Mubljcmo, torek, 28. januarja 1958 LETO XXIV. Štev. 23 izdaja um tiska Časopisno založniško podjetje •ljudska PRAVICA- direktor podjetja LfcV MODIC Glavni ds odgovorni UREDNIK tVAN ŠINKOVEC L^'J'na>« vsak dan razen Detka - Cena m dinarjev 1958 <0* » # J^gjulskcu PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZrTE SE1 -L J U D S K A PRAVIC A-USTANOVLJENA %. OKTOBRA Igj« - m trn NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZBA-JALA KOT »»-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE OO L JULIJA UM> KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA l»S» IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z -BORBO-. V BEOGRADU SE JE ZAČEL ŠESTI KONGRES LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO je socialistični človek, ki ga je treba izoblikovati Kongres, ki mu prisostvuje več kot tisoč delegatov in predstavniki iz 22 tujih dežel, je pozdravil predsednik Tito — Predsednik CK Ljudske mladine Jugoslavije Mika Tripalo je podal referat »Vloga in naloge ljudske mladine v družbenem samoupravi janju« Beograd, 27. jan. (Tanjug). V Beogradu se je danes začel VI. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Otvoritvi kongresa so prisostvovali predsednik republike Tito, predsednik Zvezne JjUd.Skp clrnnX£! n i _ Ci 1 J.1L cvnio A 1 r»L'CHnflpr Pnilkovip ke skupščine Petar Stambolič, predsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovic n drugi državni in partijski voditelji. Kongresu prisostvuje 1019 delegatov mladinskih organi-•®CU- Na koneres I.iudske mladine so DrisDeli tudi predstavniki mladinskih organizacij iz dežel. Prihod predsednika republike v veliko dvorano Doma sindikatov, kjer zaseda kongres, o delegati pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem in skandiranjem: Tito —■ Tito, Tito —- CK, Heroj Tito, \li smo Titovi — Tito je naš. Ploskanje in skandiranje se ni poleglo več kot f« minut. Mladina je nato zapela partizansko pesem »Druže Tito, mi Ti se kunemo«. Nato je ‘Udentsko kulturno mladinsko društvo »Branko Krsmanovič« zapelo pesem Ljudske mladine. bkupaj s predsednikom Titom in njegovo soprogo Jovanko so prišli v dvorano predsednik trezne l jud ’ e skupščine Petar Stambolič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander uankovič, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj in državni sekretar za narodno obrambo Ivan Gošnjak. Kongresu prisostvujejo tudi predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan eseliuov, člani Zveznega izvršnega sveta Koča Popovič, Mijalko Todorovič, Avdo Humo, eliko Zekovič, Krsto Popivoda, Slavko Komar. Svetislav Stefanovič, Velimir Stojnic, 1 eko Uapčevič, predsednik Izvršnega sveta Srbije Miloš Minič in član Izvršnega sveta Mihajlo n » ’ Podpredsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Ivan Božičevič, načelnik generalnega štaba •'LA generalpolkovnik Ljubo Vučkovič, generalpolkovnika Otmar Kreačič in Kosta INagv^ ai,a CK Veljko Vlahovič, Cvijetin Mijatovič, predsednik LO Beograda Djunca Jojkic in n,M državni in partijski voditelji. ..... --i • j potem ko se je poleglo dolgotrajno ploskanje v dvorani, je stopil na govorniški oder Predsednik Ljudske mladine Jugoslavije Mika Ifipalo, ki je začel kongres in je v krajšem govoru pozdravil predsednika republike in generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza lita ter ruge ugledne voditelje. sodnik Ljudske mladine Tunizije, delegacijo Mladinskega Udaril ' lle Mika Tripalo je po-1 sveta ZDA, mladino Istiklala iz dine‘Pj°tn?st in herojstvo mla-[ Maroka, delegacijo Zveze tevolu-dežeL v v°i1?0 'n P° osvoboditvi cionarne mladine Mongolije, tin,j-' je v imenu mladine ' Z zadovoljstvom pozdravljamo tudi predstavnike mladinskih organizacij iz evropskih dežel, .organizacij. s katerimi nas veže zelo široko sodelovanje: delegacijo komunistične leninske Zveze mladine ŠZ, Zveze socialistične mladine Poljske, Zveze kmečke mladine Poljske, Zveze mladine Romunije, Federacije komunistične mladine Italije* Socialistične mladine Italije, Socialistične mladine Nemčije »Die Falken«, , Predsednika Tita in jal: ^os*e ter med drugim de- 'ahko°Se^n° dra?° nam je, da ^raviJ14 našem kongresu puških 0 Predstavnike mladin-ki So daljnih dežel, 1(ilomi)(repotovali tisoče in tisoče Sega v.r0v' da Bi se udeležili na-^^dinp01!^6841 ^veze delovne 'b^dinp i 'etnama, Socialistične »ističn. int*°nezije. Zveze komu-,- - .. lističn n, adine Kitajske, Socia- j Dimitrovske zveze ljudske mla-tične 4 ,m'ac1ine Sirije. Demokra-! dine Bolgarije, češkoslovaške hovnp adlnske '*ge Koreje, Vr- Zveze mladine, mlade socialistic-EgiDt z.veze za skrb za mladino ne garde Belgi je, Svobodne nem-delaaa„-ln njeno fizično vzgojo, ške mladine, Zveze komunistične Jo mladine Neodestura iz mladine Francije, Zveze delovne Pozdravni govor predsednika Tita mladine Albanije. Zveze komunistične mladine Madžarske, Svobodne avstrijske mladine, Socialnodemokratske mladine Švice.« Kongres je s ploskanjem pozdravil predstavnike vseh mladinskih delegacij, ki prisostvujejo kongresu. Potem ko so izvolili delovno predsedstvo VI. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije, je dal predsedujoči Danilo Bilanovič, predsednik Ljudske mladine Bosne in Hercegovine, besedo predsedniku republike, generalnemu sekretarju Zveze komunistov Jugoslavije Josipu Brozu Titu. Ko je stopil generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito na govorniški oder, ga je kongres pozdravil z burnimi ovacijami. Tn inV^.r,'^ 'n tovarišice, mladin- i posebno veselim in rad bi samo Cutmladinci! še bolj poudaril nekatere stvari lahko 'i?1 veBko zadovoljstvo, da v zvezi s tistim, kar bo povedano de'egate3 »-S-Spe^ P°7-dravim vas | že v reti ske referatih. Dovolite mi, da se z nekaj be- ml*estega kongresa Ljud- i -- Poveda, 'ne in rad bi vam takoj ' sedami dotaknem tudi nekaterih Wero mislim, da bo ta vaš ' pomanjkljivosti, ki jih je bilo do-‘ i* " slej čutiti v organizaciji °ngres , i — ------------------— ■ tazvoi i„ vazen za nadaljnji •hladine nadaljnje delo Ljudske Tak,' °Pravifii v,za^etku bi se vam rad P°Vedati n-f vam ne bom nnogel Možnost ni novega, ker mi je ta y referatu, ^zeta ze s tem, da je kong 'n ostalem eradivu za naše mladine. Naj mi tovariši in tovarišice oproste, da tudi tokrat začenjam z naštevanjem negativnih stvari. Pri nas je to običaj. Z dobrimi stvarmi se vsi strinjamo, čutimo pa potrebo, da govorimo o tistem, kar naj bi bilo pri nas še boljše, kar moramo popraviti. ŠESTI KONGRES ZKJ IN LJUDSKA MLADINA Naša mladinska organizacija, Ljudska mladina, ni mogla takoj po šestem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije najti svoje pra- Zaanil,S’ ?Jmteiim sem se se- I1J5luv m°goči naši /j6 °’ kar naj, vilne poti dela in razvoja. Od vn naši wni j’ vune puu ucm m en nadaiim^ * zares pra' I strani je bilo slišati mnogo kritik Jnji razvoj. Teea se ..Min nafi«. mladine Moram ti ji in njeni vlogi, pa tudi vlogi | smer. Toda tovariši in tovarišice, j mladinci in mladinke! Mi nismo mislili s tem razorožiti naše Par-I ti j e ali storiti tako, da bi bila I samo nemi opazovalec, ne da bi pojasnjevala posamezne stvari, marveč smo mislili, da mora biti tudi v prihodnje vodilpi činitelj v naši deželi (ploskanje). Kakšno drugo zavestno silo razen Zveze komunistov in naše Ljudske mladine (ploskanje) imamo pri nas, na | katero bi se lahko naslonili v raznih težavnih trenutkih? (Močno vzklikanje: »Tito-Partija.«) Mi pa smo imeli mnogo takšnih težavnih trenutkov v povojnem obdobju in zmerom sta bili Zveza komunistov oziroma naša Partija in Ljudska mladina tisti element, ki nam je omogočil premagati vse te težave. Zato, če so po krivdi nekaterih samopašnih malomeščanov z nacističnimi nazori, nastale prva leta v Zvezi komunistov in v naši mladini določene motnje, menim; da naša mladina ni kriva, da v tem obdobju po VI. kongresu ZKJ ni takoj našla svoje poti. Naša mladina je bila vedno pripravljena, kadar smo potrebovali njeno sodelovanje v določenih akcijah in niti enega primera ni (Nadaljevanje na 2. strani) gnati tudi Ljudsko mladino, I trenj med posameznimi narod-skratka, kar pomeni, da so gle-| nostmi. Skratka, to je bil čas, v dali na vso to stvar anarhistično, katerem je morala imeti Partija narodne ne pa ustvarjalno, dialektično, ne ne samo vzgojno, marveč tudi Groze, tako, da bi se poglobili v vpra- komandno vlogo. Potem pa je pri- ' šel čas, ko smo morali delo naše Partije obrniti v drugo, vzgojno Zahvala iz Romunije Beograd, 27. jan. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel od ministrskega predsednika LR Romunije Chiva Stoice brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za sožalje spričo smrti predsednika Prezidija Velike skupščine dr. Petruja šanje, kaj pomeni odmiranje države in Partije. Na šestem kongresu ZKJ smo postavili vlogo Partije tako, kakor smo mislili, da bo najbolj koristno za naš nadaljnji družbeni razvoj. Naša Partija je odigrala v obdobju pred revolucijo velikansko vlogo v pripravljanju ljudske revolucije in v sami oboroženi vstaji, v ljudski revoluciji, kakor tudi v prvih letih po njej, v času, ko so naši delovni ljudje vzeli oblast in skrb za svoje življenje in svojo deželo v svoje roke, to se pravi v času, ko je bila diktatura proletariata oziroma siljenje nekaj nujno potreb- Predsedniku Titu se je zahva* lila za izraženo sožalje tudi pokojnikova vdova. ALZIRCI BRANIJO NARAVN& BOGASTVA SVOJE DEŽELE Bitka za petrolej se je razvnela prav do vrat Philippevilla Pariz, 27. jan. (Tanjug.) Fran-; Philippeville ob Sredozemskem coski patruljni vlak je minulo , morju prvi transport petroleja iz noč na progi Tugurt—Philippe-1 Sahare. Da bi preprečili »izropa-ville, med Biskro in Batno, za- j nje naravnih bogastev alžirskega vozil na mino. Ubitih je bilo šest j naroda«, so uporniški oddelki za-vojakov in en policist, trije pa ostrili napade na francoske _gar-Uji »»» »ijc.i. V-6M nega”‘da bfnTnov in boljšTnačIn s0 bil' hado ranjeni To je naj- j nizije in transporte vzdolž te naše Ljudske mladine. Ko je šlo organizirali in vodili našo deželo. | novejši dogodek v >bitki za pe- I proge. Oddelek Alzircev je pred za tolmačenje pojma odmiranja 1 v kateri je vladala prej nacional- trolej«, ki se bije že štirinajst : dvema dnevoma v neposredni bli-državnih in Dartiiskih funkcij, so na nestmnost vzDoredno s kani-1 dni med alžirskimi uporniki m zim Philippevilla razbil tranco- Poš vicarskem naročilu ^ jan. Švicarska vila, d "a. a*e“c‘j“ je obja- p°rtn» j *v'earska trans-richa Kn rnzbn »Felix« iz Zii-?*°vansL?r° a nekemu jugo-Jil°, a. uJnu Podjetju naro-Manco » Prepeljalo v Casa-? jCr°r °,rožin ^ streliva irenila :,vnn!iko >adjo, ki bi SkeKa iu*osll>v«n- To >ieno n"aroVl0 J« b>l" oprav-.rdke i • ORu neke maroške a imn - Je ftlede na to, ?brniln „V0^ spdež v Maroku, ej 7 a družbo »Felix«. Gre '^Osnop1* Pnvspni regularen ?reskrhpli *? ,Hnusati pozitivne ocene ce- gal. naj bi v obeh Nemčijah raz-j Kardelj je poslal burmanski f°tne opozicije o tem načrtu. _________pisali referendum o poljskem na- j Protifašistični ligi, ki bo imela' Najvažnejši dogodek v tej zvezi ladjo »Slovenijo«. Uvalic je i/.ro-| Črtu jedrske demilitarizacije Sred- te dni svoj prvo kongres, na- Pa utegne biti včerajšnja izjava čil Pineauju noto jugoslovanske ' nje Evrope in umiku tujih vojsk iz vlade, ki terja ureditev tega | nje. vprašanja. Na sestanku, ki je trajal 15 minut, je Pineau izjavil, da bo francoska vlada proučila jugoslovansko noto in nanjo pismeno odgovorila. -Die Welt«, ki je v ostalem brez pomislekov sprejela načrt Rapackega, je ondan objavila dopis iz Varšave, v katerem je beseda o nezadovoljstvu poljskih krogov zara- slednjo brzojavko: Ericha Ollenhauerjh, da bodo so- Ob prvem kongresu Protifa- cialisti začeli širok in vsestranski šistične lige vaše dežele, vam iz- 1 "boj proti atomski smrti-. Sodijo, ražam v imenu Socialistične zve- da bodo pri tem na široko propagi- T„.„„u„Tr ,arl ze delovnega ljudstva Jugosla- , rali tudi načrt Rapackega o jedrski i Atlantik pa zajema obsežno oodro^le vije pozdrav in najboljše želje demilitarizaciji Srednje Evrope. nizkega zračnega pritiska, ki dovaja za uspešno delo. I M. Bajec I ^dot.7ah0po topleJše 2ratne VREMENSKA NAPOVED za torek, 28. januarja Pretežno jasno ponoči in dopoldne po kotlinah megla ali nizka oblačnost. Temperatura nonoč-i pod —15. v Primorju 0. najviSle dnevne, v krajih z meglo med —4 in —7. v vi 5 j ih legah okoli 0, v Primorju do -f9 stopinl Celzija. Področje visokega zračnega pritiska se razprostira od Alp nreko vzhodne Evrcpe in Urala v Sibirijo. Naš mladi človek se mora zavedati svojih dolžnosti Govor predsednika Tita na šestem kongresu Ljudske mladine Jugoslavije To je dolžnost naše skupnosti in1 menim, da v tem oziru na našo da določijo pravilno smer v raz- tudi komuniste, ki še ni . za to moramo poskrbeti. Tega mladino ne moremo valiti nobene voju teh mladih ljudi. Od vas, socialistično zavedni, m ^ sem se dotaknil samokritično, ker krivde. -,*J'-------- — —1------------■*«»»• j- *—oziru _ s .. ,i MLADINA IMA VSO PRAVICO, ZAHTEVATI OD NAS, DA JI POSVETIMO SE VEČJO SKRB , (Nadaljevanje s 1. strani) zdaj lahko vidimo mladi rod prav bilo, ki bi bil količkaj pomemb- tako navdušen, kakor je bil leta nejši, da bi mladina na naš po- 1945, ko smo končali vojno, pa ziv rekla ,ne; (odobravanje). Mia- tudi že prej v osvobodilni borbi dina je zmerom rekla ,da‘ z na- (odobravanje in vzklikanje ,Tito-vcjušenjem, ne pa z godrnjanjem Tito!1). Veseli me, da vidimo da-(viharno ploskanje in odobrava- nes našo mladino prav tako trd-nje). no odločeno, da nadaljuje svojo Zato me veseli, da je mladina pot, da vneto dela in stori vse, zadnja leta našla svojo pot in da kar je v njenih močeh, da ustva-zdaj čvrsteje in s čedalje večjim rimo našim narodom srečnejšo zanosom ubira to pot tako, da prihodnost (odobravanje). NAPAKE BOMO MORALI ŠE BOLJE POPRAVLJATI Da, tudi med mladino so bile za ekonomiko, kadar gre za stro- . _. nekatere pomanjkljivosti, toda te- je, tovarne, hiše, in na vse to je mer je bilo docela pravilno po- ne bom govoril. Ne bom nikogar ga ne moremo posploševati, kakor treba gledati skozi prizmo gospo- udarjeno, kakšen pomen in vlogo imenoval. Res pa je nekoliko ne-delajo nekateri kritiki. Tudi med darskega računa. Kadar pa gre za imajo mladi zadružniki, ki po- prijetno, če zdaj slišimo, da so našo intelektualno mladino, med oblikovanje novega človeka, ka- stajajo nosilci povzdige našega pri nas ljudje, ki primerjajo mla-nekaterimi našimi mladimi iz- dar gre za vzgojo naših mladin- kmetijstva na višjo stopnjo in ki dino v Jugoslaviji z mladino na obraženci, ki so prišli pod vpliv cev in naših ljudi nasploh, tedaj se spodaj na terenu, v svoji hiši, Zahodu. Nesmiselno je primer-nekaterih zahodnih negativnih tega ne moremo presojati v luči bore s svojim očetom, z materjo janje, ki bi šlo v našo škodo (plo-idej in idejic, je bilo nekaj na-| pak. Toda takšnih napak je bilo] malo in to ne more biti madež; na vsej naši mladini. To je treba popravljati in to popravljamo, morali pa bomo še bolje popravljati. Našo mladino kritizirajo z raznih strani. Toda ljudje, ki to delajo, se pri tem ne poglabljajo v razne probleme v naši deželi, se ne vprašujejo, kako to, da se vča- j si pri delu naše mladine pojavljaj določeno negodovanje in nezadovoljstvo. Reči moram, da velja to za določeni del naše intelektualne mladine, da pa smo tudi tu, čeprav gre v resnici za manjši del te mladine, precej krivi mi, ne pa samo mladina. Poglejmo na primer to ubadanje z našo šolsko reformo. Mi oblikujemo novega človeka in hočemo napraviti iz naših mladincev, v vrstah inte-! lektualne in v vrstah delavske mladine, sposobne, strokovno kvalificirane, zavestne socialistične Rudi, pri tem pa ne dajemo mladini vsega tistega, kar ji je potrebno, da bi se lahko tako iz- j oblikovala. To reformo zavlačujemo že več let in zavlačujemo jp tako, da to tudi meni že preseda! Jaz ne hodim v šolo, toda sramota je, da se ta stvar Se vedno vleče po raznih odborih, da o IjSo,1^ pa n°iso dSfieS Predsednik Tito med predstavniki Ljudske mladine Jugoslavije rili. Menim, da je že prišel čas, eosoodarskeaa ra5una marveč da to stvar uredimo (odobrava- iTrinStuS: mladincev, pa najsi bo na višjih je treba v tem oziru —-šolah, na vasi ali v tovarni, za- t Tako bomo prišli tual katero htevamo, da delate tako, da se ' najosnovnejše stvari, n _ .,a_ bo naš mladi človek izoblikoval dostikrat pozabljamo, a v socialističnega ustvarjalca, v nja čim popolnejšega p0. socialističnega državljana, ki se nosti in odgovornosti vs .„rejgih. ,, , , .bo zavedal svojih dolžnosti. Vaša sameznika, mladincev m ^ Ko govorim o naši delovni tegnila za seboj. Tudi nam je tre- organizacija mora skrbeti za to. j Tovariši in tovarišice, mladini, mislim tudi na našo mla- ba vliti nekaj elana, da bomo Kot absolutno zgrešeno pa se je j hotel še nadalje naštevali * dino, ki dela na vasi in ne samo lahko še bolje izpolnjevali svoje pokazaio, da mnogi zdaj mislijo, terih negativnih pojavov, ki v industriji. Naša kmečka mladi- naloge. da zadostuje biti v organizaciji, 1 jih imeli in ki jih še i®r na, ki dela v zadrugah in raznih, Tovariši, danes nisem mislil da čiovek že ima socialistično za- ram pa reči, da mora naša družbenih organizacijah, je danes ; omenjati tu tudi raznih kritik po- vest To ne zadostuje in zato je dina sama najbolj skrčen «• tudi nekaj drugega, kakor je bila; sameznih književnikov, nisem se treba delati za razvijanje zavesti da bomo razne negativne včeraj. V vašem referatu na pri- nameraval spuščati v^to in o tem v naših ijudeh. Imamo namreč I onemogočili. SOVRAŽNIKOM V TUJINI JE ENOTNOST NAŠIH NARODOV TRN V PETI Zdaj imamo zunaj naše dežele patiziramo z vsemi kolonialn ^ mnogo sovražnikov. Ko da stoji- narodi, ki se hočejo osv zern. mo na nekakšni stekleni plošči, biti sami gospodarji na s ne_ smo nenehoma pred očmi vsega j lji. Toda to je ena sjjva£’ vij0| da sveta. Vsi gledajo na nas. Tiste- kaj drugega pa je, če p ,’ne- šolah, na vasi ali v tovarni, za- omenjajo, brž pa ko je kaj nega- j čim takšnim, in če si p* tega tivnega, takoj zaženo krik in vik 1 da bi nas kompromitiral • ^var; proti nam. j ne delamo, mi na taksn Zdaj na primer se je zahodni | ^T^o^h^^am^ahko iz PraV"e?f tisk razpisal o nekakšni stavki | j. ’k kega drugega vidika očitaj pri nas v Trbovljah in v tej zvezi ; j 1 a dagr ie ves zahodni tisk-*® si izmišljajo fantastične stvari. , , Jneea števila časnik? > Kdoleotrafna "dTfo žlne^am ki s0 nas šeitlli " rohntlSe siSf lfSK' ‘ŠZZT. »," '7‘vs, to ]e izmillieno. z,kaj to po- ■«; čenjajo, zakaj si vse to izmišljajo? ’ p - - . j« 4<» res ta. Zato, ker jim je Jugoslavija trn v peti. Trn v peti jim je ta dežela, ki je tako enotna in ki je doslej nudila toliko ogromnih primerov junaštva in doslednosti. Trn v peti jim je takšna enotnost naših narodov in zato bi nas radi vlade, da bi dokazal, da J ^ b[ ko, kakor trdijo, to sep > RaZ. dokazal, da smo mi tihot p • naS log vidi v tem, da sej Komu-mudila delegacija alžirs raZg0-nistične partije, ki je im- egovore s predstavniki naše £ tem munistov pa je v POroč“£nmUni' nekako kompromitirali v oCeh ^ Zv^jg! Ali pa poglejmo primer z našo nc partUo^Todfeno 3e J**™ *°n ladjo na morju in ukrepe proti munlstov, drugo pa je držav ■ njej, ki so, da tako rečem, čisto gu- zaradi te iziaVe. ki je sPr°,fkoIn-sarskega značaja, ker gre za pre- ; hovo besnost. nas hočejo zdaj ^ strezanje ladje na odprtem morju, 1 pr0mitirati Seveda je t0,s „a’ne ki se ni nikoli ukvarjala s tihotap- ne bo dolgo trajala. vend?5J,stili, stvom, in z zaplembo tovora bomo trpeli in ne botno flW . ga ki ga je prevažala. V tej zve- da bi ostal na nas made?, £ vse zi so že uprizorili proti Jugoslaviji absoiutno ni. Ne menimo, ^u_ nje). Naša mladina je zdaj ^vsa skupnost dajati ta s°de. lot-, Sc mookremonima •* lOVHtl pri tem. lah še preobremenjena z raznimi stvarmi, ki niso potrebne v življenju (ploskanje). Mladini je treba dati tisto, kar ji je kot mla- ^m naše socialistične dežele po- fe. za ^ lre^n„°:JT1,,d.1^ morateJpni.,tenJ prepustili to skrb organom gonjo, da bi napravili vtis, da je to neoravilno. Toda glejte, s g baje zapletena v tihotapstvo orožja d;je< ki nas hočejo na_razne uSta- za Alžirijo. komoromitirati in ki se..”^nprO' . i m _____________________.. . _ . , . 