIRKO KAM3IČ. V sredo, 2, julija 1980, je bila 41 o seja komiteja OK ZKS Krško, predvsem kot priprava na 22. sejo občinske konference ZKS Krško. V ponedeljek, 7» julija bo v sejni sobi B SO Krško 22. seja občinske konference ZKS Krško. Se'ja, ki se bo pričela ob 16. uri, bo imela na dnevnem redu: razpravo o nalogah OK ZKS Krško pri uresničevanju gospodarske stabilizacije, razpravo in sklepanje o programu dela občinsko konference za drugo polletje 1980 in?sklepanje o ustanovitvi novih.osnovnih.organizacij -ZKS-v "Kovinarski" Krško. "NAŠ GLAS" - skupno delegatsko glasilo občine Krško - Izdajatelj : INDOK CENTER občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan KaSTELIC ubli-kovalec: Niko KEŠE - Naklada: %0 izvodov - Izhaja po potrebi -Tiska "tiskarna" SO Krško - Naslov uredništva: INDOK CENTER občine Krško, CKŽ 14, 68270 i^rško, telefon: (068) 71 - 711, interna 33 - Veseli bomo vsake vaše informacije ali prispevka! NAS GLAS 8 - 1 2 5. 4 7, 8, SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE 13RŠKO Ponedeljek, 7= julija 1980, v sejni dvorani C, ob 8= uri: 25= SiiJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO KRŠKOi sreda, 9° julija "980, v sejni dvorani A ob 8. uri: 26. LLJa ZB^RAZDRUŽENEGA DELA 30 KFJtLOj v sejni dvorani 3 ob 8. uri: 26o SEJA'ZBJRA KRi.JEVNIH SKUPNJSTI SO KRŠKO, Dnevni red: določitev dnevnega rt.da seje, odobritev zapisnika zadnje seje, Informacija o ukrepih Zveznega izvršnega sveta, njihovem vplivu na gospodarstvo v občini Krško in tekoča problematika gospodarjenja, osnutek zakona o notranjih zadevah, osnutek zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti, osnutek zakona o spominskem parku Irebče, osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah Statuta občine Krško, predlog odloka o delovanju enotnega sistema organizacije, odgo vornosti in obveznosti v primeru naravnih in drugih hudih nesreč v občini Krško, predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979 (samo ZZD in ZkS), 10c predlog odloka o imenovanju novih ulic v nekaterih središčih v občini Krško (samo ZZD in ZKS 11. osnutek odloka o pogrebnih svečanostih v občini Krško, j.2o osnutek jdloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (samo ZZD in ZKS), ¦ 13« predlog periodičnega delovnega načrta za III. četrtletje 1980J 14-o predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1980 za plačilo prispevka kot f kredit SR Črni gori (samo ZZD),; 15« predlog sklepa o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelke poicliona papirniške šole v Krškem (samo ZZD), 16o volitve in imenovanja: a) razrešitev javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu, b) imenovanje javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu, c) imenovanje delegata v Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, d) določitev delegatov za 38= ; in 39» sejo zbora občin skupšči ne SR Slovenije, ki bosta 11» oziroma 16 „ julija 1980, 17« predlogi in vprašanja delegacij : - Povzetki delegatskih gradiv za sejo zborov: ;-; informacija o ukrepih zveznega S IZVRŠNEGA SVETA, NJIHOVEM VPLIV, NA GOSPODARSTVO V OBČINI KRŠKO IN TEKOČA PROBLEMATIKA GOSPODAR^ JEN J A Popolne ocene o vplivih ukrepov Zve znega izvršnega sveta (zlasti Odloka o najvišji ravni cen in Odloka J o tečajih tujih valut) na realizaci. 3 GLAS 8______________________4________________________INDOK CENTER plana gospodarstva občine Krško v tu 1980 še ni možno podati, ker še so znani vsi spremljajoči ukrepi, bodo tudi vplivali na poslovanje« ielek za gospodarstvo in finance Krško je informacijo pripravil na novi neposrednih razgovorov s pre-bavniki CZD v naši občini in zajel jpomembnejšo tekočo problematiko spodarjenja: TuVaRNA CELULOZE IN PAPIRJA "DJURO SALAJ ' KRŠKO snjuje, da bo na račun večjega uvo-od izvoza in povečanih obresti od Dzemskih kreditov dohodek manjši 40 milijonov dinarjev. Zaradi po-Ltja razlike nameravajo zmanjšati }dajo na domačem trgu za 3 do 5 30Č ton celuloze in papirja* KOVINARSKA, TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ KRŠKO Lpravlja ukrepe za okrepitev izvo- (izvoz asfaltnih baz) in za zmanj-ije deleža oprene iz uvoza« Seda-3 razmerje med izvozom in uvozom 100 : 80, vendar je realizacija rašljiva zaradi zadnjih ukrepov 5E0T. Pri prodaji asfaltnih baz se zataknilo, če bo moral investitor ^otoviti 30/o lastne udeležbe pri ?emi, ki aporab^.ja kurilna olja, ;o Kovinarska predlaga ustreznejšo sitev v razmejitvi celotne vredno-L baze. lutnje v proizvodnji lahko /"zroči doLgotra,nejše pomanjkanje 3Čevine ii prof.lov. Omeniti velja , da je z iradi f evalvaci je narasla jdnost :.n 5zemsk:ga kapitala v Ko-larski (zi 15 milijonov din!)« SOP K.iŠKO, SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO ^e vpraša ije kreditiranja opreme, ? obseg binčnih sredstev ne more remljati potreb proizvodnje, naka-je pa se ;udi pomanjkanje reproduk-jskih materialov. Izve z nameravajo rečati. METALNA, TO2,D TOVARNA GRADBENE . OPREMA (TGO) SENOVO a. trenutno minimalne zaloge repro-ccijskega materiala,. Pri kreditira- nju proizvodov lahko drugi proizvajalci nudijo kupcem nakup pod boljšimi pogoji o ISKRA - TOZD KOSTANJEVICA ima težave zaradi zamudnega carinjenja uvoženega reprodukcijskega materiala. Obstaja tudi nevarnost, da bi TOZD zaključila poslovanje negativno zaradi zamrznitve prodajnih cen, cene surovinam pa so porasle oziroma mora TOZD dobaviteljem kriti določen odstotek izgube pri cenah, ki jih niso mogli dvigniti. