Ameriška Domovi ima
/O//
■ ^lcteeu(>0th In 8'S'J
£°04>c/ 4t7/?e
J Ail". n MM m KRfRST
UMOUAO« OMUT
FatioRRl itni IntenutlMul CircaUfckni
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 13, 1970
M0RNI!t$ MiWSRAI^
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Davčnih olajšav za privaEne šole konec
Privatne šole, ki se ne drže predpisov o integraciji, ne
bodo več uživale pravice davčnih odpisov.
WASHINGTON, D.C. — Nikonova administracija je v petek objavila, da davčne uprave (Internal Revenue Service) ne bodo več priznale davčnih olajšav privatnim šolam, ki še prakticirajo segregacijo.
Ta nova vladna odredba je naperjena predvsem na privatne šole v južnih državah, kjer so se starši hoteli izogniti strogi integraciji v državnih šolah, da so svoje otroke premestili v privatne šole, ki so jih na hitro organizirali v svojih okoliših. Okrog 400,000 belih otrok poučujejo sedaj v takih šolah. Zaradi tega imajo državne šole skoraj samo črne učence,_ privatne samo be-
Privatne šole so v zasilno za šolo preurejenih zgradbah, tudi hčni načrt je omejen ter so vzdrževane izključno s privatni-nii prispevki. Davčna uprava (Internal Revenue 'Service) je sedaj objavila, da davčne uprave ne bodo več upoštevale davčnih olajšav (exemptions) za se-gregirane šole in davkoplačevalcem ne bo dovoljeno navajati šolnin in šolskih prispevkov za take šole kot odbitke pri davčnih prijavah za osebne dohodke.
Prizadetih bo okrog 10,000 privatnih šol, ki so doslej imele priznane davčne ugodnosti. Dokazati bodo morale, da se v pogledu integracije ravnajo po državnih zakonih. V dvomljivih slučajih bodo agenti davčnih u-prav na mestu ugotavljali resničnost podatkov, ki so jih šole navedle davčnim upravam.
Glede vprašanj prisilne integracije sta se Bela hiša in pravosodno tajništvo prerekali že celo leto in večkrat spreminjali tozadevne odloke. Sodišča, razni vladni oddelki in še bolj pravni zastopniki raznih civilnih organizacij vsak po svoje tolmačijo določila Civil Rights zakona iz mta 1964. Nejasnost povzroča spreminjanje metod izvrševanja Civil Rights zakona, zmedo, ne-voljo in velike burje v ameriški javnosti, posebno na jugu.
Novi grobovi
Anthony Kužnik	| Star je bil 85 let. Bil je mož
V soboto zjutraj je umrl Mr. ' Josephine, roj. Rojc. 11. junija Anthony Kužnik, 1075 Addison'sta obhajala 59. obletnico po-Rd- Star je bil 76 let in zapušča I roke. Bil je oče Mary Sterle, ženo Louise, roj. Kolenc. Rojen J Carl Vesel, Olge Babis in Doro-je bil v vasi Munabran Kore- | thy Lustrik, imel je 8 vnukov nitka. Slovenija in je prišel v in 2 pravnuka, brat Johna (Mi-Ameriko leta 1913. Bil je oče (chigan) in v Jugoslaviji zapušča Edvarda, ki je že umrl, brat'eno sestro. Rojen je bil v Lo-Franka (Canada), Lojzeta in škem potoku. Šegova vas 1913 je Miha, oba v Evropi in tudi že prišel v Ameriko. 45 let je bil umrla.	j zaposlen pri New York Central
Ranjki je bil samostojen mi-‘RR, v pokoj je šel leta 1957. Bil zar v Clevelandu do svoje upo- 1 je član Društva V Boj št. 53 kojitve. Bil je član katoliških S.N.P.J. in Blejsko jezero št. 27
veteranov sv. Vida, Post 1655, Društva Najsvetejšega Imena pri sv. Vidu, svetovidskega cerkvenega pevskega društva Lira, cerkvenega pevskega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogrebna sv. maša bo v torek ob 10. uri v cerkvi sv- Vida, pokopan bo na Kalvariji. Pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod, 1016 St. Clair Ave. Obiski v ponedeljek od 2 - 10. ure zvečer.
Rose Z. Knaus
V petek je umrla v Lake County Memorial Hospital West Rose Z. Zupančič. Stara je bila 64 let. Njen mož Alojz je umrl leta 1969- Bila je mati Ann Ma-you in Mary-Donna Rose, stara mati Johnu, sestra Agnes Pet-scher, Joseph, Charles, Mary Komidar, Louis in pokojne Ann. Stanovala je na 1149 East 117 Str. Rojena je bila v Clevelandu. Graduirala je na Cleveland Normal School in Western Reserve University. Bila je učiteljica v stari Nottingham School in Hanna Gibbons Elementary School, skupaj 35 let. Njen mož, pharmacist, je umrl leta 1959.
Njena truplo je položeno na mrtvaški oder v Želetovem pogrebnem zavodu, 458 East 15Ž Str. Pogrebna opravila bodo v torek ob 10.30. Pokopana bo na Knollwood pokopališču.
Anton Vesel
Antona Vesela, 911 Babbitt Rd-, je zadela srčna kap. Prepeljali so ga v Euclid General Hospital, kjer je potem umrl.
Kraljici Elizabeti dela bogastvo — sitnosti!
LONDON, Ang. — Cenijo, da angleška kraljica $114 milijonov premoženja, toda to premoženje ji povzroča samo stroge, ne pa daje dohodkov. Na ®rugi strani pa ima njen “dvor’’ 1*0 delavcev in uslužbencev, ki zanje dobiva od državne blagaj-^ že od 1. 1952 le po $1.14 mi-1Jon- s tem zneskom pa ne krije Vse režije. Zato je sedaj nekaj Poslancev predlagalo, naj kra-Pca dobiva letno $1.92 milijo-nov- Je pa v parlamentu tudi nekaj poslancev, ki so proti po-^■sanju stroškov za kraljičin Vor> češ naj varčuje tudi ona, mora
ves angleški narod.
Vremenski
prerok
pravi:
Pretežno jasno in toplo. Najvišja temperatura med 85 in 90
F.
A.D.Z. in kluba upokojencev v Euclidu. Pogrebna opravila bodo v torek ob 1. uri popoldne iz Zeletovega pogrebnega zavoda 458 East 152 Str. Pokopan bo na Knollwood pokopališču. Obiski v ponedeljek od 2. - 6. ure in 7. do 9. ure zvečer. Prijatelji so naprošeni, da namesto rož darujejo za Dom za ostarele na Neff Road.
James P. Graf
V	nedeljo zjutraj je v Charity Hospital umrl James P. Graf, 1805 East 19 Str. Rojen je bil v Clevelandu in je ostal samec. Zapušča mater Elizabetho Graf, roj. Tomko, brata Thomasa in sestri Geraldine in Elizabeth. Pogrebna opravila bodo v sredo ob 815, zjutraj iz Grdina pogrebnega zavoda na Lakeshore Blvd., pogrebna sv. maša bo ob 9. uri v cerkvi sv. Petra. Pokopan bo na Kalvariji.
Mary Yurkovich
V	petek je v Cleveland Clinic Hospital umrla Mary Yurkovich, roj. Kvaternik. Stara je bila 79 let. Rojena je bila v Malih Dragah na Hrvaškem. Bila je vdova po Antonu, ki je umrl leta 1959. Zapušča dve hčerki in enega sina, 3 vnuke in 2 pravnuka. Imela je 5 sester in bratov. Pogrebna opravila bodo^ v ponedeljek zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lakeshore Blvd., pogrebna sv. maša bo v St. Helen cerkvi v Newbury. Pokopana bo na Kalvariji.
(Dalje na 3. strani)
Saunders bo dobival $114,000 pokojnine!
NEW YORK, N.Y. — S. T. Saunders je bil do 8. junija predsednik upr avnega odbora naše največje železniške družbe Penn-Central. Družba je pa šla v konkurz, upravni odbor je o-stal brez posla, ker je upravo prevzel sodni delegat. Ob službo je prišel tudi predsednik odbora, ki so mu 8. junija v upravi odmerili letno pokojnino z zneskom $114,000. Ako bi bila železnica aktivna, je to njena stvar. Sedaj pa je v konkurzu in bo marsikdo zgubil denar pri njej, upokojenci ,pa vsaj del svojih pridobljenih pokojninskih pravic. Zato bo gornja izredno visoka pokojnina sprožila med prizadetimi upniki gotovo precej hudo reakcijo. Ako dobi predsednik tako visoko pokojnino, zakaj ne bi zahtevali tudi upokojeni želez ničarji primernih pokojnin? Ker bo takih železničarjev na tisoče, debata o tem perečem vprašanju ne bo hitro zaspala.
Izgube zaradi stavke
CLEVELAND, O. — Divja stavka avtobusnih voznikov traja že 9 dni, kar je oškodovalo delavske plače in dohodek mestnih avtobusnih podjetij v sledečem povprečju:
226.80 dolarjev izgube plač za 9 dni stavke za vsakega avtobusnega voznika;
900,000 dolarjev izgube dohodkov od rednega prometa, najetih avtobusov in oglasih ’ v avtobusih.
Uprava CTS je izgubila vsak dan okrog 100,000 dolarjev. Sobota in nedelja znašata skupaj približno za celotedenski dohodek.
Če bi vozniki avtobusov sedaj sprejeli 10 centov povišanja k sedanji urni plači, bi komaj v e-nem letu s to povišico nadoknadili izgubo plače devetdnevne stavke.
MOSKVA POSLALA EGIPTU IZKRCEVALNA SREDSTVA!
YT zadnjih tednih je poslala Sovjetska zveza v Egipt kakih ICO amfibijskih vozil, ki so sposobna pluti po vodi in voziti po suhem. Taka vozila uporabljajo vojske za prehode preko rek in drugih voda. Egipt jih bo verjetno rabil za poskus prehoda preko Sueškega prekopa, kadar bo smatral, da je pripravljen za napad.