1 Da, mi smo komunisti in na- vijo ne pred nežakonitostj frn Ih1! Skan3e ; sp ^. n,e ToreT sprotujemo kolonializmu. Mi sim- vokacijo. um, starim nazorom v našem govoriti. Ali so se ti ljudje od- kmetijstvu. Do tega boja med no- maknili od življenja, kaj je z nji- vim in starim je prišlo že v mno- mi? Ali ti ljudje razumejo, kaj se gih krajih v vsej naši deželi trt ri nas dogaja ali ne? Takšne CIMPBEI MORAMO BITI DOSELS SAMOSTOJNI 1U Tovariši, zadnje -čase smo po- mnoge moti. Jugoslavija lcev, ska Organizacija naj še bolj pri- ... J , dobronamerne udarili kot enega naših naj večjih na dežela z 18 milijoni preoi tegne našo mladino na vasi, da bo ciljev, da čimprej postavimo našo toda dežela, ki ima ogromna g jn na lastne noge — in prizade- lost, bogato junaško m. stvo in si, da ne bi bili odvisni od ki zdaj čuva svoje dostoja ,na čast, ki zna bit1*^1 Z decentralizacijo smo prepustili tudi skrb za oblikovanje novega človeka raznim krajevnim organom. Naša skupnost oziroma smo bolT* sodelovntf * doVtikrnt PrePustiH to skrb organom spo- še izrazitejši nosilec tega novega an zlonamerne. SKoaijiva je tuai deželo na lastne noge - in prizade- lost" bogato junaško min“,tvo i° sploh ne vprašajo o tem Mislim daj’ ker smo računa11 na njihovo poleta v povzdigi našega kmetij- dobronamerna kritika, če se po- vamQ g. da ne bj bm odvisni od ki zdaj čuva svoje dostojans\ ^ dl ie treba o^ ten iSfati tudi visoko zavest ln misli11’ da bod° stva na višjo stopnj°: stavljajo stvari tako. Toliko sem nikogar zunaj Spomlnjate se> da svojo Jčast> ki zna biti do našo mladino znali to delatl- Tega Pa niso zna' Tovariši irr tovarišice, ko vi- hotel reči o tem. smo nedavno nehali prejemati vo- in ki bo takšna tudi ostala. - ^ li storiti — in to je škodljivo dimo, kaj je naša mladina doslej Zdaj bi rekel še nekaj o nalo- jaško pomoč, ki smo jo dobivali, rodovi morajo nadaljevati je). Reči moram, tovariši in tova- vplivalo na našo mladino, pred- storila in kako ogromne prispev- gah, ki čakajo vas, vašo mladin- Nisem vam nameraval govoriti o (viharno in dolgotrajno P^^gj bi rišice, kadar govorimo o naši in- vsem na našo mladino v gospo- ke je že dala naši skupnosti in jih sko organizacijo. Te naloge so po- zunanjepolitičnih zadevah, toda to Toda to mnoge ovira in mn telektualni mladini, da so neka- darstvu. Spominjate se, da smo sl daje še zdaj na vasi, v mestu in udarjene v referatih .in poročilih hočem omeniti prav v zvezi s temi nam radi škodovali- seni tere stvari, ki jih presojam kri- prva leta po vojni prizadevali, da v industriji, tedaj moram res re- za ta kongres. Seveda, kadar go- napadi na nas. Mi smo vprašanje Tovariši in tovarišice, K tično. To velja zlasti za primer bi zgradili čimveč domov za na- čl, da nimamo pravice kritizirati vorimo o nalogah mladine, se mo- te pomoči uredili lepo, na miren, govoril o vzgoji, sem P° \s0jarf določenega odmika naše intelek- še učence v gospodarstvu in da naše mladine. Mladina ima vso rajo predvsem nanašati na uče- sporazumen, skoraj prijateljski na- niti nekaj, čemur sicer Pr'v7g0ja tualne mladine od'delavske, ker smo dajali za to sredstva iz dr- pravico, da zahteva od nas, da ji nje, na šolsko obveznost in šola- čin in smo zadovoljni. Ne vem. ko- velik pomen. To je telesna - ^0. med njima ni več tistega tesnega ^ivnega proračuna, ker je bil to posvetimo še večjo skrb. Zato me- nje. Da pa bi te naloge laže iz- liko je zadovoljna druga stran, to- naše mladine. Pri nas je sp^ stika, kakršen je bil prva leta po socialistični ukrep, nujno potre- nim, da mora biti ta kongres pre- polnjevali, vam moramo seveda da kar zadeva nas, smo zadovoljni, kaj razvit, mi imamo drUga vojni. Ne bi vam mogel reči, kje ben za izšolanje lastnih kadrov lomnica, ki bo dala naši mladini to omogočiti. Za to je potrebna Ce bi zdaj stopil pred nas kdo s nih klubov, nogometna in tgnjs tiči razlog, spet pa mislim, da za našo industrijo.. Ne mislim nov polet in ki bo tudi nas, sta- reforma, zato je treba določiti nov kakršnokoli zahtevo, s kakršnim- društva, košarkarje, namlZIJ0 m o- ni kriva samo intelektualna mla- kritizirati decentralizacije, ker je rejše, ki že polagoma pešamo, po- šolski način pouka. koli pogojem, ki bi okrnil našo su- itd. Vse to je dobro, vse ^o- verenost, bi se odrekli sleherni po- ramo imeti in mi moramo, rtni' moči, ki bi jo prejemali od koga, vati tudi zunaj, z drugim' p0- če bi bila pogojno vezana na dolo- ki. Toda tu bi rad PoU,laStj po* SKUPNOSTI l čene koncesije. Mi smo zdaj dovolj men množičnega športa, ? Ta močni, čeprav nam je še marsikaj men telesne vzgoje na v ^jela dina, del intelektualne mladine, potrebna in ker se bo še razvi-marveč da je treba krivdo iskati jala, treba ji je dati samo pravi-tudi drugod..Sploh se mi zdi, da len potek razvoja. Kritiziram pa je bilo izhodišče pri vseh teh to, da naši organi spodaj ne ra-raznih pojavih v trenutku, ko je zumejo in ne pojmujejo tako važ-prišel naš novi gospodarski sistem nega problema, kakor je obliko-gospodarskega računa in ko so vanje novega človeka, šolanje no- PREMALO RAZUMEVANJA ZA POTREBE NAŠE Mi v Jugoslaviji potrebujemo reforme lastna pota. Na primer v potrebno, da z lastnimi močmi telesna vzgoja še ni d°vo J ^ bi lauuna m ts.u su vanje nuvugu uiuvcrK.a, suiuuje uu- mnogo strokovnih in sposobnih osemletkah so se začeli zadnji dve ustvarimo tisto, kar smo si zasta- naše mladine v tem sn“s zna^- začeli ljudje, seveda nepravilno, vih kadrov. Naše bogastvo niso ljudi. Toda v tej zvezi bi vam leti zlasti kmečki otroci usmerjati vili kot cilj (odobravanje). Toda imela v vsej deželi enote jobr0 iron trt n cAlo + i \r ln^i rlinnrio cornn in /-*«-» c 4- r% InVilrrv nmnnil in mnU« Iri «* 1 — J _ 1___in in ** nn »mi _ „Unl»X^n nnllKc * . vse to presojati v luči dinarja Zdi se mi, da od tod izvirajo raz ne napake in da bomo morali tu marsikaj popraviti. Gospodarski je treba izoblikovati (vzklikanje: račun je namreč važen, kadar gre ,Heroj Tito!'). NUŠI MLADINCI SE MORAJO UČITI Vidite, tovariši in tovarišice, mladinci včasi izpolnjujejo nalo- spričo potrebe nekaterih sektor- še danes čutimo dokaj nepravilen ge mnogo bolje kakor starejši jev gospodarstva. Zato je nastala odnos do naše delovne mladine, (ploskanje). S tem ne mislim reči, potem na teh fakultetah prena- bodi da gre za njeno sodelovanje da Starejši niso sposobni. Na- trpanost, na drugih pa ni bilo do- v proizvodnji ali za njeno delo sprotno, sposobni so zelo, toda ne- volj študentov, kakor se je zgo- v družbenih organizacijah. Mla- katerih stvari se lotevajo nekam dilo s kmetijskimi fakultetami, dino še zmerom malce odrivamo rutinsko in ne opravljajo jih ta- kjer še nedvomno ni bilo ko- za višje šole, da pa bodo tisti, ki velikanski ugled. Toda ta ugled dega rodu. in mlademu človeku pravimo: ko od srca in z navdušenjem ka- njukture za agronome, ker smo študija ne bodo nadaljevali, ven- ,kaj pa ti veš, ti si še mlad*. — kor mladinci. V tej težavni nalogi kmetijstvo med izgradnjo indu-| dar sposobni tam, kjer so potreb- ntMlTCTVfl Nc smemo pa pozabljati, da vedo izgradnje socializma pa ne zado- strije potisnili ob stran. Zdaj pa ni. Kakor sem namreč rekel in MLADINA NAJ BI ZGRADILA CESTO BnH' ^1 zdaj takšni otroci mnogo več, stuje samo razum, marveč je po- čutimo škodo, ki je nastala za-1 kakor vemo, naše gospodarstvo m PHnTMflCTI f>n IITTOI JE MF Tlfl TUFVDJEL1J" kakor smo vedeli mi v teh letih trebno tudi srce, potrebna sta za- radi tega, kajti zdaj, ko smo za- potrebuje mnogo sposobnih in udujnnii uu u (ploskanje). To je očitno. Naš no- nos in navdušenje (dolgotrajno čeli spodbujati razvoj kmetijstva, strokovnih ljudi, zlasti v kmetij- tnvnri«) in tnvnH«w na m v mneniu da naše ^ vi naraščaj je zdaj drugačen. Do odobravanje). Tu lahko naša mla- in ko smo mu posvetili večjo po-! stvu, o katerem še ne moremo :dtaf ne sirimo preveč obre^ tega je prišlo iz mnogih razlo- dina največ da od sebe (ploska- zomost, ko je postalo eden naših, reči, da je povsem socialistično, nki . d ’ zastavim naloeo niti da vihti kramp, da. za- gov: naše izkušnje so krvave, go- nje). prioritetnih sektorjev gospodar- čeprav bo to postalo, ker bodo ZvetL lz^šnf^v^S sklenll da marveŽ da moramo od nje tovo pa so tu tudi nekateri sadovi dela naše Partije oziroma na- ce v gospodarstvu, bi , -. . t • „ zvezi reitei, ua smo ze dosegu u- __» • , :_naniu ploskanje 111 aoiguirajno veimin ueiuvmu nn rov in pnzadevanja^a bi se naš več študentov vpisuje na agro- kmetijstva vzklikanje Titu s skandiranjem: čeprav smo imeli medtem f* V m ad' l govoriti o tem. da moramo ukre- n0msk° fakultet°- loeo tudi v tem dTJvZi? ; "Mi s™ Titovi * Tlt° ^ naš!-) sameznih republikah d* s s*«; ,r„ , stuairau gim- ramo Diu cimpre] aoceia samosioj- prav iaKO je poučuj vsern» 1 šolah dostikrat premalo razume-1 nazijo, potem pa fakulteto. Toda ni, docela neodvisni, da moramo tudi tisto, kar je skupno ... ^ice vanja za potrebe naše skupnosti, zdaj še ne more vsa Jugoslavija čimprej stati na lastnih nogah. Te- pa je telesna vzgoja v 00 la trd*' Bolj so namreč prihajale do iz-|na univerzo. Prišel bo tudi čas, ga se moramo zavedati vsi in vsi atletike. Menim, da bi mor bu amoriir slmPtom novih težav genskem gospodarstvu. kidali Eisenhower je deje svnio i Jaz^°Oa za skrbi« ter Fes 2anJ ?° por°č^o za Kon-SotoviU Tnrf 2 opJimističnimi zarodi,, ', ? .a Podatki v tem po-nekatere ne-Proizvli?”* arneri$ki nacionalni ki, nasnrJetU 1957 se ni zmani- 414 7 mu■ °’ P°večal se je od 1956 nn larde dolarjev v letu Toda tn 437,3 milijarde. Analno je samo.no- to je lon *e stvarno, kajti -fari nor tudi Eisenhower — Vririisnti lUe., tega Povečanja je meni da cenam- To P°* tionalni „„ -Je lanskl skupni na-hornai , P°lzv°d realno povečal tudi ta n T ^ Več kot 1 0/o- Pa shke ne podaja realne ker kega gospodarstva, bil vseh ?iki razv°i lani ni »ih devetih mesecev enak- v Pr' mesecih so se stvari ^eseihiv četrtem tri-nega vn*Pj Pri^° do nenadnih tZ ?,?0?ania- To v absolut-«ebno ve t? sicer ni bilo po-nec ’ a ]e Pomenilo ko- «oja in taniega godnega raz-^oizvodrr -Bk skrbi> da bo šla navzdol « ln 2 ni° zaposlenost relativnn te7n smislu pomeni proizvn^„-ma^ni Padec skupne tri«. v lanskem četrtem , se^ju dokaj resen pojav. trirrit ^nhn*k°nomske™ poročilu Zanimh,iur:>a ie tudi več drugih r:adaije £ Podatkov. V ZDA še Utvi, vu. iežnja po podra-stva Sn uPni dohodki prebival-1 "h K,-./e zmanjšali sicer le za Se zmami6?.0. pa že to, da so žijo nav?* ) da nadalje te-Vovečaln Brezposelnost se je ^okom ' v zadnjih mesecih kar bilo hr»’ decembru lani ^lavniP?Selnih 5,2 Naš novi veleposlanik v Varšavi Beograd, 27. jan. (Tanjug). Z ukazom predsednika republike je bil imenovan za našega izrednega veleposlanika na Poljskem veleposlanik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Rato Dugonjič. Rato Dugonjič se je rodil 10. januarja 1916 v Trebinju. Srednješolsko izobrazbo si je pridobil v Sarajevu in Beogradu, pravo pa je Študiral v Beogradu Ze pred vojno je sodeloval v naprednem mladinskem gibanju. V Komunistično partijo je bil sprejet konec leta 1937 Clan CK SKOJ je od leta 1940. V narodnoosvobodilni borbi je sodeloval od julija 1941 V partizanskih enotah je opravljal naprej nekatere vodilne vojaške posle, potem je postal mladinski voditelj Od leta 1943 je bil član AVNOJ in je sodeloval tudi na njegovem prvem zasedanju leta 1942. Bil je ljudski poslanec v Zvezni ljudski skupščini vseh sklicev. Po smrti Ive Lole Ribara je bil izvoljen za sekretarja CK SKOJ. Na tem položaju je bil do konca leta 1947. Potem je bil do leta 1950 sekre- V Ankari kolebajo med zahodno vojaško m gospodarsko pomočjo? Dulles ponudil »zelo udarne« čete, Iranci pa terjajo industrijske kredite Ankara, 27. jan. (AFP.) Danes dopoldne se je tu začelo zasedanje Sveta Bagdadske zveze. Začel ga je predsednik turške vlade Menderes. Na njem so se zbrali zunanji ministri Iraka. Irana, Turčije in Velike Britanije, kakor tudi posebna ameriška delegacija opazovalcev pod vodstvom zunanjega ministra Dullesa. Bombe v Ankari Ankara, 27. jan. (Reuter). Sinoči so neznanci vrgli bombo na ameriško veleposlaništvo v Ankari, malo pozneje pa še na ameriško knjigarno. Prva bomba je razbila stekla na oknih tar MK KP v Beogradu, pozneje pa ^poslaništva, druga pa je ra- minister za predelovalno industrijo. 1 , . 1 , Po odhodu v Sarajevo je izmenoma i nila nekega Ankarca. opravljal posle sekretarja mk kp v i Predsednik republike Bajar in sveta6 mn olTlf- ministrski predsednik Menderes rajeva, hkrati pa je bil član Izvrš- Sta bila osebno na Kraju lnci-nega komiteja CK ZK za Bosno in dentov. Policija je objavila, da so HerReatoViD°ugonjič je član ck zk napadalci zagnali obe bombi iz Jugoslavije in Zveznega odbora avtomobila. V Času napada je bil SZDLJ. Ima »Partizansko spomenico v poslopju ameriškega veleposla- narodneVherojTtir z? drugih "ištva ameriški zunanji minister odlikovanji. Dulles. Dulles je danes na seji Sveta i pa ne more prevzeti nobenih no-izjavil, da ZDA v celoti podpi- vih finančnih obveznosti, rajo Bagdadsko zvezo in da bodo Iraški delegat Nuri El Sajd je še nadalje gospodarsko^pomagale i govoril o tem, da Izrael ne izpol-i__ u i_ ..i,„ j njuje sklepov OZN. ter je obtožil Francijo zaradi pokolov v Alžiru Dejal je, da Irak v ciprskem vprašanju brez pridržkov podpira Turčijo. Iranski ministrski predsednik Egbal pa je terjal od ameriškp banke za uvoz in izvoz kredite, ki so azijskim deželam Zveze potrebni za izpolnitev njih gospo darskih načrtov. MED ZNANSTVENIKI London. 27. januarja. (AFP.) »Daily Express< poroča, da bodo sovjetski znanstveniki povabljeni, naj jeseni obiščejo britanski atomski inštitut v Harwellu. Razkazali jim bodo aparat »Zeta«, s katerim kontrolirajo fuzijske jedrske reakcije. Sovjetski znanstveniki bodo prišli v Harwell verjetno v septembru, ko se bo v Ženevi začela konferenca »Atomi za mir«. Obisk je že dogovorjen in bo sovjetsko delegacijo vodil prof Iiror Kurčatov. ki se je pred dvema letoma nekaj časa že mudil v Veliki Britaniji ter je britanske znanstvenike seznanil s sovjetskimi uspehi na področju ato-mistike. SPORAZUM O KULTURNI IZMENJAVI Za zboljšanje odnosov med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo Vprašanje madžarskih beguncev pri nus je v celoti rešeno v zadovoljstvo visokega komisarja OZN za begunce Beograd, 27. jan. (Tanjug). Vprašanje madžarskih beguncev v Jugoslaviji je v celoti rešeno — sta danes izjavila predstavnik visokega komisarja OZN za begunce Bremont in član komisije Zveznega izvršnega sveta za madžarske begunce Slobodan Šakota. Belgija in Švica sta izdali vize zadnji skupini madžarskih beguncev v Jugoslaviji. posameznim deželam Bagdadske zveze. Če bi bilo potrebno, je dejal, pa bi ZDA poslale na Bližnji vzhod tudi zelo udarne čete. da bi se postavile po robu »kateremukoli komunističnemu napadalcu«. Selwyn Lloyd je dejal, da je Velika Britanija za razgovore vodilnih državnikov Vzhoda in Zahoda, če bodo skrbne priprave pokazale, da je to najboljši način za dosego sporazuma. »Naš nenehni cilj mora biti, da bi zman jšali napetost med Vzhodom in Zahodom ter se sporazumeli s Sovjetsko zvezo, ne da bi se odrekli našim življenjskim koristim.« Lloyd je nadalje menil, da ni važno, kdo bo sodeloval na pogajanjih, marveč to, da bodo Washington, 27. jan. (AFP). zveze med New Yorkom in Mo- pogajanja uspešna. Potem je go- Nocoj je bil v State Departemen- skvo. voril o gospodarskih vprašanjih tu podpisan sporazum o kulturni Predsednik ZDA Eisenhower je in dejal, da bo Britanija vseka- izmenjave med ZDA in SZ. Spora- v razgovoru s skupino senatorjev kor prispevala za gospodarske zum sta podpisala sovjetski vele- na proslavi desetletnice ustanovit-načrte dežel Bagdadske zveze že poslanik Georgij Zarubin, v imenu ve -Glasu Amerike« pozdravil mi-obetani milijoD funtov. Za zdaj ZDA pa veleposlanik v zunanjem sel, da bi sovjetskim študentom ' ministrstvu William Lacy. ' omogočili enoletni študij v ZDA, ! Uradno poročilo, ki je bilo ob ne glede na to. če bo Sovjetska ; tej priložnosti objavljeno, poudar- zveza dovolila ameriškim študen-I ja, da predstavlja sporazum o tom enoletno bivanje v ZSSR. kulturni izmenjavi prvi pomemben korak k izboljšanju medsebojnega razumevanja med narodi obeh de-žil. V poročilu je nadalje izraženo upanje, da bo izvajanje sporazuma prispevalo k izboljšanju odnosov med ZDA in SZ in k zmanjšanju i sarja rekel, da je bilo za rešitev J mednarodne napetosti. Na koncu indija je včeraj praznovala svoj vprašanja madžarskih beguncev j je rečeno, da so v teku pogajanja Dan republike. Letos se je praz- - - o vzpostavitvi direktne letalske novanje v vsej deželi spremenilo °lo je skupne kakor f, S^e’ kar je znatno več 4.3%. TniPstembru’ k0 iih je bil° isv°dnjp .° nazadovanje prosti ln Povečanje brezposel-^deležbn !la„sta*0 v času, ko se Oljenju £,e v gospodarskem ® vojnih’ se izraža predvsem ve(ala, narpčilih, celo že po-Severfn tiste v iz trte izvite vse • > ki j, ? ustavljene ana-jejo u,., ‘eh podatkov nakazu-flehernn ti. ekonomsko krizo. kaže, neon olarjev, to je 64 Vo ^riških prPratuna. V analizah aduie ek°nomistov pa pre-sfu° še nnjnJe' da bo gospodar-Variju. dalje težilo k nazado-J. SMO LE V izjavi, ki jo je dal na sprejemu v Klubu novinarjev v Beogradu, je g. Bremont rekel, da je visoki komisar OZN za begunce dr. Lindt poslal Zveznemu izvršnemu svetu brzojavko, v kateri izraža svojo globoko zahvalo za širokogrudnost iri človečan-stvo, ki ju je pokazala Jugoslavija, ko je dala azil blizu 20.000 madžarskim beguncem. Visoki komisar je v brzojavki poudaril, da je to »prvi primer, da je v tako kratkem času popolnoma rešen tako velik problem«. Visoki komisar dr. Lindt je poslal poslanice tudi vsem vladam ter meddržavnim in držav- nim organizacijam in prostovoljnim agencijam, ki so pomagale pri reševanju vprašanja madžarskih beguncev v Jugoslaviji. Predstavnik visokega komisarja Bremont je povedal, da je odšlo iz Jugoslavije, računajoč tudi poslednje transporte, v 27 evropskih in čezmorskih dežel 16.374 madžarskih beguncev, 2773 se jih je prostovoljno vrnilo na Madžarsko, 634 pa se jih je naselilo v Jugoslaviji. Od evropskih držav je največ beguncev odpotovalo v Francijo, Belgijo, Zahodno Nemčijo in Švedsko, od prekomorskih pa v ZDA, Kanado in Avstralijo. V nadaljevanju svoje izjave je predstavnik visokega komi- Dan republike v Indiji New Delhi, 27. jan. (Tanjug). Z VSEH STRANI SVETA VENEZUELA in Paragvaj. Med njimi so tudi bivši JIMENEZOVI PRISTAŠI BEZE ^“^““ntin^ki predsednik Juan New York, 27. jan. (Reuter). Okrog Peron, ki je bil doslej deležen politič-30 pristašev venezuelskega predsednika nega azila v Venezueli, je napovedal, Pereza Jimeneza se je zateklo v sosed- da bo v kratkem odpotoval iz dežele, nje države Brazilijo, Bolivijo, Ekvador Po državnem udaru v Venezueli se je Peron zatekel v veleposlaništvo Dominikanske republike. ZDA V KRATKEM AMERIŠKI SATELIT? Washington, 27. jan. (Reuter). Poveljstvo mornarice je odložilo izstrelitev prvega ameriškega umetnega satelita za nekaj dni. Menda zdaj vremenske razmere za to niso dovolj ugodne. Lani v decembru so poskusili izstreliti umetni satelit, a se je poskus ponesrečil. CIPER oM|o viharju, ki Je divjal 1» a°Snala h ktn na llr0- Odprava i, ^Ojšlh * 3. bn,ha vulkan lavo lz 0aJvee,6 4"'- T"k lave, ki se zliva J »Oprttne. Je širok 85 m. ®TNa BRUHA v Jugoslaviji porabljenih nad 12 milijonov dolarjev. Jugoslovanska vlada je imela nad 6,6 milijona dolarjev stroškov, ki še niso povrnjeni. Na koncu je g. Bremont rekel, da način, na katerega je bil rešen problem madžarskih beguncev v Jugoslaviji, nudi upanje za ugodno rešitev begunskega vprašanja tudi v drugih deželah. Clan komisije Zveznega izvršnega sveta za madžarske begunce Slobodan Sakota je med drugim izjavil, da je naša dežela z uspehom izvršila svojo dolž* nost kot članica Združenih narodov. Izrazil je priznanje vladam dežel,' ki so sprejele begunce, kakor tudi vsem prostovoljnim organizacijam, ki so materialno ali na drug način pomagale pri uspešnem reševanju te humanitarne naloge. Na koncu je poudaril, da jugoslovanska vlada po vsej pravici pričakuje povrnitev stroškov v zvezi z madžarskimi begunci. Anglija med Britansko skupnostjo in Eviopo Christchurch, 27. jan. (Reuter). Harold Macmillan je sinoči v govoru, ki ga je imel ob koncu svojega obiska v Novi Zelandiji, dejal, da se dežele Britan-! Socialistične delavske partije Ja- KI T New Delhi v prazničnem razpoloženju v splošen mednarodni festival največjega obsega. Predsednik Radjendra Prasad je ob tej priložnosti pozval indijsko ljudstvo, naj napne vse sile v nadaljnji gospodarski izgradnji dežele. Poudaril je. da so bili v prvem petletnem načrtu, pa tudi pozneje na vseh področjih doseženi začrtani cilji, na nekaterih tudi preseženi. Vlada je za trdno sklenila, da bo vzlic finančnim težavam izpolnila tudi drugi pet-lPtni načrt. Proslava Dneva republike se je začela s topovskimi salvami in tradicionalnimi vojaškimi in civilnimi paradami v New Delhiju in drugod. V glavnem mestu so ji prisostvovali naivišji civilni in vojaški predstavniki države. Med gosti so bili tudi člani diplomatskega zbora in kitajske vojaške misije, ki se pravkar mudi v Indiji. V vojaški paradi je sodelovalo 4000 pripadnikov indijske vojske, mornarice in letalstva. Ločitev funkcij v državni upravi in vodstvu Partije na Madžarskem Budimpešta, 27. jan. (Tanjug.) Predsednik vlade in prvi sekretar TURSKE DEMONSTRACIJE ske skupnosti ne bi smele bati ukrepov, ki naj bi okrepili evropsko gospodarstvo. Načrti o tesnejši gospodarski povezavi Velike Britanije z evropsko celino so vzbudili skrbi v Novi Zelandiji. Velika Britanija pa se ne bo pridružila Evropski carinski uni- . ji. ker bi to pomenilo veliko ne- Nikosla. 27. Jan. (Reuter). V Niko- j_ siji so nastali danes spopadi med Tur- varnost za njeno industrijo glede ki in policijo. Demonstrante so skušale na obveznosti do partnerjev V policijske sile razpoditi, a ti se niso okviru Britanske skupnosti, zla-hoteli umakniti in so celo napadli po- . ... ». ■, . licjo s kamenjem in steklenicami. Po- s . ‘do Sovjetska proizvodnja oj)'(ill}^Us^rijske reorganizacije — Pridelki z novih kovalnih površin nadomestili primanjkljaj aradi suše v drugih žilorodnih pokrajinah 'Vjetska • 27' ^an- (Tanjug). —I V primerjavi s predlanskim le- bil lndustr'iska proizvod- tom kmetijstvo lani ni doseglo C6ntrai_ lani- sodeč po poročilu večjih uspehov predvsem zaradi 1(1 % J X statistične uprave za suše v nekaterih pokrajinah. Ker *ndustr?, 06 Predlanske. Težka Pa so obdelali 35 milijonov hekta- 11 % Ja le preseala načrt za rov novlh Površin. Je bil pridele? ga r,’Proizvodnia nr>trn«n»on hin Ižita vendarle večji kakor leta Z Da 2a „ „nja Potrošnega bla- nr,Hpn za- 1953, zadnjem letu, preden so za-I čeli uveljavljati nove ukrepe v kmetijstvu. Centralna statistična uprava pravi, da je dala lanska žetev vse potrebne količine žita. Količine mleka, masla, mesa. jajc in drugih proizvodov pa nenehno naraščajo. , Znatno so narasla tudi v kapitalno izgradnjo investirana sredstva. Lani je začelo obratovati j f(00 novih industrijskih podjetij skraja zaviralno i Zmogljivost lani zgrajenih elek-£-'uaarjai0~ proizvodnjo. Hkrati trarn je znašala S miliionov kW, r^Podarst,’, So Pa v narodnem ! Narodni dohodek se je povečal v Lresegani ' ^ot va*en činitel) v j 6 v nriU *ansk'h nalog, ki so °hji Zei rnor'avi 8 prejšnjimi oblilo rpA Porriembne. navaja po-®radbeniiteani7aciJ° Industrije in ^nja {pVa' ,nd‘Jstrijska proiz-ci)i Tv, aras,a P(> tej reorga-' da sri dokaz, pravi poro-, 's'eki „„.tuh neutemeljeni po-„?teljpv J5at«rih gospodarskih J^lja v«®* bl ,uteRnila reorga 1^‘ivati vsaj na Inteligentno in neumno Dve drobni podobi zlobe nekatere po- primerjavi s predlanskim letom I za 6 %. (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Pariz, 26. jan. — V leseni kolibi, ki ponazarja prostore »Kluba mladih planincev« — sedi pred televizijsko kamero in napovedovalcem kakih 10 fantov. Ko so pojasnili, kakšen je cilj njihovega kluba — organizacija poučnih potovanj med šolskimi počitnicami — so s pomočjo napovedovalca opisali svoje potovanje po Jugoslaviji in pri tem predvajali film, ki so ga sami posneli. 