Leto 1893.
161
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXIII. — Izdan in razposlan dné 16. maja 1893.
(Obsega štev. 81.—83.)
Sl.
Ukaz finančnega ministerstva z dné 10. maja 1893.1.
0	uradnem natiskovanju kolkovnega znamenja po
5 kr. in po 1 kr. na železničnih voznih listih.
Z ozirom na ukaz z dné 11. decembra 1892. 1. (Drž. zak. št. 213.) o uporabljanju železničnih voznih listov z natisnjenim kolkovnim znamenjem in z ozirom ua ukaz finančnega ministerstva z dné 14. fehruvarja 1893. 1. (Drž. zak. št. 24.) se daje na znanje, da se Hatiskovanje kolkovnega znamenja po 5 kr. in po
1	kr. na železničnih voznih listih, narejenih v zasebnih tiskarnicah, počenši s 1. dném junija 1893.1. uvede tudi pri c. k. tobačnem in kolkovnem prodajnem hranišču v Pragi.
Ntciiibach s. r.
S3.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dné 14. maja 1893. 1.
° vzprejemanju srebernih novcev pri čolnih plačilih.
Déloma izpreminjajoč ministerstveni ukaz z dné 27. decembra 1878. 1. (Drž. zak. št. 142.), ukazuje
se porazumno z vdeleženima kraljevo-ogerskima ministerstvoma z ozirom na zakon z dné 24. marca 1893. 1. (Drž. zak. št. 43.) in z ozirom na ukaz z dné 12. aprila 1893.1. (Drž. zak. št. 53.) o sre. bernih novcih, ki so pripustni pri čolnih plačilih tö-le :
Pri čolnih plačilih v srebru se smejo deželski sreberni novci po dva goldinarja in po eno četrt goldinarja a. v. prejemati vštevši do 31. julija 1893. 1., zvezni tolarji avstrijskega kova pa vštevši do 30. junija 1893. 1. Počenši s 1. dném avgusta 1893. 1. se smé pri čolnih plačilih v srebru uporabljati samô sreberni novec po 1 gl. a. v., in ako gré za ostanke pod enim goldinarjem a. v., tekoči drobiž avstrijskega ali ogerskega kova.
Pri povračilih čolnih pristojbin in čolnih zagotovil v srebru je dajati zvezne tolarje avstrijskega kova in pa kose za dva goldinarja in eno četrt goldinarja samö še do 31. maja 1893 1., počenši s 1. dném junija 1893. 1. pak samo kose za en goldinar a. v., in ako gré za ostanke pod enim goldinarjem a. v., tekoči drobiž avstrijskega ali ogerskega kova.
Pri čolnih plačilih in povračilih pod enim goldinarjem a. v. v novcih kronske vrednote je prejemati, oziroma izdajati:
kos za	eno krono	—	50	krajcarjem	a.	v.,
kos za	20 vinarjev	=	10	krajcarjem	a.	v.,
kos za 10 vinarjev = 5 krajcarjem a. v., kos za	2 vinarja	=	1	krajcarju a.	v.,
kos za	1 vinar	=	*/z	krajcarju a.	v.
llacquohoni s. r.	Steinbach s. r.
33
(Slovenlach.)
S3.
Ukaz ministerstev za notranje stvari, pravosodje, trgovino in poljedelstvo z dne 15. maja 1893.1.
o vredbi izvoza prašičev iz kraljevine gališke in viadimérske z véliko vojvodino krakovsko vrèd in pa iz vojvodine bukovinske.
Da bi se tudi tedaj, kadar bi se pri prašičih kužne bolezni razširile celö bolj, mogel zagotoviti njih izvoz iz kraljevine gališke in viadimérske z véliko vojvodino krakovsko vrèd in pa iz vojvodine bukovinske v ostale v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele, v dežele ogerske krone in v inozemstvo takö, da se zabrani razširjanje kužnih bolezni, vkrenilo je ministerstvo za notranje stvari v porazumu z ministerstvi za pravosodje, trgovino in poljedelstvo, na podstavi §. 3., poslednjega odstavka v občem zakonu o živalskih kugah z dné 29. februvarja 1880.1. (Drž. zak. št. 35.) izdati nastopna živinozdravstvenopolicijska ukazila:
§• 1.
Živi prašiči brez ozira na njih starost in na namen uporabe se iz kraljevine gališke in vladi-merske z véliko vojvodino krakovsko vrčd in pa iz vojvodine bukovinske smejo izvažati v druge v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele, v dežele ogerske krone in v inozemstvo samö po železnici in, ako so poprej bili opazovani v katerem izmed obéh konfinovalnih zavodov za prašiče v Biali in Krakovu, — torej samö z železničnih nakladališč, ki se nahajajo v teh zavodih. Notranjega prometa med Galicijo z ene strani in med Bukovino z druge strani se ne tičejo določila tega ukaza.
§• 2.