WASHINGTON, D.C. — Po-(v Egiptu od 8,000 do 10,000 svo-možni državni tajnik Joseph1 jih vojakov, ki naj bi po izrael-
Sisco, ki se posebej posveča reševanju sporov na Srednjem vzhodu, je včeraj na televizijskem sporedu “Meet The Press” izjavil, da je ameriška obveščevalna služba dognala, da je Sovjetska zveza v zadnjih tednih poslala v Egipt kakih 100 amfibijskih vozil, ki jih pod nobenim vidikom ni mogoče smatrati za “obrambna sredstva”, kajti očitno je, da bodo služila Egiptu za poskus prehoda preko Sueškega prekopa, ki je sedaj črta premirja med Izraelom in Egiptom. J. Sisco ni podal sicer nobenih
skih poročilih posegali od časa do časa že tudi kar naravnost v boj. Nekateri nepristranski tuji opazovalci položaja na Srednjem vzhodu ugibljejo, da hočejo Sovjeti prignati spor tam do ostrine, kot jo je dosegla napetost med Ameriko in Rusijo oktobra 1962 zaradi Kube. Tedaj je Hruščev zaradi odločnosti Kennedyja popustil in umaknil ruske rakete s Kube, tokrat naj bi v Moskvi računali, da bodo popustile ZDA na škodo Izraela in — svojo. Washington bc moral torej že pokazati jasno
podrobnosti, je pa iz drugih vi-| ^os*tva s	ne more
rov znano, da egiptske oborože-(racunatl-ne sile že uporabljajo amfibijska vozila, ki so jih dobile iz Sovjetske zveze, za vežbanje.
Cilj teh vežbanj je priprava za prehod Sueškega prekopa, ka-
Tudi repubikanci bi radi imeli svoj čas »a T¥
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je zaljubljen v na-dar se bo Egipt čutil dovolj moč-'stope na televiziji. Televizijske nega za nov oborožen spopad z'mreže so izračunale, da je v pol-Izraelom. Pomožni državni taj-J drugem letu nastopil na njih
nik J. Sisco je dejal, da bodo Združene države storile vse,
večkrat kot predsedniki Eisenhower, Kennedy in Johnson v
Priporočajte A.D. tem. ki jo še nimajo!
kar bo potrebno, da ohranijo’prvih 18 mesecih svojega reži ravnotežje sil na Srednjem ma. Da tu nekaj ni v redu, sc vzhodu. To ravnotežje je Sov-j čutile televizijske mreže same. jetska zveza z zadnjimi pošilj-jCBS in n.^ene mreže so na prf-kami orožja in svojgga lastnega mer dale na lastno pobudo de-vojaštva v Egipt spravila v ne- mokratom prosti čas na svojem varnost, pa ga le še ni uničila. omrežju, da lahko odgovarjajo Združene države streme za o-|Nixonu. čas je bil omejen ns mejitvijo sovjetskega vpliva na pol ure in vključen v mrežo v Srednjem vzhodu in vidijo v torek zvečer, tem najboljšo pot k pomiritvi j Sedaj je prišla še republikam celotnega področja. Sisco je de-|ska stranka in zahteva ravno jal,- da mora politični sporazum pravnost z demokratsko. Seveda med Arabci in Izraelci upošte- bo sedaj nastalo trenje, ki se bc vati stališči obeh strani in varo- vrtelo okoli vprašanja, kaj j<
vati bistvene koristi obeh strani, če naj bo kaj vreden. Trenutno ima Sovjetska zveza
Dubček zopef na dnu lestvice svojega življenja
PRAGA. ČSR. — Tovariš Dubček je konec junija prišel iz Ankare domov, da obišče svojo bolno mater. To priliko je uporabil glavni odbor ČSR, odnosno njegovo predsedstvo, da ga je odpoklical kot poslanika iz Ankare in par dni pozneje pregnalo iz stranke. Vse se je izvršilo strogo po komunističnem obredniku. Celo objavljeno je bilo vse to tudi u-radno, kot se spodobi po komunistični tradiciji. Dubček je torej izginil iz javnega življenja. Odprto je le še vprašanje, ali pride tudi pred sodnijo. Mnenja o tem so deljena. Izgnan je bil namreč ne soglasno, ampak le 7 glasovi od 11, kar jih je v predsedstvu. Proti sta glasovala generalni tajnik stranke dr. Husak in predsednik republike Svoboda. To bi govorilo proti sodnemu postopku. Vpošteva-ti je dalje treba, da sedanje kolektivno vodstvo komunizma v Kremlju nima navade, da bi svoje politične nasprotnike gonilo pred sodnije. In od “nasveta” iz Kremlja je odvisna usoda tovariša Dubčka. Pa še nekaj drugega govori proti sodnemu postopku.
V ČSR “čistjo” že od janu-
arja dalje partijo. V Moskvi pravijo temu “normalizirajo”. V stranki je bilo v avgustu 1968 1,675,000 članov. Po mnenju v Kremlju je to veliko preveč. Vodilni sovjetski komunisti so takrat rekli, da bi bilo kar zadosti, ako bi bilo članov le 400,000 do 500,000. Ne bi bila torej nobena škoda, ako odpadeta dve tretjini. Tako bi se stranka prelevila z množične v elitno in to je, kar Češkoslovaška rabi. Novi ČSR rdeči režim se je zagnal v čistko z vso ihto.
Pokazalo se je, da je to sila težaven posel. Kot povsod v rdečih vladnih strankah, se je tudi v ČSR nateplo v partijo vse polno koritarjev, ki so se v dnevih Dubčkovega režima počutili kar dobro. Koritarji namreč ne marajo konsolidiranih in strumno organiziranih strank. Ko so pa v ČSR prišli v partijo, so naravno gledali, da se ne ustavijo na prvem klinu, so skušali dobiti funkcije in se pri tem ravnali po pregovoru: roka roko umiva. Ko so pa zaupniki dr. Hu-saka začeli delati načrt za čistko, so videli, kako težko je res koga dobiti, ki bi bil dosledno nasprotoval tovarišu Dubčku. Komisije za čistko so morali nabirati po najrazlič-
, nejših vidikih in načelih. Pa se je zmeraj pokazalo, da sedijo v njih tudi taki tovariši, ki jih ne grize vest, ako varujejo tudi tiste, ki jih je treba sedaj pometati iz stranke. Tako se je čiščenje zataknilo takoj v začetku. Prišlo je pa tudi na dan, da se Dubčkovim idejam takrat ni odpovedalo dosti tovarišev, ki so bili drugače v javnosti ugledni komunisti. Kako metati take komuniste iz*,stranke. Nastala je v stranki precejšnja zmešnjava, saj so kontrolne komisije morale pometati iz stranke celo vrsto čistilnih komisij samih.
Posebno smolo so imele komisije pri čiščenju med komunistično inteligenco. Tam je bilo sploh težko najti u-glednega komunista, ki ne bi bil za Dubčkove ideje. Toda čistka je bila neusmiljena, posebno na univerzah in podobnih učnih ustanovah. V linijskih organizacijah je pa velikokrat zletelo iz stranke kar vse članstvo vodilnih odborov. Stranko je moralo dalje zapustiti tudi nad 18,000 komunističnih posla ncev v političnih odborih zunaj Prage in njihovih upravnih organih.
Čistilne komisije so se pa
vendarle počasi bližale svojemu cilju. Do konca maja je bilo baje izključenih že do polovice vseh članov. To je pa že rodilo posledice. Ugled partije je padel na raven, ki jo do sedaj še ni imela. Kar je ostalo v stranki, je dobilo pečat manjvrednosti, naj ga zasluži ali ne. Pri tem pa čistka še ni končana.
Posredno ima od tega korist tudi Dubček sam. Čim globlja je čistka, tem bolj raste moralni vpliv in ugled izgnanega rdečega voditelja. Tudi to je razlog, zakaj si bo partija morala hudo premisliti, ali naj goni Dubčka še na sodne razprave. Komunizem se je namreč iz Dubčkove afere tudi nekaj naučil: kako nevarno je priti v zobe svetovnemu javnemu mnenju. Počemu torej delati iz njega večjega mučenika, kot je.
Koliko so pa vredni sedanji* člani partije, vedo dr. Husak in tovariši čisto dobro. Ako ne, lahko vprašajo bližnjega portirja, pa bodo zvedeli resnico.
Zato bodo sedaj morali nastopiti dolgo trnjevo pot: pridobiti v javnosti ugled sedanji “elitni stranki”. To bo pa veliko težji posel kot sedanja čistka.
pravzaprav predsednik ZDA Ali je samostojen političen faktor? Ali ni tudi predsednik svoje stranke in da kot tak zagovarja republikansko politiko’: Taka in podobna vprašanja bodo sprožila nova politična trenja, ki bodo tem bolj pereča, čim bolj se bomo bližali jesenski vo-livni kampanji.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Zavezniške čete in bombniki B-52 so pokončati včeraj 417 Severnih Vietnamcev v bojih neposred no južno od Demilitarizirane cone.
BELFAST, Sev. Ir. — Protes-tantovski pohodi včeraj in danes v proslavo zmage Viljema Oranskega nad kraljem Jakobom II. so kljub hudi nejevolji katoličanov potekali v miru pod skrbnim varstvom britanskih rednih čet. Do pričakovanih nemirov ni prišlo, četudi protestanti pohodov niso marali opustiti, kar bi lahko odprlo pot k pomiritvi med obema taboroma. GEORGETOWN, Barb. — Thor Heyerdahl je s posadko 7 članov srečno priplul na svoji papirusovi ladji Rah II. preko Atlantika in zaplul včeraj pred mrakom v tukajšnje pristanišče. S tem naj bi bil dokazal, da so lahko stari Egipčani že dva tisoč let pred Kristusom pripluli do Srednje Amerike, katere stara kultura kajže tolike sličnosti s staro egipčansko.
Iz Clevelanda in okolice j
Namesto vencev—
Gospa rajnkega Antona Kužnika z Addison ceste prosi vse, ki bi radi s cvetjem in venci počastili spomin rajnkega, naj namesto tega darujejo po svoji volji v kak dober namen.
Slovo Sloven, m. pcv. zbora—
Sinoči ob pol devetih zvečer je zapel v Zakrajškovem pogreb, zavodu na St. Clair Ave- v zadnje slovo Sloven, moški pev. zbor svojemu zvestemu članu rajnkemu Tonetu Kužniku z Addison ceste pesmi:	Stanko
Premi: O, Gospa moja, o, Mati moja” in “Usliši me, Gospod!” Med obema pesmima se je od rajnkega sopevca s kratkim go-jovorn poslovil Franček Kolarič; po zadnji žalostinki pa se je polovil od njega še z molitvijo Janez Rigler.
Molitev NIJ—
Danes zvečer ob pol osmih se rdje Društva najsvetejšega imela Jezusovega župnije sv. Vida ■hero v Zakrajškovem pogreb-lem zavodu na St. Clair Ave. k nolitvi za svojega rajnkega lana Antona Kužnika.
Pevski zbor “Lira”—
Drevi ob osmih zvečer se bo i pesmijo in molitvijo v Zakraj-ikovem pogrebnem zavodu na 8t. Clair Ave. poslovilo od svojega dolgoletnega sopevca-člana Toneta Kužnika Slovensko kat-levsko društvo “Lira”.
Cerkveni pev. zbor M. Vnebovzete—
Nocoj ob pol devetih zvečer ;e bo poslovil v Zakrajškovem logreb. zavodu od svojega člana Antona Kužnika Cerkveni pev-;ki zbor župnije M. Vnebovzete / Collinwpodu.