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO predvideva neuspešen poslovni rezultat, če bodo ostale cene premoga zamrznjene, LISCA - TOZD SENOVO potrebuje za proizvodnjo 70/j uvoženega reprodukcijskega materiala, ki se je podražil (zaradi nove paritete dinarja!), pa tudi z domačim bodo zaradi zamrznitve cen težave. Fizično izvoza ne morejo povečati, finančni rezultati pa bodo zaradi devalvacije dinarja ugodnejši. Prodaja izdelkov na domačem trgu ne more pokriti povečanih stroškov zaradi dražjega uvoženega reprodukcijskega materiala. AGROKOMBINAT KRŠKO ocenjuje, da bo TOZD Meso zaključila poslovanje z negativnim rezultatom, saj so prodajne cene mesa zamrznjene, odkupne cene živine in prašičev pa proste. Težave imajo tudi s pridobivanjem deviz za uvoz rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo, ker niso izvoznik,, Oskrba z zaščitnimi sredstvi in umetnimi gnojili postaja problematična, ker mora delovna ŽITO - TOZD IMPERIAL KRŠKO bo povečala celotni prihodek in dohodek, ker uvaža manj, kot izvaža. S tem bodo pokrili izpad že letos načrtovanega učinka nove investicije« Težave imajo pri nabavi embalaže. Večje zaloge surovin iz uvoza vežejo obratna sredstva,- pa tudi velik delež plačil z menicami zmanjšuje likvidnost te TOZD. NAS. G_LAS_8 organizacija zagotoviti proizvajalcem teh sredstev določeno vsoto deviz„ Agrokombinat si bo prizadeval postati izvoznik (sadje, cviček)« TRANSPORT KRŠKO ni izvoznik, zato ima težave z uvoznimi deli za tovornjake. Zamrznitev cen ne bo bistveno vplivala na dohodek- .TRGOVSKu PODJETJE PRESKRBA KRŠKO bo prizadeto pri dohodku zaradi zamrznjenih marž v pristojnosti federacije o Se vedno je tudi problematična založenost z določenimi vrstami blaga (pralni prašek, kava, gradbeni material, bela tehnika itcLTo Da bi izvršni svet SO Krško in delegatske skupščine lahko vplivale na razreševanje probLemov, bo potrebno vzpostaviti večjo medsebojno informiranost o vr.eh bistvenih problemih med organizacijami združenega dela in izvršnim svetom. OSNUTEK ZAiONA 0 NOTRANJIH ZADEV iH V osnutku iakona se urejajo notranje zadeve kot zadeve skupnega pomena za delovne 1ji di in Dbčane in posebnega pomena za cružben:> skupnost v SR Sloveniji., Upoštevajoč proces podružb-1janja odgovornosti za varnost in zaščite druži e in suecifi^no vlogo stro-kovnih služb organov za notranje zadeve se v r ovem zakonu loločajo: - pristojnost, organizacija in pooblastila organe/ za notranje zadeve kot strokovnih organov enotnega varnostnega in samozaščitnega sistema, - pooblastila in dolžnosti pooblašče-• nih uradnih oseb, - rezervni sestav organov za notranje zadeve, INDOK__CENTE - samoupravljanje, - posebnosti glede urejanja delov-' nih razmerij in statusnih vprašanj delavcev organov za notran^ zadeve, - priznanja za delo na področju varnosti, - disciplinsko odgovornost, - izobraževanje, izpopolnjevanje i usposabljanje, - sredstva za delo ter - pooblastila izvršnega sveta in republiškega sekretarja za uredi' tev posameznih vprašanja OSNUTEK ZAKONA O SVOBODNI MENJAVI DELA NA PODROČJU KULTURNIH DEJAVNOSTI S Osnutek zakona ureja osnove družbe noekonomskih odnosov na področju kulturnih dejavnosti, ki - po tem zakonu - obsegajo vse oblike ustvs. rjanja, posredovanja in varstva kulturnih vrednot,- Uporabniki v svobodni menjavi delL; na področju kulturnih dejavnosti so delavci v temeljnih organizaci-' j ah združenega dela in delovnih |, skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in ob-" čani v krajevnih skupnostiho Izvajalci pa so delavci v kulturnih oi. ganizacijah, delovni ljudje,, ki ssf mostojno kot poklic opravljajo ume" tniško ali drugo kulturno de javno s' lahko pa tudi delovni ljudje in o> čani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opra- vljajo kulturno dejavnost, i Uporabniki in izvajalci s samoupre vnimi sporazumi o temeljih planov kulturnih skupnosti opredeljujejo ' in usklajujejo skupne in celotne , družbene potrebe po kulturnih deja vnostiho Za naloge, določene s samoupravnim sporazumom, se zagota- 5 AS GLAS 8 ___^....._ __ __6 Ljajo sredstva iz dohodka temeljne ?ganizacije združenega dela in delo-tae skupnosti ter iz dohodka in pri-sdkov drugih delovnih ljudi„ Za do-atne potrebe in razširjeno reproduk-Ljo kultui^nih dejavnosti pa se sred-tva zagotavljajo iz ossbnih dohodkov slavcev in sredstev sklada skupne t jsnutek zal ona določa, ia uporabniki _ si izvajalci ustsaavljajo občinsko ilturne skupnosti in K ilturno skup- Dst Slovenije, \ primeru potrebe pa idi medcb« inske kulturne skupnosti, rogram Kulturne skupnosti Slovenije cljučuje ]ulturra dejavnosti skupne-Da. pomene :n prispevek s programom JČinskih EulturrLh skupnosti, vendar b v tisti! primerih, kD dogovorjenega, program- ne me rejo u?esničiti v xvj.ru cLohc dkovn: h možnosti občine miroma na ravni medobčinskega sode- )vanja, borabniki in izdajalci se bodo lah-) neposrecno sporazumeli tudi o us-,enovitvi t osebnih kulturnih skupno-rbci za posamezna področja dejavnosti. Snutek" zatona določa tudi,, da se v Silturni skupnosti oblikuje organ sa-mpravne delavske, kontrole ter poseko sodišče združenega dela. 3.1 turne stupnesti morajo uskladiti 3^ojo organizacijo in dejavnost ter Umoupravne sporazume o ustanovitvi Ar druge samoupravne splošne akte z 5>ločbemi "tega zagona do 31. 12, 1980, i ? , OSNUTEK ZAKONA O ? SPOMINSKEM PARKU T,aE3ČE } )tem zakonom se razglaša spominski f.rk Irebče za zavarovano območje pod isebnim družbenim varstvomo isebno družbeno varstvo je zagotovseno tako, da se v njem pospeši __ _ _ _ ......__ ___..........._JNiX)k_CENTEH družbeni razvoj, ki naj hkrati omogoči pogoje za varstvo, ohranitev in popularizacijo zgodovinskega in kulturnega izročila ter varstvo in ohranitev naravnega okolja, vezanega na življenje in delo Josipa Broza - Tita, Varstvo in razvoj spominskega parka je mogoče izvajati le pod določenimi pogoji v-ki" jih določa ta zakon, zato so določeni režimi varstva na celotnem in pa posebej ožjem območju parka; določene pa so tudi dejavnosti, ki jih je mogoče vključevati v to območje - Varstvo in razvoj spominskega parka urejajo občine, samoupravne organizacije in skupnosti s tega območja in druge zainteresirane organizacije in skupnosti v svojih planskih aktih in s skupnim programom varstva in razvoja spominskega parka Trebče. Za opravljanje strokovno - tehničnih nalog in izvajanje drugih nalog, ki so potrebne za zagotovitev varr -tva in razvoja spominskega parka, se ustanovi organizacija za varstvo spominskega parka Trebče, ki jo u: tanovi Izvršni svet Skupščine SE Slovenije, Celotni prihodek ustvarja organizacija za varstvo z neposredno, na temelju samoupravnih sporazumov ali pogodb z družbenopravnimi osebami, v skladu s sprejetimi obveznostmi pri izpeljavi njihovih programov in planov, in v samoupravnih interesnih skupnostih, za katere opravlja naloge, ki so sestavina programov in