2e po prvih posnetkih je bilo jasno, kaj je zanimalo mlade Francoze: volovska vprega s težavo vleče voz iz blata, mršavi prašiči rijejo po blatu, konji žvečijo zob v neki kosmetski vasi, tržni dan v nekem zaselku, lončarji, džamije, prašne ceste ... Za mlade Francoze je bil to »Monte-negro« — menda jim je to zvenelo bolj eksotično, kajti ker je bilo zanje v Jugoslaviji zanimivo, je bilo očitno le to, kar so pokazali v svojem filmu. Nato so sledila vprašanja. Postali so zelo redkobesedni. Bržkone jih je zmedla kamera. Napovedovalec je le stežka spravil iz njih odgovore, kot n. pr.: Da. Ne. Kakor vidite, Rekli bi... — Ali ste razen tega, kar ste nam pokazali v filmu, videli še kaj drugega? — Da, toda mudilo se nam je. Skozi mesta smo potovali zelo hitro... — Ali ste videli Beograd? — Samo mimogrede, mudilo se nam je... — Mar tam nimajo nobene industrije? — Mimogrede smo videli nekaj, vendar nas to ni zanimalo, mudilo se nam je.. Eden izmed fantov se je pa vendar domislil: — Videli smo beograjski Velesejem. Je nekaj takšnega kot pariški. — Da — odgovori napovedovalec — toda to ni tipično, ondi so razstavljali tuji razstavljale!. — Da, vsekakor — hitro pripomni preplašeni deček in se zdrzne, kot da je zinil nekaj bedastega — Ali je moč ugotoviti — jih' vpraša napovedovalec — da je to dežela prihodnosti? — Da. vsekakor. Lahko bi rekli — odgovarjajo nekateri in zmedeno pogledujejo drug drugega. Ko je bila oddaja po pariški televiziji zaključena, sem bil rdeč od sramu. Bilo me je sram za te fante, ki so se pokazali tako neinteligentne, za napovedovalca, ki se mu ni posrečilo izvleči ničesar zanimivega iz njihovih odgovorov, in naposled zase, za svojo deželo, ki je bila prikazana bolj zaostala, kot je v resnici. Skratka, stvar je izzvenela hudo neumno. Nato smo razmišljali: ali res tako neumno? Za nas — da. Za Francoza? Zakaj bi bilo za Francoza neumno, saj je videl Jugoslavijo! Edino, kar se mu je lahko zdelo bedasto, je bil napovedovalčev zaključek, da je Jugoslavija dežela prihodnosti. In vsekakor je pripomnil sam pri sebi — res lepa prihodnosti Konec koncev vse skupaj še malo ni neumno. Zdi se mi celo, da je zelo inteligentno. Zamislite si: simpatični fantje, ki snemajo, kar vidijo, iskreno, brez kakih slabih namenov. Strinjajo se s tem, kar je ugotovil napovedovalec: dežela prihodnosti. Gledalci pa se pri tem nasmejejo: prihodnosti — prav. naj jo le ohranijo zase! Inteligentno, in vendar... ... neumno v »Auroru«. Pariški »Aurore« je namreč pri tem, ko je poročal o odzivu Beograda na zaplembo tovora naše ladje Slovenije«, ugotovil, da »medtem ko se uradni krogi in časniki vznemirjajo zaradi francoskega ravnanja, pa si beograjsko občinstvo množično ogleduje razstavo francoskih slikarjev«. To se pravi, da bi morali Beograjčani pokazati svoje ogorčenje spričo ravnanja vlade gospoda Fčlixa Gaillarda tako. da bi bojkotirali razstavo francoskih slikarjev, ali! morda celo tako. da bi zmetali njihove slike na grmado in jih zažgali. Čudno? Se malo ne! Samo neumnost tistih, ki odobravajo gusarstvo in menijo, da bi bilo logično odgovoriti na takšno gusarstvo z zažiganjem grmade. Baadc.n Pešič VLOGA IN NALOGE LJUDSKE MLADINE V SISTEMU DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA Iz referata predsednika CK Ljudske mladine Jugoslavije Mika Tripala na šestem kongresu LMJ Predsednik Centralnega komi- znanja, da je usoda mladega rodu Brez pretiravanja lahko reče- svete, kulture itd. Potem je Tri-teja LMJ Mika Tripalo je prebral neposredno povezana z usodo so- mo, da mladina nikoli ni odrekla, palo navajal podatke, ki pričajo referat »Vloga in naloge Ljudske cializma v naši deželi. O perspek- kadar so se naše politične organi- o velikem zanimanju mladine za mladine v sistemu družbenega tivah, težnjah in idealih naše mla- zacije in orsani družbenega sa- strokovno izobrazbo in praktične | aovoij soaoono in preračunano na i sega - qnodar- samoupravliania«. V referatu ie cl*ne govorimo samo v ne- moupravlja i. naslonili nanjo, stroke. Povsem razumljivo je, da to, da pripravi mlade ljudi na 1 ga sistema, smeri naše S0SP . ^ , , 1 n<*l i i 7^7C>7i O CnlnSnimi nraKlo- Drorl vi i frnmi 1/vfi nn _ Xi,,l 1--j: .. ~ 1-: i ^ .. lrn H/1 Qt varnega UU med drugim rečeno, da so bili na- zil mnenje, da je lahko ustvar- I nju raznih družbenih pos jalno samo s pogojem, če je po j ne poznajo bistva in ,teznLjk na. svoji tematiki, vsebini in metodah | ga družbenega gibanja, od pori mladine med ljudsko revo- mi in smerjo razvoja naše družbe, .... . . samo v zvezi z njenimi zmagami, lucijo in po njenem zmagovitem težavami in nadami glede bodoč-zaključku predvsem sad spo- nosti. mer so v mnogih podjetjih mislili, da mladi delavci spričo svojih let, nepoučenosti in neizkušenosti ne SPLOŠNI DRUŽBENI POGOJI SEDANJEGA DELOVANJA LJUDSKE MLADINE Ko je govoril o močnem razvoju materialne osnove naše socialistične družbe, je Tripalo rekel, da so lahke naši narodi ponosni, da so z lastnimi močmi v najtežavnejših pogojih v desetih letih opravili delo, za katero je potrebovala vrsta drugih dežel pri znatnem dotoku sredstev iz tujine več desetletij. V teh naporih je pripadlo mladini važno mesto. Zgradili smo 200 povsem novih industrijskih podjetij in 50 elektrarn. Mladinske delovne brigade so zgradile kakih 70 tovarn, elektrarn in železniških prog. Zdaj smo z industrializacijo že ustvarili temeljne pogoje tudi za temeljito povečanje kmetijske proizvodnje. Splošni gospodarski napredek dežele je bil odvisen od zgraditve takšnega gospodarskega sistema, ki je v pogojih oblasti delavskega razreda omogočal v okviru osnovnih proporcev gospodarskega načrta in ustreznih zakonskih predpisov kar največjo samostojnost in svobodo naprednih proizvajalcev, delovnih kolektivov in komun. Uspehi, ki smo jih dosegli v graditvi materialne osnove socialistične družbe, so ustvarili najnujnejše pogoje za nadaljnje izpopolnjevanje in razvijanje socialističnih družbenih odnosov. Zadnja štiri leta nedvomno dokazujejo, da je glavno obeležje družbenega in gospodarskega reda Jugoslavije obstoj mehanizma neposredne demokracije, prek katerega uresničujemo družbeno samoupravljanje proizvajalcev. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se lahko malokdo pohvali z dejstvom, da ima usodo svoje dežele tako čvrsto v lastnih rokah, kakor jo imata delovno ljudstvo in mladina socialistične Jugoslavije. V 11.012 gospodarskih podjetjih, v katerih je bilo predlanskim zaposlenih 1,427.837 delav- cev in uslužbencev, so izvolili v delavske svete 208.375 članov. V vseh organih družbenega samoupravljanja dela zdaj približno 1,300.000 državljanov in zato zdaj naš mladi rod, če ga vprašamo, na kaj je najbolj ponosen in kaj mu odpira naj svetlejše perspektive, vsekakor odgovori:- »To je sistem družbenega samoupravljanja, to je sistem, ki omogoča slehernemu delovnemu človeku, da neposredno sodeluje v upravljanju družbenih zadev.« Ogromen je za mladino pomen razvoja šolstva. Tik pred vojno se je šolalo v vseh šolah in na univerzah Jugoslavije kakih 1,600.000 dijakov in študentov, v šolskem letu 1955/56 pa že 2,400.000. Zdaj smo zajeli s šolanjem kakih 75 % otrok med 7. in 14. letom, kar je tudi velik uspeh. Velik vpliv na krepitev politične enotnosti mladine in njeno privrženost socialistični domovini je imela zunanja politika naše vlade in stališče ZKJ v zvezi s perečimi problemi mednarodnega delavskega gibanja. Razen socialističnih odnosov in uspehov naše gospodarske izgradnje je naša mladina ponosna tudi na našo neodvisno in miroljubno zunanjo politiko, na politiko aktivne koeksistence, medsebojnega prijateljstva in sodelovanja vseh dežel ne glede na njihov družbeni red. V tej zvezi je povsem upravičeno, je rekel Tripalo, da s te- svobodne socialistične dežele bolj polno in vsestransko življenje kakor prejšnji rodovi. Za seda- j njo mladino, kakor tudi za vse1 rodove mladih je značilno vznemirjanje in določeno nezadovoljstvo s sedanjim stanjem. Za težnje mladine so sedanji materialni, družbeni in kulturni pogoji šele izhodišče. Mladina hoče živeti bolj polno, bogatejše in bolj kulturno, mladina nenehoma teži za novimi, naprednejšimi in sodobnejšimi oblikami življenja Takšne težnje mladine povsem ustrezajo naravi našega socialističnega družbenega sistema, ki se nenehno giblje in izpopolnjuje te težnje ustrezajo ciljem socialističnih sil v naši deželi. NEGATIVNIH POJAVOV NE SMEMO POENOSTAVLJATI Zato, je rekel Tripalo, lahko mirno rečemo, da raste v naši morejo plodno sodelovati v delu deželi zdrav in žilav rod, ki delavskih svetov. Ti pomisleki in plodno doživlja vse probleme dvomi pa so se kmalu razpršili, svoje dežele, ki je politično eno-V delavskih svetih je zdaj čedalje ten in pripravljen aktivno poseči več mladih delavcev. Lani jih je v življenje skupnosti, ki svoje pobilo že dvakrat več kakor 1. 1954. i trebe povezuje s potrebami na- I šega razvoja. Nobenih razlogov pa ni, da ne bi govorili tudi o nekaterih negativnih pojavih pri manjšem delu mladine, ki napačno pojmuje demokracijo in svobodo osebnosti. Tu pa tam nalei timo pri mladini na nerealne zahteve, ki presegajo sedanje možnosti naše skupnosti. Negativnih pojavov med mladino ne moremo ske politike itd. Stvarnega ne ideološkega in političnega dela moremo meriti po števiiu P vanj, seminarjev in deba Stankov, marveč mn0®° hIikoVa-tem, koliko prispeva k obliko MLADINA NENEHNO TEŽI ZA NAPREDNEJŠIMI IN SODOBNEJŠIMI OBLIKAMI ŽIVLJENJA se nam fe^taf S olruž- Poenostavljeno pojasnjevati samo *n^h iali Pretežno z nezaželenimi tuji- Jnvnrm In ni«nH d !ml vPlivl- ne z abstraktnimi for-smo mnogo govorili in pisali o j mulaciiami o »ostankih kaDitaliz-tem, ali kaže dati dijakom pra- I ™ „ J*™1 ° 11 vico, da volijo svoje predstavnike i ■ -1 ... P* v šolski odbor. Zdaj, po dveh 3avov moramo iskatl tudI na do‘ okvirih sistema neposredne socialistične demokracije. Ljudska mladina naj svojim članom pomaga, da si bodo pridobili osnovno znanje iz marksistične teorije. Mia- tem, kohk.u ~ - ASPhno- di ljudje ne bi mogli z jasnim nju družbene in moralne o glediščem sodelovati v upravlja- sti mladega človeka. PERSPEKTIVNI NAČRT GOSPODARSKEGA RAZVOJ IN NEKATERE PEREČE NALOGE LJUDSKE MLADINE Hitrejši gospodarski napredek naše dežele bo v marsičem odvisen od delovanja subjektivhih in socialističnih sil, med katerimi gre važno mesto tudi Ljudski mladini, je rekel Tripalo. V tem oziru bo zlasti pomembno prizadevanje za popolno izkoriščanje zmogljivosti v industriji in za povečanje delovne storilnosti. Pri tem je važno strokovno usposabljanje naše mladine, ki se zanj zelo zanima. Samo predlanskim je tečaje za strokovne izpite na delavskih univerzah končalo 21.000 delavcev. Ustvarjanje pogojev za uspešnejše strokovno usposabljanje delavske mladine postaja eno izmed njenih življenjskih vprašanj, ki je hkrati zelo važno za skupnost v celoti. Zato Ljudska mladina pričakuje, da jo bodo tudi v prihodnje sindikati podprli v zahtevi po novih šolah in tečajih za strokovno usposabljanje delavske mladine, po novih industrijskih šolah in šolah učencev v gospodarstvu. ga mesta naslovimo izraze proti- letih izkušenj iz dela šolskih od- j vojne solidarnosti na mladi rod —— uuu- —*er v nekaterih slabih straneh in vseh dežel, na tiste, ki bi Jih v šolske odbore izvoljeni dijaki utegnili jutri pognati v množično j opravičili zaupanje. Ni še dolgo klanje v vojni, povsem brezizhod- tega, ko so v mnogih krajih podcenjevali vlogo šolske mladine v boju za pospeševanje kmetijstva in razvijanje zadružništva. Na pobudo Ljudske mladine pa smo v pičlih dveh letih ustanovili 860 zadružnih gospodarskih organizacij kmečke mladine s 37.000 člani. borov lahko mirno trdimo, da so ! V SnUkP nrihnre tzvniipni riiink* nepopolnostih našega gospodar- ni za vse nas. Naša poslanica se glasi: »Mi ne želimo vojne, mi hočemo živeti v miru, živeti lepše in bolje. Prav zato moramo zavoljo nas samih vsi in enotno onemogočiti tiste, ki pripravljajo novo vojno katastrofo.« litični opredeljenosti in idejni usmeritvi zavzema res za to, kar je novo, napredno in sodobno. že od mladih let živeli, se šolali in rasli v svobodni socialistični Jugoslaviji. Revolucionarna preobrazba ter ves naš družbeni in gospodarski sistem sta močno vplivala na oblikovanje zavesti ter družbenega, moralnega in psihološkega lika našega mladega človeka. Če naši fantje in dekleta niso sodelovali v revoluciji, če so redki med njimi sodelovali pri velikih delovnih akcijah, če morda še premalo vedo o revolucionarnem boju naših narodov, pa so z redkimi izjemami krvno poveza- j speva ni s svojo domovino. Edino na- j nično 0 NEKATERIH OSNOVNIH ZNAČILNOSTIH SEDANJEGA MLADEGA RODU Tripalo je potem govoril o ne- vilo let, marveč predvsem dejstvo, katerih osnovnih značilnostih se- j koliko se človek oziroma rod v danjega mladega rodu. V sociali- 'svojem praktičnem delovanju, po-stičnih deželah sta se socialni in gospodarski položaj mladine bistveno spremenila. Dinamični tempo gospodarske in kulturne preobrazbe je odprl nove široke možnosti in privlačne perspektive za mladino. Izkušnje pa kažejo, da te spremembe ne zadostujejo, da bi mladina v polnem smislu postala vplivna politična in družbena sila, če se niso hkrati dosledno izgrajevali socialistični odnosi med ljudmi in socialistična demokracija. Pred dvema, tremi leti so še mnogi mislili, da že samo dejstvo, da živi mladina v socialistični deželi, zadostuje za njeno socialistično vzgojo. Takšno mnenje podcenjuje vlogo zavestnega činitelja in smotrnega vzgojnega delovanja socialističnih sil. Tripalo je potem naštel nekaj značilnih mnenj o sedanji mladini. Posamezniki, ki primerjajo sedanjo mladino z rodovi napredne mladine pred vojno in med njo, ponavljajo tarnanje, da je v sedanjem mladem rodu mnogo manj revolucionarnosti in zanosa, da je mladina zdaj podvržena raznim negativnim vplivom. Ti, običajno dobro misleči in strogi kritiki mladine govore tako na podlagi posameznih ugotovitev in zunanjih znakov nekaterih negativnih pojavov med manjšim delom mladine, ne da bi upoštevali spremenjene družbene pogoje, drugačno vlogo in naloge mladine. Včasih lahko slišimo tudi modrovanje, češ da so vsi mladinci ln mladinke avtomatično napredni nasproti »konservativnim« starcem ali nasprotno. Drugi pravijo, da samo starejši rod nekaj velja, ker ima za seboj ljudsko revolucijo in velike delovne akcije, sedanji pa nima možnosti, da bi se prekalil in zato mu ni treba mnogo zaupati. Iz tega bi lahko človek povzel sklep, da si morata ta dva rodova nenehoma nasprotovati v raznih vprašanjih. V tem je pač mnogo idealistične primesi. Nazori in gledišča mladine so nerazdruž-ljivo povezani z razredno sestavo družbe in ideološkimi tokovi. Povsem jasno je, da glavno merilo sodobnosti in naprednosti ni šte- Tripalo je potem omenil zanimivo anketo. Na vprašanje: »■Kateri je po tvojem mnenju največji uspeh v povojnem obdobju naše dežele«, je pretežna večina z anketo zajetih (kakih 90%) poudarila enega izmed momentov izgradnje industrije, razvijanja sistema družbenega samoupravljanja, dosledne in miroljubne zu- Rojeni tik pred vojno ali med j nanje politike’ P^P^vanja pro-njo so mladi ljudje naše dežele skega in družbenega reda. Materialni problemi delavske mladine, predvsem pogoji prehrane in stanovanja, možnosti glede razvijanja družabnega, zabavnega, športnega in kulturnega življenja močno vplivajo na vzgojo mladine. Nekatera teh vprašanj so še zmerom odprta, kar je večidel naravna posledica pospešenega gospodarskega razvoja in velikih sprememb v sestavi prebivalstva. Toda v mnogih naših podjetjih so razumeli načelo rentabilnosti enostranske ter ozko, tako da so zanemarjali skrb za nekatere temeljne življenjske potrebe delavske mladine. Vzlic temu pa naša delavska mladina zelo dobro razume, da so se zlasti zadnja leta gmotni pogoji življenja delavcev znatno zboljšali. VLOGA LJUDSKE MLADINE V SEDANJIH RAZMERAH v družbeno in politično življenje je zadnja leta nedvoumno pokazala, da je razširitev družbene odgovornosti mladine najboljše sredstvo za njeno socialistično vzgojo. Na zadnjih volitvah je bilo izvoljenih v oba sveta občinskih ljudskih odborov 6313 mladincev in mladink v starosti do 25. leta. Število v delavske svete izvoljenih mladincev in mladink iz leta v leto narašča. Doslej je sodelovalo v delavskih svetih že nad 76.000 mladih delavcev. V upravnih in nadzornih odborih kmečkih in splošnih kmetijskih zadrug dela zdaj kakih 4000 mladincev in mladink, v raznih orga-naše socialistične prido- Praktična dejavnost Ljudske nih družbenega upravljanja in v Ko je govoril o vlogi Ljudske mladine v razvoju dežele, je Tripalo rekel, da so spremembe v našem političnem sistemu postopoma vplivale na spreminjanje vloge vseh političnih organizacij, med njimi tudi Ljudske mladine. Njena glavna naloga je zdaj, da pripravlja in usposablja mladino za sodelovanje v mehanizmu družbenega upravljanja, da pri-k lastni preobrazbi v res-subjektivno socialistično Potem je Tripalo Pr^di”e pereče naloge kmečke rn i _ in naštel glavne naloge P tivnega načrta razvoja stva in vlogo kmetijskih . V teh zadrugah je vč anjenin mladih ljudi. Znav no je kakih 70.000 miauui no je naraslo tudi zanimaj mladih proizvajalcev za P me kmetijstva in za socj. ^a. metode obdelovanja zermj • dar govorimo o samostojfi ^ spodarskih odnosih mla u00-kmetijskih zadrug, mo.ra mladih števati dejstvo, da večina rw* ^ proizvajalcev nima z. ja ni proizvajalnih sredstev m jn izključno od njih °dvisno, z v koliki meri se bodo po tmji zadrugo in njenimi deja s0. Velike pa so možnosti g „ delovanja mladine v posp' ira<. nju kmetijstva prek org ^ nja prostovoljnih delovni .n0 za zgraditev naprav, ki s b0(j0 potrebne kmetijstvu m ctoril-omogočile večjo delovno b0 nost. Za napredek kme. »hrazba zlasti važna strokovna iz kmečke mladine. REFORMA ŠOL IN MLADINSKA ORGANIZACIJA je izpričala upravi-; gaja, da profesorji v,.r® sank-inje za socialistični z dijaki rajši uporabljaj krjvca cije kakor argumente, ce ne morejo najti. , Proti koncu referata J® P^el, sednik LMJ Miko Tripalo y da je za mladino va gjStefflu novem organizacijskem p0. šolstva odstranimo PreJ.^ iahk° manjkljivosti. V tem ozir ..