Žaganje zastonj—
Lesno žaganje se dobi zastonj la 1550 E. 33 St. v vrečah.
Zadušnica—
V sredo ob 8. zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv-naša za pok. Josepha Kralla ob 10. obletnici smrti.
Odpadke možno oddati—
Mestna uprava je objavila, da oo danes poslala tovornjake za Dobiranje odpadkov na običajne ceste. Ker so pobiralci odpadkov ra štrajku, morajo hišni lastniki sami prinesti odpadke do njih in jih stresti vanje. Sosedje, dasti starejši otroci so prošeni, da pomagajo pri tem ostarelim in ženskam.
Ameriške čete ne pojdejo na Srednji vzhod
WASHINGTON, D.C. — Federalni tajnik Laird . je porabil zadnjo tiskovno konferenco v Pentagonu v glavnem, da brani stališče Pentagona v nekaterih vprašanjih narodne obrambe. Obenem je tudi trdil, da sovjetska zračna “obramba” hitro napreduje, saj Sovjetska zveza že rabi rakete SS (z vodikovimi glavami, z razdiralno močjo 25’ megaton in da postavlja na oporišča tudi rakete SS-11 in SS-13, ki pa imajo atomske glave z manjšo razdiralno močjo. Bolj značilne so pa bile nekatere druge njegove izjave, na primer: Naša federacija nima trenutno “nobenega načrta”, da bi poslala na Srednji vzhod naše oborožene sile kot protiutež proti sovjetskim strokovnjakom, ki so na pozicijah egiptovske narodne obrambe ob Sueškem kanalu in Nilu.
Ameriška Dokiovbna
« i/ic-/« t%j—norvi i
0117 ot. Cliir Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 4410S
National and International Circulation
rublisbed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNIKA:
1* Združene države
f $16.00 na leto; $8.00 u po) leta; $5.00 za 3 me«*« Sta Kanado tu dežele izven Združenih držav: j* $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
^	$18.50 per year, $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 months
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No- 132 Monday, July 13, 1970
V podobnih zunanjepolitičnih zagatah
Zdi se nam, da sta Amerika in Sovjetska zveza kar sami po sebi zagazili v podobne zunanjepolitične zagate, ki bistveno vplivajo na njuno zunanjo politiko.
Ameriške bolečine v zunanji politiki so v glavnem vojskovanje v Vietnamu. Nevarnost vojne v arabskem svetu, vprašanje NATO in pa Kitajska. V Sovjetski zvezi je pa vrstni red obrnjen. Na prvem mestu so odnosi do rdeče Kitajske, potem pa vojna nevarnost v arabskem svetu, končno pa mir v srednji Evropi.
Ameriko najbolj mori vojskovanje v Indokitajski. Nihče ne vidi, kakšen bo konec tega vojskovanja, pesimisti se celo bojijo, da bo vojskovanje razširjeno prav tja do kitajske meje. V vojskovanju je namreč zmeraj treba imeti dva. Vsak med njima pa lahko prisili drugega na oborožene spopade. Vojna v Indokitajski ni ravno smrtnonevarna za našo deželo, pa vendarle toliko vpliva nanjo, da jo hote ali nehote mora vpoštevati vsa naša mednarodna politika. To seveda hromi našo diplomatsko politiko na vsakem koraku, kar nas še bolj tare kot človeške in finančne žrtve, ki so zvezane z vojskovanjem. Ustvarja nam pa tudi nepotrebne napetosti v naši domači politiki, ki jih Čutimo vsak dan v Kongresu in zunaj njega. Vojskovanje moti torej stalno normalni razvoj našega stanja v domači politiki. Žaro čim glasnejša zahteva po končanju indokitajske more.
Druga naša velika zadrega je v arabskem svetu. Tam je naša zunanja politika v stalnem precepu. Gospodarski interesi, izraženi v besedi nafta, nas silijo na dobre stike z arabskimi državami. Politični oziri, ki izvirajo še iz obeh svetovnih vojsk, nas pa vežejo na izraelsko republiko. Ako bi bili sami, bi se že nekako izkopali iz te zadrege, toda tu je vmešana tudi Sovjetska zveza s svojimi nteresi, ki so pa zgolj političnega značaja, kajti nafte ima Sovjetija sama dosti, saj jo celo izvaža po morju in cevovodih. Ker pa imata Kairo in Tel Aviv mogočne varuhe, se jima nič ne mudi, da bi sklenila n?ir ali vsaj premirje in ga tudi ne bosta, dokler oba varuha, Amerika in Sovjetska zveza, vsakdo med njima, ne pritisne pošteno na svojega varovanca. Počemu ne pritisneta, je pa velika uganka, ki mora dati nanjo prva svoj odgovor Moskva. Amerika je tu zopet odvisna od Moskve, kot je v vojski v Indokitajski od Hanoia odnosno od Pepinga.
Ne boli, pa vendar močno skeli našo zunanjo politiko rudi neurejeno stanje v srednji Evropi. Od Baltskega morja do avstrijske meje se vleče pas, ki ne pozna formalnega miru, je pa poln čeri, ki bi lahko sprožile novo vojsko v Evropi. Na ta pas je navezana cela vrsta mirovnih pogodb, ki še vse visijo v zraku. Najvažnejša je mirovna pogodba z Nemčijo, ki je še ni in je nihče ne upa niti prerokovati, kdaj bo sklenjena. Mi smo pa na to stanje navezani po dogovorih, ki izvirajo iz NATO. Zato tako velika naša želja, da NATO zgubi pomen, naša dežela pa gre s svojimi divizijami domov.
Najmanj pa mislimo na naše bodoče težave s Kitajsko. Prišle bodo gotovo, toda njihov obseg in njihova oblika se pa še ni pokazala na političnem obzorju. Vemo le, da bodo kitajske zahteve hude in velike.
V nič manjših zadregah, če ne večjih, je tudi Sovjetska zveza.
Na prvem mestu jo mučijo odnosi do rdeče Kitajske. Moskva in Peiping se ne treta med seboj samo kot komunistični središči, ki vsako želi priti na prvo mesto v komunističnem svetu. Morda to tudi ni glavna želja obeh prestolnic. Morda rabita komunizem le kot sredstvo, da utrdita svoj političen vpliv v komunističnem svetu. Kdor ga bo prej utrdil, bo nasprotniku zadal udarec, ki ga nasprotnik ne bo zlepa prebolel. Zato tako hud boj za vsako komunistično državo, za vsako komunistično stranko, ki ne bo končan morda z možnim dogovorom o razmejitvi v Sibiriji. Moskva in Peiping se tega zavedata in sta temu primerno usmerila in oblikovala svojo zunanjo politiko. Moskva je na tem področju trenutno v slabšem položaju. Zato s tako trmoglavostjo sili na vsaj začasen sporazum s Pei-pingom.
Ni pa v Moskvi pravega veselja, kadar tam mislijo, kako čudno plešejo zadeve v komunističnem svetu. Sovjetski vpliv v Aziji je v stalnem padanju. Le s tež.avo drži Moskva zasilno ravnovesje v političnem vplivu v Afriki in Latinski Ameriki. Se pa zmeraj boji, da bi se Peiping utegnil zagnati v nove propagandne akcije v Afriki in Latinski Ameriki. Najbolj pa Moskvo boli, da njen vpliv pada v jugovzhodni Aziji, akoravno je tam že toliko žrtvovala za Indokitajsko ,'n bo še morala žrtvovati. Njene žrtve ne odtehtajo pritiska, ki ga izvaja prisotnost kitajskega komunizma na vso Azijo. Zato taka želja, da bi čim nrej prišlo do miru v Indo-
kitajski. Zdi se pa, da bosta zopet imeli glavno besedo Kitajska in Sovjetska zveza.
Dosti velika bolečina za Moskvo je tudi vojskovanje v arabskem svetu. Tu se Moskvi godi enako kot Ameriki v Indokitajski. Moskva ima za vojskovanje nesposobnega zaveznika v Arabcih, Amerika pa v Južnih Vietnamcih v Aziji. Zato v Kremlju ne skrivajo želje, da hi v arabskem svetu čim prej zavladalo vsaj premirje, kot je bilo, ako že ne pravi mir. Sovjetski poskusi za mir se vrstijo kot na tekočem traku, imajo pa ravnotako malo uspeha kot Nixonovi v Južnem Vietnamu.
Za nameček ima pa Moskva še težave z agitacijo za “omejeno neodvisnost” v duhu doktrine tovariša Brežnje-va. Ni pretirano mnenje, da nobeni satelitski državi ne diši !a teorija. Dosedaj so vanjo ugriznili le v Pragi, kjer je sedaj najmehkejši odpor proti sovjetskim načrtom. Treba je pa to doktrino spraviti v žjvljenje, preden se blok Varšavskega pakta začne pogajati z NATO blokom o pogojih za mir v srednji Evropi. K sreči ima tudi Amerika iste interese kot Sovjetska zveza.
Vse te zadrege Moskve in Washingtona imajo pa tudi svojo svetlo stran. Odkrivajo obema, pa tudi vsemu svetu, da na svetu ni vsemogočnih držav, odkar imamo medcelin ske rakete in atomske in vodikove bombe. Svet je postal premajhen za nekdanje pojme o suverenosti. O tem zgovorno pričajo dunajska SALT pogajanja, ki so pa zaenkrat he pobožna želja. SALT pogodba je mogoča le takrat, kadar bo dosežen sporazum o nekaterih važnih mednarodnih političnih vprašanjih. Moskva in Washington to vesta toda medsebojno nezaupanje je še preveliko, da bi se dali doseči hitro Tn zanesljivo trajni uspehi.
obnese, gjj^ove. K.o si pn bilo že isti ve-, čer zvedela, kje nas imajo za-
danim politikom se vsem pa ne.
Točasno se zdi, da imamo v prte, se v svojj veliki ljubezni naši zvezni prestolnici resnega . ^ us1.rašila komunistov. Drugo in odkritega predstavnika Unijej .utr0 na vse zg0daj si prišla v
v osebi podpredsednika Spiro Agnewa. Mož, ki se ne boji odkrito povedati resnice, pa naj ta boli ali reže kogarkoli. To je po-
Gaberje. Kot ranjena zver si jokala, rotila in prosila komunistične bandite, oni pa te niso hoteli poslušati. Videl sem te bil
kazal, ko je govoril o neprijet- skozi lino kjedb v kateri smo nih in za civilizirane ljudi ne- bii zaprti. Slišal sem bil tvoje o-sramniji dogodkih po naših kole- .Upne vzpiike in prošnje, pa gijih, univerzah in drugih učnih sem bilj danes to priznam, plaš-zavodih, katere povzročajo zape- jjivec; nisem imel poguma, ka-ijani študentje, ki razbijajo; tu kor si’ ga bila irnela ti, da bi te in tam celo požigajo. Dogodki v bil vsaj poklical. Verjel sem bil Kaliforniji, kjer se zažgali ban- stražarju, da bi bilo to pomenilo'
CHICAGO
Ju

Hill
NEKDAJ
ko, in drugi slučaji povedo, kakšni so. Nekateri predstavniki šol jih celo zagovarjajo, da so upravičeni do takega načina izražanja. Ne tako pa podpredsednik Spiro Agnew. Ta je pred kratkim povedal, kaj misli o takih tipih in tudi kam ti spadajo. Razbijači, ki delajo take zločine in škode, spadajo v ječe. Tako je poudaril. Pošteno je povedal. Javnost mu je za to dolžna dati priznanje. Če bi predstavniki o-blasti tako čutili kakor on, bi ne bilo toliko nesramnih početij po kolegijih in drugih šolah.