planov te skupnosti. OSNUTEK ODLOKA U SP^EliEHBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE KRŠKO Statut občine Krško je potrebno dopolniti in uskladiti z zakonom o NAS GLAS 8 7 INDOK CENTE sistemu državne uprave ter o izvršnem svetu SR Slovenije in reoublir d. h upravnih organih o spremenjeni in dopolnjeni bodo: člen o sekretarju občinske skupščine, ce-t. • lotno poglavje o izvršnem svetu in celotno poglavje o občinskih upravnih organih. Dodano bo novo poglavje o družbenih svetih,, Sekretarja skupšč vajanje strokovni - tehničnih nalog občinske slupščin tskega sistema, b skupščina in bo n Za uresničevanje organizira] ustre bo o ine, ki skrbi za iz-a in organizacijsko v zve:ii z delovanjem e in njenega delega-o imenovala občinska jej tudi odgovoren, lalog bo sekretar jno strokovno služ- ska skupščina lahko formira v ok; ru občine in tudi pri posameznih upravnih organih. '! PREDLOG ODLOKA 0 DELOVANJU« ENOTNEGA SISTEMA ORGANIZAcI ODGOVORNOSTI IN OBVEZNOSTI V PRIMERU NiiRAVNIH IN DRUG; HUDIH NESREČ V OBČINI KRŠKI 0 osnutku tega odloka smo pisali! v 4e številki "Našega glasa1'! loglavje o izvršnem sveta govori o funkciji izvršnega sveta, ki je odgovoren za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, o sestavu izvršnega sveta ter o pravicah in dolžnostih njegovih članov„ Izvršni svet mora s svojimi člani pokrivati vsa področja, zato bodo predstojniki občinskih upravnih organov imenovani izmed članov izvršnega sveta„ Novost v osnutku je tudi slovesna izjava, ki jo dajo predsednik, podpredsedniki in člani IS pred predsednikom skupščine pri prevzemu dolžnosti. V poglavju o občinskih upravnih organih so opredeljena temeljna načela oziroma organizacijska in funkcionalna določila za občinske upravne organe, s posebnim odlokom pa bodo urejena vsa tista vprašanja, ki morajo biti konkretno opredeljena. Novost je določilo, da lahko občinska skupšči-- na z odlokom ustanovi krajevne urade kot posebne upravne organe, ki so dolžni pri opravljanju svojih nalog sodelovati s krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami na svojem območju. Novo poglavje o družbenih svetih, ki se ustanovijo kot oblika organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj, je osnova za sprejem odloka o družbenih svetih, ki jih občin- PREDLuG ODLOKA 0 POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DaValv j IN PRISPEVKOV uBČANOV TER j PRISPEVKOV ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETcJ 1979 Iz obrazložitve predloga odloka povzemamo, da se je v letu 1979 j obseg odmere davkov in prispevkol občanov bistveno povečal (predvsj zaradi povečanega, števila avtopr voznikov iz drugih republik), Foj obsegu skupne obremenitve je naš| davčna uprava na 13» mestu v LR j Sloveniji„ Skupni odstotek izterjave davkov] in prispevkov občanov v lanskem letu je znašal 93,68/«, kar pomen! povečanje glede na leto 1978. Naj več težav so imeli z izterjavo pri zavezancih, ki opravljajo ob' tniška dela za zasebni sektor* Zaključni račun davkov in prispej kov občanov za leto 1979 izkazuj! da je davčna uprava izterjala .: GLAS 8 8 INDOK CENTER ¦ !;>.388.691 din, odpisala 1.679.647 ,n, zaostanek ob koncu leta pa je fcl'.ašal 5«625o242 din. UsP.f alspevke za starostno zavarovanje 'ijetov je lani plačevalo 1765 zave-^,ncev, ki pa so bili slabši plač-";ki kot davčni zavezanci. Vzrok ^'mu je bilo predvsem dejstvo, da S e povečini za starejše in onemog-j3], pridobitno nezmožne kmete. planskem letu je izterjani znesek 5!ašal 3 = 324oo40 din, odpisanih je i(lo 1.471.559 din, zaostanek pa *! znašal 1.750.L21 din. * )< D H o< PREDLOG ODLOKA O POIMENOVANJU NOVIH ULIC V NEKATERIH SREDIŠČIH V OBČINI KRŠKO gnanstvo), Pionirsko, cesto, Ulico mladinskih delovnih brigad, Ulico Staneta Žagarja (po učitelju ~ narodnem heroju, ki je svoj čas poučeval tudi v Leskovcu) itd,. Na SENOVEM, kjer bodo imeli 23 ulic cest in trgov, bo najpomembnejša prometnica nosila ime TITOVA ČESTa, omenimo pa naj še Cankarjevo, Bohoričevo, Gubčevo, Tomšičevo, Ilije Gregoriča, Partizansko, Rudarsko, šercerjevo, Bračičevo, Kajuhovo, Prešernovo, Kvedrovo ulico (ali cesto), Cesto Kozjanskega odreda ter Trg XIV. divizije in Trg rudarjev. V KRŠKEM bo območje pred Delavskim domom dobilo ime Trg Matije Gubca, strnjeno naselje nad Zdolsko cesto bo Naselje Nuklearne elektrarne, spremenil pa se bo potek Gubčeve ulice. yačletna pi 3'"ajevnih : nih služI ž?-eglednos" ^-edbo ulic 'izadevanja krajanov, ikupnosti in zainteresi-> za boljšo urejenost in ; naselij so narekovala nega sistema v naseljih •^STANIČA. LESKO VEC in SENOVO. )i ac -1 vršni svc Lu 1979 ii ?zi zbirro taborišče na brestani-}$m gradu več kot 40 000 prebival-JV Posavje in Otsotelja, pa bo o-;J^ovečena kot Cesta izgnancev. if LESKOVCU bodo mad 24 ulicami in hi imeli: Trg borcev, Ulico 11. ^vembra (v spomin na odhod v iz- OSNUTnA ODLOKA O POGREBNIH SVEČANOSTIH V OBČINI KRŠKO.. Iz obrazložitve osnutka odloka povzemamo, da se že dalj časa čuti potreba po enotnejši ureditvi in izvajanju pogrebnih svečanosti, ker so se - s proceduralnega vidika -- pogrebne svečanosti doslej izvajale zelo različno. Bilo je tudi nekaj primerov, ko je bil pogreb opravljen brez ustrezne svečanosti, zgolj kot delovno opravilo, kar nedvomno pomeni žalitev pokojnika, ki je s svojim delom vendarle nekaj doprinesel družbi. Z opredelitvijo pogrebnih svečanost: kot družbene pietetne manifestacije se odpravlja neenakost med ljudrri, saj so pogrebi nemalokrat izraža].i socialni položaj oziroma materialno veljavo posameznika. V odloku je načelno opredeljen tudi celotni ceremonial, da se zagotovi poenotenje pogrebnih svečanosti. GLAS 8 INDOK CEN; Glavni nosilci akcije uresničevanja odloka v pi^aksi bodo morale biti krajevne |konf,e-renče. 