^e ugotovimo, da bodo indu dar-šole in šole učencev v g ^ z stvu dobile enakopraven s nje, ostalimi šolami druge s 1 . anj da se bo zmanjšal pnvi ^ortio položaj gimnazije in da tili zlasti veliko pozornost p -j-a. srednjim strokovnim so" ml®' Mladina čeno zanimanje razvoj, za spreminjanje odnosov in vzdušja v naših šolah. Šolska reforma je pomembna za našo skupnost in za mladino, zlasti za hitrejši družbeni in gospodarski razvoj naše dežele, za razvoj znanosti in tehnike. Velik korak na tej poti je uvedba družbenega samoupravljanja. Ustanovitev šolskih svetov in njihovih komisij je znatno pripomogla, da se vsa družba bolj zanima za probleme šol in da uspešneje vpliva na njihovo delo. Šolski odbori so si pridobili družbeno veljavo. Ze zdaj obravnavajo ne le gmotne probleme šol, marveč se ukvarjajo tudi z vprašanji vzgo- ko bo vsem mladincem in g6 1 — —-------------j- *—i -» j——1—i— _■»*_»__ *_» t——soie i« da 'fepit* je, povezovanja šol t družbenim dinkam. ki končajo ,sol^„ ravno stanje se jim zdi naš socia- j silo, katere člani bodo okvire listični razvoj, odstranitev izkori- družbenega sistema uporabljali ščanja, nacionalna enakopravnost za nenehno krepitev materialnih naših narodov, delavski sveti in sil socializma in socialističnih družbeno samoupravljanje ter | odnosov, druge bitve. mladine za vključevanje mladine organih oblasti pa nad 100.000. Ljudska mladina naj se v prihodnje čimbolj zavzame za izpolnjevanje proizvodnih nalog. To pa ni več vprašanje neposrednega in operativnega prizadevanja, da bi življenjem ter z vrsto socialnih, zdravstvenih, kadrovskih in drugih problemov. V vse šolske odbore srednjih šol so bili izvoljeni tudi predstavniki dijakov, ki so s svojim delom izpolnili pričakovanja. Glede izvenšolske dejavnosti dijakov je še zmerom značilno, da je to dejavnost, v katero se dijak vključi na podlagi svobodne opredelitve in osebne zainteresiranosti. V izvenšolski dejavnosti in v družbenem življenju nasploh pričakujemo, da bo dijak aktiven, samostojen. Ta zahteva pa je dostikrat nasprotovala sistemu dela v šoli, ker je stopnje, omogočeno, najbrž po kvalifikacijskih . *«- gjj vpisali na ustrezno fakui višjo šolo. V dosedanjih Staz\>e vem sistemu šolanja in iz... pre-v naši deželi smo P0SY „n0vani malo pozornosti tako izobrazbi odraslih. Tudi ^ stem bomo morali temelji učiti, da bi vsem v nje j*jCain slenim tovarišem in toj,a z de' omogočili, da bi vzporedn jg lom v proizvodnji zboljša ^ogegli Strokovno izobrazbo in tefl1 višje kvalifikacije. To / _aZred važnejše, ker je delavski ^0 vda 3IOLCU1U ucm * auu, n.ci je pri nas po letih še zrne^L.ica se* moral dijak v glavnem samo po- mlad, njegova kvalifikacija slušati in odgovarjati na vpra- stava pa dokaj neugodna ga ioni« v r Afil Mt« v« Xn nSmBtTlO * .a« šanja. Čeprav, smo v tem oziru zadnje čase storili mnogo za zboljšanje takšnega odnosa do dijaka, vendar se še zmerom do- v kmetijstvu še nimamo in bolj stalnega sistema sabljanja neposrednih skih proizvajalcev. usPf kmew' MLADINI JUGOSLAVIJE SE ODPIRAJO SVETLE PERSPEKTIVE »Tovariši in tovarišice delegati,« je rekel Tripalo ob koncu svojega referata, »kakor sem že poudaril, čakajo Ljudsko mladino Jugoslavije mnoge važne presegali norme, varčevali z gra- | naloge. Da jih bomo izpolnili, moramo nenehno delati za organizacijsko in politično krepitev naše organizacije. Pri nas že prevladuje naziranje, da osnovne organizacije Ljudske mladine in njenih vodstev ne moremo več omejiti samo na sestanke orga- divom ali pravočasno hodili na delo. Prek delavskega samoupravljanja in novega gospodarskega sistema povezujemo osebne in kolektivne koristi. Vloga zavesti socialističnih sil, med katere sodi tudi Ljudska mladina, se mora zdaj razširiti, da bi vplivale ne le na povečanje delovne storilnosti in sodobno organizacijo dela, marveč tudi na usmerjanje gospodarske politike podjetij in stalno krepitev socialističnih odnosov v njih. Izkušnje so pokazale, da so klubi mladih proizvajalcev in sekcije mladih za- Naša moč je v enotn0Slojijivi naše mladine, v naši ne .gtov, povezanosti z Zvezo komu , tički stoji na čelu vseh soci ^ nih sil v Jugoslaviji, na ,genje je v našem boju za u^e*aCjnj®' programa socialistične ^jeK' ker so v njem izražene 0jg, tivne težnje družbenega ^ Mladini Jugoslavije se ° ge rajo svetle perspektive, ^gri nizacij LM ali na nekatere ak- borimo za novo družbo, v usode( cije znotraj nje, marveč da je bo človek gospodar lastn bna treba kombinirati takšne dejav- v kateri se bo uresničila o» ^ nosti z delom vseh drugih druž- sreča vsakega posameznika. . benih činiteljev v vzgoji mla- živim0 v času, ko se socialis dine, z delom šole, z mnogimi .jnrnnvini usp. specializiranimi organizacijami,! ideal‘ v. "aši. ‘^ janje soc* zami in dru- ■ uresničujejo in ko MM noVe na svetu zmeron Mladina bo letos gradila avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb delavskimi univerzami in dru gimi ustanovami. Odbori Ljud- zem družnikov na vasi zelo prikladne mladine morajo v tem oziru zmage. _v0je oblike sodelovanja najbolj aktiv- odi8rati vlogo koordinatorja in Zato 5e fvrsteje strnirn ■ , nega* dela mladine v obravnava- organizatorja skupne dejavnosti vrste in tucji v prihodnje s nju problemov gospodarskih pod- za vzS°3o m'adine- Samo takšna starelšimi tovariši z«136 a- ietii in kmetiiskih zadrup dejavnost lahko zagotovi uresni- s starejšimi „iQnzma. z jetij in kmetijskih zadrug. |čenie vseh tlstih zamislt kj bodo nosimo zastavo s°cial‘z™odne Glede ideološko političnega dela : prišle do izraza tudi na tem na- stavo miru, zastavo mc Ljudske mladine je Tripalo izra-1 šem kongresu. solidarnosti mladine vsen Komunisti naj bodo povsod aktivni v boju za socialistična načela Na redni konferenci Zveze komunistov občine Ljubija na-Center je v razpravi sodeloval tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko Ljubljana, 27. jan. — V Domu »Maksa Perca« v Ljubljani jt bila danes konferenca Zveze komunistov občine Ljubljana-Center, ki je največja občina v Sloveniji tako po številu prebivalstva, kot tudi po številu članov Zveze komunistov. Na konferenci je sodelovalo blizu 300 delegatov, Prisostvoval pa je tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko. bro^uv!onlStLte ob5ine so se d°-Ijenin v družbenem živ- 8ekretaria p?Tsn®mamo iz poročila tej nh?< • roša Ruprehta. - V n’ sodeluje v organih državlian uPravlianja 3oooi“°V’ med nJlmi bi ° Članov Zveze komunistov. V delavskih svetih 268 podjetij je 836, v njihovih upravnih odborih pa 460 članov Zveze komunistov. 1721 članov ZK te občine dela v različnih društvih. Ti podatki do-10.526 I kazujejo, da so si komunisti pri-blizu 1 dobili zaupanje ter da so jih vsepovsod volili v vodstva orga- nov delavskega in družbenega upravljanja ter društev. Res je, da je mnogo komunistov, ki imajo po več dolžnosti ter da je na drugi strani še vedno 1176 članov ZK, ki so brez funkcij. Dejavnost komunistov je Ijila zelo očitna v obdobju priprav, na volitve v občinske odbore. Prav BESEDE velikega PR so zamrle v glasnem skandiranju, njegovo pomirjevanje in dviganje rok je vzbudilo nove vale navdušenja. Naposled je le spregovoril. Ni zapravljal časa z manijestativnimi in laskavimi Sm° neP°sabne tre-nrpnJ«- smo preproste in mZ!rWe besede velikega dih flo?0 171 ^itelja. Dlani mla- miadin i9at°V se hodo ohladile> čez nek P^^am v dvorani bo « n*. i«orvui/Mi*i srečan utihnila, trenutki priznanji mladinski organizaciji. Prsi Ja S 7}tom Po so na mlade S prizadeto in toplo besedo je jVjiJef j neizbrisne sledove, razodel misli o naši mladi gene-nega zorečih oči in nestrp- raciji, o nekaterih njenih sla-starih J17 .kovanja. Srečanje bostih in slabostih tistih, ki iz učiin ri3a(:e^'eu s Vrog cest> imaj° na skrbi njeno vzgojo, nic. Poj 7n }ovomiških delav- Manifestacija se je spremenila v krepko letih so si spet prijateljski razgovor ljudi, ki stisnili nosij0 v srcu isto misel. V ne- posrednem govoru je bil spet takšen, kot ga poznajo naši ljudje in zaradi česar si vedno tako želijo njegovih besed. Pogledi delegatov so bili uperjeni v govorniški oder, razodevali so skrb in željo, da ne preslišijo niti ene besede. Ob koncu se je razgovor spet spremenil v manifestacijo. Z odločno besedo dr- sPom.in ndf roke in obujali Pesem 6 na minulost. Mladinska raznni«-6 ,st°Pnjevala slovesno so no. zenie. Obrazi delegatov bolj x odhrivali še eno naj-šelio il in najbolj prijetno nestm*. uPnnje. Z istim jezikom v°rilj osti in ljubezni so go- »Cez r,J?is.el: Pozdrmcil 1 trenutkov bomo Pese .marš.al* Tita.« ____________ ___________ se vspm Utihnila, pogledi so žavnika in voditelja naših naro-uhodnim 9°90steje obračali k dov je sporočil: rnolk j vra-tom. Razburljiv »Dajem vam nalogo, da zgra-Okr Stopnjevala nestrpnost, dite mladinsko cesto od Ljublja-raiio n? dev.etth je veliko dvo- ne do Djevdjelije.« neponi a sindikatov zajel val Dlani so se spet našle v oglu-isker snePa navdušenja. Tisoč šujočem aplavzu, besede so se pogasiZ 36 TazPtamenelo v ne- izoblikovale v obljubo. Pesmi 1 °9eni- Med vzkliki in »Hočemo, hočemo!« z roka™ ■Pl°S!caniem in P°zdravi Kdor je bil tisti trenutek v sokim?1 Ie ie-maršal Tito z vi- dvorani, se je lahko prepričal o vhodu državniki pojavil na upravičenosti sklepa naših naj-med mj Nasmejan kot vedno višjih državnih organov, kajti n*/esta • - 0 3e °dzdravljal ma- prav mladinske delovne brigade n°sti i?]7 spoštovanja, hvalež- bodo kot kovačnica mladih Iju-Bii ■ ]ubezni. di pomagale uresničevati bogate Učitelj30 med nami prijatelj in misli, ki jih je mladini namenil je jn . državnik. Smehljal se Maršal. gib je dzdrapljal. Vsak njegov Ob koncu je delovni pred- vdušeme razplamenel na- sednik združil misli vseh dele-3e- gatov v svečane obveznosti: »Tovariš Tito, začeli bomo 1. aprila, na Dan republike pa bomo izročili svojemu namenu cesto od Ljubljane do Zagreba.« S to obljubo se je Maršal poslovil od udeležencev kongresa. Spet so se ponovili prizori, ki so govorili o veliki ljubezni mladih ljudi do tovariša Tita. J. G. tako to velja za volitve delavskih svetov, ko so organizacije ZK v podjetjih napravile analizo poslovanja in sprejele sklepe, komunisti pa ,so se za njihovo izpolnitev borili v svojih kolektivih. Med nekaterimi slahostmi jalnosti in da so bili sprejeti mnogi ukrepi, ki so še nadalje razvijali pristojnost organov delavskega in družbenega upravljanja. Za tako razširitev pristojnosti pa je potrebna široka aktivizacija subjektivnih sil, zlasti Zveze komunistov. Kjer je bilo premalo te aktivno subjektivne sile, so se pojavile tendence po vračanju na administrativni sistem. Zlasti so bile te tendence občutne ob prehodu v novo leto, ko so se pojavila mnenja, da se dajo razne napake in slabosti, kot na primer nepravilnosti pri premiranju, samovoljnost nekaterih podjetij na tržišču itd., urediti s korekturo zakonskih predpisov. V resnici pa je to stvar aktivne borbe za socialistična načela, ki bi jo morale biti subjektivne sile. Tovariš Marinko je potem obsežno govoril o vlogi in mestu komunistov v našem socialističnem življenju in poudaril, da razvijamo demokratičen sistem zato, da bi se širile demokratične sile, ne pa liberalne, anarhične in demagoške težnje. Pri tem je izredno važno, da je Zveza komunistov borbena organizacija, ki se neprestano bori za izpolnitev naše gospodarske politike. Tovariš Marinko je potem govoril o razvoju Slovenije v povojnem obdobju in se zlasti ustavil ob nalogah komunistov pri organiziranju različnih oblik komunalnega življenja, kot potrošniških svetov, stanovanjske skupnosti in drugih oblik družbenega upravljanja. Na konferenci so na koncu izbrali 35-članski občinski komite, delegate za okrajno konfe-ter deset delegatov za Ljubljana, 27. jan. — V gledališki dvorani Obrtniškega doma v Ljubljani je danes popoldne ob prisotnosti članov Izvršnega sveta Slovenije Toneta Fajfarja, Julija Beltrama in Vladka Majhna podpredsednik Obrtne zbornice LRS Polde Potočnik odprl republiško šolo za vodilni kader v obrti. »Tako velika udeležba — prijavilo se je namreč več upravnikov obrtnih podjetij kot smo pričakovali — je jasen dokaz, da se naši vodilni kadri v obrti zavedajo velikega pomena svojega nadaljnjega strokovnega in splošnega ekonomskega ter političnega izobraževanja,« je poudaril podpredsednik Zbornice. Tovariš Tone Fajfar je udeležence šole pozdravil in jim omenil velike naloge, ki jih perspektivni plan razvoja obrti od njih pričakuje namreč to, da bodo pobudniki pospešenega razvoja naše obrti. Izplačilo akontacij osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah Beograd, 27. jan. (Tanjug.) Zvezni državni sekretariat za' finančne zadeve je sprejel odlok o izplačilu akontacij osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah v prvem trimesečju 1958. leta. dela Zvezfe komunistov v tej občini je bilo v poročilu omenjeno, | renco da so bili šibki z množičnimi or- (kongres Zveze komunistov Jugo-ganizacijami, prav tako pa te- slavije. Gospodarske organizacije, ki j so leta 1957 določale dobipek, ter j kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadrtige za kmetijsko dejavnost, bodo izplačevale akontacije osebnih dohodkov v ; višini.dosedanjih (čisti znesek tarifnih postavk) in bodo od skup-! nega zneska izplačanih osebnih dohodkov vplačevale na račun akontacije prispevka k proračunom 18%, prispevka za socialno zavarovanje 35% in prispevka za stanovanjsko izgradnjo 10%. Od kov v letu 1957, iz katerih bodo izločiletin vplačevale kot akontacije vse obračunane prispevke iz osebnega dohodka; tiste organizacije, ki so leta 1957 določale dohodek, imajo pa možnost, da obračunavajo osebne dohodke za ves delovni kolektiv v čistih zneskih, lahko izjemoma izplačujejo akontacije osebnih dohodkov in ustreznih prispevkov tako, kot je določeno za gospodarske organizacije, ki so določale dobiček. (Iz Zveznega državnega mvm 8 konference ZK občine Ljubljana-Center osebnih dohodkov kmetijskih de- sekretariata za finančne zadeve! lavcev kmetijskih organizacij in splošnih kmetijskih zadrug bodo vplačevale na račun akontacije prispevka k proračunom 4%, prispevka za socialno zavarovanje 26% in prispevka za stanovanjsko izgradnjo 3%. Ostale gospo-' darske organizacije, ki so leta 1957 določale dohodek, bodo obračunavale in izplačevale akontacije osebnih dohodkov v brutto zneskih v višini osebnih dohod- 9reie jnzpo^°šenju, ki razburja, nik ri*.,navdušuje, je predsed-k°nnrpo a, brigalo odprl šesti uvodml ?iudske mladine. V gost0v j .dah, po pozdravih l°vm n?Juie delegacije je de-»rb dnik dejal: fcril b.° ™°.<< dil urnirofj 3e maršal Tito trati dvorano; prve besede renske organizacije iz istega razloga še niso dovolj zaživele. Po poročilu sekretarja občinskega komiteja so delegati v treh komisijah razpravljali o dosedanjem delu in bodočih nalogah komunistov v tej občini. V komisiji za družbeno upravljanje kot tudi na popoldanskem plenarnem delu konference je v razpravi sodeloval tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko. Tovariš Marinko je navedel, da je bilo lansko leto obdobje velike ustvar- S KONFERENCE ZK V SEŽANI 110 novih članov ZK v zadnjih dveh letih govor tovariša tita na kongresu Ljudske mladine Jugoslavije Cal— del° tudi^Jn tako je torej to z 2 strani) gabili ,,®nGJŠe- Drugič, tu smo adina v I ,na deJstvo, da se ,atr>a ual. takšnih akcijah tudi » Velik-o ,ozabili smo, da so s5 hašo , ^'nske akcije šola da so L^ino. Pozabili , - ^ozaum smo, intci ^ ovne akcije pove-? adino J,ek>lno in delavsko da _ /no raznih narod-tr, tho Cei°t kovale iz nje mo-U?,°žice lf.M, • .da so rasle tu st na ni so P°tem odha-ratka to iC . ptrokovne posle. ’ akcije so nam mnogo POftl; S"/?1 bilo1 ’VZg0ji kadrov. Ce- draži«0 mladine neko-Jali tudi n’ ne smem0 nozab-ekaj Pa ni—ek nekaj velja, pri nas nekai*13 to’ da ie treba dati a' Clovpt , ,oblikovanje člove- iv.i ®iJU°vek veljati največ, n« ce u.a dela mladina deMStevali v*, računali in če bi krampov. Dali vam bomo kamio- se je nato v imenu kongresa za-ne in vse drugo, kar boste po- hvalil predsedniku Titu za be-trebovali, da boste res dobro iz- j sede, ki jih je naslovil na mla-polnili svojo nalogo. To delo bo dino Jugoslavije. Bilanovič je de-trajalo nekaj let, ne vem pa na- jal, da bo mladina še nadalje izpolnjevala naloge v socialistič- tanko, koliko in ne morem vam povedati roka za srbski in pozneje za makedonski del. To bo- ni izgradnji dežele in da se bo izgradnja avtomobilske ceste <*!'■ J»a,Je del elernen~te.'"bPvT; aa)še. 0 rnladine zmerom bt8 j da ze^lJ^stavlJam° kot na-atstva in mladinsko cesto h- DipVrt?^osti od Ljublja-t0> plosk- bJe (enodušno vi-Marisu To,,0 z vzklikanjem bii ^jublinn« j Mladinska cesta a dografpt d0 Magreba naj bi vembra dtra letos do 29. no-aPrilu n«va naJ bi se začelo bmni{aa'sreth Vam bomo vsa la?fte Za to tatVali ki Rh P°tre-cr Je in boiip u vam bo zdaj mo določili pozneje. Upam pa, | Ljubljana—Zagreb začela 1. aprila, cesta pa bo dograjena 29. novembra letos. To bo velika delovna akcija, ki jo je sprejela mladina kot obveznost za letošnje leto. Kongres je nato sprejel naslednji dnevni red; 1. izvolitev delovnih organov kongresa; 2. poročilo CK o dejavnosti Ljudske mladine od V. do VI. kongresa in poročilo nadzorne komisije; 3. referat >Vloga in naloge Ljudske mladine v družbenem samoupravljanju; 4. predlog in izglasovanje novega statuta; resolucije kon- ko je bilo ob da vam bo tudi tu potrebna pO' lovica časa manj, kakor če bi opravljali ta dela samo s stroji in s strokovno, plačano delovno silo (ploskanje). Glejte, tovariši in tovarišice, to je samo ena naloga. Ko pa jo boste izpolnili, boste dobili še druge (odobravanje in ploskanje). Želim naši mladini kot celoti, da častno izpolni to svojo nalogo in da dela tako, kakor boste sklenili vi tu na kongresu, po referatih in poročilih. Želim vam mnogo uspehov v delu na tem kongresu in v vašem vsakdanjem delu tam, k-jer se mudite, na delovnih mestih in v šolah, in vas še enkrat naj lepše pozdravljam v imenu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije.« Konec govora predsednika Tita so pozdravili z dolgotrajnim vzklikanjem in pesmijo; -Druže Tito mi se ti kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo.« Konec govora generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza Tita, ki je v imenu CK ZKJ pozdravil kongres, so delegati pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem in Sežana, 27. jan. — V kino dvorani je bila danes druga občinska konferenca Zveze komunistov, ki se je je udeležilo 100 delegatov in- več kot 30 gostov, med njimi član CK ZKS Dušan Bole, okrajni or-. ganizacijski sekretar ZK Julij Titi in član okrajnega komiteja ZK Tone Ukmar. V zvezi s poročilom o delu osnovnih organizacij ZK in delu komunistov, ki ga je v kritični Pocenitev žagane bukovine za 14 % novega Centra 1-Ljudske mladine ^likih delovnih akci-I skandiranjem: Tito — Tito. korali imeti več ' Predsedujoči Danilo Bilanovič 5. sprejem gresa;' 6. izvolitev nega komiteja Jugoslavije. Potem ko so bili izvoljeni dč-lovni organi kongresa ter so sklenili, da poročil in nadzorne komisije ne bodo brali, ker sta bili že prej razdeljeni delegatom, je povzel besedo predsednik CK Ljudske mladine Jugoslavije Mika Tripalo, ki je podal referat »Vloga in naloge Ljudske mladine v družbenem samoupravljanju«. Zaradi omejitve sečnje, zlasti mehkega lesa, ki jo moramo vskladiti s prirastkom, vlada na našem lesnem trgu zadnja leta precejšnje pomanjkanje mehkega žaganega lesa. Ukrepi za varčevanje s tem lesom in za njegovo nadomestitev z drugim gradivom, kažejo sicer pozitivne uspehe, vendar povpraševanje po mehkem žaganem lesu nadalje presega ponudbo, kar povzroča razne neskladnosti navzlic plafonirani prodajni ceni mehkega žaganega lesa. Po drugi strani pa je na našem trgu dovolj žagane bukovine in so celo precejšnje zaloge tega lesa, zlasti v Bosni. Da bi po možnosti žagano bukovino v večji meri uporabljali namesto žagane jelovine, je Zvez-hi izvršni svet z uredbo o spremembi tarife prometnega davka ukinil prometni davek na žagano bukovino, ki je znašala doslej 11 %. Hkrati so z odlokom o določitvi najvišjih prodajnih cen za določene proizvode uvedene pla-fonirane cene za žagano bukovino, in sicer v višini prodajnih cen v decembru 1957, znižanih za znesek prometnega davka za 14 %. Ta pocenitev žagane bukovine bo gotovo pripomogla, da se bo povečala uporaba žagane bukovine namesto jelovi n«. analizi podal Alfonz Grmek, se je razvila več ur trajajoča razprava, v kateri so delegati obravnavali številna politična in družbena vprašanja. V Sežani, na meji in na stikališču dveh različnih družbenih sistemov se komunisti še prav posebno zavedajo odgovornosti, s katero morajo kot vodilna politična sila oblikovati družbeno in politično zavest občanov. Analiza političnega dela komunistov med sežanskimi občani prepričljivo govori za minuli dve leti, da so bili komunisti na vseh področjih zelo aktivni. V delavskem in družbenem uprayljanju sodeluje znatno število članov ZK, kar je v veliki meri pripomoglo h gospodarskemu napred-1 ku komune in razvoju socialističnih odnosov. V zadnjih dveh letih je 110 novih članov okrepilo vrste ZK, med njimi večinoma mladi ljudje in delavci, (ž) i.iudsko revijo Prešernove iružbe dobite v vseh knjigarnah. kioskih, trafikah V Skoplju sc bo danes začel peti plenum CK Zveze komunistov Makedonije, na katerem bo član Izvršnega komiteja CK ZK Makedonije Ljup-čo Arsov podal referat »O neposrednih nalogah Zveze komunistov Makedonije v zvezi z izpolnitvijo plana gospodarskega razvoja Makedonije v obdobju od 1957. do 1961. leta«. Na skupščini Zveze pedagoških društev Jugoslavije, ki se je začela včeraj v Sarajevu, so zahtevali, naj bi osnovali ustanove za znanstveno raziskovalno delo na področju pedagogije in za vzgojo mladega znanstvenega pedagoškega kadra. Pedagogi utemeljujejo' to zahtevo s potrebo, da se mora pedagogija uveljaviti kot znanost. Na skup*-ščini so govorili tudi o delu šolskih zadrug in o nekaterih njihovih pomanjkljivostih. V Beogradu je bilo posvetovanje o večletnem programu stanovanjske izgradnje v Srbiji, na katerem so predstavniki ljudskih odborov Valjeva, Novega Pazova in Kragujevca obrazložili svoja gledišča o perspektivnem planu graditve stanovanj in drugih komunalnih objektov na območju svojih občin. Književnik Vladan Desnica je dobil Zmajevo nagrado Matice Srpske za leto 1957 v znesku 300.000 din za svoj roman »Pomladi Ivana Galeba«. To je roman o življenjski poti skladatelja, ki pride leta 1936 v neko bolnišnico v Palanki in se tu spominja preteklosti. Zgodba je pisana prepričljivo, z močnim realističnim nadihom. Novinarski ples 1958 V SOBOTO, 1. FEBRUARJA OB 20. URI V vseh prostorih hotela UNION o Igrajo trije priznani orkestri • Dekoracijo prevzel reklamno-dekorativni oddelek Umetniške zadruge • Za udeleženke novinarskega plesa je spet pripravila prijetno presenečenje Narta • Vabila so že razposlana • Vstopnice so v prodaji v pisarni Novinarskega društva Slovenije, Gosposka ulica 12, I. nadstropje od 9. do 12 in od 15. do 18. ure • Interesenti za vabila se lahko zglase v tem času • Vinska klet in »rožce« bodo na razpolago rednim gostom hotela Union. Ob prvi slovenski uprizoritvi Straussove opere »Ariadna na Naksosu« S predstave Straussove opere »Ariadna na Naksosu« se vračaš z mešanimi občutki.' V spominu ti prijetno odjekne prvo dejanje,) polno Hofmannsthalovih literar- j nih domislekov, scenskih duhovi- 1 tosti, presenečenj in zabavnosti; | pa tudi srčkanih igralskih detaj- j lov in prisrčnih doživetij ne manjka. V njem kar mimogrede doživi mlad skladatelj, čigar operni prvenec je na sporedu bogate meščanske zabave, grenka razočaranja kot ustvarjajoči umetnik in prve resnične vtise o ljubezni in življenju kot zanesen, a neizkušen mladenič sredi trušča in nervoze odrskih priprav za premiero. Strauss se nam pokaže v glasbenem partu tega dejanja kot razsipen, ne vedno izbirčen dedič dunajske glasbene tradicije od Haydna dalje, pri čemer z aristokratskim okusom opisuje vsakokratno razpoloženje, literarni izraz in celo posamezne rečenice z rafiniranostjo, ki pomeni v ne- liko zamamiti poslušalca, da ne i bi ponovno občutil dolgočasja. In! tudi prav dobra izvedba ga ni mogla spremeniti v radostno kratkočasje. Vsaka operna stvaritev mora pač vsebovati ali nadpovprečno dozo glasbenega narkotičnega mamila ali toliko življenjsko presunljivega elementa, da nas prevzame. »Ariadna na Naksosu« za naše današnje razmere j in naše okolje nima