R.
-o-------
&!uh slov, upokojencev m St. Clairju
VČERAJ
Križllcc Amerike
CLEVELAND, O. — Seja j Kluba slovenskih upokojencev bo kot običajno v četrtek, 16.
,	.	. .Julija, ob drugi uri popoldne.
Naseija in Zadnjih par let te sRnosh zope^^^ se seje in si preskrbite vozovnice za na piknik Fede-
CHICAGO, lil.
okrožja, v katerih so živeli in še!bolj in bolj naraščajo. — Zakaj?! žive nekatere slovanske narod- Kaj povzroča to?
nosti v Chicagu, so se v zadnjih 50 letih zelo spremenila. Čehi, ki so bili v svoji četrti med Halstead in Ashland cestama in 16. in 22. cesto zelo gosto naseljeni že pred 75 leti in še vse tja do 1. 1940, so se pomaknili proti zahodu med 22. in 31. cesto vse od California do Cicero Ave. in od tam še naprej v Cicero, Berwyn in še dalje. Z njimi so se selile tudi češke trgbvine, banke, posojilnice in razne druge ustanove. Okolica okrog cerkve sv. Prokopija na 18. cesti, ki jo vodijo češki benediktinci, je zgubila mnogo čeških in slovanskih družin. Zdaj je tam okrog največ priseljencev iz naših južnih držav in južno-ameriških dežel. Tudi trgovine vodijo sedaj ti novi priseljenci; na njih se blešče
Poročilo iz Washingtona, D.C.,
racije klubov, kateri bo 5. avg. v AMLA parku. Tiste, ki že ima-
katero opisuje zanimanje za o-j te vozne listke, pa se seje ne mejevanje revščine, omenja, da boste udeležili, opozarjam, da bo okrog 13/f ljudi v ZDA trpi in bus odpeljal izpred SND na St. živi pod ravnijo, kjer se zače- Clairju točno ob 12. uri, tj. opol-nja revščina. Po posameznih dne. Pridite pravočasno! Vas vse zveznih državah so javne pod- pozdravlja
pore revnim različne. N. pr. v Mississippi daje država podpore vrednim letno povprečno okrog $830. V New Jersey pa dajejo letno okrog $4,165. Naravno, pravi poročilo, to izvablja črne družine v severne kraje itd.
Preseljevanje v severne kraje se množi in sili v kraje, kjer so si beli ljudje ustanovili svoje naselbine, šole, župnije in druge ustanove. Pomešati se pa vse to ne da tako, kakor kadar mati
Joe Okorn, tajnik
^mebrariskiro materam
v spomin!!
vlije v črno kavo belo mleko, imena in napisi v španščini in Pomeša in postavi pred družino, južnih narečjih. Vsa okolica ima Ne gre tako enostavno, pa naj se drugo podobo.	|še tako Pridiga, nagovarja in
-r,__•_____j ,	.	prigovarja. Pota k takim ciljem
j,	: l	P °	"°. S.e Je	sPreme- zahtevajo časa, časa več rodov!! P1''5'1	0Pmi Pa grozote komuni-
mlo tud, v okolic, hrvatske cer- Te ^ podobne sllnosli nc žuli. j stične revolucije.
GARY, Ind. — Ko so se pojavili pri nas v gozdovih prvi o-boroženi partizani, katere .je vodil neki dobro poznani komunist, si zajokala. Vedela si namreč, kaj pride. Veliko si bila brala svoje čase o komunistični revoluciji v Meksiki in na Španskem. — Sedaj vem, draga mati, koliko si ti bila trpela že tedaj, ker si imela tri odrasle sinove,
kve sv. Trojice, ki jo vodijo dominikanci. Stare hrvatske kore-
jo samo Chicago. Po vseh več-
nine so šle, mladi pa so se mnogi preselili. Župnija pa še vozi naprej.
Poljaki na 17. cesti ob Paulina
Kakor drugod tako se je tudi pri nas začelo gorje strašno hitro. Meseca junija že je kak du-
jih mestih in velemestih po severnih krajih naše Unije tožijo
o tem. Nekateri napovedujejo, !cat partizanov oboroženih z eno da bodo te sitnosti naraščale in;samo strojnico, povzročilo, da je da bodo postale kaj težke v pri-, italijansko vojaštvo požgalo celo cesti se še dobro drže. Mladi tu-	hodnjih dveh ali treh letih. Ne-	na^° vas,	tj. okoli 80	hiš. Nepo-
di tudi odhajajo. Mnogo jih je	kateri nam napovedujejo temnej^Sano je	ostalo samo	6 hiš; vse
že šlo v druge kraje. A Poljaki	in viharne dneve zaradi teh raz-	dru£e 80	pogorele do	tal. Z nji-
so po številu močni. Imajo veli-	mer. Dal Bog, da bi se motili in	mi vred so pogorela seveda tudi
ko cerkev, šolo in močno župnijo, — Spominjam se dogodka kakih 20 let nazaj. Na dan so
da bi ne bilo tako!
vsa gospodarska poslopja. Lja dem se je posrečilo, hvala Bogu,
Proti vsem tem sitnostim je ,v ^	, ,.v .
seveda potrebno najti zdravila, l	V. bllZT g0zd?ve in se
začeli tu in tam stopati proble-j ^Ve"d7nJU ^ ^ tako vsaj zaenkrat rešiti. Rali-
*“**•"*«> «<■*• v TVbi setcSi	so T r- »*“-
tični in drugi predstavniki po1?" m -f kratkomal° Postrelili, vseh zveznih državah, najbolj Nek° drUZin0: oceta> mater in
ji so se začeli zanimati, kam jih napotiti za cerkvene in verske postrežbe, vzgojo mladine itd. Tam preko 16. ceste na severni strani onstran železniških prog so se začele naseljevati nove našel jenske skupine. Misliti so za-
pa v Washingtonu zvezna vlada. Najti je treba zdravila, ki ne bodo ugajala samo eni strani, ampak vsem stranem in potrebam
cjo u- •• x	, inaše družbe. Tiste, ki so doslej
celi, da bi jim s tem postregla1 , t , .	•	, J
poljska fara. Neke nedelje	S	^ ""
prišel od škofije duhovnik, ki e1™,10	““j6 preJe-
pri mašah (fovoril o tem. Tako ?**.»***■ U£tV.a?at‘ pa «>-so pripovedovali. Načrt pa ni „J ° * mc' pa “TV* 56 16 spel Mladi, tu rojeni in tu izšo-1 ,naUC‘l' 1sodelovf1 » Pilam Poljaki, so menda - Sp0Vatl “ ’**k	tako v
šah duhovniku pojasnili svo, ljcnju stahsce. Kakor so pripovedoval li, nekako takole: “Ce se zani-' Cuditi se j6- zakaj Jim to od-
po privatnem kot v družbenem živ-
hčerko, pa so bili odpeljali s seboj partizani in jih pobili. — Ob tisti priliki se je bila italijanska vojska hitro umikala iz goreče vasi. Jaz sem se v tistem času skrival razmeroma v bližini vasi. Brž ko so jo Italijani pobrali, sem hitro stekel domov. U-spelo mi je pogasiti nekaj od naše goreče hiše, tako da nam ni prav vse pogorelo in da smo pozneje spet za silo živeli v njej. Ker se tvoji sinovi, draga ma-
mo j o gotovo smrt.
Draga mati, danes te lepo prosim, oprosti mi to! Ti si takrat mislila, da so tvoji sinovi že mrtvi. Tebi pa bi bilo gotovo laže, da sem te bil takrat poklical. Toda jaz takrat nisem mogel spraviti glasu iz grla. S pu-' škinimi kopiti in meterskimi poleni so nas bili prejšnji dan obdelovali do nezavesti. Kakor pest debele bule smo imeli po glavah. Mati, bolje je, da- nas takrat nisi videla. Enega od tvojih sinov so bili obsodili na smrt in ga že naslednji dan odpeljali na morišče, kjer je bil priča strašnega mučenja in umorov cele vrste drugih. Bila pa je, še danes tega ne razumem, gotovo božja volja, da so tvojega na smrt obsojenega sina izpustili. — Po treh dneh šta se vrnila domov tudi druga dva tvoja sina. Takrat si bila ti, draga mati, v vsej svoji nesreči neizmerno vesela vrnitve svojih sinov. Trdno si verovala, da je bila pri tem božja pomoč; da te je uslišala Marija, ko si se takp goreče zatekla k Njej za našo rešitev.
Kdo more doumeti, kako je bilo tebi, draga mati, pri srcu, ko ti je tvoj sin, kljub strogi partizanski prepovedi, povedal, kako so nas tri in druge mučili in na kako grozen način so morili pred njegovimi očmi?
(Dalje sledi)
Stanko Mrak
Kkh upokojencev na Holmes Avenue
CLEVELAND, O. — Zaradi neke napake, storjene ob najemu pikniških prostorov, našega klubskega piknika 15. julija ne bo. Da ne bomo ostali brez te prireditve, bomo imeli po sklepu zadnje klubove seje pikni-ško zabavo 22. julija v Slovenskem domu na Holmes Ave., in sicer zunaj; če bo pa slabo vreme, pa notri. Rekli smo: piknik mora iti naprej! Začetek piknika je opoldne. Zapeli bomo pesmico “Pri farni cerkvici”. Ker klubu ne bo treba plačati ne najemnine za pikniški prostor ne za bus, zato bo vse v pol cene, tj. pol za denar pol zastonj. Prostora bomo imeli dovolj tudi za balincanje kakor tudi za pogovor v hladni javorovi senci. Kdor bi se rad pridružil našemu veselemu klubu, naj pride 22. julija na to našo prireditev in se tam priglasi za člana. Na svidenje v polnem številu!
Anton Škapin —----o-----
Troje pisem Iz Evrope
CLEVELAND, O. — V naslednjem p r i o b č ujemo daljše odlomke iz treh pisem, od katerih je prvo iz Nemčije, drugo iz Švice in tretje iz Švedske.