8ZDL in osnovne organizacije 'sindikatov. Ji ali pri katerih se proizvaja z, tržišče v linijskem tehnološkem p cesuo Samostojni obrtniki, ki se ukvarj! z obrtnimi storitvami, lahko po nI vem zaposlijo do 7 delavcev„ OSNUTEK ODLOKA 0 UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTI Osnutek odloka, ki temelji na ..novem. obrtnem zakonu iz leta 1979,. prinaša naslednja: pomembnejša določila: Obrtnik si mora za prodajo svojih izdelkov izven poslovnega prostora (razen na sejmih in tržnici) priskrbeti dovoljenje pristojnega upravnega organa« Občan sme oddajati sobe samo preko organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma ali druge ustrezne družbanopravne osebe« Samostojni prodajalec lahko opravlja prodaje na drobno na območju naše občine le, če Je to v družbenem interesu, ki ga ugotavlja izvršni svet SO Krška na. oredlog krajevne skupnosti oziroma potrošniškega sveta. Občan lahko ravlja gosp stranski po primerih: o gradbeno in z avtodviga ličarji, op in blaga z Ja na drobn sarstvo, iz nletJe žia) tika, dimni na, pes^a i kozmetičnih stificiranj eno čiščenj ritve, ki s in drugim:. trajno ali sezonsko op-odarsko dejavnost kot poklic, :?azen v naslednjih praviJanje storitev z kmetijsko mehanizacijo, li, z avtovleko ter z vi-ravlJanje prevozov oseb motornimi vozili,-proda-o, moško in žensko fri-lelovanje živil (izjema: , gostinska dejavnost, op-.-carstvo, pridobivanje gli-i gramoza, izdelovanje sredsiev in dišav, pla-3 razn: h preemetov,. kemi-3 in pianje ter take sto-3 opravljajo z avtomati ¦/isoko" >roduk1 ivnimi stro- PREDLOG PERIODIČNEGA DELOVNI NAČRTA SKUPŠČINSKIH ZBOROV ; ZA TRETJE ČETRTLETJE 1980 V tretjem četrtletju 1980 bodo im> zbori SO Krško tri seje: - 9° Julija, - 28o Julija in - 19« ali 22i septembra. Na sejah zborov 28. Julija 1980 na bi predvidoma - med drugim - obra^ navali oziroma sprejemali: - oceno stanja ter možnosti in pei pektive razvoja kmetijstva, - predlog odloka o spremembah in 6 polnitvah statuta občine Krško, - predlog odloka o občinskih upra\ nih organih, - osnutek dogovora o temeljih druž benega plana SR Slovenije za obH dobje 1981 - 1985, - predlog za izdajo zakona o pospd sevanju skladnejšega regionalne-] ga razvoja v SR Sloveniji, - oceno delovanja in problematiko samoupravnih interesnih skupnost - predlog odloka o določitvi območij, na katerih Je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor v občin Krško o Na septembrskih sejah skupščinskih zborov pa bodo na dnevnem redu tem - poročilo izvršnega sveta o uresničevanju družbenega plana občin Krško za obdobje 1976 - 1980 v letu 1980 in gospodarske stabili zacije s trimesečno oceno, - predlog dogovora o temeljih druž' S GLAS 8 10 INDOK CENTER benega plana občine Krško za obdobje 1981 - 1985, ocena izvajanja delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov v občini v drugem letu sedanjega mandata, vloga in naloge občine Krško v mednarodnem sodelovanju, osnutek družbenega načrta Slovenije za obdobje 1981 - 1985, osnutek zakona o energetskem gospodarstvu, poročilo in ocena uresničevanja ciljev in nalog družbene samozaščite v občini Krško, poročilo o organiziranosti požarno - varnostne službe in o izvajanju ukrepov za varstvo pred požarom, poročilo o razvrstitvi objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja,, sebnih računov' občin pri SDK za obdobje od 1. 1. do 15. 9° 1979 in ves znesek s teh računov za obdobje od 15« 9= 1979 do 30. 6. 1980, - ves prispevek solidarnosti iz dohodka za leto 1979 in - znesek na računu sredstev solidarnosti SR Slovenije na dan uveljavitve sklepa. V predpisanih rokih vrnjena sredstva bo SR Črna gora vplačala na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravljanje posledic naravnih nesreča PREDLOG SKLEPA 0 SOGLASJU K USTANOVITVI DISLOCIRANEGA ODDELKA POKLICNE PAPIRNIŠKE ŠOLE V KRŠKEh PREDLOG SKLEPA 0 UPORABI SREDSTEV SOLIDARNOSTI ZA IZPuLNITRV OBVEZNOSTI SR SLOVENIJE V LETU 1980 ZA PLAČILO PRISPEVKA KOT KREDIT SR ČRNI GORI ibor podpisniko ora o načinu up jas sredstvi s ravljanje posle eč v SR Sloveni odpisnikem skle tev solidarnost eznosti LR Slov a plačilo prisp R Črni geri za atastrofelnega v družbenega dogo-orabe in upravija-olidarnosti za od-iic naravnih nes-ji je predložil p o uporabi sred-L za izpolnitev ob-?nije v letu 1980 evka kot kredit odpravo posledic potresa „ :vi kfodita v zne-lin boc.o podpisni-iko, da bodo v ta iz OD ogodbo o odobri ku 456.1C5.156 i realizirali, t amen upor abili: 75/y prispevka ;olida.vnosti za 1979 in 25/u za 19^0, 75/y sredstev solidarnosti s po- Tovarna celuloze in papirja "Djuro Salaj" Krško je zaprosila Izobraževalno skupnost tiska in papirja za otvoritev dislociranega oddelka poklicne papirniške šole v krškem -- zaradi svojih potreb po delavcih papirniške stroke. Dobila je soglasje za en generacijski vpis in zaprosila Šolski center Krško, da bi prevzel pedagoško delo v času teoretičnega pouka, ker pač tovarna sama ne razpolaga s tovrstnimi strokovnjaki. Na podlegi tega je Šolski center Krško zaprosil skupščino občine Rrško za izdajo soglasja k ustanovitvi dislociranega oddelka poklicne papirniške šole v trškem. VOLITVE IN IlViiNuVANJA Zbori bodo predvidoma razrešili funkcije javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu Jožeta PETERCO in imenovali za javnega tožilca iNikolaja BRICLJA. NAS GLAS 8 11 INDOK CENTER Aktualno NOV ČAS IN DELOVNI ČAS PO NOVEM Premakljivi delovni Čas, zimski in le ;ni čas in deljeni delovni č is že nekaj časa sprožajo :?azgovore med občani in delovnimi ljudmi« Da bi se tem vprašanjem vsaj nekoliko -;>riblisali, smo zaprosili za razgovor Marjana MARILA, predsednika Medobčinskega sindikalnega sveta za Posavj ;... Tovariš Marki! Uvedba deljenega , premakljivega in sezonskega delovnega časa obstaja kot zamisel že dolgo časa, še vedno pa le v razpravah. Kakšna naj bi bila končna rešitev? Marjan MARKL: Razporejanje delovnega časa je rešeno v Ustavi in v Zakonu o združenem delu, ki delavca obvezuje na omejen, 4-2-urni delovni čas tedensko« Delavci imajo pravico sami razporediti ta čas, istočasno pa so dolžni zagotoviti usklajenost svojega dela z delom dru- Za območje posavske in dolenjske regije bodo zbori v odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti imenovali Ivana ŽIVI-ČA, direktorja Jutranjke - TOZD "Orlica" Brežice, Zbori bodo tudi izvolili delegate za 38. in 39. sejo zbora občin skupščine SR Slovenije (11. in 16. 