niti enega i niti drugega dovolj. Se tako sim-patično pisani eseji meščanskih kritikov in estetov, kot sta J. Gregor in A. Einstein (glej članek »O Ariandi na Naksosu« in »Strauss in Hoffmannsthal« izpod kritičnega peresa H. L. v 3. številki letošnjega opernega listaj, ne bodo tega dejstva spremenili. Ni dvoma, da je sedanja predelava Straussove »Ariadne« doživela v najbolj luksuzni opremi in izvrstni zasedbi leta 1916 pred izbrano gosposko publiko na Du-1 naju probojen uspeh; takrat, ko! teče žensko bitje, — tolaži v prvem dejanju skladatelja z vso gorečnostjo svoje ženske biti; v drugem dejanju pa glavno junakinjo »opere v operi«, .Ariadno, z vso lahkoživostjo svoje komedijantske vloge. V ta namen ji je Strauss prisodil obilo živahnega recitativnega petja, pa tudi po svoji zahtevnosti svetovnoznano koloratumo arijo: »Vsi možje so nezvesti«. Ponos ljubljanske Opere je dvojna zasedba celo v tako kočljivih partijah, Pri premieri jo je pela in igrala Sonja Hočevarjeva tako zelo uglajeno in simpatično, da so ji poslej vrata v vse vragolije te stroke široka odprta. Med vsemi številnimi sodelujočimi solisti ni bilo nobene šibke točke. Duo Arianda — Bacchus je bil zaupan prelepima glasovoma Vande Gerlovičeve in Mira Brajnika. Burkasto četvorico Harlekina, Scaramuccia, Truflaldina in Brighelle so imenitno zadeli Franc Langus, Ljubo Kobal, Lad-ko Korošec in Janez Lipušček. Maruša Patikova, Božena Glava-kova in Milica Polajnarjeva so kot Ariadnine spremljevalke vzorno izpeljale široke melodijske linije svojih melodioznih pevskih vlog. Tudi v najkrajših sodelujo- čih vlogah, ki so jih vtelesili Zdravko Kovač, Anton Prus, Ivo Anžlovar in Anton Gašperšič, je bila opazna režiserjeva skrb, da bi uglajenost in etiketa ne bili nikjer okrnjeni. Koliko ti dve komponenti pomenita za pravilno postavitev Straussove »Ariadne«, je režiser Hinko Leskovšek nazorno pokazal s svqjo odrsko uresničitvijo. Morda delo zaživi j na kakem svetovnem odru inten- j zivneje s kakim posebno rafini-! ranim scenskim prijemom ali ob j petju in igri prav posebno privlačnih interpretov. Vsekakor je bila ljubljanska uprizoritev več kot dostojna in bi bila morala delu pomagati do priljubljenosti, če bi bila v njem samem uteme- , ljena. Ariadno je dirigiral Bogo i Leskovic, ki ima od nekdaj mnogo smisla za barvito, poljudno-zgovomo in živo valujočo Straussovo glasbo. S kakšno vestnostjo in muzikalnim čutom je bilo delo naštudirano, dokazujejo brez-1 hibno izpeljani ansambli solistov, pa tudi ubrano muziciranje orkestra, ki ga skladatelj obravnava solistično. Sceno je postavil Vladimir Rijavec, prevod je oskrbel Smiljan Samec. P. Sivic ' LJUBLJANSKI KONCERTI ZLATA PISCAL, RAZKOŠEN ORKESTER KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, FLAVTISTKA ELAINE SHAFFER, DIRIGENl EFREM KURTZ posebnost njegove izvedbe. >1 8 nam bilo treba, kakor večkraten poslušanju Brahmsa, prekU pričakovanega Allegrc n°n tropp s presenečenjem in neugodjem Lento non troppo. V takšne lej rajši malce hitrejšem „ časnejšem tempu so P°stal®JL razne predpisane vmesne P {ne šitve in zadrževanja bolj re * in muzikalno povedne, zvezi s to potezo dirigenteve snove je gotovo še druga poteza. Efrem Kurtz je P° klasj. izčrtaval pri Brahmsu boli ne cistične kot romantično-cusiv prvine, je gradil bolj na. ^ glasbenih razmerjih; ga je bila morda nekoliko ^ šana izrazitost v drugem (Adagio non troppo), v ce . je bil rezultat vendar izvrst. > nam je stala na koncu muzikam vsebina dela pred očmi K iz pravšne razdalje, tako ^ Na Simfoničnem koncertu 24. januarja je sledil Beethovnovi uverturi k Egmontu Mozartov Koncert za flavto v D-duru. Flavtistka, soproga dirigenta Efrema Kurtza (rojenega 1900 v Petrogradu), ima dognan, za krhko dinamiko flavte izredno gnetljiv in pregibi j iv ton; njena ritmična natančnost spominja na jekleno precizni ritem amerLških jazzovskih pihalcev in najbrž res ni čisto brez vpliva njihove šole; dognano fraziranje se druži z izraznostjo in sposobnostjo odkrivati muzikalno lepoto skladbe kot celote. Poslušati njeno izvedbo je bilo toliko kot prisostvovati vzornemu predvajanju raznih zvočnih registrov in lastnosti flavtndga tona. — Spremljajoči malt orkester je bil nevsiljiv, kjer treba, pa tudi dovolj glasen, le v izrazni moči ni mogel solistke povsem dohajati. V Brahmsovi Drugi je dirigent Efrem Kurtz jemal vse tempe spešno, nerazvaljeno, zvesto Brahmsu samemu, nikakor pa ne brahmsijancem. To omenjam najprej, ker je bila to dobrodejna pravšne razumjc, bila plastično razčlenjena ja stavine in je vendar učinkoj tudi enovito. Orkester je zvočno prav dober.^ NOVOSTI NA KNJIŽNI POLICI OTON ŽUPANČIČ: I ZBRANO DELO, DRUGA I KNJIGA Lahko smo zadovoljni: sorazmerno i gleden, pester, zanimiv. Mimo kole- področje in skuša stvarne ug mlslyo. i darja v ožjem smislu prinaša še vrsto osvetliti še s čisto znanstven” najena j krajših prispevkov s področja znano- Rdeča nit celega dela PA J® „teWs' i stl, kulture, gospodar., notranje in zu- že v naslovu: kaj storiti, da o *gepraV nanje politike in predvsem kmetijstva, na prebivalstva vedno boijs , hjtro Pred kratkim letom in nol le mari- Urednik: Ignac Koprivec. Inž. Stane število prebivalstva nenava „a. rs^rDramf^rtzorTla^r^kiTeklt Krovec: -Preveč ljudi - premalo narašča. - Dobrodošla k«_ BRANKO HOFMAN: SVETLOBA VELIKE SAMOTE kmalu za prvo je izšla tudi druga knji- borska Drama uprizorila dramski tekst h " premam narašča - uodtou™- — inž. ym»- ga Zbranega dela Otona Zupančiča, ki Branka Hofmana -Svetloba velike sa- ^ prebiva?stva ni tve- It^f^^JnJrienje z ga urejata Josip Vidmar in Dušan Pirjevec. V drugi zvezek sta urednika sprejela Burkasta četvortca: Truffaldin (L. Korošec). Scaramuccio (L. Kobal), Harlekin (Fr. Langus) in Brighella (J. Lipušček) v operi Richarda Straussa »Adriana na Naksosu« Zbranega* dela * onj^m gr« -slmoločore« mlnova dramaSla v kmtfni Izdali-iz- vsem njegovi prehrani. Avtor je svo- -Zbornik za kmetijstvo in go*" jn p0. -Jeralo-, v -Mfadih potih- prvič ob- dajateljica: založba Obzorja v Maribo- i?hScV^imdnfhrM *sicer ,nl razprav Profesj5jo. javljene pesmi, oziroma pesmi, ki so ru. Branko Hofman je v zadnjih letih ta sl ne omeiuie famo ??eosnoda?- m ^delavcev fekultete za agrono^U; v tej zbirki doživele kakršne koli po- napisal že štiri dramske tekste, kar ^a oziromT ož I orThrambfna eoz^fritvo m veterinarstvo v «u pravke in spremembe, ter doslej še ne- vse kaže. da se Je mladi pesnik z vso »rstvo ln veterln kem oziru višek glasbenega naturalizma. Toliko manj prijetno odjeknejo v našem spominu zapletljaji v samem sujetu, ki naj bi ustvarjji napeto ali vsaj vzhičeno in zabavno tekmovanje med heroično žaloigro in razposajeno komedijo na isti prireditvi. 2e v prvem dejanju, ko jih libretist nakazuje, se nam zdijo preveč iz trte izviti in nas ne delajo dovolj nestrpne v pričakovanju nadaljnjega razvoja. V drugem dejanju jim manjka vse tisto, kar nas v libretu in sceni n. pr. Prokofjeva »Treh oranž« tako očara. Straussovo muzikantstvo je v tem raz- objavljene pesmi, nastale med leti 1904 resnostjo lotil dokaj nehvaležnega po-in 1915, ki o njih pravi urednik Dušan sla dramskega pisatelja, o- c« o,Pirjevec, da -gre za vrsto poskusov, Svetloba velike samote: moralni SO se avstrijski narodi proti svoji nepopolnih zapisov in fragmentov, ki problem krivde in nekrivde posarnez-volji za taisto gospodo morali so zanimivo dopolnilo k Zupančičevi nika, ki se v trenutku »slabosti- pre-bojevati in ko SO Živeli V hudem poeziji, zbrani v pričujoči knjigi. Vse to pusti kratkotrajnemu užitku osebne nomnniknrmi Trenutno so nam gradivo pa ne predstavlja v bistvu nič sreče, ne da bi se pri tem pregrešil zo-pomanjKanju. trenutno se . drugega kot samo opuščene načrte.- per skupnost, ki ji pripada im ji ostane delo ne zdi posebno dobrodošlo v Tretjina prostora v zvezku, ki obsega ves čas zvest, pa vendar v okoliščinah, našem repertoarju. . 430 Strani, Je odmerjena opombam, ki ko ga mera ta skupnost obsoditi. Z šanja, temveč sega tudi na politično ljani. drugimi besedami, ljubezen med moškim in žensko v času revolucije v neki ne čisto določeni deželi, ljubezen Dve vlogi sta posebno izrazito Jih Je naPlsal Dušan Pirjevec. nhdolnni v tekstovnem in muzi- v knjigi objavljena dela predstav-oDaeiani v tekstovnem in uiuzi ijajo zelo zanimivo obdobje iz pesni- kalnem pogledu. To sta skladatelj škega ustvarjanja, čas med obema mla- med predstavnikoma dveh nasprotujo- - čih Sl: sil, dveh sovražnih taborov. Raz- rešitev tega moralnega problema v Hofmanovi drami je morda malce lite- V prvem dejanju in Zerbinetta V dostnima zbirkama, -Čašo opojnosti* in »Cez plan« ter poznejšo »V zarje Vise v Zupančičevi liriki ogla- jatelji kriv, si sodi sam. drugem. Zlata Gašperšičeva je s -dove-j ko . rn.t.nlr- -.0.— svojo rastočo pevsko zmogljivost- sijo preeef^drugačnPtonL Pirjevčeve rama, v podobnih primerih rjekako že jo, Že izpričanim odrskim instink- opombe to karakteristiko časa Zupan- *phn?ačistai nreri^svoUrni^boinimi Pnri- tom in nriroieno visoko muzikal- 4ičeve^ ustvarjanja v tem obdobju iz- bojnimi pn- lomi m prirojeno visoko muziKai redno lepo ln pregiedno ponazarjajo in nostjo brezhibno Obvladala vlogo pomagajo bralcu do večjega razume- skladatelja. Z nemaniranim vanja in dojemanja te poezije, ki jo tolmačenjem jo je podala tako! sveže in prizadeto, da je poma- 'lahko obravnavati z frierili in v mejah, vlečenem dejanju s svojim genial- : gala celotnemu dejanju do sim- ki jih takim delom določa literarna Dokaj obsežen tekst zelo branega nim, morda tu pa tam ležernim ! patičnega vtisa. zgodovina. _ vojvodinskega pisatelja madžarske muzikantstvom edina trajnejša Zerbinetta naj bi bila na videz zap^Jeza^so-ietnicokpesnikovegaProT manJšine-. romanJčzsefa suihčfa »Ca-vaba. Vendar ne more niti to to- lahkoživo, v resnici iskreno ču- stva. JOZSEF SULHOF: ČAROVNA PALICA DVE MATKOV1ČEV1 DRAMI Detajl z razstave, ki so jo priredili ob dvajsetletnici smrti Branislava Nušiča v beograjskem mestnem rpvna palica- ni posebno pomembno muzeju. Razstava delo. Cas in kraj dogajanja: zadnji kaže delovno sobo dnevi druge svetovne vojne v Nemčiji jn predmete ki jih ln prvi čas po osvoboditvi v zavezniških državah na Zahodu, predvsem v Bruslju in Parizu. Stržen zgodbe: nacistična vohunska ln teroristična organizacija, ki se noče sprijazniti s pora-i zom Hitlerjeve Nemčije. Po čudnem ; naključju so v to afero zapleteni tudi S posebnim zadoščenjem lahko sal je celo rešto enodejank, ki loška drama, saj so v njej vse jugo s lova" skl u] etnlki, ^ eden n‘|" danes v nekaj besedah poročam jih je pred nekaj Jeti tiskal v, osebe razen ene vzete iz klasike.! kijučju, pripelje v kletko zavezniške o svojevrstnem dramaturškem obsežni knjigi pod naslovom »Igra | Izjema je samo Babilonec Poliks, i obveščevalne službe vso to nacistično prazniku, o dogodku, kakršen še oko smrti«. Leta 1955 je zbudil ki je v delu avtorjev rezoner. To 1 *pr^isSpe"2n°«8: je uporabljal satelj. ni zapisan v analih jugoslovan- veliko zanimanja z dramo »Na skega dramatskega ustvarjanja, koncu poti«, ki jo je videla tudi Morda ni zgolj slučaj, da bosta te Ljubljana. Razen tega je tiskal dni dve vodilni zagrebški gleda- obsežno knjigo »Dramaturški lišči dajali krstni predstavi dveh eseji« (1949) in knjigo o Matošu, lani napisanih del istega pisatelja. , ki izide v Beogradu. Zelo delaven Gre za dramo »Sejem sanj«, ki jo J je tudi v Jugoslovanski akademiji bo nocoj prvič prikazalo Zagreb- j v Zagrebu. ško dramsko gledališče, in za dra-j Drami, ki bosta sedaj uprimo »Heraklej«, katere premiera zorjeni prvič v presledku štirih bo v soboto, 1. februarja na odru dni, je Matkovič napisal lani. Hrvatskega narodnega gledališča Prva, »Sejem sanj«, je pravzaprav v Zagrebu. prva od treh dram istega na- Najprej besedo dve o avtorju. . slova. Ostali dve se bosta imeno-Matkovič se je rodil 21. septembra j vai; »Cekaonica« in »Našijenci«. 1915 v Karlovcu, še pred zadnjo' »Heraklej« pa spada v drug ci-vojno diplomiral na pravni fakul- klus, ki ima skupni naslov »Bo-teti v Zagrebu, vodil po vojni tri j g0vj trpijo«. Prva je »Prometej«, leta .Hrvatski knjižni zavod« v druga »Heraklej«, tretja pa »Ahi-Zagrebu, bil več sezon intendant iova peta«. Avtor obljublja, da . • „ -i j. iii veda še veliko prav tako razburljivih dramo je Matkovič sedaj napisal [ ljubezenskih zapletov in razpletov, ka-V drugo, ker se mu je prvi tekst terlh središče je spet Ivan ln ena Izmed med vojno izgubil. Pravzaprav Slavnih nemških vohunk, sta nhp Hrami »Rojorn oani« in Roman je zanimivo branje, če se sta one arami, »sejem sanj« in elovek zadovoljl 2 napeto ln razburiji-»Heraklej« lzklili 1Z istega motiva, vo zgodbo, opisno realističen in malce le da si je Heraklej že na samem površinski. Delo je lepo prevedel šte- irmm začetku svest zlaganosti zaverovanosti vase. Avtor je te dni celo izjavil, da smatra »Herakleja« za svojo najmodernejšo dramo. Režira Vlado Habunek, scensko podobo pa je drami dal Boško Rašica. fan Sedonja. mlad REDNA KNJIŽNA ZBIRKA KMEČKE KNJIGE povesti Karla Grabeljška puveau nana urraueijsKa -Po- -------« ",----•» *................ .v-.«* '«*' ■ abatQ Kolarja zavzema novela »Gospo- drugi strani pa so to za ,g ^o-dar svojega telesa« svojevrstno malodane brezupno vj f. upota^' mesto. Toda ne toliko zaradi ne- > til i nekateri igralci, ki katerih prijemov, kot je na primer i Ijali preizkušene kome barvanje dialoga z zagorskim. na- I odrsko sicer zelo učinko u^gr rečjem, kajti le-ti so za Kolarjev ne: karikiranje, pretiran v ^ jastog tipični, marveč zaradi nena- ' janje narečnih Pose^n,cPerih ^e.’ Drugo delo pripravljajo tudi v Beogradu. T. P. Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu (1949—1953), od takrat pa živi v Zagrebu kot svoboden književnik in je trenutno predsednik Društva hrvatskih književnikov. Literarno deluje že od leta 1932. Svojo liriko je povezal v knjigo »Iz teme v svetlobo« (1936). bosta oba ciklusa napisana do konca še letos. Obe drami, ki jih bomo te dni gledali v Zagrebu, je Matkovič lani tiskal v beograjskih revijah »Književnost« in »Delo«. »Sejem sanj« je drama, ki se dogaja v malomeščanskem vzdušju tega našega časa Njen glavni KULTURNE Pozneje se je največ ukvarjal z junak je Ivan Karaš, ki je korek-dramatiko in esejistiko. Ko je bil t0r v nekem založniškem pod- osemnajst let star, je napisal dra. mo »Zadeva maturanta Wagnerja« (1934) in jo je pod konec 1. 1935 dajalo Hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu. Po četrti predstavi je oblast delo prepovedala. Napi- jetju, živi pa ob nenehni misli, da je književnik. Ze zdavnaj je tiskal knjigo pesmi, sedaj pa pripravlja roman. Nenehno ga spremlja upanje, da bo uspel, da se bo postavil na noge. da bo postal tisto, kar misli, da je, čeprav ni. V drami gre torej za nasprotje med subjektivno in objektivno resnico, ki nujno vodi v l razočaranje, Z drugimi besedami: PREMIERA KRLEŽEVE DRAME »V AGONIJI« V PARIZU v soboto je bila v gledališču | gre za trčenje med osebnimi mo- »L'alhance fram;aise. v Parizu pre- tivi in družbeno danostjo. Dramo mlera Krleževe drame »V agoniji«, mladi režiser Mladen Ski- ki je zbudila v pariški kulturni pu- ,re2lra miaai režiser iviiaaen s ki bitki izredno veliko zanimanje in ljan, scenografski okvir na je delu bila tudj lepo sprejeta. Predstavo je! pripravil nadarjeni slikar Mi- RAZSTAVA »MLADINE JUGOSLAVIJE V BORBI IN IZGRADNJI« V nedeljo so v Beogradu odprli BOGATA KNJIŽNA ŽETEV SRBSKIH PISATE- i fegaMela. °. katere je že tako bedno življenje njenih prebivalcev resno ogro-s ženo. Poroka je torej edini izhod, a čeprav sin na očetov pritisk vanjo privoli, je ta zanj le formalna, zadeva. Poroka bo samo na papirju, kajti on je gospodar svo- LJEV V MINULEM LETU! Predvčerajšnjim je bil v Beo- Lrieacuec ne ~ gjn^J kal ali smejal. Navadno _ . grele da pusti ta smeh V slogovno nost, ki je v filmu še ve cW očitna kot v noveli, j® glavtl je Hanžekovič zaupal v ien^11. vloge, razen prisiljeneg ki ga igra mladi Perlak „ast0‘ nak okus. Razlog za to zanimivo razstavo »Mladina jugosla- gradu letni občni zbor Združenja se nam zdi prav v tem, da Ko- ! pili že V odrski pr v. vije v borbi ta izgradnji«. Razstavo književnikov Srbije. Lani so srbski larjevo zgodbo ne moremo na- < darja svojega telesa«, v ,,^TTilčn so odprli v čast VI. kongresa Llud- književniki Izdali 56 knlle. romanov. ____________________________ ,,, ... , I ... . ; ti ta7. M rvi L/U. iv/iu . i Tl1* Omenjena nenavadnost motiva zagrebškim igralcem, * ^osV0,, ------------------------- ' - ire jcatefiJ so odprli v čast VI. kongresa Ljud- književniki izdali 56 knjig, romanov, ske mladine Jugoslavije ln proslave novel, 15-letnice USAOJ. Okrog 400 foto- kritik, rsEJKVeSisičn^^: “«*•<> °rdlia Ni, z k,°rienth ireiija izlul(i\a ■ t ; dram ta drugih del. Med ne tragična, še najbolj bi se ji\ elemente. V tej uprrz .. f(or>,j grafij prikazuje življenje ln delo temu so nekatera dela visoke umet- prUegal podnaslov tragikomična, Mladen Serment in Ma"J,„ralS" Jugoslovanske mladine v času na- niške vrednosti, mnoga med njimi i a- hi hi ln tn imenitni nil- mdnnn«vn,hnrnina voivia in tvn»»iA v so bila deiežnn n.»irmiisnAiziv, n„_ ® Otta ta literarna Aiitst samo: ustvarila dve im ... rodnoosvobodllne vojne In pozneje v ; so bila deležna najrazličnejših na- j transV? 6lN> OBČNI ZBOR MAKEDONSKIH KNJIŽEVNIKOV pripravila beograjska režiserka Mira Trailovič, vloge pa tolmačijo pariški Igralci ljenko Stančič. »Heraklej« Je formalno mi to- dru tudi v tujino. času gospodarske izgradnje'dežele. | grad, priznanja kritike ta bila " opo- mešanica komičnih in tragičnih \ kreaciji, njuna zvesta _ ,g oi>- žena tudi izven meja naše države, elementov. Tragika in komika se cija na filmsko platno P ^VrTvuiT "oveli »Gospodar svojega te-\manjusvela,kerstaseo^p0^ bil te dni nagrajen z nagrado NIN lesa« vseskozi, vsaka seveda po \ odlični Serment, neiagu fefij svoji tirnici, vlečeta kot rdeča | tila v povsem drugačner nitka od začetka do konca j s kem konceptu. ^ pt po mnenju kritike je bilo lansko večerov vrsto internih diskusij, pa T,° dvojnost je ohranil in celo! Navzlic tej pomanjklL [eleS& leto doslej najplodnejše v sicer tudi v svojem revijalnem tisku so poudaril režiser F edor Hanžeko-1 je film »Gospodar svoj K’ kratki zgodovini makedonske knji- buli člani zelo razgibani. Lansko leto Vič V filmski realizaciji Kolarjeve tako V razvoju jugoslova .ujjgfg ževnostt. Med drugim so izdali tri je bilo za srbske književnike zel6 nredlaae Traaična rnntlbn bi nrl ■nomntnnrniiie kot V urnet" ,ep romane, od katerih je bil roman plodno tudi glede prevodov v tuje ^tuoge. i ragnlZQOd0a, kt prt- nematograjlje KOI “KoVita ‘ ' Slavka Janevskega »Dve Mariji« oce jezike: izven meja naše drlave Je poveduje brez kakršnih koli olep- vzponu Fedora Han* q gonjen za najboljši tekst v makedon- lani v najrazličnejših Jezikih Evro- šav o življenju hrvatskega kmeta , korak naprej. Naš je ^ Skl književnost,. Lansko leto j. bilo pe, Azij^ Amerike med obema vojnama, je postala pisali samozatoješr^ Srbije, razen tega pa še precej kraj-1 sPrl6o njegovega skopega m rea- da ta korak ni bil se y ^ p, Slh stvari v tujem periodičnem tisku, i 11stičnega filmskega izraza še bolj I kot najboljši roman v preteklem letu. Pa tudi sicer je bilo Združe-V nedelje' so imeli svoj redni nje srbskih književnikov zelo akttv- občni zbor makedonski književniki no, saj je Imelo kar 206 literarnih Po mnenju kritike je bilo lansko večerov vrsto internih diskusij, pa skl književnosti. Lansko leto je bilo za Makedonce pomembno tudi zato, ker so prvič v večjem obsegu pro- »MILIJONI« dobre volje K * * deln v Pomurju so pri raznih komunalni h delili znali pridobiti za onr p . Vaščane, ki so s prostovoljnim delom precej primaknili k vrednosti r av*Jenih del — Mnogokje pa sodelovanje ni najboljše in zato tudi dela ne napredujejo tako, kot bi bilo želeti letos pričakujejo, da bodo opravili ...banska bilanca delovanja krajevnih odborov v soboški ?ini •J® dokaj ugodna; krajevni odbori, ki so znali pridobiti scane za sodelovanje pri uresničevanju manjših in večjih akcij, so razmeroma pičlim denarnim sredstvom dnvfi s°k°ški občini okrog 5 milijonov dinarjev), ki so jih trni od občinskega ljudskega odbora ali pa iz cestnega skla-^Pnmaknili še mnogo večjo vrednost v ljudskem delu, na Uri-°_y° Pobudo so bila opravljena dela, ki so petkrat in po-stv v° do desetkrat več vredna kot dodeljena jim sred-. ,,a' v Prenekaterem kčaju so prav na pobudo krajevnega 5,. ora zgradili večja poslopja in naprave, ki že koristno slu-jo vsej vaški skupnosti. Velik je delež krajevnih odborov nfli, p?pravlJanju občinskih in krajevnih cest. Vsi krajevni “0«Pa.tudi niso bili aktivni, saj je bilo med njimi tudi ■o x t , ih — na srečo, manj — ki so le malo opravili ali pa čakali samo na denarna sredstva od drugod. Jevni "mu v? }e’ da so Prav kra- jektom se lahko pohvalijo tudi v biti SVoi;i?n’ niso znali prido- Dolini. nje unnr cev za sc,delova- V nekaterih vaseh pa so kra-bi šiCei . Jr ve^ sredstev kot jevni odbori bili slabi gospodarji. v resnici V Vaneči je imel krajevni odbor terih dru?^0^0 rnan-' ^ot v neka- že dve leti pri roki kredit za zgra-šimi sred 1 • ^ z znatno manj- ditev potrebnega nasipa pri novo- P^mišlip v Bod°ncih so ne- zgrajenem betonskem mostu, toda dela na1? °Pravljali gradbena delo še zmeraj ni opravljeno, če-Krogu n -p^j^čem mostu, v prav grozi nevarnost, da se bo Tropovcih • v Rankovcih. most, ki je vreden več kot milijon Primer D . ln drugod pa so na dinarjev, zrušil ob morebitni večji Potoke n • P°s^avJian.iu brvi čez poplavi. V Kuštanovcih so pustili nega 0. Podjetje ali zaseb- dolgo časa ležati zunaj 58 neupo-delu vsai ne da bi Pri tem rabljenih betonskih cevi. Ena cev ranimidPlP°magali z nekvalifiei- se je medtem zlomila in šla v Med .?