“KNJIGI MI ODPIRATA OČI.” Z velikim zanimanjem sem prebral knjigi “Ljudje pod bičem” in “V Rogu ležimo pobiti”. Po mojem mnenju ti dve knjigi odpirata oči slepim in za-
jalo po koncu vojske? Zakaj se o tem doma nič ne piše?
Jaz sem vedno mislil, da je bil moj stric na napačni poti. Zdaj pa vidim, da je imel v marsičem |Prav. Če bi Američani tako dejali s svojimi nasprotniki, kot se je to pri nas dogajalo po vojski, potem Nemčija danes ne bi nudila kruha 300,000 Jugoslovanom.	J. P., Nemčija
*
ZAKAJ SAMO EN DUŠNI 'PASTIR?” Letos nas je v Bernu že drugič obiskal naš dušni pastir. Konec januarja se je v kripti Miklavževe cerkve pri Burgernzielu brala prva slovenska maša v švicarski metropoli. V marcu pa smo imeli prav tam' v soboto zvečer pred Tiho nedeljo mašo, ki je bila hkrati priprava na velikonočne praznike.
Kot običajno je po maši stekla beseda o novicah in težavah, ki spremljajo delo in življenje v tujini. V domovini malokdo pomisli, pred kakšne probleme je postavljen naš človek, pa najsi bo to fant ali dekle ali pa celo družine, ki gredo v tujino s trebuhom za kruhom. Je že tako, da se bolj nagibamo k pomilovanju zgodovine kakor k odkritemu pogledu v sedanjost. To je pač laže. Zelo razširjeno je celo mnenje, da reši dober zaslužek vse težave in da je edina skrb delavca na tujem, kam vtakniti obilni denar. Redko kdo se zaveda, da je človek na tujem izpostavljen težavam, ki jim ni vsakdo kos. Marsikakšna tragedija se odigra prav na tihem in. niso ravno redki tisti, ki jih težave stro.
Pri vsem je najboljši, često tudi edini svetovalec v težavah, še vedno dušni pastir. A tu je druga težava: Rojaki, raztreseni po vseh švicarskih kantonih, so le težko dosegljivi le enemu slovenskemu duhovniku, ki je z delom že tako preobremenjen. Kljub dobrim prometnim zvezam, po katerih Švica slovi, je po tej gorati deželi težko potovati sem in tja, zlasti še v zimskem času, ko je treba delati velike ovinke zaradi neprehodnih prelazov.
Slovenski izobraženec
*
“SVOJEGA DUHOVNIKA MORAMO PODPRETI!” Naš slovenski dušni pastir na Švedskem ima mesečno plačo, kakor smo zvedeli, 300 švedskih kron. Vsi vemo, da s tem denarjem nc moreš živeti. To je sramota.
Ne vem, če bo vesel, ko bo bral te vrstice, a mnenja sem, da bi mu morali mi, slovenski katoličani pomagati.
Švedski duhovniki imajo mesečno plačo, ki se suče okrog 3,500 kron in navzgor. Poleg tega imajo zastonj stanovanje in vsako delo zunaj fare posebej plačano.
Naš dušni pastir mora mnogo potovati. S tem je združenih mnogo stroškov (hrana, prenočišče, vožnje...).
Ko bi dal vsakdo od nas, ki zaslužimo, mesečno po 10 kron, bi bilo s tem našemu dušnemu pastirju pomagano.
Če bi nas moral on,Nzaradi pomanjkanja nekoč zapustiti, bi bila pač to sramota za nas poleg velike škode.
U. F., Švedska
ti, niso hoteli spajdašiti s komu- Peljanim. Vsakemu Slovencu | nisti-partizani in sodelovati za svetujem, da ti dve knjigi pre-mate za nje, kar je prav, tam 1°™° in jasno ne povedo tisti, ki j komunistično stvar, smo seveda bere> da bo znal presoditi zgo-onstran jim postavite svetišče, ^	Poverjena oblast za red vsi prišli na njihovo črno listo. dovino zadnjih 30 let naše do-
pa .naučite jih istega vzdrževati,in mir v javnpsti. m bo vse prav.”	j * RESNO IN STVARNO ' ne
Tedaj je vodil škofijo rajnki'4g°vori vsak politik. Zakaj ne? kardinal Meier. Od tedaj so ime-*'Neki vzroki so za to.-Boji se zali Poljaki mir. — Podobne sitno-lmere^ zato opleta v govorih z be-sti imajo tudi Litvinci v okrož- sedami tako, da bi gladil po hrb-
Tako se je bilo zgodilo,; da so kljub veliki čuječnosti že V .začetku meseca julija komunisti
odpeljali tri tvoje sinove. Ker' si
movine.
V šoli. so marsikaj j napačno u-čili; o tern sem sedaj čisto1, prepričan. Nam so večino govorili,
dobro poznala komunistično da 50 samo dijugi krivi.JVe-ravnanje, si upravičeno mislila,lkko 80 Pisali o nacističnih zloči-
jih, kjer žive. in še drugi. — tih ene in druge. Mnogim navi-! da zadnjikrat vidiš te svoje tri nih- Kai se je pa pri nas doga-
Prometne nesreče
MARIBOR — Mariborska j lici j a je na svojem ozemlju r ravnavala lani 2,293 prometr nesreč, v katerih je 47 oseb gubilo življenje. Huje in laže bilo poškodovanih 681 oseb, šl de je bilo pa za čez tri milijo dinarjev. Zaradi pijanosti je < vzela 313 vozniških dovolj e zaradi prekrškov pa prijav | sodniku 2,419 oseb. Ker voz niso več odgovarjala predpise so vzeli 455 regjstrskih tab] Pri nadzorovanju sb’ zaloti 1,352 oseb, ki so, vozile brez v< niškega dovoljenja, 415 je b od teh povrhu še pijanih. 1 manjše prekrške so opozoi 26,131 oseb.

mmm
ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
Major Barre in Slovenci
Res je, res,” ji je pritrdil oče, in vsi so se dvignili. “Danes ste kosili na mojem, in pridno ste delali, zato dam danes za pivo. Tako sem vesel, kakor že davno ne- Ta travnik me vselej tako razveseli. Prosim vas, otroci, nikar ga ne delite, ko umrjem, ampak pustite ga celega; naj bo za spomin, da je bilo Porazilovo posestvo v Klenči enkrat en sam grunt. Skupno ga kosite, skupno sušite arnico in otavo, in šele kopice. In če se kdaj sprete — česar pa Bog ne daj — ta travnik vas bo spravil, pa mene se boste spomnili in jaz se bom še v grobu veselil.”
Čudno ginjen je prosil in opominjal stari Porazil še po potu Jn vsi so obljubili, da bodo ubo-gali, pustili travnik cel; skupno ga bosta gnojili obe družini, skupno kopali jarke, kosili in davke plačevali. Veselje se je vrnilo v srca vseh. Prišli so iz gozda; širni kraj se koplje v solnčni luči pred njimi, prvi konec Klenči jih pozdravlja: Sirnnova žaga in mlin, Orel, lončarske peči in Mavrova to-varna. Adam je nenadoma vrgel svoj klobuk v zrak, skočil za njim in ga v letu ujel, zavriskal In začel peti:
“Huž jsme žita posekali — huž z nich melou mouku, loko kosy nabrousime na zelenou louku.”
“Smo žita poželi, ze meljejo moko, zdaj kose bomo vzeli na zeleno loko!”
Tudi Martina je zaneslo njegovo naravno, srečno veselje-Hodličke ni bilo treba nikoli Prositi, kadar se je pelo; tudi oče je veselo pomagal. Samo Manca je šla nekaj korakov pred njimi in molčala, ker ni znala peti. “Molčali bi in ne noreli,” jih je karala v mislih, “gremo kakor od ženitovanja in ne od dela.” Toda naglas si ni upala reči niti besedice.
Komaj so pospravili v Klenči otavo in se poslovili od travnikov, že jih je klicala zopet njiva. Treba je misliti na jesensko setev, na rž in kak mernik pše-hice. Krompirjevka je orumene-la, se suši in postaja črna, krompir zori; zeljnate glave se belijo, buče so velike kot glava in repa sama leze iz zemlje na površje, biela je povsod, da se človeku kar v glavi vrti. Povrh je še dan 'Vodno krajši, megla se ne umak-116 iz gozda po cele dneve, pogo-sto dežuje in zima se oglaša z °bčutljivim hladom.
“Oče, bodite tako dobri, pa-2ite nam na hišo in opravljajte živino, jaz se bom peljal z Martinom v mesto,” je zaklical ■A-dam v sredo pozno zvečer čez igrajo.
“Kaj bo pa Dodlička delala?
Jo oporekal oče-
“Dodla in Manca, obe se pehota z nama; — pravita, da mo-rata v mestu nekaj kupiti.”
“Aha,” je zažvižgal stari m se hudomušno namuznil, spomnil. Se je otroških avbic, povojev in kapic z rdečimi pentljami in
rekel:
“Le peljite se brez skrbi, dobro prodajte in srečno se vrnite!”
Komaj je v četrtek zjutraj °dzvonil Cerkvenikov stric v 2voniku dan, so šli mladi Pora-zilovi na pot. — Vozovi so pod tovorom ropotali; na vsakem je bilo naloženih vsaj dvajset vreč klenške pšenice”, kakor so v °kolici zasmehljivo imenovali krompir.
Za vozovi sta\šli skupaj mladi ženi, obe gta ne^li košarice na rokah. — Na glavah sta imeli Velike volnene rute: pogovarjali sta se in posvetovali, kaj in kje bosta kupovali. Več je govorila Dodlička, ki je kot kroja-
čeva hči in izurjena šivilja dobro razumela take reči. “Oh, da ai le čas imela, sama bi si vse sešila za tega otročička, ne enega samega vboda bi ne smele narediti tuje roke. Toda vedno sem vprežena: do šivanke ne pridem razen v nedeljo popoldne, in še takrat s težavo zaši-jem z debelim sukancem, kar raztrgava z Adamom med tednom. — Kako bi mogla sedaj vezti! — Le poglej moje prste: — sami žuli — šivanke še čutim njih ne.” In pokazala je sva-dnji svoje zdelane roke.
“Verjamem, da ti je težko,” jo je pomilovala Manca, “toda nič ne pomaga, moraš se privaditi.”
“Saj se ne pritožujem,” se je veselo zasmejala Dodlička in z drobnimi koraki stopicala ob Manci, ki je korakala kot vojak.
“Kaj ne, Manca, botri si bomo,” je po kratkem molku vnovič začela pogovor Adamova zgovorna ženica, “ti boš mojemu in jaz tvojemu krstna mati.” ‘Seveda; kaj bi drugod iskali botrov!”