7°) gih organizacij združenega dela« Glede na to, da OZD, družbene slu žbe in storitvene dejavnosti dane delajo istočasno, so delavci pris ljeni reševati svoje zasebne zade' v rednem delovnem času. Doseči bi morali, da delavec med svojim del vnim časom ne bi bil obremenjen z ničemer. Zato bi bilo treba prila^ "goditi delo zdravstvenih služb, d: žavne uprave, vrtcev, trgovin.«. Če naj delavec opravlja svoje zas bne zadeve v prostem času, to pomt ni: tudi v soboto in nedeljo! Vsej kakor je nekako treba vsaj poizkusiti odpraviti dolge čakalne vrst< 0 tem se pogovarjamo (ne le sindi-i kati) čedalje bolj konkretno« Kako bomo dosegli in zagotovili izvajanje teh sprememb' Razporeditev začetka in konca dele vnega časa bi morali določati s sklepanjem samoupravnih sporazumom lahko pa bo to opravila tudi občif ska skupščina z odlokom. Razen za prilagoditev delov-; nega časa med organizacijami gre tu še za vprašanje prodv ktivnosti i ? Vsekakor! Letos sta republiški ko mite za delo in RS ZSS obravnaval sklop vprašanj o produktivnem zapc slovanju in smotrni izrabi delovne ga časa. Na podlagi razprav so se stavili tudi predlog, da se z vseF stališč razišče smotrnost uvedbe t. i. zimskega delovnega časa, ki naj bi bil prva oblika na področju smotrne izrabe časa. Predlagani zimski delovni čas naj bi trajal od 23. septembra do 21. marca. V tem času bi vsako leto premaknili urine kazalce za 60 minut nazaj. Torej bi ob 7. uri zjutraj geograf; ski (dejanski) čas bil že 8.00« Same razprave pri nas in v svetu pa so pokazale, da spočit človek, torej tak, ki ga ne vrže budilka iz spanja "sredi noči", napravi 5 do 12 odstotkov več kot sicer. Pri hranek na energiji (razsvetljava, ; L.GLAS 8_____________________12 *evanje) pa ji pri poznejšem za-;ku delovnega časa približno 12%. Kaj je pokazala praksa pri nas? Losedarjih prizadevanjih združena dela in družbenih dejavnosti, bi uskladili začetek delovnega sa z delavci v stori.tvenih deja->stih ia osta .ih OZI), smo v SRS ?edvs<5ir gre z i ožje območje meji Ljubljane) 'ie uvec.li gibljiv Lovni čas v oarog 3(l% organiza-] združ 3-nega dela- ne organi zaje so ~c /edle prožne; šo obliko dežnega časa za vse dt lavce ali pa ao v. delih de .ovnih procesov. )tovi ';\ 2 pa kižejo, da je odsot-3r z de La zaradi zarud tu zmanj-la za 7-)/°= Zrn .n j šal se je tudi seg nadirnega dela in povečala jduktiv 10'st. Nadaljnji korak bo bovo moaal bi.'"i prehod na deljen ustrezaejši ielovn: čas za stoti vene ii drug; dejavnosti, kot zdravstvo, trgovine, vrtci, ike, poste... Vsekakor je brez Lsia odoirati trgovino s tehni-Lm blag on., ali pohištvom (na priči) ob,'šestih zjutraj ,. popoldne , ko imajo ljudje čas in bi kuhali, pa te prodaj a].ne tudi v skem leoo zapremo. Ali se van ne zdi, da bo to težco doseči? •so ugotovitve in prizadevanja, asoma p\ se bo pojavila nuja po Lhovi .uresničitvi o V turistično zvitih' .crajih se trgovci in gos-nci vsaj skušajo prilagoditi po-sbam ljadi, nr. celini pa žal us-arjajo iz tegaxrazredni problem zaposlsne v teh strokah, Trenu-i predlog je, da se delovni čas teh dejavnostih zamakne vsaj za o uro (začetek in.konec poslova-a) v primerjavi- z združenim de-oa. To čedalje odločneje zahteva- tudi potrošniški sveti in kon-o naj bi postal naš cilj: delati bro in veliko na delovnem mestu, pa doma, - - - Poudariti pa motil, da uvedba samega zimskega de- INDOK CMTER lovnega časa ne bo prinesla teh sprememb. Življenje bo teklo dalje po starem ritmu, za spremembe se bo treba pa šele dogovoriti. Kako hitro, lahko pričakujemo spremembe? Začeti bo seveda treba postopoma - - z vpeljavo dežurstev in z javnim obveščanju o njihovem kraju in trajanju. Če drugega ne, bomo morali zagotoviti, da si vgradimo uvedbo poznejših akcij v srednjeročni plan razvoja za obdobje 1981 - 85- - - - Ob takem ritmu življenja in dela bo seveda treba odpraviti vsaj del t, i, gospodinjske tlake v družini; zagotoviti bo nujno treba možnost prehrane v družbenem sektorju za vse, ki ne morejo kositi v svoji OZD ali kaki drugi ustanovi. Tako se bodo starši lahko po prihodu z dela posvetili družini, t, j. sebi in otrokom, namesto da so prisiljeni takoj planiti v pripravljanje poznega kosila, Skratka, gre za vrsto nalog, ki jih bo treba predvideti ali vsaj pravočasno zaznati in postopoma opraviti, __„,,--------NAPOVED---¦ ¦ •.,,¦••------ V ponedeljek, 7° julija 1980, bo 15» redna seja obeh zborov skupščine ubčinske zdravstvene skupnosti Krško, na kateri bodo med drugim obravnavali: poročilo o trimesečnem poslovanju OZS Krško, predlog samoupravnih spo razumov o svobodni menjavi dela s Kliničnim centrom Ljubljana za leto 1980 in o temeljih plana OZS Krško za obdobje 1981 - 1985 ter predlog soglasja k imenovanju sekretarja SZS Novo mesto in vodje strokovne službe. NAS GLAS 8_______________ 15 ____________ _INDOK CENT: Okrogla miza DILEME USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Jurij KKEUTZ: "V Sloveniji je večina tekočih trakov v ženskih rokah,' Ne vem, zakaj potem ne bi hotele v šole in postale tudi vodje proiz-' vodnih hal, izmen, inženirke, raziskovalke strojne, elektro in drugih strok« . « " Zakon o usmerjenem izobraževanju je stopil v velj; vo, lahko pa njegovo uresničevanje izobraževalne ¦ ustanove preložijo zalleto dni. Vzrok temu je vrs težav, ki so se pokazale v praksi in ki jih bo še' treba odpraviti., Te težave ob uresničevanju zakoni in težave s kadri, z izborom smeri šolanja med ml .j dimi in še nekatere so bile vzrok, da je naša red' kcija organizirala sestanek za "okroglo mizo". Ud' ležili so se ga predstavniki vseh zainteresiranih strani in v razpravi podali svoja mnenja, težave: potrebe, pričakovanja,.. Pogovarjali smo se z: Nikom ZIBRETGM, ravnateljem OS Krško, in z Ale: ko MARTINO ter Alešem VODEBOM, učencema te šole. Šolski center Krško so predstavljali ravnatelj Lojze STIH, predsednik izvršnega odbora Ji rij KREUTZ ter dijak 3° letnika strojne tehnične šole Božo RESNTK, m tem ko je v imenu organizacij združenega dela v občini govoril Leopo.;; STANKO, vodja kadrovske službe v Tovarni celuloze in papirja "Djuro Salaj^ RAZGOVOR SE JE SEVEDA NAJPREJ SPLETEL OKROG URESN; ČEVaNJA NOVEGA ZAKONA 0 USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU« Lojze STIH: "Tako kot vsi ostali prizadeti niti mi v šolskem centru Krško nismo bili pripravljeni na nov način dela in zato bomo to opra' vili šele, ko bomo res morali - verjetno v šolskem letu 1981 - 82, Brez prgramov, učbenikov in vsega ostalega, kar tako šolanje terja, prešli na usmerjeno izobraževanje polovičarsko, tako kot vsi ostali« Vzrok vsemu temu je seveda tudi nepripravljenost združenega dela za prehod na novo vsebino izobraževanja svojih kadrov, zato menim, da j' sama šola še najbolj pripravljena na ta prehod.," TOVARIŠ STANKO, IZZIV JE BIL DELNO NAMENJEN ZDRUŽi NEMU DELUo VI STE PREDSTAVNIK ENE NAJVEČJIH OZD V KRŠKI OBČINI - ivAKO PRI VAS GLEDATE NA NuV NAČIN IZOBRAŽEVANJA KADROV? Leopold STANKO: "To, kar trdi tovariš Stih, je vsaj ponekod res« Pri, nas pa so priprave kar dobro tekle« Največji problem so nam kadri, kJ jih kljub potrebam ne dobimo dovolj« V šolskem letu 1980 - 81 bi mori li dobiti 66 učencev r gospodarstvu (papirničarjev, kovinarjev, elek-tričarjev.