*• ... zgubo. Samo delno so izkoristili odbori v "^“oljšimi krajevnimi precejšnja sredstva tudi krajevni ^čarovnih * Perovski. V odbori v Gradišču, Nemčavcih, stvi zsrart-i-Sv? s skromnimi sred- Gederovcih, Zenkovcih in dru-Pali kakih rtonski most> preko- god, ne zaradi tega, ker ni bilo toka in m Sj° metr°v struge po- komunalnih potreb, marveč zato, smer zeraH-,- ofili novo odtočno ker so bili premalo skrbni. jeno’v hr-K 0 novo cesto> vgra- Letos je dobila vsaka vas v zili so na * Pokopali in prevo- soboški občini svoj krajevni od-S cesto s S- ne kubikov zemlje, bor, s čimer je ustreženo voliv-med qu.0 lzdatno skrajšali zvezo cem. V občini deluje sedaj 44 kra-tonirani,,”13 deloma vasi. Pri be- jevnih odborov, od katerih tudi l°m So. s prostovoljnim de-še moSf i5 toliko, da so dobili Ologli d’-,w.ga sicer drugače ne bi V Sa?ni v. doglednem času. ®taviii ^hoycih so si vaščani po-S prosti- čez P°tok Mokoš. Prekooal; 0llinim delom so tudi trov in _ P°tok v dolžini sto me- Tekmovanje mladinskih aktivov v zagorski občini Občinski komite Ljudske mladine Slovenije v Zagorju ob Savi je razpisal tekmovanje mladinskih aktivov zagorske občine v počastitev Vn. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Tekmovanje je izraz pripravljenosti zagorske mladine, da v prihodnje vlaga vse sile in sposobnosti za nenehen družbeni w ^ w napredek. Tekmovanje bo manifesta™ ",n' cija dela mladinske organizacije in še več koristnega za vaške Skup- praznii£ vseh mladih občine Zagorje, nosti kot njihovi predhodniki in Tekmovanje traja od 25. januarja do da bodo Pečarovčani, Satahovčani 25. marca letos, rezultati pa bodo ob-. noiKnliSi našli Sp Javljeni na velikem mladinskem zbo- in drugi najboljši nasil se jvec rovanju 30, marca. Najboljši aktivi posnemalcev. -zorz- bodo dobili lepe nagrade. Poletje pod arkadami Včeraj dopoldne se je na ljubljanskih tržnih stojnicah pod arkadami pojavilo kaj nenavadno sadje za sedanji pristni zimski čas. Podjetje »Fructus« je iz svojih hladilnic v Kopru poslalo na trg sadje in zelenjavo, ki jo je vložilo še v jesenskem času. Sadje marelice in vrtne jagode oziroma stročji fižol in grah so embalirali v polkilske in četrtkilske vrečke iz plastične mase. Cene niso pretirane, saj stane polkilska vrečka marelic 100 dinarjev, četrtkilska, pa 60 din. Vrtne jagode so po 220 in 120 dinarjev vrečka, grah pa po 150 in 90 dinarjev. Pri podjetju »Fructus« so nam povedali, da bodo v kratkem dobili iz hladilnice še češnje in paprike. Kmalu bodo začeli sadje prodajati tudi po drugih mestih lil n*'* i. s tu iiic- . - kubičnih m *zk°Pali več ko delu na metrov zemlje. Pri ?a so si , *°Pet toliko prihranili, !febr>ih stnio° kuPiH še nekaj po-n* so -• za dvorano. Bakov- s Prav st si kadili mrtvašnico ‘ znatni meri ne le skrajšala dalja-Ucl va*i mnimi sredstvi. V oko- | vo, ampak omogočila dober, varen y ^1^®° jedili tudi več cesta. J6*' še So bile ceste pred *ako, ° slabe, zdaj pa ni več * DOKONČNA ZGRADITEV AVTOCESTE LJUBLJANA—KOPER Še zadnje štiri kilometre Konec junija bo odprt še zadnji odsek avtoceste, ki pelje na slovensko obalo zili samo domači turisti, ki pri- po vsej cesti mogoč naglejši in boljši promet, kar vendar v določenem smislu pomeni, da si bosta Slovenija in njena obala še bližja. (ž) Dva daljša odseka moderne avtoceste Ljubljana—Koper, ki sta bila lani odprta za promet, sta v u> Sai e ’ eA-iaJ F«* 111 ^Pravili X? vaščani pošteno dlesen B^včsmi so si zgražali , Ledavo ter po- v°ljnim .^terialom in prosto-elom- S podobnim ob- in naglejši promet. Razen odseka pri Petrinjah, kjer se za zdaj razvija promet še po stari in dokaj izlizani cesti, je cestna magistrala iz Ljubljane na slovensko obalo v najboljšem stanju, sodobno tehnično urejena in tudi turistično izredno zanimiva. Tega niso opa- V MLADINA V KOPRSKEM OKRAJU PoCastilev VI. kongresa LMJ Koner »p, . . ... ^lane^r, 2J- januarja. - Po iz-eia Lm«? Okrajnega komisije z _ s.° mladinske organi-Počastiu «?liCnejšlrni akcija-? a Pa v, kongresu v Beo- ?.a značain samo slavnostne- ?ar>i nS- V, dneh se bodo Posv^kih organizacij na PogQvorii?Van^ih tudi temelji-11 o svojih letošnjih delovnih akcijah, kakor so si jih bili okvirno postavili na zadnji okrajni mladinski konferenci v Kopru . V zvezi s počastitvijo kongresa pa mladinske organizacije odpirajo še močnejšo politično aktivnost, s katero sodelujeje v pripravah na bližnje volitve. Na zborih volivcev, ki Izbirajo delegate za kandidacijske konference, se številno udeležujejo tudi mladi volivci. Po večjih krajih, kjer so hajajo vsako leto v večjem številu na slovensko obalo, ampak tudi zamejski turisti, ki jih vodi pot na naš Jadran po tej moderni cesti. Za nadaljnji razvoj gospodarstva in zlasti turizma je s to cesto ustvarjen eden izmed osnovnih pogojev. Pred nekaj tedni so se lotili dela še na zadnjem odseku Kastelec—Petrinje. Po izbrani naj cenejši varianti meri odsek 3,9 km ter bo na avtocesti Ljubljana—Koper gradbeno in turistično eden izmed najbolj zanimivih cestnih odsekov. Po večjih zemeljskih de Predlogi na tekočem traku Brez drobnega peska ni pa- prinese vina. Eden od treh še lače, brez mnogih drobnarij ni zmerom gleda umazani prt in pravega in zadovoljnega življe- se ne more sprijazniti z neko nja. Vsak delček ima svoje me- mislijo. Nato se oglasi: »Zdi se sto v celoti, brez njega je mi, da so prti za gostilniške namreč ne bi bilo. Življenje je mize sploh . neuporabni in ne-tekoči trak, ki vselej naplavlja higienični. Za vsakega gosta ne nove probleme, vprašanja in moreš pogrniti novega. Ali ne ideje. bi raje za take gostilne napra- Drobne reči lahko srečamo vili mize, ki prtov sploh ne bi povsod. Na primer: potrebovale. Recimo: iz plastič- ne mase ali kakega podobnega NA ULICI gradiva. Tako mizo bi lahko to- Pred neko trgovino z avto- čajka pred gostom obrisala in materialom stoji moderna limu- človek bi pil vino, ne da bi se zina. Njen lastnik je neka kme- mu v želodcu obračalo.« tijska zadruga. Zastopnik te Možje so prikimali. Kaj pa zadruge je prišel po dva aku- lastniki bifejev in gostilničarji? mulatorja. »Nisem vedel, da sta tako velika«, pripoveduje proda- PRED PLANINSKO KOČO jalcu. Vesela družba se je podala na »Ali ju boste vzeli s seboj.« sonce_ stojijo na pragu planin-»Ne,« se obotavlja zadruž- s^e j^0je jn s; ogledujejo smu-nik, »v osebni avto ju ne mo- garje piužijo sneg na sosed-rem vzeti. Skoda je sedežev, ob- .j strmjnj drgnili bi se Prosim vas, shra- „Mejduši ko bl bil mlajšl, bl mte ju pri sebi, dokler ne pride se tudi smučaK se ogiasi nekdo. v mesto naš tovorni avtomobil. „Dragl moj« mu odvrne so- Imam še nekaj malenkosti po se(j( »smučarska oprema stane, drugih trgovinah, ki jih bo vzel ce se smučaš samo enkrat na s seboj. Najbrž bo prišel že mesec, je ni vredno kupovati. Jutri.« Kar pusti, mi nimamo časa za Prodajalec molči in gleda ‘ tak šport.« skozi izložbeno okno. Zunaj stoji »Vprašaj kakega fanta, če tl limuzina. Nekaj časa pomišlja, smuči posodi«, se oglasi neka nato reče: »Poslušajte, zakaj ženska. imate v vaši zadrugi tak avto- Mnenja se delijo. Več jih je mobil? Ali ne bi lepše shajali proti. Sredi prerekanja se nekdo s kakim poltovornim?« jezno obrne proti planinski koči. V tem vprašanju je dobra »Poslušajte,« pravi, »zakaj pa ideja. V KRČMI tile nimajo nekaj parov smuči na z-logi? Saj bi jih lahko imeli. Sposodil bi si smuči za kako Za gostilniško mizo sedejo ur0) plačal pristojbino, amortizacija bi tekla, ti pa bi imel trije možje. Čez mizo je pogr- njen star, popackan in neokusen nekaj od tega, da si prišel sem.« prt rožnate barve. Točajka se v »slišal sem, da imajo po ino- zadregi ustavi pri gostih, vzame zemskih planinskih hotelih in prt in ga obrne. Na drugi stra- kočah urejen tak način sposoja-ni je še grši. »Oprostite,« pravi nja)<< pritrdi nekdo. (to je sicer v krčmah že bolj Mož s predlogom vzraste: redko), »pravkar peremo, ni- „No, zakaj pa pri nas nimamo? mam drugega prta.« Ali je to tako težavno?« »Ze v redu«, pravi nekdo. Nat« možje naročijo. Točajka D. Vresnik Od. m&pomsoA 'li itnliTiin. znižali pa tudi riblSkl prispevek. ' Vzlic tem in podobnim težavam pa Darilo napreamn Italijan . Občni zbor je razpravljal tudi o kulturno-prosvetno delo na Bohinjski skih sindikatov iz Gorice članstvu. Iz ribiških vrst so izključili Bell lepo napreduje. Skupščine goriških sindikatov v so- več «anov 1U^niso skrbeU “napredek v 'Tniminu sf* udslpžilo tudi 6“ ribistvfl, ampak so samo lovili, spre člansko odposlanstvo Pokrajinskega JelIh pa 3®kilo precej novih čianov^ Na vodstva naprednih italijanskih sindi- občnem zboru so sprejeli Vrzel sredi Ptuja bo zazidana iiu nri fprinta naivpč na- katov cgil iz Gorice Sindikalni od* sklepe za usposabljanje mladih ribi- Med vojno je bila sredi mesta Ptu lih, pri katerih terjata največ na katov CGIL g oonce ““ °J0 čev, za delo v ribogojnici, o odlovu be- ja porušena stara kasarna, tako da je pora dva večja useka, bodo za- e Ui DO 15 ra Oslove n sk 1 hi nit a 1 i- lic, in o vložitvi žlahtnih rib. Nov sta- Jsed^ prostor med Lackovo, Trstenja- Čeli utrjevati cestišče, maja in ju- janskih delavcev iz Goriške pokrajine rešinskl odbor je ostal skoraj nespre- kovo in Miklošičevo ulico prazen. Za- nija pa bodo nanj že polagali ter spomnili na enake smotre, ki zdru- menjen. asfaltno vrhnjo plast. Razen teh ( Vzlic težavam neka] dni, ko je zapadel sneg, se sklh delovnih ljudi za oblikovanje so- 1,sn„]lp delo nemoteno razvija ter lahko cialistlčne družbe primerne našim po-| /.itujejd uspeue ra*i,nnmn r\a hn t« nrkpk rpst.e gojem in razmeram vzbujajo zanima-1 Kakor lani Je tudi v letošnji ------- - ^ * računamo, da DO ta .. „ nje in občudovanje italijanskega delav- ZOni delo KPD PARTIZAN LEON pre- prostore trgovine s kmetijskim tehnič- odprt za promet konec junija. Z 1 S]iega razreda. _ cej razgibano. Posebno delavna je htaj materialom^ ter^za^razstavo brne- nj im se sicer razdalja ne bo znat' neje zmanjšala, pač pa bo potlej družna hranilnica v Ptuju se je odločila z nekaterimi ptujskimi podjetji zgraditi na tem mestu trinadstropno zgradbo, ki bo izpolnila to vrzel v mestu. V načrtih je predvideno, da bodo Kakor lani fe tudi ‘v letošnji se- Delegati so italijanske goste prisrč- igralskaSskupina,* saj je- letos uprizo- ‘iJ5.klh. Str?3ev-.,V, 7-Sradhihodo^ uradi no pozdraviU v svoji sredi za voščila rila že trl odrska dela: Mollerovega ^družne hranilnice. in želje pa se je predstavnikom CGIL »skopuha«, JurčiČ-Govekarjeve *Ro- zahvalil sindikalni odbornik tov. Ga- kovnjače« jn domačo igro »Prisegam«, brijel-Majer. V imenu Okrajnega sin- skopuha in igro Prisegam je režiral dikalnega sveta se je zavzel za nadalj- Zdenko Cund, Rokovnjače pa Stanko nje stike med sindikalnimi organizaci- Plšek, zlasti pri zadnjih dveh ljudskih jami iz obmejnih krajev obeh dežel. jgrah ^1 ‘1* materialni problemi. Letos v jeseni so s kabli v zemlji. Nove kable so že pri- livcev. Teh zborovanj se bodo g Teč bQ trajal dva meseca in j vec lovili največ z lastnimi sredstvi obnovili zu- čeli polagati od poštnega poslopja v udeležili tudi mladi odborniki OD- kJmeye se usposobili za upravlja- v nedeljo je bil v Kranju občni nanjost Mladinskega doma, izpopolnili razne smeri. Tako bodo postopoma te- činskih in okrajnega ljudskega nje s traktorji, ki jih bodo zadruge zbor kranjske ribiške družine. Poro- so tudi odrsko opremo, popolnoma ne- lefonske žice v Ptuju izginile. Pn po- .JU... hnjn nnrnčali o svo- letos dobile, imajo tudi tečaj za člane čila članov upravnega odbora so bila primerne in starinske pa so klopi v laganju kablov že računajo na bodočo oaDora, KI Doao poroLdii u S»u Zveze borcev ki se bodo vpisali kot dobro pripravljena in je iz njih po- dvorani, ki jih bo nujno treba nado- avtomatsko centralo, ki bo ob podpori jem delu V organih ljudske Obla- rednl učencl v dopisno ekonomsko šo- sneti, da je družina dobro delala. Zato mestitl z novimi, primernejšimi se- občine urejena najkasneje v petih Sti, (ž) 110 v Ljubljani. I bodo letos lahko lovili več kakor lani, dežl. letih. TU SEM IN TJA m po CELJU ZIMSKI MOZAIK thrai!!,C’ tu od jutra do Zavi VeSC,le d0ma )evepih- NaVesfah111^' Roke Bloboko Vbj *5aJti, niart ZP1° malo kolesar- '“ah £bat0 odev,aV,alt )e dobn Pre" ° P0io »,,V rtrvarnicnh ln C1 seklr, J žage ‘er odmevajo Pri brvi, ki drži čez Savinjo v park, sta se zjutraj pozdravila dva znanca. Za hip sta postala. Beseda, dve o zimi. »Pritisnilo Je«, meni eden. »Hm, resi In veš koliko stopinj Je? Povem tl, 30 pod ničlo.« Prvemu ni šlo v glavo. »Verjemi mi, če tl rečem«, Je vztrajal znanec. »30 pod ničlo Je - ampak skupaj z obeh bregov Savinje.« Potegavščina je uspela. Njun smeh je potem zadušilo škripanje snega pod okovanimi čevlji. Prodajalke na trgu stopicajo sem ter tja, da bl sl ogrele noge. Pozimi je pač hudo; mraz, sneg in ure čakanja. Zasebniki prinesejo pozimi malo zelenjave ln sadla na trg. Zato morajo podjetja s sadjem in zelenjavo priskrbeti najnujnejše. Krog stojnic je vedno dovolj kupcev. Tu Je moje uho ujelo tudi tale pomenek dveh priletnih gospodinj: »V ponedeljek sem Sla v »špecerijo« po tri pomaranče. Ko Jih Je prodajalka dala na tehtnico, sem videla, da sta dve skoraj popolnoma zeleni. .Takih pa res ne maram’, sem ji dejala. Potem sem jo vprašala, zakaj kupijo na pol zrele pomaranče. In veste kaj ml 1e odgovorila?; ,SaJ nimamo periskopa, da bi videli v zaboj, kakšne pomaranče so notri.’ Ja, veste...« Sneg in mraz sta me spomnila tudi na pokrito tržnico, ki jo nameravajo v Celju postaviti. Kako je tore) z načrtom? Na občinskem ljudskem odboru so povedali, da bo letos poskrbljeno za načrte. Sodobna tržnica bo na prostoru za Okrajnim sodiščem. Tam bodo morali podreti tri hiše, za prebivalce pa poskrbeti druga stanovanja. Tudi to naj bl letos uredili. • Razen doma, kjer večina Celjanov prebije zimske večere, jih Je najti še v kinu, gledališču, restavracijah, na raznih tečajih in v slednjem času tudi na številnih zborih volivcev. Prve zbore volivcev, na katerih so izbrali delegate za kandidacijske konference, so že spravili pod streho. Celjani bodo tudi med prvimi v celjskem okraju pohiteli s kandidacijskimi konferencami, saj bodo prve že v ponedeljek. Skupaj bo tu 12 kandidacijskih konferenc, kjer bodo Izbirali kandidate. Celje: Savinjsko nabrežje v zimi Tehnika zbližuje ljudi. To Je čista resnica, ki pa je vendar pomešana z mnogimi skrbmi preprostega človeka. In te skrbi se začno že pri telefonu. Želiš ga imeti v svojem stanovanju. Prijaviš... 2e se veseliš, da tl ne bo treba v bodoče za vsako malenkost na pot. Vendar, tu so težave. »Kabli so polni«, povedo na pošti. O možnostih, da bl v Celju povečali mrežo telefonskih naročnikov, je upravnik OP dejal, da Jih sedaj ni. Interesentov za telefon je v Celju precej. Mreže telefonskih naročnikov ni mogoče bistveno razširiti, dokler ne bodo ojačali kablov. Delavski svet podjetja za PTT bo v kratkem razpravljal o letošnjih investicijah in potem bo tudi za Celje znano, koliko bo moč letos napraviti. • »Z velikim uspehom ste nas lani presenetili na naši tradicionalni maškaradi. Prepričani smo, da boste tudi letos na pustno soboto z novo.. .* Tako stoji zapisano na začetku pisma, s katerim Olepševalno in turistično društvo Celje obvešča posameznike, skupine, svoje prijatelje Itd. Res, Celjani so dolgo živeli v dvomu, ali bo letos sploh kdo pripravil veliko veselje, ker ni nobene dvorane na razpolago. Prireditelj ni klonil spričo takega stanja. 31. tradicionalna maškarada bo v vseh prostorih kina UNION. Tu bo v nedeljo tudi otroška maškarada. V vseh prostorih se bo lahko zabavalo več kot 700 ljudi. * Šolske počitnice. Več kot 6000 otrok iz Celja uživa na zasneženih poljanah. Mnogo mladine je odšlo na smučanje v priljubljene zimskošportne postojanke — Celjska koča, Svetina, Mozirske planine ... Tudi tereni v mestu - hrib pri celjski opekarni, Selce, Breg - so od jutra do večera polni smučarjev in sankačev. Povsod je polna mera veselja, ki ga je otrokom prav za šolske počitnice pripravila povsem iznenada letošnja zapoznela zima. F. K. - _ V|> »4: Na živilskem trgu v Celju TELESNA KULTURA ZVEZNA HOKEJSKA LIGA Naša reprezentanca odpotovala v Badgastein Ljubljana, 27. jan. - Davi Je Iz Ljubljane odpotovala naša državna reprezentanca v alpskih disciplinah v Badgastein, kjer se bo 2. februarja začelo svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Pod vodstvom trenerja Magušarja so odpotovali tile tekmovalci: Matevž Lukane, Stanko Klinar, Milan Janc, Peter Lakota In Sla- Beograd, 27. jan. - Sinoči so se Srečanje je bilo živahno v zadnji voljni z rezultatom in se v preostalih vica Zupančič. V Badgasteinu se bo na stadionu Tašmajdana pomerili tretjini pa skoraj dramatično, ker se je dveh delih niso spuščali v dvoboje z pridružil še Janko Stefe, ki se že nekai v prvenstveni tekmi zvezne hokej- Crvena zvezda borila z vsemi močmi, ostrimi domačini. Zmaga državnih dni mudi v Avstriji, kjer trenira 12 Ostra obramba Beograjčanov »Jesenice« premagale Crveno zvezdo s 7:0 ske lige Jeseničani in igralci Črve-ne zvezde. Pred nekaj sto gledalci ki so bodrili domače, so državni prvaki brez večjih težav zmagali s 7:0 (6:0, 0:0, 1:0) in se tako še bolj učvrstili na vrhu lestvice. Moštvi sta nastopili v naslednjih po- . stavah: Crvena zvezda: Cvetkovič, Radojko-vič Bogdanovič, Jovanovič, Manič, Kli-mencki, Kostič, Stojanovič, Zečevič, lašev, Obradovič. »•Jesenice-«: Novak, Brun (1), Trebu-šak, Turnšek, Smolej, Klinar (3), Valen-tar, Dolinar, B. Čebulj (2), N. Čebulj (1), ( Felc, Tišler. Točno ob 18. uri sta sodnika Miljko- ' vič in Radakovič dala znak za začetek. Jeseničani so takoj uredili svoje vrste in začeli z odločnimi napadi. 2e po nekaj minutah je razpoloženi Klinar otvo-ril serijo golov, nato pa so gostje ves čas oblegali vrata Crvene zvezde in ustvarjali pred njimi zrele priložnosti, ki jih je Klinar izkoristil še dvakrat, prav tako Boris Čebulj, Brun pa enkrat. Kazalo je že, da bo Crvena zvezda doživela hujši poraz kot na Jesenicah, zato so njeni igralci v drugi tretjini zaprli igro in začeli ostro startati na jeseniške napadalce. Preostra obramba Crvene zvezde je v drugi tretjini uspešno reševala nevarne situacije, tako da gostje niso dosegli gola. V zadnjem delu igre so se igralci Crvene zvezde zbrali in začeli nevarno napadati, tako da je moral Novak pokazati vse svoje sposobnosti, če je hotel ubraniti svoja vrata. Po kratki premoči da bi dosegla častni gol. prvakov je popolnoma zaslužena. Gostje so bili po prvi tretjini zado- i B. S. PO ZVEZNEM NAMIZNOTENIŠKEM TURNIRJU V LJUBLJANI Napačen sistem Tekmovanje v I. razredu naj bo odraz kvalitete, v II. razredu pa množičnosti Ljubljana, 27. januarja. - Igralci iz 22 klubov 50 f® so se domove, prireditelji I. zveznega namiznoteniškega turn Jor„aniziran oddahnili. Razumljivo, saj ni bila malenkost na hitric _ se ta Je turnir pripeljati v redu do konca ob enem samem prot _a(jovolJstv0 bil vložen zaradi nepazljivosti sodnika - in na SP ‘v\„hijane* let sodelujočih. Zato funkcionarjem Ilirije, Odreda in , histvenih NTZS vso pohvalo. Pač pa Je treba omeniti še nekaj tovitev: ^ „e — novi način - v tinalu igra vsak vica ne sodi vanj. S kar tu- saUlm _ co Tma la onn m/M«amA TmH Ir A 7.flti mnOZl*'*. ,__ mladincev, katere je tja poslala Gorenjska smučarska podzveza. Reprezentanca za »Pokal ____________________________________________ _ tfiirilrlrrflrfff z vsakim - se je uveljavil. Ima le eno moremo prikazati mn5?lc3p&inie & l\UImKUiuu hibo — igralci, predvsem tisti, ki tek- di ni namen I. razreda. za leva* 5. februarja se bo v Franciji začelo mujejo še v drugih disciplinah, so na pojasnjuje, da gre tu P« medsebojne tradicionalno tekmovanje smučarjev- koncu preutrujeni, ker morajo igrati litetne igralce in njm od njlh tekačev za »Pokal Kurikkala«. Na tem partijo za partijo z modra desetminut- obračune, kar tudi gic e naj MJ* tekmovanju bodo Jugoslavijo zastopali nim odmorom. Zato bi se splačalo pro- čakujejo. Množične _ mošM H; tile tekmovalci: člani: Hlebanja, Janez učiti predlog, da bi trajali zvezni tur- bile - na vsak nac iensM “ in Cveto Pavčič, Seljak, in Robač; - nirji tri dni, seveda v kolikor bi to bilo red, mladinci, prea turnirji® 1 Ul Uiti, SCVCUd V KUllKUl Ul IU U11U 4 tv*, mladinci: Juhart, Kobentar in verjetno za udeležence finančno Izvedljivo; — mladinke. Slednjin J 1 Kicerin; članice: Rekarjeva in Bela- ne moremo pa se strinjati s samim vedno premalo. T,lBr„,iaviJi *e ? ikmovanja v I. razredu. Pred leti je v Jugosu. j klju{ eli«> i|i§ V' ■■ ^ v. <£2 7- lis o - * m- Ja l < ■ -.1 pre\^z™ifpobudo°ln fzrazufsvoj™premoč Čeprav še nepokrit, je hangar na soboškem letališču vendarle z golom, ki ga je dosegel Niko Čebulj. 1 odraz požrtvovalnosti tamkajšnjega aerokluba Letalci v Pomurju grade V soboškem Aeroklubu si leto« mu letalskemu središču, katerega vztrajno prizadevajo, da bi uresni- nameravajo odpreti že letos v je-čili svoj glavni smoter: dokončno seni kot tretje letalsko središče v urediti letališče blizu mesta in na naši republiki. njem dograditi že lani do strehe Za ureditev letališča in hangar-postavljeni letalski hangar. Oba ob- ja na njem je bilo že do sedaj mno-jekta sta že registrirana in bosta, go žrtvovanega; člani kluba so mno-ko ju bodo dokončno uredili, ko- go prispevali s prostovoljnim delom. ristno služila bodočemu Pomurske- s svojimi prispevki pa so pomagale tudi nekatere gospodarske organizacije in zasebniki. Presenetljiva Je pripravljenost številnih goričkih kmetovalcev. ki so za letalski hangar Matanovič v Novi Gorici Nov^ Gorica, 27. jan. - Včeraj Je šahovski velemojster Matanovič odigral v kar tekmovali, kdo bo dal več, kar Novi gorici simultanko proti 27 doma- je graditelje spodbudilo Jc še več-čim šahistom. Po slabih treh urah je jemu zavzemanju za ustanovitev Po-Matanovič dobil 24 partij, izgubil parti- ; murskega letalskega središča, ki ne jo proti Bajcu in remiziral z Gatnikom.......... in Bizjakom. Po končani simultanki je Matanovič odgovarjal na nekatera vprašanja navzočih šahistov in ljubiteljev I—Brzojavke • Praga, 27. jan. (TASS). — Na jeva. Našo reprezentanco bosta vodila sistemom tekmovanja v I. razredu. Pred leti je v j 5 ,roma kiincJrL zvezni kapetan Gregor Klančnik in V njem je na turnirju nastopilo 90 sistem tekmovanja Tako so l[“, zvezni trener Jože Knific. igralcev, izmed katerih najmanj polo- vstop na zvezne^«^ pJrjv[CO I kdore?zmed njihovih lahko udeleži zveznegai tunurj PRED ODBOJKARSKIM TEKMOVANJEM ZA »ZIMSKI POKAL način je bila turnirju zagonu ntpta v boiu za množicnos J iciju* REPUBLIKE« noteniška zveza % Slab odziv v Ljubljani odpravila, kmalu nato P^^, jdJ* tekmovanje moških II. prvens^' tudi disciplina na drža\mem tu«J* Torej res precejšnje m ena#*,' slabše igralce, ki v oVO *nanJ pa tudi boljšimi Prt?