Tako sta med pogovori prišli 'a Domažlicam. Pred mestom pri križu sta obuli nogavice in čiž-me, spustili spodrecana krila in predpasnike in počakali na vozove, ki sta jih precej prehiteli. Vsaka se je pridružila svojemu možu, in tako so pripeljali v nesto. Voz za vozom je drdral, jesta jih je bila polna. Na trgu pri zgornjih in spodnjih mestnih vratih so bili stražniki in mestni uslužbenci, ki so pobirali tržng pristojbino za prostor in določevali, kam naj kdo zapelje. Tesno se je moral uvrstiti voz zraven voza, da so se skoraj dotikali z osmi, da je tržni prostor zadostoval. Skozi spodnja vrata so prihajali kmetje iz spodnjih hodskih vasi: iz Hrastavic, Boric, Milavče, Kyčova in Mrakova- Večinoma so imeli vprežene konje, pa kakšne konje! Sami jroši po životu in na opravi pol-i bleščečih medenih skledic,
krožkov in zaponk. Komaj so jih pridržali, že so rezgetali in se spenjali; takoj so jih morali izpreči in peljati v gostilniške hleve, da se ni zgodila kaka nesreča. Hlapci so vrgli vsak svojo vrečico ovsa čez ramo in so jih ponosno peljali na dolgih vajetih; tlak je grmel pod podkvami; čimbolj pa so konji nagajali, tem oonosnejši so bili kmetje. “Spodnji” kmetje so bili sploh bahači — tudi smodke so že pušili in hrenovke so si kupovali. Pa saj so si lahko privoščili. Na vozovih so imeli na prodaj v platnenih vrečah pravo pšenico, ječmen, rž in oves. Vsak je vrgel vrečo z voza na tlak, jo postavi k sprednjemu kolesu, razvezal razgrnil, da se je zrnje žoltilo v njej kot zlato. Branjevci, peki mlinarji in mokarji so se sprehajali med vrsto voz; segali so v izložene vreče, zajemali v peri šče žito in ga ogledovali. Preši pavali so ga iz dlani v dlan, pihali vanj, duhali, grizli posamezna zrna, vpraševali po ceni, metali zrnje zopet nazaj v vrečo— in nemi stopali k drugemu vozu. Tako so ogledovali tržno blago, kje in kakšno je na prodaj. Ne prodajati ne kupovati se ni smejo pred devetimi. Pa tudi potem so svoje kmalu pokupili domači ljudje in kmetje so prodajali nato največ žitnima trgovcema Leviju ali Gibianu. Hlapci so znosili vreče pod streho. Desetico so zaslužili za vsako. Kmet pa je šel samo z listkom v trgovino po denar. Res, prava gospoda!
Tako je bilo. pod dekanijsko cerkvijo'pri spodnjih vratih na žitnem trgu. Popolnoma drugače je bilo na nasprotnem koncu trga pred samostanom in mestno hišo.
(Dalje prihodnjič)
CLEVELAND, O. — V dneh 13. - 14. junija 1970 nas je prišel v Cleveland in Genevo, Ohio, b i s k a t major Paul Herbert Barre, doma iz Montreala oz. Kraljevske gore”, ki nas je slovenske in druge jugoslovanske' aegunce v usodnih dneh maja in junija 1945 v Vetrinju v Avstriji vzel pod svojo zaščito kakor močni kanadski medved (naj bo grizzly ali pa navadni medved) tisoče in tisoče izmed nas rešil prisilne vrnitve. Članek o o-zadju te zgodovinske epizode je v slovenščini napisal g. Zdravko Novak. Članek je bil izšel v A-meriški Domovini 9. junija 1970. Kar mene in še nekaj drugih daljnovidnih Slovencev in Jugoslovanov moti, je, da se še dandanes večina ljudi ne zaveda pomembnosti tega, kar je major Barre za nas Slovence in druge Jugoslovane naredil. Za nas Slovence je on “feldmaršal” Barre, kajti naredil je za Slovence več kot vsak feldmaršal.
Zdi se, da se le malokdo zaveda, da če ne bi bila prisilna vrnitev (repatriacija) ustavljena v Vetrinju in če je ne bi ustavila oseba, ki je bila tam v služ-ai ravno takrat in ob tistem času, bi bili begunci pred komunizmom vrnjeni ne samo iz Ve-trinja in drugih delov Avstrije, marveč tudi iz Nemčije in končno tudi iz Italije. Mnogi od tistih, ki so mislili, da so “varni” v Itpliji, se tega dejstva še danes ne zavedajo. Tako se tudi ne zavedajo, kakšno važno vlogo so dogodki v Vetrinju in intervencija majorja Barre-ja igrali tudi zanje. Za zagonetke tistih dni ve e ljubi Bog; ali ena stvar je trdna:	Če bi se v tistih usodnih
dneh major Barre ne zavzel za slovenske in druge begunce, kamr tudi za preostale protikomunistične borce, pač pa se odločil, narediti nič ali pa slepo ubogati Zavezniško visoko komando in njen “stari‘armijski postopek” (Old Army Policy) prisilne vrnitve, bi bili vsi civilni in preostali vojaški begunci prisilno vrnjeni v domovino najprej iz vetrinjskega taborišča, nato pa takoj še iz drugih taborišč
Koroško, mu je njegov koman-| , dant polkovnik naročil, naj gre ——	j pogledat, kaj neki so tiste mno-
in odredbo Tita, Kardelja, Milo- žice ljudi, ki so zbrane na ve-vana Djilasa, Borisa Kidriča,'trinjskem polju, in naj ugotovi, Mitje Ribičiča in drugih znanih j zakaj pravzaprav so tam, ali so morilcev — kriminalcev, ki so prišli na piknik ali kaj? To že še danes na krmilu komunistič-J samo po sebi nakazuje, da je ta-ne Jugoslavije, toda kljub temU|kratna britanska vojaška ko-češčeni od svobodnega “slepega" j manda vedela kaj malo, kaj se in naivnega sveta kot veliki “o- pravzaprav dogaja in kaj storiti svoboditelji” jugoslovanskih na- s temi ljudmi, in se ji je najbrž rodov in celo kot veliki “člove-, zdelo najbolj enostavno, te ljudi
koljubi”, kakor je češčen veliki morilec Lenin!
vrniti, od koder so prišli, kajti kdo se ne bi hotel vrniti v do-
Ko bo od leta do leta in v pri-!movin°T Vedno bolj se zdi res-
hodnjih desetletjih več in več podatkov in dejstev prišlo na dan, bo s tem tudi prišlo doka-zanje, da so stvari, o.katerih tu govorim, v bistvu pravilne, čeprav deloma pretežno še neznane. Dejstvo je, da so se množične prisilne vrnitve nehale od 4. junija 1945 naprej, ko je potem ko je feldmaršal Harold Viscount Alexander formalno uvedel “novi armijski postopek” (New Army Policy), to je, da bodo vrnjeni le tisti, ki prostovoljno žele iti domov. Priča temu je na primer slučaj antiko-munističnih Ukrajincev, ki so bili v vlaku kot prisilni vrnjen-ci na poti iz ameriške zone Nemčije proti sovjetski zoni Nemčije, ko je že blizu meje naenkrat brez vsake razlage dne 4. junija 1945 vlak bil ustavljen, obrnjen, in se je vrnil, odkoder je prišel. Takih slučajev oz. zgodb je več, in vse se sučejo ravno okoli onega datuma. Ti rešeni ljudje, ki jih je na tisoče, stotisoče, sedaj žive v svobodi v ZDA, Kanadi in v drugih svobodnih državah sveta.	, , i ,
Lahko se pa z gotovostjo reče, da je major Barre indirektno igral važno vlogo pri vsem tem,' kakor je on igral važno vlogo, da je feldmaršal Alexander prišel v vetrinjsko taborišče. Tako je on tudi igral važno vlogo pri tem, da je britanska vojaška ko-
nično, da so se v ozadju dogajale razne kupčije med Angleži in med partizani ter da so verjetno domobranci in vrnjeni četniki in civilisti tudi bili žrtev teh kupčij. Poizkusi takih kupčij so se ponavljali še več let pozneje, kar lahko marsikdo potrdi, ki se še spominja taboriščnih let.
Glede na tako stanje in navidezne zmešnjave in nevednosti od strani Angležev tiste dni na Koroškem, kakor tudi glede na njihove dvoličnosti, moramo potem dati še večjo čast in priznanje majorju Barreju za njegov odločen in sočuten postopek, s katerim se mu je posrečilo ustaviti nadaljnje prisilno množično vračanje. V slovenski in svetovni zgodovini bo on vedno znan kot “major” Barre; za slovenski narod in ljudstvo pa je on za vedno “feldmaršal”. Pred 25 leti je takoj doumel, da je slovenski narod, čeprav majhen po števi-luk velik po duhu. To je v bistvu ponovil v svojem pismu meni z dne 18. junija 1970, ki pa je namenjeno vsemu slovenskemu rodu po vsem širnem svetu in v Sloveniji, in ki ga je poslal po svojem obisku v Clevelandu in na Slovenski pristavi v Ge-nevi v dneh 13.-14. junija 1970, kjer so se zbrali Slovenci, Hrvati, Srbi in Črnogorci in njihovi zastopniki iz raznih krajev širnih ZDA, Kanade, Argentine
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
društveni delavec, bivši tajnik št. 20 ADZ, bivši predsednik SND na E. 80 St., bivši tajnik Rainbow Hunting Cluba, predsednik ADZ št. 10 in podpredsednik št. 63 KSKJ, član in bivši predsednik Kluba slov. upokojencev za Newburgh. Pogreb je bil iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue danes dopoldne v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd., nato na Kalvarijo.
Helen C. Missus
V petek ponoči je umrla v Richmond Heights General Hospital Helen C. Missus, 30001 Lakeshore Blvd. Stara je bila 54 let. Zapušča moža Antona, 3 hčerke in 2 sina, dva brata in dve sestri. Pogrebna opravila bodo v ponedeljek zjutraj ob 9.30 v cerkvi sv. Magdalene, Willowick. Pokopana bo na Kalvariji. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod na Lakeshore Blvd.
Odvetniki, ki so Clayja zagovarjali, so svojo obrambo utemeljevali na tehnične napake pri zbiranju dokazila o Clayjevi krivdi. Kot dokazni material proti Clayjevemu tolmačenju o njegovem duhovniškem statusu so navedli tudi nekaj telefonskih pogovorov, ki jim je oblast prislušovala, kar je ilegalno. Sodnik je izjavil, da vsebina telefonskih razgovorov ni vplivala na obsodbo in je prvotno obsodbo Cassius Clayja potrdil.
Boksarska komisija je zaradi protizakonitega ravnanja Cassius Clayju uradno odvzela ko-ksarsko svetovno prvenstvo.