„«), a smo jih doslej uspeli zbrati skupno le 17« Glede na to, da so ostala OZD v občini letos sprožile obsežno akcijo kadrovan,' bi utegnil biti primanjkljaj v tovarni "Djuro Salaj" še izrazitejši«: To bomo vsekakor videli po zaključku pouka v osnovnih šolah, ki bo 2| junija, iaša organizacija bo letos odprla oddelek papirniške šole, I: h -&LAS___8___________________________14____________________ INPOK CENTER jalec program?, bo Šolski center Krško in upamo, da bomo tako odpravi-težave ki smo jih z organizacijo šolanja naših učencev imeli v Lju-janic" jze STIH: "Papirniško smer v krškem centru je treba kot novost še pobe j poudariti. Vanjo so se običajno vpisovali problematični učenci, so se uato tudi v Ljubljani težko znašli. Sedaj je šolanje papirni-rjev organizirano doma - v Krškem in na to možnost MORAMO OPOZORITI KO OTROKE KAKOR TUDI STARŠE, Zagotoviti bi morali vsaj minimalen vpis prvi letnik papirničarstva, da s tem omogočimo obstoj in razvoj te eri. Pomembno dejstvo je, da te kadre potrebuje tovarna celuloze in pirja, ki ima tako bogato tradicijo in tako vrsto proizvodnje, da bo-a njen obstoj in uspešno obratovanje vedno pomembna za širšo družbeno upnost. Sama naša šola pa nudi učencem ugodnost s tem, da se vanjo hko vpisujejo brez ocene iz tujega jezika. Naj povem še to, da tovar- "Djuro Salaj" in Tovarna embalaže Senovo iz Brestanice potrebujeta tno skupaj 35 papirnicarjev„" TREBA BO TOREJ PRIbTOPITI K UČINKOVITEMU ZBIRANJU KANDIDATOV - PAPIRNICARJEV; ALI PA BO TO DOVOLJ? ko ŽIBRET: "Vlaganje v kadre je najbolj akumulativno dejanje gospo-rstva, zato menim, da bi gospodarska zbornica morala s svojimi komi-jami nastopati pri kadrovanju veliko bolje in pogosteje kot doslej -tudi pri usmerjanju učencev in izboljšanju načrtovanja potreb. Šolski nter Krško je cako kot vsaka šola predvsem izvajalec programov, ni pa egova naloga, da se bori za učence« Drug problem, ki se pojavlja, je zaupljivost staršev in otrok, in sicer upravičena nezaupljivost, saj o jim ob vsakem sestanku skozi letošnje leto dajali drugačne informa-je in odgovore o novem sistemu izobraževanja. Tudi razpisov za vpis nadaljnje stopnje šolanja še nikoli ni bilo tako pozno kot letos. Na- šola je velika in ugotovili smo, da se za poklice otrok odločajo lj starši kot otroci, zato vedno prevladajo želje po t. i. "čistih", sarniških poklicih. Malokdo si resno žene k srcu dejstvo, da je tip-ric in uradnikov preveč. Naš del naloge pri izboljšanju strukture po-icev v korist akumulativnih je v tem, da za prihodnja leta zastavimo sežne propagandne akcije že septembra, ne pa šele maja, in sicer v delovanju z vsemi zainteresiranimi institucijami. Težava, ki bi jo še d omeni]., je v tem, da krški šolski center izobražuje le pol popula-je - zelo malo je vpisanih deklet." jze STIH: "To je res! Da se pa zaposliti tudi ženske v vseh poklicih, katere usposablja vaš center. V lastnih delavnicah smo to tudi prak-čno poizkusili, saj zaposlujemo čedalje več ženske in kaže, da lahko laj.o celo bolje od moških. Treba je torej le premagati predsodke." opold STANKO: "To je povsem resi Ženske v papirničarstvu sicer res ne rejo delati zaradi odpravljanja nočnega dela žensk, lahko pa delajo v ugih poklicih." ž o RESNTii: "Doria sem s Straže pri Raki in za strojno tehnično šolo m se odločil s pomočjo staršev. Predvsem sem hotel biti blizu doma. V aki šoli je tudi rizik neuspeha, trdim pa, da naša šola ni težka. Ce vsak vsaj malo delal redno, bi izdeloval brez težav. Zdijo pa se nam kateri programi zastareli in strokovni učbeniki tudi. Praktični pouk šoli je kar urejen, v OZD pa nas žal vedno razočarajo - dobimo dela, N_AŠ_GLaS 8______ __________......15________ „___.____........ INDOK CENTE ki nam m nudijo nikakršnega strokovnega znanja. Sicer pa je bila sam, šola za las doEajšnje razočaranje, V osnovnih šolah so otroci vajeni . zelo dobrih delovnih pogojev, česar si pa tu zlepa ne moremo privoščiti in bi, bilo treba stanje čimprej popraviti,," Leopold. STANKO«, "Menim, da vez šola - UZD ni dovolj učinkovita« Šola 1 morala bolj bec.eti nsd prakso in OZD bi morale vedeti, kaj učenci pot: buje.jo» letle , e?eda ne! " Lojze STIH: j3o3'imo se predvsem za to, da bi učenci izvajali program, zato vsaicemu učencu dajemo pismena navodila za uZi). - - - O odločanju za poklic naj povem, da bi bilo prav usmeriti učenca v tisto šolo, ki mu bo dala poklic, Do zdaj se je dogajalo, da so mnogi šli v gimnazi-t je, niso prišli do konca, obviseli v sredini, brez šole, in s tečaji postali uradniki in tajnice, namesto da bi bili strokovnjaki," Jurij KR^UTZ: "Samostojnost odločanja za poklic je zelo vprašljiva* Otroci bi radi, zadnja leta, v gimnazijo, potem pa bo, kar bo, si mislijo o Eeiim, da bo usmerjeno izobraževanje le nudilo poklic vsem, da ne bodo .lekateri ostajali na pol poti o 1,8 o. zaposlenih v strojni in dustriji v SE Sloveniji ima visoko izobrazbo; 70/« teh je strojnikov, drugi so "humanitarci".. Ta industrija, je v SRS daleč najmočnejša, a je po vojni doslej le četrtina strojnikov ostala v stroki, ostali pa so "izginili". Zato zelo pozdravljam, zamisel tovariša Libreta, da bi že jeseni pričeli skupno z gospodarsko zbornico in gospodarstvom akcijo agitacije. Tudi ni kriviti profesorjev za uporabo starih učbenikov, saj drugih sploh ni«, Strojniki