Prepovedan je vsak drugačen izvoz, zlasti pa še neposredno nakladanje prašičev na železničnih postajah v Galiciji in Bukovini, ako so prašiči namenjeni na železnične postaje, ležeče v drugih kraljevinah in deželah, v deželah ogerske krone in v inozemstvu.
§• 3.
V konfinovalnih zavodih v Biali in Krakovu se smejo prašiči, izvzemši slučaj, kadar se želez-nični vlaki zakesné prevzemali in nakladati:
a)	v Biali samö ob ponedeljkih in torkih vsakega tedna, in
b)	v Krakovu samö ob četrtkih in petkih vsakega tedna.
Prašiči, kateri so prestali konfinacijo, smejo se nakladati in prevažati v druge dežele, pazšč na vsak čas veljavne posebne predpise, samö na nakla-; dališčih konfinovalnih zavodov
, a) v Biali, in to: prašiči, ki so tje došli v ponedeljek, v petek, oni pa, ki so tje došli v torek ali se v petek še niso prodali, v soboto vsakega tedna;
b) v Krakovu, in to: prašiči, ki so tje došli v četrtek, v ponedeljek, oni pa, ki so tje došli v petek ali se v ponedeljek še niso prodali, v torek nastopnega tedna.
Še nadalje bo dovoljeno, po prestani konfma-ciji oddajati iz konfinovalnega zavoda v Biali klalne prašiče za aprovizijske namene mesarjem in preka-jevalcem mesa v mestni občini Bélsk na Sleškem.
§. 4.
Ako se prašiči iz Galicije ali Bukovine, kateri so se spravili v prevoz proti predpisom tega ukaza, zasačijo zunaj teh dežel, treba jih je ustaviti in zastran nemudnega posredovanja naznaniti stvar takoj, eventuvalno po telegrafu političnemu oblastvu prve stopinje, v čegar uradnem okolišu so bili ustavljeni.
Taki prevozi prašičev se ne smejo niti razkladati, niti prekladati.
Ako prevoza ne spremlja noben paznik živali, skrbi naj dotični železnični urad na stroške pošilja-čeve za primerno krmljenje in napajanje živali.
Politično oblastvo prve stopinje naj potrebno vkrene, da se taki prevozi vrnejo na nevarnost in stroške pošiljača na vzprejemno postajo.
Političnemu oblastvu prve stopinje, v čegar uradnem okraji leži vzprcjemna postaja, treba je po telegrafu naznaniti vrnitev prevoza.
Prašiče, kateri se iz Galicije v druge dežele izvažajo v gonji po cestah ali tihotapskih potéli na prepovedan način, treba je ustaviti in v bližnji občini popolnoma ločene od domačih parkljarjev spraviti in prehraniti na nevarnost in stroške lastnika ter jih iméti priprle dotlé, dokler politično oblastvo prve stopinje kraja, kjer so bili prašiči ustavljeni, kateremu je stvar treba takoj priznanih, ne zaukaže, da naj se prašiči tega prevoza zakoljejo, kar naj se opravi pod strogim nadzorom. Da se čem bolje spravijo v denar, ima politično oblastvo prve
stopinje oblast dovoliti, da se taki prašiči na nevarnost m stroške lastnika na vozéh in s konjsko vprego prepeljejo v bližnji veči potrošni kraj ter se tam nemudoma zakoljejo.
§. 5.
Proti osebam, katere izvažajo prašiče iz Galicije ali iz Bukovine črez mejo teh dežel na način, ki nasprotuje določilom tega ukaza, in pa proti že-lezničnim organom in organom za ogledovanje živine na vzprejemni postaji, ki pripuste kak prepovedan prevoz, postopati je po predpisu §. 45. v občem zakonu o živalskih kugah, oziroma po pfedpisu zakona z dné 24. maja 1882. 1. (Drž. zak. št. 51.).
§. 0.
Prestopki prepovedi, ki jih podaje pričujoči ukaz, kaznujejo se po ministerslvenem ukazu z dné 30. septembra 1857. 1. (Drž. zak. šl. 198.), kolikor ne spadajo pod kazenska določila občega zakona o živalskih kugah z dné 24. maja 1882. 1. (Drž. zak. Št. 51.1.
§• 7-
Ministerstvu za notranje stvari se pridržuje, da v porazumu s poljedelskim ministerstvom izjemoma dovoli neposredni izvoz posameznih za pleme namenjenih prašičev iz Galicije in Bukovine.
§. 8.
Sedaj še veljavni ministerstveni ukazi, s katerimi se je bil vredil promèt s prašiči iz Galicije črez mejo té dežele, razveljavljajo se s tém ukazom popolnoma.
§. 9.
Pričujoči ukaz zadobf moč in veljavo s 1. dném junija 1893. 1.
Taaffe s. r.	Falkenhayn s. r.
Bacqueheni s. r.	Schimborn s. r.