Bliss bo pomagal republikancem v Ohiu do denarja
manda v Celovcu stopila v ta- in od drug°d- da pozdravijo tega
kojšnji telefonski stik z najvišjo zavezniško vojaško komando kakor tudi v z Londonom dne 31. maja 1945, na dan Marije Kraljice Zmago valke (Maria Victrix). Ta dan se je prisilno vračanje ustavilo, prav gotovo predvsem po intervenciji Marije Avstriji, iz Nemčije, in končno j Kraljice Zmagovalke, ki kralju-
tudi iz Italije. Ni treba posebej
je v Vetrinju (Victrix — Vik-
omenjati, da bi bila večina teh tring — Vetrinj), kajti znano je, vrnjencev dočakala isto usodo, da so na ta usodepolni dan slo-kot so jo četniki, domobranci,!venske žene in otroci molili v civilisti in drugi, ki so pred tem vetrinjski cerkvi, ko se je njih
Dili prisilno vrnjeni, in katerih kosti so razmetane neznano kje po raznih krajih lepe Slovenije. Po več ali manj dolgem mučenju najstrašnejše vrste so večinoma bili pobiti v skupnih grobovih pod osebnim nadzorstvom
in drugih beguncev usoda odločala v Celovcu pri britanski vojaški komandi, v Londonu, kakor opisano zgoraj, in drugje. Iz tega sledi, da bi 31. maj moral biti slavljen kot ‘Slovenski dan’.
Ko je major Barre prišel na
naro-
velikega “moža dobrega srca' moža v svoj ih lastnostih tako podobnega velikemu v o d n i ku šošonskega Indijanskega da, Washakie-ju!
Naj bo še omenjeno, da je v teku obiska pri nas major Barre izrecno želel, naj pred njim govorimo slovensko, kajti slišati je hotel naš materinski jezik; ugotovil je, da je slovenščina lep jezik in v njegovem pismu beremo med vrsticami, da želi, da slovenski rod ohrani ne samo srčno slovensko kulturo, ampak tudi svoj slovenski jezik, in naj te vrednote starši, voditelji, učitelji in drugi ohranjajo in izročajo svojim otrokom oz. mlajšemu rodu, od generacije do generacije do konca sveta in do večne sreče. (Pismo je bilo v izvirnem jeziku objavljeno v angleškem delu AD v petek, 10. julija 1970.)
Združeni in edini, kličimo vsi Slovenci in Slovenke iz vsega sveta, tudi oni iz Slovenije, v slogi in bratstvu z našimi brad in sestrami Črnogorci, Hrvati in Srbi, našemu skupnemu prijatelju in dobrotniku, “feldmaršalu” Barre-ju, iz vsega srca:
Bog z Varni!
Bog Vas živi vse, ki ste dobre volje!
Dr. Valentin Meršol, doma iz Radovljice
CLEVELAND, O. — Ohajski republikanci se bojijo, da bodo tudi v denarnih stiskah, ne samo v političnih. Zato so naprosili bivšega republikanskega načelnika Blissa; naj jim pomaga nabirati denar. Bliss je pristal na prošnjo. Dve bolečini tareta republikanske finance. Na eni strani je gospodarski zastoj o-hromil požrtvovalnost velikih dobrotnikov, na drugi strani so pa škandali v Columbusu zjezili pristaše, da bolj kritično gledajo, kaj dela stranka z nabranim denarjem. Sreča pa je, da uživa Bliss še zmeraj splošno zaupanje . vseh republikancev.
Čestitke in
V” v« J
voscda
Čestitke
Vinko Levstik, slovenski hotelir v Rimu, praznuje 45-let-nico svojega rojstva, ob kateremu iskreno čestita
Karol Strnad
MALI OGLASI
V najem
hiša za eno družino, dve spalnici, na E. 146 in Lake Shore Blvd. Nobene živali. $95.00 na mesec. Kličite 729-1155.
(x)
V najem
Čisto, 6-sobno stanovanje, duplex, se odda odraslim na 980 E. 77 St. Ne mačke ali psa.
-(133)
Sodišče pfrdifo obsodbo boksarskega prvaka
NEW ORLEANS, La. — Ape-lacijsko okrožno sodišče v New Orleansu je potrdilo obsodbo znanega boksarskega prvaka Cassius Clay-a.
Kot znano, se je sicer bojeviti mladenič hotel izogniti vojaški dolžnosti, da se je enostavno proglasil za muslimanskega duhovnika. Clay je bil 20. junija 1967 v Houstonu obsojen, ker se ni odzval odsluženju svoje vojaške obveznosti.
DALJNOGLED ALI DROBNOGLED? — Na prvi pogled bi utegnila biti priprava, ki jo ogleduje knjižničar Michigan State University, daljnogled, pa je dejansko drobnogled, kot so jih rabili v 18. stoletju.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Fred Krečič
Pretekli petek zvečer je umrl na svojem domu v Euclidu 73 let stari Fred Krečič, upokojeni delavec American Steel & Wire Co., vdovec po 1. 1967 umrli ženi Frances, roj. Čehovin, oče Ferdinanda, tast Marije dvakrat stari oče, brat Louise. Batič (Cleveland), Marije Runic, Ane Podgornik (obe zadnji v Jug.), pok-Rafaela in pok. Antona. Pokojnik je bil rojen v Ustju pri Ajdovščini, od koder je prišel v ZDA pred 60 leti. Bil je vnet
Ženske dobijo dek
ŠIVILJE
Izkušene za delo na strojih na električni pogon. Velika plača od kosa. Nadurno delo. Kličite Vicky Knapp 771-3633.
LENHOW CORE.
1239 W. 9 St. (2nd floor)
(133)
Delo za žensko
Starejša ženska dobi hišno delo, nekaj kuhanja in pospravljanja. $35 tedensko in stanovanje in hrano. Kličite IV 1-4766 po 5. uri ali v soboto in nedeljo celi dan.
(134)
Female Help Wanted
FEMALE FACTORY — PACKERS AND ASSEMBLERS
KROMEX CO.
KITCHEN WARE PRODUCTS 880 E. 72 St.
South off Shoreway on E. 72 St. Apply between 7 AM and 11 AM Monday thru Friday. 4th floor. Bring Social Security card.
(132)
Male Help Wanted
Help Wanted — Male
Short order cook, full time.
CROATIAN TAVERN 3244 St. Clair Ave. 771-4727
—(132)
V najem
Oddamo tri neopremljene sobe in kopalnico, zadaj, spodaj, na E. 11 St., eni ali dvema osebama. Kličite 361-0989 po 5. uri P°P-	(133)
Naprodaj
hiša za dve družini, 4-4, prijazno. Polna klet, na 1057 E. 72 St. Kličite 391-8912 po 5. uri zv.
(132)
V najem
na E. 61 St.; tri sobe zgoraj, pripravno za dvojico ali ena ali dve ženski. Kličite po 6. uri zv. 475-2644
(mwf-x)
V najem
4 neopremljene sobe se odda zgoraj, mirnim starejšim ljudem pri E. 185 St., blizu trgovin. Kličite 531-0371.
(132)
Prijaiel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA 2., ivAčUN POMOČI DR2AVE OHIU ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS '•t rialT	Kftth St • WN 1.*- -
DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE!
Želite pomagati misijonarjem': Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pcšljite na naslov:
Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan)
Collegio San Antomo 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe
(X)
Pralni stroj
Naprodaj je “Easy” stroj, v dobrem stanju-381-7244.
Naprodaj
Dvojna postelja v stanju in 36” Tappan peč. Kličite 881-3087.
pralni
Kličite
—(133)
dobrem
plinska
^ LUIS COLOMA:	S
^ MALENKOSTI ^
L	»
Strr^jrjrjpjrjrjtrjtrjrjrjrjrjpjrjpwjrj^jsrS
Jakob se je prisiljeno zasmejal, stric Frasquito pa je vneto nadaljeval:
“Kajne, dal mi jih boš, Jakob-ček, prrrijatelj? Teh še nimam. So prrav znameniti. Seve, ako jih ne rrrrabiš... Vsaj enega si vzamem!”
Čuden pojav, pa zelo pogost pri značajih, kakršen je bil Jakobov! Štiri ure se je boril s
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OAK PARK — Cent. air. Crptg., 3 bdrms., 2 baths, compl. equipped kitchen. Washer & dryer. Balcony. 2^ car gar. w-radio door. Fin. avail. $42,700. By Owner 681-2342 or 386-0167.
(133)
BRK. RANCH — Modern — 10 yrs. old. 6 rms., 3 bdrms., cent, air cond., fin. bsmt., fam. rm., 2 car gar. $28,000. Walking distance to everything. By Owner. 235-3058.
(133)
OAK LAWN — Townhse. Maintenance free. City and sub. transp. 7 rm. 2 yrs. old. Air cond. All electric. 3 bdrm., 2% baths. Crptg. & drapes. Firepl. All appls. $42,000. By Owner, eves. aft. 7 p.m. Call 422-1345.
(134)
APARTMENTS TO RENT
1 & 2 Bedroom Apts.
$155 & Up
Hillside & West Suburban apts. Will include stove, refrigerator and air conditioning. Storage Area. Free parking space.
VINCENT REALTY
4850 Butterfield Rd. HILLSIDE 449-6477
(132)
samim seboj in se ni mogel odločiti. Sedaj pa je v trenutku odločil svojo usodo in sežgal vse mostove za seboj----------.
“Pa vzemi vse tri, če hočeš,” mu je rekel in je zmajal z rameni.
Kocka je padla in Jakobova usoda je bila odločena. Podarjenih pečatov ni mogel pritrditi nazaj na pisma in pisem mu ni bilo treba prepisovati kakor je nameraval — pisma so bila zdaj njegova, tatvina je bila storjena.
Stric pa si ni dal reči dvakrat. Skrbno je zavil pečate v papir, na katerem so ležali, in jih je shranil v žep, kakor bi se bal,
Jakoba ga je gledal s čudnim nasmehom na ustih, in ko je izginil papir v starčevem žepu, je zamrmral po turški: “Olsum”— amen.
Vstal je in predlagal stricu, da izpijeta čašo toplega puncha.
Stric Frasquito se je izgovarjal, da je že pozno, pa Jakob mu
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
TINLEY PK. — Nearly 2 acres, 6 rm. brk. Cape Cod, breezeway att. gar., 2 full ba., 2 frplc., 11 closets, full bsmt., all alum, storms and screens. Low 40’s. Call owner 748-2083 or 748-5914.
(132)
MONEE - ILL. — BY OWNER 2 bdrm. ranch. Mod. kit/bath, 2 car gar., patio, S/S. Priced for quick sale $35,500. Take new Hwy. Interstate 57 to Monee Manhattan exchange turn W to 1st hse.