smo se ponudili zavodu za šolstvo, da izdelamo ali izboljšamo učbenike, žal doslej ni bilo nikakršnega odmeva na to pobudo., - - - Sama šola je stara in menim, da je za učence, ki pridejo iz naših osnovnih šol, to pravi šok, ko stopijo v našo preko 100 let staro stavbo o Ce hočemo tovrstno šolstvo v ivrškem obdržati, bomo morali temeljito vse prenoviti. Kolektiv se je marsikateremu dohodku odrekel, da bi lahko vlagal v opremo in prostore, a to ni dovolj Zato kaže apelirati na organizacije združenega^ dela, da nam pomagajo pri izgradnji«, OZD potrebujejo usluge laboratorijev za raziskavo vzorcev, ki jih zdaj pošiljajo v Ljubljano, namesto da bi nam pomagali postaviti nove prostore in naprave v ta namen, pri čemer bi tudi dijaki spoznali privlačnost tega poklica,1' Lojze STIH: "V Krškem se je odnos do Šolskega centra spremenil na bolje in nujno j s postaviti SC v program gradenj takoj za podboško šolo. Zaupamo stališčem, ki so bila sprejeta v zvezi s srednjeročnim planom za naslednje obdobje, v nasprotnem primeru pa se bomo znašli v zelo kritičnem položaju. - - - OZD se slabo zanimajo za bodoče kadre; naj navedem samo piimer v Novem mestu zahtevajo OZD cca 6^0 električarjev pri nas pa le 100, čeprav bomo v kratkem času močan elektroenergetski kompleks (Nuklearna elektrarna, pretočne elektrarne na Savi), Kadrovska politika je slaba, kar potrjujeta tako razpis kadrovskih štipendij kot razpis štipendij iz združenih sredstev«, Ce v prihodnje ne bo drugače, naj bi.širša skupnost preko svojih skladov usmerjala kadre," NAJ SLIŠI?0 SE, KAKŠNE IZKUŠNJA IMaTa PREDSTAVNIKA TISTE GENERACIJE, KI SE J^ MORALA LETOS ODLOČITI ZA POKLIC, GLEDE POKLICNEGA USMERJANJA! Alenka MaRTINC: "Glede svoje odločitve za nadaljnje šolanje sem dolgo NAS GLaS 8 16 INDOK CENTER oklevala. Malo so mi pomagali starši. Tudi za to ne vem, če sem se prav odločila o Grem pa. v srednjo ekoaomsko šolo v Brežicah." Aleš VOD gradbeno Ravno ta mil. Mal tovali,. lio Pri so nas v klice, h informir lo dovol dB: "0( tehnif ko sem 3 so m: pa soc: Lnf prm: 3mer ja! 3$em 1 anja d~ j nazo:1 Lločil •no šol precej . tudi .alna t .ranju .i v si -hko, c >volj i -no." sem se za o v Celju, časa dvo-starši sve-elavka v šo-o poklicih tokovne po-a je bilo n da je bi- Jurij IvSjUTZ: 'Se o nečem nismo spregovorili,! '.lenim,, da je živo delo pi^e nalo n .grajer.o /v primerjalni s h imanit .rnimi poklici» če bomo to' zredili, se lo tudi mnenje o ma ljvredi-osti nekaterih po- klicev hitro spremenilo«" Niko ŽIBRET: "Tako je! Doslej se je namreč pogosto dogajalo, da so mnogi, ki so bili dobri mojstri in strokovnjaki v proizvodnih obratih, po dodatnem izobraževanju postali slabi, pisarniški delavcih." Ljudska pbramba^iji^ružbena^ samozaščita NOV ZAKON 0 VOJAŠKI OBVEZNOSTI V današnji številki jaškega roka: Skupščina SFRJ je na seji 26. junija 198U sprejela nov zakon o vojaški obveznosti, ki prinaša nekatere novosti na področju izvrševanja vojaške obveznosti delovnih ljudi in občanov. Zato želimo v nadaljevanjih v "Našem glasu" informirati naše občane o zakonu nasploh, posebej pa o nekaterih novostih. 'Našega glasu" dajemo informacijo o služenju vo- Po določbah novega zakona so v odnosu na dosedanji zakon naslednje sprememba oziroma novosti: 1„ To vprašanje je urejeno na kvalitetno nov način, saj je za vse obveznike, razen za edinega hranilca družine, -predvidena enaka obveznost. Vojaški rok traja 15 mesecev; oseba, ki pridobi lastnost edinega hranilca družine, pa služi vojaški rok 12 mesecev kot do sedaj, 2„ Naborniki, ki so sposobni ali omejeno sposobni za vojaško službo in ki ne nadaljujejo šolanja na fakulteti ali drugi visoki ali višji šoli, se kot do sedaj pošiljajo na služenje vojaškega roka v letu,^v katerem dopolnijo 19 let. Spremeni pa se način, na kateri se pošiljajo študenti na služenje vojaškega roka. Po dosedanjih NAŠ GLAS 8 17 INDOK CENTER predpisih jim je bilo namreč odloženo služenje vojaškega roka do zaključka šolanja. Po novem zakonu se bodo študenti pošiljali na služenje vojaškega roka takoj po končani srednji šoli, in sicer v mesecu oktobru. Vojaški rok bodo služili v dveh delih: - prvi del - v trajanju 12 mesecev - takoj po končani srednji šoli, - drugi del - v trajanju 3 mesecev - pa po končani fakulteti oziroma višji ali visoki šoli, vendar najkasneje v starosti 23 let za študente višjih šol oziroma 26 let za študente visokih šolo 3. Lastnost edinega hranilca družine (in s tem pravico služiti vojaški rok v trajanju 12 mesecev) pridobi nabornik oziroma vojak, če v drvzini, katere član je in s katero živi v skupnem gospodinjstvu in j^ mora preživljati, ni nobenega drugega pridobitno zmožnega člani in če njen dohodek od kmetijstva ali drug dohodek ne presega znesta, ki t; a določi Zvezni izvršni svet= Za družinska člane se po tem zakonu štejejo: zakonec, otroci (zakonski in nezakonski, posvojeni, pastorki, otroci brez staršev, vzeti na preživljanje), starši (oče, mati, očim, mačeha), posvojitelj, stari oče in mati, praded in prababica ter bratje in sestre nabornika oziroma vojaka« Za pridobitno nezmožne se štejejo družinski člani, ki: a") se niso stari 18 let, pa tudi tisti, ki so že stari 18 let, če še redno študirajo (do starosti 20 let na srednjih šolah, do staro sti 21 let, če se šolajo na srednji pomorski šoli, ter do. starosti 23 oziroma 25 let, če se šolajo na višji oziroma visoki šoli); ta določba se ne nanaša na zakonca nabornika oziroma vojaka; b) moški družinski člani, ki so stari več kot 60 let; ženski družinski člani, ki so stari več kot 55 let; mlajši pa, če so za stalno ali za več kot 2 leti pridobitno nezmožni; c) mati enega ali več otrok, mlajših kot 7 let, oziroma drug družinski član, ki varuje in vzgaja takega otroka (če ta nima matere ali mati ne živi v istem gospodinjstvu)« 4« Služenje vojaškega roka se na prošnjo nabornika lahko odloži: edinemu hranilcu družine, vendar ne dlje kot do konca novembra koledarskega leta, v katerem dopolni starost 27 let; polovici oziroma večini nabornikov, ki so člani istega gospodinjstva, če odhaja eden ali več članov k vojakom, za toliko časa, dokler le-ti ne odslužijo vojaškega roka in če bi nabornikova družina zaradi