°“J°tundl OTora^ Odbojkarji, ki imajo pravzaprav prijavilo sedem moštev, kii bodo tek- in izkušnje. Računati pa to le K najlepše možnosti, da bi nepretrgoma movala v dveh skupinah. V prvi da jedro igralcev n. razi c trenirali poleti in pozimi, si le kaj bodo »Jesenice«, Fužinar (Ravne), kazala praksa, sestavljajo ‘u jgraK® radi privoščijo zimsko spanje. Ko se Elektra (Ljubljana) in »Duplica«. V sedanjem neomejenem st ]cj končata zvezna in republiška liga, drugi pa »Partizan« (Novo mesto) i. razreda torej ti t hkrati-* zapuste igrišča na prostem in števil- »Ljubljana« in »Poštar« (oba Ljub- pajo kar v treh kategorij na njin? na moštva pospravijo žoge in drese Ijana). Ker večina moštev nima te- nikakor ne vpliva u.g j,udi ter čakajo tople pomladi. S tem na- lovadnice v kateri bi lahko prire- razvoj, ker se nasitijo iP/jj j, činom dela se seveda ne more priti d:li tekme, bodo srečanja 2.. 9. in razi proti kvalitetnim igj . re{a]oi - ■ - L-................................................. v katerimi se prej ali siej daleč. 16. februarja v telovadnicah na Viču reda, s Odbojkarska zveza Jugoslavije »n na Klasični gimnazijif Istočasno pa“ jim 'jemljejo voljo. r - * --venstvo izvedeno v Omenjeno števmMgr ^ _ prir^ vezi, in se 1 t,- , ►d merila v zimskem pokalnem tekmo- j zimskega pokalnega Je zato dala pobudo za uvedbo zim- bo podobno prvenstvo izveaeno v omenjeno 5lcv“” :3nost - pr*'--,, skega tekmovanja moških odbojkar- mariborski podzvezi. Prvaka obeh da pa ima še eno preon ^ p sMh vret za »Pokal republik«. To osrednjih skupin in prvak manibor- telju Je prihranjenih pr tudi c« tekmovanje naj bi v vsaki republiki j ske podzveze se bodo sestali na sestavljanju urnikai igran, ^ zajelo čimveč moštev, ki bi se po- i turnirju, ki bo dal republiškega sovno je turnir s 50 deset)nil. ■ • - ■ ■ —i,-i—~a prvaka. Le-ta hitreje končan kot z devjin Letos mora biti zimsko prven- £..1 iiojvcgci pufvdincsa pl Vditti. ije-ua niTeje sonuail — , bo zastopal našo republiko na tur- račun pridejo tudi pecai §tfviW. nirju za »Pokal republik«. bilo v Llubljani malenkos ffloj ........ M r.1 treba dolgočasi«. ^ vanju in zbrala svojega prvaka. Ta pa bi se potem sestal z ostalimi republiškimi prvaki na turnirju za »Pokal republik«. To tekmovanje naj bi bilo odslej vsako leto. . „ „ .. . , lice pa 12 Kamnika. Vrhniike in dru- še nasprotnike. - . - . . , . , ■----- gih. Najbolj verjetno Je, da jih je Zatorej predlagamo. -e]avrl0 mednarodnem turnirju v hokeju na stvo, vključno z Zadnjim turnirjem zimsko prvenstvo zateklo nepriprav- za množičnost, ki naj lej® h jn v JJ; ledu je sinoči v Brnu reprezentanca najboljših končano do konca fe- ljene. Upajmo, da bo to šola za pri- go na republiških turmn oBieJiB> SZ premagala CSR s 6:3 (3:2, 2:0, 1:1), i bruarja, kajti takoj nato začno naši hodnje leto, in da bo drugo zimsko razredu ter pri mladine • .^ tuo”; medtem ko je v Olomucu angleško odbojkarji s takmami zvezne lige. republiško pokalno prvenstvo bolje število nastopajočih na,J, ,itetne iPa profesionalno moštvo Wembley Lions 7a zimsko republiško pokalno pr- zasedeno in bo tako izpolnilo svoj jih v I. razredu na res kva g, 0. Med letošnjimi prijavami pogre- ki se Jim ni treba dolg-i]1enja šamo samo iz Ljubljane moštva stri bele žogice brez us sia^ »Olimpije«, »Krima«, »Ilirije«, iz oko- pravljajo za najmanj dva bre* go na repuraisnui razredu ter PJ1..?1®? zvern«i *uj" j. število nastopajočih nalr,.fliuetne premagalo B moštvo CSR z 8:2. V venstvo borbi za prvo mesto se bosta v torek srečali reprezentanca SZ in moštvo Wembley Lions. • Buenos Mxes. 27. jan. (AP). — Na avtomobilski dirka' »1000 km« v v tem okviru se je doslej namen. M. 2. ce. .! brezplačno prispevali lepo količino, Buenos Airesu sta prvo mesto osvo-lesa. V nekaterih krajih so kmetje jjia Anglež Collins in Američan Hill z. vozilom »Ferrari«. Njuna največja povprečna hitrost je znašala 158.635 km na uro. Anglež Stirling Moss in Francoz Jean Behra sta bila tretja jenje letalskrih športnikov, marveč | svetovni šamption Argentinec bo lahko pozneje mnogo prispevalo Šport po svetu VSAK DAN 400.000 DRSALCEV V Sovjetski zvezi so to zimo posve- 1 bosta naS BOKSARJI BRANIJO NASLOVE vjetski tenisači. Let05rnladinka. p Izvršni svet evropske boksarske dva mladinca in tenišK^®. K>. ____________________ . , tudi k napredku turizma, prometa šaha. Danes pa bo velemojster Mata- in kmetijstva v pokrajini. Zato pri-novič odigral simultanko v Novem čakujejo letos še večjo pomoč lo-mestu. bo služilo samo za vzgajanje in ur-1 z vozilom »Porsche«, medtem ko Je vellko skrb iskanju talentov v hi- zveze Je na svojem zadnjem zasedanju . J®®1* Se eno «*' Fangio trostnem drsaniu V ta nampn so do- določil izzivalce sedanjim evropskim -»itateri na^ -itia 28- .^?L^f.radl °kvare I vsod izvedli »Tekmovanje za neznane« boksarsMm prvakom, u bodo morali ter .n tenisa. Ta glav# Važno opozorilo! Vsem tistim, ki žele pri velikem nagradnem žrebanju za naročnike našega lista, dne 15. marca 1958, dobiti katero izmed bogatih'nagrad, a še niso naročniki »Ljudske pravice«, sporočamo, naj pohite z naročilom. Najkasneje do dne 10. marca 1958 morajo imeti za tri mesece poravnano naročnino za naš list. odstopil v. , i vsoa izvean »Tekmovanje za neznane« -v...... na avtomobilu »Maserati«. | na progah s000 m ln 10.000 m, s čimer braniti svoje naslove do srede aprila. igralci jan. (AFP). V rmvečati tudi kader drsalcev na ® ... • Ankara, 27. kalnih činiteljev, zlasti gosjKKiarskih organizacij in pomurskih občdn. Za ustanovitev središča so namreč podani najpotrebnejši pogoji saj ____________________ ima klub že sedaj precej izurjeftihi jjj Cocvper, ki je v finalu premagal vsel Sovjetski i - i.i-i-ii. X A mm ‘ ... . (Al/mAvo 1 nlmi nr/ SOVJETSKI TENISACI V \VIMBLEDONU i mestih. v evropskU* a n t. r-i to ,, hočejo povečati tudi kader drsalcev na sam0 iJ , Obeh daljših progah hitrostnega drsa- | prema-, nja U|er Rusl d0SleJ nlso bllI tako i gala reprezentanco Irana. I rno(*nj • Sidney, 27. Jan. (AP). — Te-i . ‘ , ... , ^ ’ >?“" že davno za nami, '‘“T’ Med 01 “.Mi- miko prvenstvo Avstralije Je osvo- Vzporedno s temi nastopi pa grade le cene vstopnicam za teniški turnir v njso končali svojega ^ela- (z }1 - - — vsej Sovjetski zvezi tudi stadione s \Vimbledonu. Prireditelji turnirja so „„ da J« Voiegr*1^! letalskih Športnikov in mladega na-1 Andersona (oba Avstralija) s 7 5 6 3, tekmovalnimi programi. Samo v Mo- utemeljili dvig cen raščaja. Po ustanovitvi središča pa , 6.4 skvl so v zadnjem letu dogradili toliko ški turnirja. se bo njihov krog prav gotovo še po-I ' ' m Monte Cario 26 jan. (Reuter), tekmovaliiih prog za hitrostno drsanje, Predsednik teniške zveze SZ Kri- - -• ” '“■* ' J jjij, __ Ho na nlih lnhl/n tranirn JAA fi/lfl hitrnct. se morajo soboški ietaloii vzgajati in urriftL na ptujskem in drugih letališčih, včasih tudi za ceno osebnih stroškov, ker klubska blagajna ne zmore vednoi vseh izdatkov. -voz Letos se bodo po petih letih dvigni- že ‘““nami bil t* imel?_ ^j»ii' telji turnirja so j ugotovUi, da J« povečanimi stro- hourna 0§poslanih P® , novWJ^ , 2,897.357 besed, da so imel. posl»»j. se bo njihov krog prav gotovo se po- | 9 Monte Cario, 26 Jan. (Reuter). lekmovaimn prog za nitrosmo arsanje, i-reoseoniK teniske zveze SZ Kri- telefonskih pogovprov • (J jio» večal zaradi ugodnejših pogojev za j Francoska avtomobilista Guy Mon- da na njih lahko trenira 400.000 hitrost- gorski je javil, da se bodo letos udele- svoje rPdakcije 229B ‘elefotogr^^janij delovanje v domačem kraju. Sedaj raisse in Jacaues Feret ste z vozilom ^ drsalcev dnevno. (žili \\imbledonskega turnirja tudi so— ^ teleprinterjih -i- 1 »Renault 845« osvojila prvo mesto naj m * - Miniimnmrr*^*- poročil z olimpijskih i8e letošnjem rallyju Monte Cario, ki sej '^ % ' \i, delovnih ur. je končal danes. Na tej veliki dirki sta 302 avtomobilista prevozila okoli 3000 km. Na drugem mestu sta Fran- Slepi smučarji na Polževem Polževo, 27. jan. - Kultumo-prosvet-no društvo slepih »Karel Jeraj« prireja te dni na Polževem tečaj za slepe smu-čatje. Pod vodstvom Toneta Koširja, ki je z njimi že peto zimo skupaj, bodo slepi na Polževem teden dni in se -kot vsako leto - poskusili tudi na smučkah. Vsi dosedanji tečaji so nadvse uspeli, zato bo gotovo tudi letošnji. Kulturno-prosvetno društvo slepih je s tem spet dokazalo svojo aktivnost ln coza Alec Gasson in Leo Borsa z vo- ! zlom »Alfa Romeo«, na tretjem pa Norvežana Loif Johansen in Fin Ko-perud z vozilom DKW. • Sidney, 26. jan. (AP). — V pr-1 vem polfinalnem srečanju teniškega turnirja za mednarodno prvenstvo Avstralije je Cooper premagal Frase-ra (oba Avstralija) s 6:2, 3:6, 10:8, 6:3. Drugo polfinalno srečanje Anderson : Rose (oba Avstral.) pa Je bilo prekinjeno zaradi mraka. V finalu žen- i s k. ih parov sta Long in Hawton (oba Avstral.) premagale Mortimer (Brat.) in Koglan (Avstral.). • Bukarešta, 26. jan. (Tanjug). — Rokometno moštvo Lokomotive Je v Bukarešti premagalo državnega prva- i LPM-106 G. Verdi: -TRAVIATA« Pojeta M. Cebotari in H. Ros-vaenge, dirigent: C. Kretschmar omogočilo svojim članom, da se udej- ka RonTuniie .S^aHUl R^u« 'z 8'6 stvujejo tudi na belih strminah, med- ka Romunije »steaguil Kosu« z tem ko so jim čez leto na široko odprta - vrata v glasbene, šahovske in recitacij-ske krožke. • Dunaj, 26. jan. (Reuter). — Srečanje avstrijske in nemške reprezentance v malem rokometu (Zah. Nemčija), kii Je bilo sinoči na Dunaju, se • ltSln, 26. Jan. (Reuter). — V je končalo neodločeno 11:11 (7:6). finalu mednarodnega teniškga tur- • Split, 26. jan. (Tanjug). — Cla-nirja v K81nu je Ulrich (Danska) na I. zvezne lige »Split« in Hajduk premagal Drobnega (Egipt) v petih sta odli,graja prijateljsko _tekmo v Zvezni kapet®J pred odločitvi! e ^ V Garmisch-Partenkirchen« teP 9. februarja začelo trt za movanje smučarjev-ska vsej ve r Ln "f« ?.°"S^fo'na tem setih. 13. POGLAVJE 2e ob osmih zjutraj sem bil v Lobster Bayu. Mestece je še spalo, le pred staro tržnico, kjer so stovorjali zaboje in vreče z raki, so se pre- rivali in vpili prodajalci. Moral sem napraviti pravcato krožno vožnjo po mestu, preden sem našel odprto trgovino. Za živila sem dal 50 do- larjev. Kupil sem kavo, mleko, maslo, sir, kruh, pomaranče, meso in cel kup konserv. Takoj za zabaviščem, kjer se vrtiljaki še niso zavrteli, sem zavil z glavne ceste. Sivkasta megla se je vlekla nad pokrajino, jutro je bilo hladno, tako da so mi šklepetali zobje, ko sem stopil v Moorovo hišico. »Kim,« sem zaklical, pa nisem dobil odgo- vora. Kim je ležala delno na tleh, ker je bila z lisicami priklenjena k postelji. Lasje so bili razmrščeni, njen obraz ves bled, sicer vitko, gibčno telo pa kot brez življenja. Le grudi so se ji enakomerno dvigale. To noč je torej vzdržala brez mamila. Ko sem ji snel lisice, mi je padla v naročje. Dvignil sem jo na posteljo. Nekaj trenutkov sem stal ob 'postelji in gledal Kim, »televizijsko pol- nočno zvezdo«, eno najlepših žensk Amerike, ki so jo oboževali milijoni moških. Od vsega ti- stega pa ni ostalo skoraj nič. Ce ženski vzameš obleko, krzno, nakit, šminko, parfum in vse drugo, kar jo lepša, ostane samo navadno člo- veško bitje... Po prstih sem odšel iz sobe. V kuhinji sem zložil na mizo živila, na listek papirja pa sem zapisal: -Rad te imam, Kim...« Kakor sva se domenila, sem našel kolego Tighta točno ob devetih pred poslopjem teksa- ške petrolejske družbe na Wallstreetu. Navzlic nočni službi je bi! Tight povsem svež in spo- čit, česar bi zame nihče ne mogel reči. »Ali si kaj opazil, Kelly?« kateri je zmagal »Split« i S:1 (1:1). FRANK HARPER Takole je skakal Albin Rogelj na nedeljskih tekmah v šiški in osvojil tretje mesto noš«= Jugoslavijo ny-^ vanju zastopali pri Krznaris; Stiir Langus, Zidar in Krz teKn _____ » kom se bova pogovorila o vrednosti kovcev.« Gospod Lehman se je zasmejal- ^oVCj p) kovnjak vama lahko povem, da ti nič vredni.« trajsl P, »Nemara pa le ni tako,« je TifiM ''zo svojem. »Zame so ti bankovci rnn B ,itni sr zlasti če bomo dokazali, da je Roth kuliral.« »Saj ni bil norec,« je rekel Lehjna • g »Se še najdejo ljudje, ki Spekulir ^ bankovci.« id »Morda je res še kje kak Nem ’ garja more sprijazniti s tem, da denar ^ Ijema že davno ne velja nič več.« g tei*1’ »Mogoče pa je Roth špekuliral tu je dalje silil Tight. »Nikakor ne, to je izključeno.« ,iA »Zakaj izključeno?« je hotel ved »Zato, ker je bil Roth še deček, ko mfla^V cesar izgubil vojno. Potem je Pr‘ 1 ‘ nihče se ni več menil za temne ti čim pečatom.« -Kje je hodil Roth v šolo?« »V Berlinu,« je povedal Lenm • ^ p »Zanimivo,« je rekel Tight in e novil: »Zelo zanimivo.« ^ ^af ^ »Dobro, gospod Lehman! To je hotela vedeti,« sem se vmešal v P bi morda cigaro?« dnevne novice »vešča Je,zike v Ljubljani vpisovanj« v ^ ®luSat«lJe, da bo v začetne^? semester, kakor S|eSkega nemsa- 2ivne te P°zor! 5; v tekTtS" v obiinl Center I* sindikainiv,^^^ ^ takoj Prt svo-Lw«iskih ^ Podružnicah ali pri Bolniki čak^to Rdečega križa. mtni mnoeMm ?,a vašo kri, ki po-svojo S* r^‘tev življenja. Storilnost nj?vvliansk° In človeško ?S! zamc?fSat dš' Rdor hitro Nte' n™ oh«na, pojasnila se obraba LJubMan ^' odbor Rdečega 1 “M^e^Si tSČ? (Nebotičnik, J ali telefon št. 22-174). Ste gj *. J^zstavo? ®S,eblč bo predrt?10 barvnih i' ianuarja ob 17. uri J3 Po Itaim dispozitivov s potova-^SL a^e bovknjiž-“žoaleev f„S,a muzeja. — Društvo “i konservatorjev LRS. SavVab’ TSS! društvo v LJublJa-l%anjs Pro? Iddnoznanstveno preda^1 dr' Frana Dominka: ai3e' spremilV astr°nomlJi. Pre-flavS °b 20 m z diapozitivi, bo SD^blcl na T?r,iV Priirodoislovni pre-' Ulice. UrUveržl. vhod z Go- Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS priredi danes ob 20. urit predavanje ing. V. Turnška: Meritve na konstrukcijah in njih modelne preiskave. Predavanje bo v spodnji dvorani Sekretariata Izvršnega sveta LRS za splošne gospodarske zadeve, Gregorčičeva ul. — Vabljenji Združenje rezervnih oficirjev občine Bežigrad vabi članstvo, podoficirje ln prebivalstvo občine k udeležbi na redno mesečno predavanje, ki bo 29. januarja 1958 ob 19. uri v domu JLA. Predavanje je iz ciklusa narodnoosvobodilne borbe: »Borba NOV za osvoboditev Štajerske — zaključne operacije IV. operativne cone«. Predavatelj akt. major Marjan Kern. Za člane udeležba obvezna. — Odbor. Pedagoško društvo in društva učiteljev in profesorjev ter profesorjev strokovnih šol priredijo predavanje na I. gimnaziji v Vegovi ul. 4, I. nadstropje v petek, 31. Januarja t. 1. ob 20. uri. Predavala bo Helena Puhar o temi: »Težave in slabosti današnje vzgoje.« Starši in učno osebje vabljeni! KONCERTI V petek, 31. t. m. izredni acap-pella koncert Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Rada Siimo-nntida, solisti Zlata Gošperšič. Božena Glavak, Jože Tiran — recitator, prt klavirju Dana Hubad in Jeni Srebot Komarjeva. GLEDALIŠČA DRAMA Torek, 28 jan. ob 19.30: Višnjevskl-Kreft: »Optimistična tragedija«. Abonma H. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Sreda, 29. jan. ob 19.30: Višnjevski-Kreft: »Optimistična tragedija«. Abonma D. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Četrtek, 30. jan. ob 19.30: VišnJevski-Kreft: »optimistična tragedija«. Abonma E. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Petek, 21 jan. ob 15.30: Shakespeare »Ukročena trmoglavka«. Abonma Petek popoldanski. (Preostale vstopnice so v prodaji. — Katarina Duša Počkajeva.) Društvo slovenskih književnikov in Drama Slovenskega narodnega gledališča bosta v soboto, 1. febr. 1958 počastila 200-letnico rojstva pesnika Valentina Vodnika s predstavo Kreftovih »Krajnskih komedijantov«. Pred predstavo bo govoril predsednik Društva slovenskih književnikov tov. Mile Klopčič. OPERA Torek, 28. jan. ob 19.30: R. Strauss: »Arladna na Naksosu«. Abonma red A. (Vstopnice tudi v predaji.) Sreda, 29. jan. ob 19.30: M. Kogoj: »Crne maske«. Abonma red N. (Vstopnice tudi v prodaji.) Četrtek, 30. ob 19.30: R. Strauss: »Arladna na Naksosu«. Abonma red K. (Vstopnice tudi v prodaji.) žal°stno vest, da nas je nenadoma za -nas požrtvovalni sodelavec tovariš Marjan mohar predsednik odseka za kinematografijo Nikl°F*b bo v torek, dne 28. januarja 1958 ob 15.30 iz ajeve mrliške veže na Zalah. Okrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana Petek, 31. jan. ob 19.30: Janaček: »Jenufa«. Abonma red F. (Vstopnice tudi v prodaji.) Sobota, 1. febr. ob 19.30: R. Strauss: »Ariadna na Naksosu«. Abonma red P. (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja, 2. febr. ob 15: Lindpaintner: »Danina«. Izven im za podeželje. (Predvidoma zadnjič v sezoni. Vstopnice v prodaji od srede, 29. od 17. ure dalje.) Včeraj objavljeni operni repertoar za ta teden se spremeni tako, da dobi red N opero »Crne maske« že v sredo, 29. t. m., v četrtek, 30. bo »Ariadna« za red K in v petek, 31. za red F Janačkova »Jenufa«. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA! Gledališka pasaža Četrtek 30. jan. ob 20; Kulundžič: »Usode«. Premiera. Krstna pred- StcšVcl Petek, 31. jan. ob 20: Durrenmatt: j »Obisk stare gospe«. Abonma Pe-tek n — kolektivi. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 1. febr, ob 20: Kulundžič: »Usode«. Izven. Nedelja, 2. febr. ob 15: K. Brenkova: »Čarobna paličica«. Izven; ob 20: DUrrenmatt: »Obisk stare gospe«. Izven. V četrtek 30. t. m. bo v Mestnem gledališču premiera — krstna predstava Kulundžlčeve drame »Usode«. Delo je zrežiral Jože Gale. Igrajo: Profesorski zbor — Gregorin, Ku- mer, Bezlaj, Bajc, študentke: Svete-lova, Zupančičeva, Staričeva, Glavi-nova, Hahnova, Jerajeva, v ostalih vlogah igrajo še: Simčičeva, Juvanova, Pulglj eva, Kopač, Fresetnik, Bre-ziger, Lončina, Albreht, Trefalt, Cigojeva, Murkova. Osnutke za sceno je izdelal Niko Matul, za kostume pa Marija Kobijeva. Glasbena oprema Marjan Vodopivec. Šentjakobsko gledališče Ljubljana Mestni dom Sobota, l. febr. ob 20: Scheinpflugo-va: »Okence«. (Zgodba profesorja Johaneka), komedija. Izven. Zadnjič. | Nedelja, 2. febr. ob 16: H. Fitz: »Srebrna lilija«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven; ob 20: F. Hadžič: »Vsi smo samo ljudje«, komedija. Večerna predstava. Izven. Opozarjamo na sobotno zadnjo uprizoritev veseloigre Olge Schein-pflugove »Okence«. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu, rezervirajte telefon 32-860. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke Četrtek, 30. jan. ob 20: Četrtkovi kulturni razgovori: Dr. Ciril Cvetko: »O nekaterih problemih našega glasbenega življenja«. Vstopnice so v prodaji od jutri dalje pri gledališki blagajni od 10. do 12. ure in dve uri pred začetkom. Rezervacije na telefon št. 22-011, MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. I Torek, 28 jan. ob 17: _ L. Novy- Torek, RADIO LJUBLJANA Spored za torek, 28. januarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame — 6.40—6.45 Naš jedilnik — 8.05 Radi jih poslušate... (Slovenske narodne izvajajo kvintet Avsenik, Vaški kvintet in Zadovoljni kranjci s solisti ter Gorenjski vokalni kvintet) — 8.35 Orkester Manto-vani Igra slavne melodije — 9.00 Zabavni mozaik — 9.30 Slavni solisti vam pojo in igrajo — 10.10 Za razvedrilo ... — 11.00 Neznani Masse-net — 11.30 Za dom in žene — 11.45 Danny Steward s havajskim ansamblom — 12.00 Igra Kmečka godba — 12.30 Kmečka univerza — Ing. Vilko Masten: Nov škodljivec v malinovih nasadih — 12.40 Krpšimir Ba-ranovič: Makedonska suita — 13.15 Popevke se vrste... — 13.30 Pester spored opernih melodij — 14.20 Za otroke — Mira Mihelič: Peter — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame r— 15.40 Potopisi ln spomini — John Hunt: Zmaga nad Everestom — 16.00 Za ljubitelje lin poznavalce — 17.10 Čajanka s plesom — 17.40 Zabavni pele-mele — IB.09 Športni tedraik — 18.30 Iz zakladnice Jugoslovanskih samospevov — 18.45 Domače aktualnosti — Razmišljanja ob kongresu »Svobod« in prosvetnih društev — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Wllliam Shakespeare: Macbeth (radijska priredba) — 21.40 Glasbena paleta Georga Ger-shwina — 22.15 Za prijatelje Jazza — 22.35 »Swing baby« — Raph Mar-terie s plesnim orkestrom II. program (na valu 202,1 m In 98.9 mHz) 14.00 Lahka glasba — 15.00 Napo-vod časa, poročila in vremenska napoved — 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila — 15.25 Otroški in mladinski zbori pojo — 15.45—16.00 Filmska kronika Jugoslovanski film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR« Tednik P. N. 4. Predstave ob 15, 17, 19 lin 21. V glavni vlogi Marija Kohn i!n Mladen Serment. Ob 10 je matineja ameriškega filma »Onstran v gozdu«. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. KINO -KOMUNA«; franc, film »Dnevnik majorja Thompsona«. Tednik: F. N. 4. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi: Martine Carol. KINO -SLOGA«: angleški barvni film »Junaki Shenvoodskega gozda«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »VIC«: amer. film -Hiša skrivnosti«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 ln od 14 ure dalje. KINO »SISKA«; 28. jan. 1958 zaprto! -MLADINSKI KINO LM«, Kotnikova 8: jugoslovanski film -Ne obračaj se sinko«. Predstavi ob 10 in 15. -LITOSTROJ«: ameriški film »Jack London«. Predstava ob 20. KINO T 9 i G l A V' Ameriški barvni film »Dva tedna ljubezni« V glavni t tmspnin fn okolice Zdravniško dežurno službo na Jesenicah ima do 31. januarja dr. Stanka Rosenstein, Javomiška pot. KINO »RADIO«: ameriški barvni clnema-scope film -Dežela faraonov«. Predstavi ob 18 ln 20. Danes zadnjič. Jutri premiera angleškega filma »Hiša skrivnosti«. Samo 29. januarja. -PLAV2«: italijanski film -Deset ljubavnih pesmi«. Predstavi ob 18 in 20. Danes zadnjič. vesti i? Trbovelj X KINO »DELAVSKI DOM«: ameriški barvni kavbojski fUm »Človek izza puške«. -SVOBODA«: ameriški film -Tarzan v puščavi«. - vlogi Jane Pauel, Rlcardo Montalban. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjič. žaio^tn6”1 brodnikom, prijateljem in znancem sporočamo n° vest, da je umrla naša mama, stara mama Helena peer ^a,,n^eni zadnji poti jo bomo spremili v torek, dne 1958 ob 15. uri na pokopališče k Šmihelu 28, Pri itanju. Cel^e> dne 27. januarja 1958. Žalujoči: sinova Karel in Herman z družinama. V. Taufer: »Mojca in živali«. Sreda, 29. jan. ob 17: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. Četrtek, 30. jan. ob 17: V. Cinybulk: Dežman: »Igračke na cestah«. Petek, 31 jan. ob 17: L. Novy- V. Taufer: »Mojca in živali«. Sobota, 1. febr. ob 17: Pengov- Simončič: »Zlata ribica«; ob 20.30: Pengov-Simončič: »Zlata ribica«. Za odrasle. Nedelja, 2. febr. ob 11 in 15: V. Cinybulk-Dežman: »Igračke na cestah«. ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja, 2. febr. ob 17: F. Milčinski: »Dve veseli zgodbi«. Prodaja vstopnic vsak dan od ponedeljka dalje (razen nedelje) na upravi, Resljeva c. 36, telefon 32-020 od 10.—12. ure in pol ure pred začetkom vsake predstave pri gledališki blagajni. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 31. Jan. ob 20. uri: Carlo Goldoni: -Krčmarica Mlrandollna«. Komedija v treh dejanjih z glasbo in petjem. Gostovanje Mestnega gledališča z Jesenic. Izven. KINO -STOR2IC«: mehiški film -Minu«.1 Predstave ob 16, 18 in 20. -TRIGLAV«: ameriški barvni film -Zgodba o Glennu Millerju«. Predstava ob 19. CELJSKE VESTI SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE l. jan. ob 19.30: »Dnevnik Ane Frankove«. Gostovanje v Velenju. Četrtek, 30. Jan. ob 10 ln 15: Pavel Goliat »Jurček«. Gostovanje / Velenju. Sobota, 1. febr. ob 18: -Dnevnik Ane Frankove«. Gostovanje v Lokah-Klsovcu Nedelja, 2. febr. ob 15.30: Piv.»i Goli«' »Jurček«. Izven po znižanih cenah. KINO »UNION«: ameriški barvni clnema-scope -Sedeči bik«. »METROPOL«: japon. film »Zgodba o Ugetsu«. TOVARNA USNJA V KAMNIKU sprejme v službo: % izprašanega strojnika s predpisano strokovno izobrazbo in z najmanj 3-Ietno m prakso v tem poklicu f[ izprašanega kurjača s predpisano strokovno izobrazbo ff Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Plača po ta- B rifnem- pravilniku. Pismene ponudbe pošljite najkasneje do J? 5. februarja upravi podjetja. % I Mlinu IZ ŽALCA Z BLEDA KINO »BLED«: angleški film — vojna drama »Skozi pekel«. Predstava ob 20. KINO »ŽALEC«: italijanski film »Dekleta z 04«. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA: Torek, 28. Jan., lekarna »Pri gradu«, Partizanska c. 1. Sreda, 29. jan, lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 28. jan. ob 19.30: Mozart: »Fi-garova svatba«. Zadnjič, izven. Gostuje Kurt Rapf dirigent iz Innsbrucka. Sreda, 29. jan. ob 19.30: Puccini: »Madame Butterfly«. Red Sreda. Co-čo-san Qndina Otta. Nekaj sedežev v prodaji. Četrtek, 30. jan. ob 19.30: Mozart: »Figarova svatba«. Gostuje Kurt Rapf, dirigent iz Innsbrucka. Nekaj sedežev v prodaji. KINO »UNION«: ameriški barvni rinem, film »Zlomljeno kopje«. »PARTIZAN«: ameriški barv film »Vrni se. striček Vili«. »UDARNIK«; ameriški barvni film »Štirje Jezdeci«. Na podlagi 142 člena zakona v delovnih razmerjih raz- g 1 pisuje Upravni odbor Trgovskega podjetja z industrijskim 1 1 blagom na debelo »SLAVICA« — Koper delovni mesti za: s S H- M računovodjo | ■ POGOJI: dovršena srednja šola in najmanj 5 let prakse • s v računovodski službi. ( trgovskega potnika g POGOJI; potrebna izobrazba, ki jo zahteva delovno me- g sto visokokvalificiranega delavca v trgovinski stroki, zlasti 1 pa mora prosilec biti verziran v tekstilni stroki, poznati mora J prodajni teren v Sloveniji in še posebno v Slovenskem Pri- 1 morju ter biti verziran v nabavni službi. Prejemki po dogo- jg voru. Za potovanja je na razoolago avtomobil. 311 1 'lllllllllll.ril SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE NENADOMA ZAPUSTIL NAS DOBRI IN P02RTVOVALNI UPRAVNIK IN TOVARIŠ MARJAN MOHAR POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V TOREK, 28. JANUARJA 1958 OB 15.30 IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VE2ICE NA ZALAH VESTNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANrLI V TRAJNEM SPOMINU! LJUBLJANA, DNE 25. JANUARJA 1958 KOLEKTIV »KINO SlSKA« IZ PTIIIfl črno-beli film ln KINO »PTUJ«: ameriški »Klic divjine«. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: jugoslovanski film »Milijoni na otoku«. Predstavi ob 17.30 ln 20. OKORNI n R I. R s 1 PRODAM rabljeno žensko kolo. Na-alov v ogl. odd. KUPIM žensko Italijansko kolo, novo ali dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku. AVTOBUSNI PROMET MARIBOR, Tržaška c. 41. sprejme takoj v službo več šoferjev kategorije D za vožnje z avtobusi. Podrobnejše informacije o nastopu službe dobite v upravi podjetja. PRODAM Izborne skoraj nove lepljene smuči »Elan« — 200 cm s kan-daharjem, svetlo zelene smučarske hlače lz gaberdena ter dvojne pancerje št. 41. Naslov v ogl. odd. KUPIM dobro ohranjeno vespo ali lambreto. Naslov, v ogl. oddelku. MOTORNO KOLO 150—250 cml, novejšega tipa, kupim. Plačam takoj. Ogled od 15.—16. ure. Naslov v ogl. odd. lOO-k TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNIK« v Litiji razpisuje delovno mesto direktorja Pogojli: ustrezna strokovna Izobrazba ln večletna praksa. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe pošljite do 15. februarja 1958 na odsek za gospodarstvo ObLO Litija. Nastop službe dne 1. aprila 1958. ABONENTE SPREJMEM na dobro, domačo hrano — po ceni vprašati (v pekami), Trubarjeva ul. 50. Ljubljana, Kopitarjeva allca 8, telefon S9-I8L — Notranjepolitična Trgovsko podjetfe »OBNOVA« — Titograd ODKUPNA POSTAJA BEOGRAD — CARA UROŠA 71 — TELEFON 24-748 proda 7-tonski kamion znamke »BtlSSING«, v uporabnem stanju ali ga zamenja za nov kamion domače proizvodnje. Interesenti naj se obrnejo na naslov podjetja. 310 enkl^iL ^B*°Pl*no založniško podjetje »Ljudska pravica«, t*!«? **• telefo , 8 Nazorjeva 12T1. telefon 20 507 In 22 621 — Kulturna rubrika Kopitarjeva fi/III. telefon 31-387 — Uprava Trubarjeva s>-35S b’W| In 22-492 - Naročnlnskl oddelek Pelkovškovo nabrežje 25. telefon 22 494 — Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4, — Poslovalnica na Titovi cesti 15, telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo uil!HUIUII!l!!lll!!UU!HH!HII!!llHIUIUIHilUIII!UIUII!UIIU!!!iUIHIll!lll!ll!IUI!IIUIH!UIUilUUi!l[!l!IBI!ll>IIUIII!!!IIUIII!IHIU!UUI!iHIHU.IIIIII!UUIII!IIUHH!lill!IUIUU!IIIIIIIIIUUlll!lni!n I ^ ' 1 1 ' 1 I Kmetijski kombinat S 1 »PANČEVAČKI RIT« I ■ B I BEOGRAD - PADINSKA SKELA — H | kupi ali vzame kot prenos osnovnih sredstev: j dva transformatorja odnos transformacije 15^04/0231 kW, jakosti 250 kWA, 1 enakih karakteristik zaradi vzporednega obratovanja J dva oljna prekinjača | jakosti 15 do 20 kW, jakost izključitve 200 MVVA z J ustreznimi releji Ponudbe pošljite na zgornji naslov ali po telefonu 38-415 — I Interna 18. 395 j • M i i IIII!!IIIIIHIIHIIIIIIIIII1II!IIIIIIII!!IIIII!III!IIIIIII!IIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHI!IIIIIIIIIIIIII!HIIIH!I!III!HIIIHIIIIIIIIIIIII!I!!IIII[I!II!!IIII!II!II!!II!II!II>IIH!!II!!IIIIHIIIII!IIII!I!IIII!!!IIIH!IIIIIU TOREK, 28. JANUARJA Peščene zavase »Peščena zavesa je najboljša obramba proti medcelinskim izstrelkom,- je rekel neki kanadski letalski general. Po njegovem mnenju bi sleherni medcelinski izstrelek zanesljivo eksplodiral v zraku, če bi moral skozi plast razredčenega peska. »Eksplozija bi bila nujna,« je rekel kanadski general, ni pa povedal, kako bi peščeno zaveso obdržali v zraku. Rimska grobnica v Egiptu Starinoslovski oddelek pri egiptovski vladi je sporočil, da so odkrili v okolici starega mesta Heliopolis bogato rimsko grobnico, v njej pa več sarkofagov s »skrivnostnimi začetnicami«. Na sarkofagu je' relief, ki ponazarja »sodbo duš«. Okoli duše je zbranih 24 sodnikov iz »zunanjega sveta«. — Grobnico proučujejo in bodo šele čez čas objavil kaj več. »NAJ LJUDJE VEDO!« Začela se je razprava proti francoskemu župniku Guyu Desnoversu, ki je ubil Regino Fays in iznakazil svojo še nerojeno hčerko S težkim, črnini samokresom 9 mm je stal Guy Desno-yers pred fotografom večernega lista. Inšpektor kriminalistične brigade ga je vprašal: »Ali ste namerili v tilnik?« — »Da, v tilnik,« je odgovoril Desnoyers.« — »In kako je bilo potem?« Inšpektor je ponudil Desnoyersu žepni nož. Ta ga je vzel, ga odprl, se sklonil h krojaški lutki, ki je predstavljala žrtev, pa se takoj spet zravnal in napeto strmel v fotografa. Inšpektor je dal fotoreporterju znamenje, naj se umakne, potem pa se je Desnoyers ponovno sklonil k lutki in ji zaril nož v trebuh ... Tako je bilo med razpravo, Uruffe, je držal na samem v ro-pred trinajstimi meseci pa se je kah devetmilimetrski samokres, v resnici zgodilo: Guy Desnoyers, na tleh pa je ležala Regina župnik v vzhodnofrancoski vasi Fays... Guy Desnoyers je bil eden ti- Regino, ki je pričakovala vsak čas... Zlezla sta v mali župnikov Renault Odpeljala sta se, po polnoči pa je nekdo trkal na okno kmečke hiše. Župnik je klical: »Odprite, jaz sem. Regina je izginila, so mi povedali. Udarili bomo plat zvona « Ob enih ponoči so se začeli zbirati vaščani. Ugotovitev: Regina Fays je izginila, zadnjič so jo videli popoldne. — Župnik je prizadevno pomagal iskati. Pri vaškem razpotju je zavil proti gozdičku in prvi opazil sledove v »Naj ljudje vedo!« je rekla Reginina mati, ko so jo skušali škofovi poslanci pregovoriti, da bi opustila tak napis. Naj ljudje vedol B. P. Drobne Z . RED SKELTON JE IMEL, SRČNI NAPAD Znani amerišk.1 filmski Igralec Red SkeUon je dobil pred dnevi srčni napad. Ker je njegovo stanje kritično, je televizijska družba odpovedala program, ki sta ga za dvanajsti januar pripravljala Red Skelton in Bing Crosby. TROPSKI KLOBUK REŠIL GA JE Neki francoski mehanik sl je izmislil praktično reč. Na mizico za orodje je pritrdil magnet, ki drži vijake, dleta ter druge manjše kovinske dele in orodje. Mehanik pravi, da zdaj izgubi mnogo manj pripomočkov kot prej, ko so se zlasti okrogli predmeti trkljali z mize in ležali po vseh kotih RAZTRESENI POMOČNIK Med boksarskim dvobojem Cllffa Bol tona in Eddyja Ra-mira v Chicagu so po četrtem krogu nenadoma pogrešili Ra-mdrov ustni vložek. Našli so ga tik pred začetkom petega kroga v ustih Ramirovega trenerja. Razburjeni možakar ga je dal med odmorom očistiti, potem pa ga je vtaknil v lastna usta. »To je višek raztresenosti,« je presodil strokovni tisk. V Južni Rodeziji je neki evropski lovec hudo ranil slona. Žival je pobesnela in ga z rilcem tako oplazila, da se je zvalil po tleh. Lovec je pričakoval, da ga bodo že v naslednjem trenutku poteptale težke slonje šape, pa je bilo drugače. Med padcem mu je zdrknil z glave tropski klobuk in se zakotalil vstran. Slon je postal pozoren na tisto belo reč irf Jo je zmečkal, potem pa se je zgrudil In začel poginjati, Nevama lovčeva pustolovščina se je vendarle srečno končala. PRIVEZANI GOSTJE Ker v newyorških nočnih lokalih »razneženi« gostje čedalje pogosteje padajo z barskih stolov, so v nekaterih okrepčevalnicah opremili' visoke stole s pasovi, tako da 'se gostje privežejo in lahko kvečjemu omahnejo, pasta pa ne morejo več. PRAKSA GA JE SPREMENILA Ameriški psiholog dr. Spock Je prfcd 15 leti dvignil precej prahu s svojim »Priročnikom za vzgojo otrok«, v katerem je ožigosal telesne kazni in trde besede kot vzgojno nespametne. Potem ko je drugič postal oče. Je izdal spremenjeno knjigo, v kateri Je dodal ustreznemu poglavju še tole: »Priložnostne kazni s Sibo so po izkušnjah nadvse učinkovito in včasih nujno pomožno vzgojno sredstvo.« VZROK ZA NIŽJO NAJEMNINO Sodišče v South Moltonu (Južna Anglija) je naložilo hišnemu posestniku, da mora znižati najemnino. S tem je priznalo upravičenost zahteve najemnikov: po osemkrat dnevno ženejo pastirji mimo hiše govejo čredo. jarku. V spremstvu treh kmetov stih modernih duhovnov, ki se s je ustavii avt0 in stopil proti , - • “• ■— grmičevju. Medtem ko so vaščani strmeli kmeti pogovarjajo za gostilniško mizo o politiki, o filmih in atom' skih bombah ter o nogometu, po Tku PJ5 ETE.■£?"».* učenci brcajo zogo. Le pa ves iznakažen — je župnik Guy ženske VaTje konec koncev ra- Desnoyers obrnil oči proti nebu in zenske, kar je konec koncev ra vg mir R ine in nje_ zumljivo, saj mu je bilo 38 let. ng nerojene hferke... Istega Katoliški listi so zapisali, da dne zvečer je Desnoyers vse pri-se je »hudič vtihotapil v njegovo znal... telo«. Najprej je Guy zapeljal de- Med zasiiganjem na kraju zlo- kle in jo v cerkvi, poročil s fan- eina je rekel inšpektor zločincu, tom, ki ga je poprej k temu na- ki je na krojaški lutki ponazoril govoril. Potem je tešil vdovo v0 n« Župnik pa je vedel: ljudje bo- ® Zadnje čase se svetovna lav- bodo Rusi prvi prišli na Mesec/ pravi, da on sam P1^. prvi S0* do s prstom kazali nanj in na ® nost Čedalje bolj zanima za ker »iščejo v ZDA popolne rešit- bo doživel časa, ko D gpioh ta otroka- »Glpitp kako ie Dodoben • možnosti poleta na Mesec. Sko- ve, medtem ko so Rusi bolj prak-I vek stopil na Me*ec. nnietu na očetu?« — Regina pa ga ni ml- • raj dan za dnem objavljajo tični«. Po njegovem mnenju so j znanstvenik ne vidi v P^jn« rala poslušati: »Če se ie že zno- • listi po svetu izjave strokov- metode ruskih strokovnjakov i Mesec kakšne poseo {rjnja 1 * ’ JO A •_ 1__ — A. _ • 12_■_I A i ■ 9 —_1_______ 3_____ I_____1 _ »nnrlnnnii (m C O tl6 . # dilo,« je ponavljala. • njakov o tej aktualni temi, ki včasih grobe, vendar se obnesejo . . O so o njej nekoč pisali številni v praksi. Grocco pravi, da je po- »Ce se je že zgodilo,« je rekel f pisatelji v svojih znanstveno- let na Mesec še posebnega pome-Guy, »je treba preprečiti škan- 0 fantazijskih romanih. na zato, ker bo Mesec poslužil dal. »Punčka bo,« so pravile va- človeku kot neke vrste most ali ščanke od pogledu na zajetno Re- Neki italijanski dnevnik je odskočna deska, s katere se bodo gino. — Nekega dne je župnik objavil pred dnevi razgovor svo- ljudje že v bližnji prihodnosti Guy povedal v cerkvi, da bo odšel jega moskovskega dopisnika s pognali dalje v vesolje. Z voja-za nekaj dni iz vasi. Na križpotju sovjetskim znanstvenikom Hleb- škega stališča pa je po Grocco-pod vasjo sta se sestala z nosečo cevičem, ki je izjavil, da bodo v vem mnenju mogoče označiti po- Sovjetski zvezi izstrelili še vrsto let na Mesec z znanim ljudskim vrednosti in se ne dr. Levittom, da so jioveSk® materialne možnosti za življenje. »Življenjski prostor« po hitlerjevskem receptu Vsi ameriški listi so na prvih straneh objavili »senzacijo dneva«: newyorška policija je aretirala 15 mladincev, članov neonacistične organizacije -Nordijska konfederacija«. Njihovega »Fiihrerja«, 21- letnega Georgeja Leggcta, so prijeli v trenutku, ko je s svojim namestnikom pripravljal napad na banko, kjer Je hotel uropati 40.000 dolarjev, kolikor je potrebovala rasistična organizacija za uresničenje svojega »začetnega programa-. Hotela je kupiti gozdnato področje za glavni štab, od koder bi se širila nacistična organizacija po newyorški okolici. ' V kleti, kjer je bil začasni štab aretiranega Leggeta. je policija našla orožje, na častnem mestu je bila spravljena razkošno opremljena Hitlerjeva knjiga »Mein Kampf«. Celotna zadeva pravzaprav ni preveč resna, saj gre za fante v starosti od 15 do 18 let, je pa značilna, saj ponazarja širjenje rasističnih idej med mladimi Američani. V verzih govori Šofer taksija Mileta Petrovič v Titovem Užicu s tolikšno lahkoto sestavlja verze in rime, da le Izjemoma govori v prozi V uradnem razgovoru ali med prijatelji Petrovič skoi a.) neprenehoma govori v povsem pravilnih in melodičnih verzih, pa naj vpraSuje ali odgovaria Te verze si včasih sposoja pri tnm ali onem jugoslovanskem pesniku, ki lih dobro pozna, večinoma pa odgovarja v lastnih verzih Kralj zahteva v!'io plačo Manjše vrednosti Svnrlske krone ne čutijo samo navadni ljudje, marveč tudi kralj. Tako so obrazložili zahtevo švedskega dvora. naj bi kralju zvišali letne prejemke od 1,750.000 na dva milijona švedskih kron. »Konfederacija« je sicer razpadla na malce komičen način, pomemben pa je »ideološki program« teh fantov, saj je natančen posnetek hitlerizma: čiščenje tn ohranitev »nordijske rase« in uničenje vseh »manjvrednih ras«, predvsem črncev. Zidov, Porto-rikancev in celo Italijanov. Ko je bilo treba zbrati sredstva za uresničenje tega programa, je prišlo v »gibanju« do razkola. Dva »čista nordijca« v organizaciji — Anton de Jonge, fant nizozemskega rodu, in An-| glež Charles Spearing sta ustano-| vila separatistično skupino s kaj i preprostim programom: vse sta I povedala doma. Vznemirjeni ma-| mici sta seveda takoj prijavili vso I reč policiji. »Novo tisočletje, v katerem bo vladala čista nordijska rasa nad vsemi drugimi, ki so manjvredni«, se je' končalo, še preden se je začelo. Pred banko so stale »mrtve ! straže«, v dveh močnih avtomobi-1 lih z vključenimi motorji so čakali člani organizacije, »Fiihrer« in njegov namestnik pa sta si po-Itisnila klobuke globoko na oči, si I nadela temna očala in se v banki postavila v vrsto. ! Nenadoma so se tisti, ki so bili v vrsti pred njima, obrnili in zamahnili z gumijevkami, ki so jih I skrivali pod plašči. Fiihrer in njegov namestnik sta takoj imela lisice na rokah. Prijeli so ju detektivi. Prav tako so bile likvidirane tudi mrtve straže in zarotniki v avtomobilu. Pri vseh so odkrili orožje. — O dogodku so na veliko pisali ,ne sicer toliko zaradi politične pomembnosti, marveč zato, ker je značilen za miselnost določenega dela ameriške mladine. umetnih satelitov, preden bodo poslali v vesolje prvega človeka. \ Hlebcevič, ki velja sedaj za naj-1 boljšega poznavalca astronavtič-nih problemov, je dejal, da nameravajo sovjetski strokovnjaki že letos poslati na Mesec prvo raketo, leta 1960 pa bo že mogoče ugotoviti, ali so na Mesecu, Marsu ali' Veneri kakšne oblike življenja. I O možnosti poletov na Mesec je razpisala neka ameriška revija anketo ter objavila razgovore z nekaterimi znanstveniki. Itali-, janski strokovnjak za astronav-I tiko Gaetano Grocco pravi, da rekom »kdor prej pride, prej melje«. Razen tega meni italijanski znanstvenik, da je osvajanje vesolja življenskega pomena za človeštvo. Po njegovem mnenju je namreč človeku na Zemlji že »pretesno«...' Neki ameriški zvezdoslovec je povedal v svojem odgovoru na anketno vprašanje, da bodo ljudje še pred letom 2000 zgradili' na Mesecu veliko naselbino in da bo tam nastala nova civilizacija. Levitt, direktor philadelphijskega planetarija, pa pravi, da so na Mesecu zelo verjetno surovine, s katerimi bi bilo mogoče ohraniti ■ človeško življenje. V domišljiji ta znanstvenik že vidi na Mesecu velika obokana mesta, v katerih se ljudje ukvarjajo s kmetijstvom in živinorejo. Vendar pa ta strokovnjak ni prepričan o skorajšnjem poletu na Mesec. ! Podpredsednik britanskega medplanetarnega društva Gatland je izjavil, da bodo Rusi kaj kmalu poslali v vesolje raketo, ki jo bo mogoče krmariti z zemeljske površine. Po njegovem mnenju bi takšna raketa napravila raziskovalno pot okoli Meseca, nato pa bi se vrnila na Zemljo. Gatland pravi, da bo to- mogoče že čez leto dni. V nasprotju s tem pa meni dr. Rabi, eden izmed znanstvenih Na različne, včasih kaj svojevrstne načine skušajo v ZDA ozdraviti kronične alkoholike. NaS posnetek kaže spečega pacienta, ki mu drobcen mikrofon vso noč šepeta v uho različne stavke, na primer: »Žganje se ml gnusi.« Baje se je ta zdravstvena metoda obnesla v nekaterih primerih, seveda pa je moral prizadeti slej ko prej zbrati dovolj trdne volje, da se je res odvadil pretiranega uživanja aikohola. Sto let »kabineta dr. Fausta« Sovjetski tisk je zaznainovul stoletnico tako imenovanega ka bineta doktorja Fausta, zbirke v leningrajski državni knjižnici. Obokana dvorana z gotskimi ok ni je povsem podobna srednjeveški knjižnici. V njej čuvajo dragocene prve tiskane knjige, nekatere iz petnajstega stoletja, •med njimi tudi Gntenbergoye. Razen potopisov hranijo v knji? nici astronomske knjige in zbirko beseškega tiskarja Alda Ma nuzija, ki je tiskal dela Danteja 1 Boccaccia in Petrarce. f Prijazna soseda. NEWTON IN KRAV J1 nM Znanstvenik Nem ton F ( „s po sončnem oremnu 1 ^ piU sprehod. Srečal je pastel ie rekel: , j b0( >Kar domoo pojdite- ^ irt »Kako neki, ko pa Ie > ' Uje »once!< jte p>< »Povedal sem nam. Pa' kakor oas je oolja,< )e s tir. , ; Neroton fia ni pos’11-a _ s0 *e le jezdil dalje. Nenadoma ./|S, zgrnili oblaki, nlila »e J . j pS' Po deiju je Neivton P° ^glJl le stirja. da bi izvedel, P napovedal dei. p&‘ »Kaj preprosto,« je re eVihtl' ktir, tkadarkoli se bUl jreO^' se moje krave flLr*ne{0 °„i.t na debla in mahajo z r l ; ^tot1’ »Glej no.« je pre^' »vrsto let že proučuj « ref zdaj pa vidim, da oe precej več kot jaz.<