563-8226	(132)
WOODRIDGE — Concord Winston Hills
4 bdrms., 3 baths, huge rec. rm., patio, 2V2 car att. gar. Immed. poss. owner. Over % acre lot on Cul-De-Sac. Call 969-5765.
(132)'
Help Wanted Male & Female
• EXCELLENT OPENINGS •
NURSE ANESTHETIST
To join department of 4 anethesiologists and 4 CRNA’s. Immediate openings to staff expanding facilities. Excellent fringe benefits.
MEDICAL TECHNOLOGIST A.S.C.P. DIETITIAN - A.D.A.
All salaries open depending on experience and qualifications, 300-bed General Hospital. — Write, apply, or call collect to:
Mr. D. W. SCOTT, Personnel Department
Dan burry,
DANBURY HOSPITAL
Connecticut	Phone: (203) 744-2300
An Equal Opportunity Employer
(132)
FEMALE HELP
PAYROLL TIME KEEPER
Girl to prepare time cards for accounting department. Figure work involves decimal calculations of bonus rates using calculator. Light typing and good figure aptitude required. Must have own transportation to brand new plant in Bensenville.
CALL
PR0TE0T0SEAL COMPANY 243-1400
(132)
MALE HELP
TIME STUDY ENGINEERS
Energetic Time Study Engineers, experienced in development of standard data with watch and board in machining and sheet metal operations. Join us in our new Bensenville plant.
CALL
PR0TEGT0SEAL
243-1400
V--'Tr-	(132)
je z ljubeznivo vsiljivostjo pri-T govarjal, naj ostane- Lice se mu je izotožilo, in prav dobro se je podajala biga njegovi možati lepoti. — Ali mu noče žrtvovati nekaj trenutkov, je rekel, čuti da se tako pobitega, žalostnega, tako osamljenega na svetu . ..
Začuden ga je pogledal stric Frasquito in radovednost ga je pridržala v Jakobovi sobi. Morebiti pa zve kaj o skrivnostih, ki se je o njih govorilo ta večer na terasi Grand-hotela, zakaj je zapustil Jakob tako naglo Carigrad? Spomnil se je stric, da je pred petdesetimi leti slišal v šoh Horacove besede, da napravi vino človeka zgovornega — in sprejel je vabilo na punch.
In Horac se ni zmotil — Jakob je začel pripovedovati...
Počasi je govoril, tiho, v odmorih, kakor človek, ki ga tlači težka skrb, ki kapljo za kapljo izliva bridkost, katere je duš a: polna-
Mori ga vest, je pravil, spomin na strašen dogodek, pri katerem je — zoper svojo voljo — sodeloval, radi katerega je moral bežati iz Carigrada, s potrtim srcem in s krvjo na vesti...
Stric Frasquito je poskočil v svojem naslonjaču in široko je odprl oči. Jakob pa je sklonil glavo med roke, gledal v svojo prazno čašo in molčal.
“Prrrijatelj, to je pa hudo, hudo,” je mrmral starec, in ker je Jakob še vedno molčal, ga je skušal pripraviti do besede.
“Najbrrrž je bilo žensko krrilo vzrrrok—?”
“V tem slučaju čeveljček — kar pa je na Turškem vseeno.”
In kakor bi hotel z vso silo vreči od sebe težo, ki ga je tlačila, je namah začel praviti povest o kadini Sarahi.
Stric ga je poslušal z odprtimi usti. Bolj in bolj je lezel v naslonjač, kakor bi ga bilo strah, da je tako majhen v primeri z junakom, ki je romantično, strašno zgodbo v silnih potezah slikal v njegovi domišljiji ... In on— on jo prvi sliši, on naj bode bodoči kronist te zgodbe... In ko je stric Frasquito pomislil, da jo je on prvi raznesel na vse štiri vetrove to zgodbo, takrat je začel rasti in- rastel je v naslonjaču, rastel, dokler ni svojega junaka dorastel in se zlil z njim v eno osebo. Le škoda, da je bilo-prepozno, leteti še tisto noč od hiše do hiše in raztrobiti novico!
Jakob je čital te misli na neumnodomišljavem stričevem obrazu. Ni se mogel zdržati lahnega nasmeha. Svoj prvi namen je dosegel., Jutri bo zgodba 0 kadini romala po celem Parizu in bo častno opravičila njegov beg iz Carigrada, ga bo obdala s sijajem romantičnih, nemogočih, neverjetnih dogodkov in ga bo postavila na najvišji steber, na katerega stavi svoje enodnevne junake nevredno ljudstvo, ki se lovi za novicami in zgodbami.
Dobro je poznal Jakob to občinstvo. En sam dan mu je zadostoval, da varno stopi na novo pot, na katero so ga peljali njegovi načrti.
Pa hotel se je še bolj zavarovati. Molče je stopil k svojemu kovčegu, je vzel iz njega neko stvar in rekel stricu:
“Edini spomin na moje doživljaje v Carigradu . ..”
Droben čeveljček je bil, narejen iz bele svile, obšit z zlatom in smaragdi, dragocena umetnina. Nobena nožiča ni bila tako nežna, da bi ji bil ta čeveljček prav, le kaka senora bi si ga postavila na svojo mizico in v njem shranjevala svoje bisere in drugi lišp . ..
Stric Frasquito je ostrmel; nepremagljiva, zapeljiva želja se mu je rodila globoko v duši in se je strahoma in plašno ustavila na njegovih ustnicah. Svoj največji zaklad, svoje umetno zobovje iz delavnice slavnega Ernesta bi dal, če bi smel le štiriindvajset ur imeti v svojih rokah to dragocenost in jo nositi po salonih, kazati radovednežem ta vidni dokaz roman-
tične žaloigre, ki mora biti jutri obvezni predmet vsem pogovorom. Ves Pariz naj bi se klanjal temu čeveljčku z Jutrovega, on pa, on, stric Frasquito, bi bil veliki duhoven, ki bi razkazoval to svetinjo trumi radovednežev.
In kakor da je Jakob na njegovem srcu bral to željo, je stopil iz višine, ki ga je vanjo stavil starec, in mu je rekel: “Stric Frasquito, stori mi uslugo ...!”
“Kakšno?”
“Vzemi tole—!”
“Ampak — prrijatelj—!”
“Da—! Le —! Vzemi, da mi ne bo več pred očmi. Zame je bridek spomin, zate pa posebnost, ki si jo postaviš na svojo mizico!”
“Ampak— prrijatelj— Jakob-ček— ne vem, ali smem—?” “Smeš! Smeš! Vzemi čevelj-
ček, in kadar boš srečal žensko, ki ji bo prav, takrat mi ga vrneš!”
“Torrej je moj — za vedno?” je jecljal stric. “Ne verrjamem, da bi se rrazen na Turrškem še kje drrugje ženske obuvale v take drragotine ...”
Stric Frasquito se je prisrčno poslovil. Komaj pa je bil sam v svoji sobi, se je lotil čeveljčka in ga preiskoval od vseh strani, nazadnje je še povohal vanj.
Pa naglo je odmaknil nos in je skremžil obraz. Čeveljček ni dišal po smirenskih dišavah, po aloi in kadilu, kakor je mislil stric, da mora dišati, kamor je položila dražestna odaliska svojo nožico, nasprotno, navohal je smrad — in stric Frasquito je nagubil čelo in namrdnil lice— čuden duh je bil po — po — po surovem usnju in gnilem kleju.
[5.1 n	JI SW, m	JLIJ
UL 12 m	lilij zeiSžil 77 [7$	aODioiS MM mm
KOLEDAR
društvenih
prireditev
1

JULIJ
18. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer.
26.	— Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
2.	— Ohijska federacija KSKJ
društev priredi vsakoletni KSKJ dan v parku Sv. Jožefa na White Rd. Igrajo Vandrov-ci.
2. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
2.—Zelena dolina priredi piknik
na svojih prostorih.
5.	— Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na prostorih ADZ. i). — Na Slovenski pristavi bodo skakalne in plavalne tekme, nato piknik. Igrajo Vandrovci.
16. — Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
16. — Piknik Štajerskega kluba
v Zeleni dolini. Igrajo Vandrovci.
23. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road.
23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku.
SEPTEMBER
i>. — Piknik Slovenske pristave. 7. — Piknik v jesenskem zaionu na Slovenski pristavi.
13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
13. — Zelena dolina priredi na svojih prostorih “Vinsko trgatev”.
20. — Trgatev na Slovenski
pristavi.
20. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop.
20. — SND na Maple Heights
priredi letni banket in ples. Pričetek ob 4. popoldne.
20. — DSPB Cleveland priredi
romanje v Frank, Ohio.
27.	— Podružnica št. 14 SŽZ
priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
27. — Slov. nar. dom na St.
Clair Avenue pripravi večerjo in ples “Noč v Sloveniji”. 27. — Društvo SPB Cleveland priredi letno romanje v Frank, Ohio
OKTOBER
3.	— DSPB Tabor priredi svoj
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”.
4.	—Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
10. — “Noč v Sloveniji” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
10.	— Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
11.	— Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu.
18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop.
18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne.
31. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Card Party v šolski dvorani. Pričetek ob 7. zvečer. NOVEMBER
1. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
Začetek ob 4. pop.
7. — Martinovanje Štajerskega
kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci.
7. ■— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop.
14. — Slov. kulturno društvo
TRIGLAV v Milwaukeeju priredi proslavo 20-letnice svojega obstoja v dvorani sv. Janeza na 84. in Cold Springs. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”.
22. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer.
22. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
28. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu.
29. — Pevski zbor Slovan poda
koncert v SND na Maple Heights, Ohio. Začetek ob 4. uri popoldne.
DECEMBER
6.	— Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
JANUAR
23. — Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci.
FEBRUAR
6 — “Roaring 20’s” v Slov. nar. domu na St- Clair Ave.
7.	— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
MAREC
6 — Večerja in ples kluba
upokojencev na Waterloo Rd.
28.— Glasbena Matica poda svoj
pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.

F BLAG SPOMIN
ŠTIRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
FRANK KOSICH st.
ki je umrl 13. julija 1956 v Clevelandu, Ohio
Let štirinajst je že minilo, odkar Tebe več med nami ni, ali spomin na Tebe še živi in bo živel do konca naših dni!
Smrt je kruta, uniči up, razdre vezi, ostane le bolest v srcu in spomin na prošle dni. Spavaj mirno v hladni zemlji!
Žalujoči ostali:
AUGUSTA — soproga FRANK — sin in njegova družina.
Cleveland, O. 13. julija 1970.

v V'

ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenuo
HEnderson 1-0628
_ Y.......... .....................................................-
BABJEVERNA ZNAMENJA na zadnjem delu amiških kočij v New Glarus, Wis. To so za ta kraj uradno predpisana svarilna znamenja za vsa vozila, ki se počasi premikajo.