smrti ali hude bolezni v družini ali elementarne nesreče zašla v težak položaj zaradi odhoda k vojakom - in to za toliko časa, dokler trajajo omenjeni razlogi, vendar največ za 1 leto« VSE USTREZNE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA UPRAVNEM ORGANU ZA LJUDSKO OBRAMBO, V naslednji številki bomo podali informacijo o vojaškem pouku žensk in o obveznosti, služiti v rezervnem sestavu. Blaž KOLAR GLAS 8 18 INDOK C^NTE,, SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRaVIL SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE KRŠKO Upoštevajoč pobudo tovariša Tita o kolektivnem vodenju in odgovornosti pri poglabljanju družbene vloge SZDL v političnem sistemu socialističnega samoupravij anj a je občinska konferenca SZDL Krško ob koncu junija sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVIL. činska konferenca SZDL Krško ohranila dosedanje oblike in tode dela, za ocenjevanje učin-vitosti pa bo vsako leto skli-la programsko sejo, na kateri analizirala in ocenila aktivnost in učinkovitost svojega dela v preteklem letu; posebej ocenila aktivnost svojih organiziranih oblik in metod dela (svetov, koordinacijskih odborov, sekcij in problemskih konferenc); ocenila, kako v praksi uveljavljamo in uresničujemo kolektivno delo, odločanje in vodenje in s tem odgovornost organov (konference, predsedstva) ter posameznih funkcionarjev v konferenci, predsedstvu, svetih in koordinacijskih odborih; v skladu z oceno aktivnosti, kadrovskimi potrebami in sprejetimi ugotovitvami bo izvedla tudi potrebne kadrovske spremembe; sprejela bo programske usmeritve družbenopolitične aktivnosti SZDL in konkretne naloge na naslednje enoletno obdobje. V delovanju predsedstva občinske konference SZDL Krško bi naj bilo dosledno uveljavljeno kolektivno delo, odločanje in odgovornost. V predsedstvu naj bi zlasti zagotovili in krepili delegatska načela in odnose ter odgovornost frontnih delov SZDL za skupno oblikovanje-, sprejemanje in uresničevanje pobud, stališč in sklepov. Takšen način delovanja predsedstva vključuje tudi oblike političnega usklajevanja o pomembnih družbenih vprašanjih v vseh frontnih organizacijah na občinski ravni. Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL bo delovno usmerjen k notranji aktivnosti in nalogam predsedstva ter v zagotavljanje organizacijskih in delovnih pogojev za učinkovito in usklajeno delovanje predsedstva ter vseh oblik in metod delovanja organizacije SZDL. Izvršni odbor bo za svoje delo, stališča in sklepe odgovoren predsedstvu in mu mora o tem redno poročati. REPUBLIŠKO PRIZNANJE SAMOUPRAVLJALCEV TUDI ZDENKU PICLJU Na osrednji republiški slovesnosti ob dnevu samoupra-vljalcev je prejelo republiška priznanja 5 delovnih organizacij, ena TOZD in 15 posameznikov. Med prejemniki je bil tudi ZDENKO PICELJ, zaposlen v Tovarni celuloze in papirja "Djuro Salaj" v Krškem. V utemeljitvi je zapisano, da je veliko prispeval k organiziranosti TOZD Celuloza, posebej pri delovanju samoupravnih skupin., Bil je eden od pobudnikov sistema stimulativne- NAS GLAS 8 19 INDOK CENTER ORDINACIJSKI CAS ZDRAVSTVENEGA DOKA KRŠKO Osnovno zdravstvo^ PC,TO,SR,ČE,PE SO Predšolski dispanzer_ PO,TO,SR,ČE,PE PO Šo lski_ d i sp an_z etj_ PO,TO,SR,ČE,PE TO Gi neko 1 o š ki__ di sp an_ze r PU,TO,SR,ČE,PE ČE Disj>anzer_ za medicino (Tela," prometa", športa: od 7o do 19. od 7. do 15, od 7o do 13. od 14.do 19. od 7- do 13. od 14.do 19. od 7« do 13. od 14.do 19. PO,TO,SR,CE,PE TO od 7« do 13. od 14.do 19. Rentgensko slikanj ej PO,TO,SR,ČE,PE od 7= do 11 Antituberkulozni dispanzer^ PO V CE od 11.do 13. od 14.do 16. ga nagrajevanja delavcev* Posebno skrb je posvečal usposabljanju mladih delavcev ter veliko pripomogel k učinkovitejši uporabi nove tehnologije. Diagnostični laboratorij: PO,TO,SR,ČE,PE od 8. do 10. Laboratorij: P0,T0,SR,ČE,PE,S0 od 7° do 11, (odvzem materiala) PO,ČE od 14.do 18, (odvzem materiala) Zobozdravstvo. PO,TO,SR,ČE PS,S0 od 7 - do 19. od 14odo 18, Otroško zobozdravstvo: P0,SR,ČE od 13.do 19. osnovna šola Krško: P0,T0,SR,ČE,PE od 7. do 13. Raka: T0,PE Ortodoncija: T0,SR,ČE,PE PO, ČE od 7= do 13. od 7. do 13. od 13.do 19. Sp_e c i_a 1 i stične ambulante: očesna: PO' od 14.do 18. kožno-venerični dispanzer^ ŠR......""""' od""14. do 16. z_a_uhOj_ grlo, nos TO DE SENOVO: od 14.do 16, Osnovno zdravstvo PO,T0,SR,CE,PE SO od 6.30-18.3 od 6.30-12.3 Predšolski dispanzer: CE od 6.30-12.3 od 13.3U-18.2 NAS GLAS 8 20 INDOK CENTER Šolski, dispanzer i PO od 6»30-12„30 G_inekološki_ .d.isp_anzerj_ TO,SR,PE od 6. 30-12,30 Labor atori j; PO,TO,SR,ČE,PE,SO od 6. ČE , od 13» 30-10,30 30-17.30 Zobozdravstvo: PO,ČE od 7o TG,SR,PE od 7= SO od 7. - 18. - 19. - 13. Otroško zobozdravstvo: PO,SR,ČE,PE od :?. TO od 13. ČE od 14, - 13. - 19. - 19. 1 DE KOSTANJEVICA: PO,TO,SR,ČE,PE,SO od 7„ ^zobozdravstvo: feo, SR 3E 1 od 7. od 13. URGENTNA MEDICINA: - 13. 13. 19, ¦vrško: Senovo: od 14, - 7, od 19. - 7. Kostanjevica: stalna pripravljenost od O, - 24, ,- mjm prevozi: Krško, petek, 3» julija 1980: PODELITEV ODLIKOVANJ "Moralna priznanja,,, postajajo zato vse bolj potreben način, preko katerega želi naša samoupravna socialistična družba izreči pohvalo in zahvalo za vse tisto, kar je posameznik ali kolektiv izjemnega dosegel in storil v boju za nap-redek'„'(Iz nagovora Silva GORENCA ob podelitvi,) Državna odlikovanja so prejeli: RED DELA S SREBRNIM VENCEM: MINKA REBERSAK^ DANICA POTOKAR, MARIJA MAJCENIC, STANISLAV KUNEJ, ANGELCA KOLAR, ANGELCA DROBNIČ, FRANC BOŽIČ (vsi Služba družbenega knjigovodstva Krško), BOŽIDAR FURLAN, ADOLF GOBEC, ANTON ŽVEGLIČ (vsi Pihalna godba Senovo), ALOJZ MUSTAR, KONRAD ZUPANČIČ (oba M-Agrokombinat Krško), NIKOLAJ MARN (Elektrarna Brestanica), GVIDO GRABAR, IVaNKA RENIER ^oba Skupščina občine Krško) in ADAM VAHČIČ (DES Krško), RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: JOŽE ZIDARIČ (Elektrarna Brestanica), MEDALJO ZASLUG ZA NAROD: EDVARD FABJANČIČ, ALBIN MEDVEŠSK, EMIL GASER (vsi Pih,. godba Senovo), MEDALJO DELA: FTTaNC DUEAPTTElektrarna Brestanica) „ RED^ZA VOJAŠKE ZASLUGE S SREBRNIKI MECIT ERNEST BREZNIKAR (ZRVS), MEDALJO ZA VOJAŠKE ZASLUGE: JOŽE ARH, ŽELJKO GOLOB, JOŽE JARH (vsi ZRVS),