Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Svitli cesar pojde dne 2. julija v Ischl ter ostane ondi črez svoj rojstni dan. — V zadnjem ministerskem svetu se je sklenilo, da je treba izpremeniti postavo, ki določuje, da in kako se razdelijo okr. sodnije na češki zemlji. Uzrok te izpremenitve je pri mladočeških poslancih iskati, ker so zadnjo sejo dež. zbora v Pragi razgnali s svojim kričanjem. To pa bi lahko še tudi naprej delali, če se ne izpremeni postava. Prav, toda ali je potreba razdeljevati okraje? Češko. Znano je, da češko veleposestvo razpada v dve stranki, nemško liberalno in konservativno. K zadnji pripada tudi lepo število čeških veleposestnikov. Doslej zmaguje konservativna stranka pri volitvah, ali če konservativci in češki veleposestniki ne gredo skupaj, zmaga nemška liberalna stranka: pri prihodnjih volitvah je celo lahko, da bode tako. Potem pa je tudi večina v deželnem zboru na strani — nemških liberalcev, pa tudi — v državnem zboru. Modro torej ni od mladočeške stranke, da v eno mer napadajo veleposestnike. Štajarsko. Sekovski knezoškof slabijo vedno bolj in torej gineva upanje od dne do dne, da se ozdravijo. — Da se odbor »Siidmarke« trudi navse kriplje za svoje »dete«, je znano in tudi ženske so že nemškega duha se navzele tako, da si ustanovijo v Gradci lastno podružnico. Čudno pa je v tem vse eno, da ljudje nič ne vedč, kam društvo denarje spravlja, saj se ne sliši o tem ničesar; k večjemu se posodi kacih 30 gld. »stiskanemu rojaku«, ali kje ta biva? KoroSko. V četrtek, dne 29. junija se odkrije spomenik pok. knezoškofa Petra Funder v Grebinjskem gradu. Spomenik stavijo liberalci! — Poslanec Peter Lax je umrl; bil je mož »bauernbunda«, torej nemškutarjev. — Dnes ima podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljaško okolico »besedo« v Štebnji pri Beljaku. Pri »besedi« sodeluje več pevskih društev. Slov. Korošec gre na dan! Kranjsko. »Katoliški sklad« se pripravlja in njemu je namen, da spravi na noge take šole ali zavode, katerih je katol. Slovencem najbolj potreba, pa ni upanja, da jih dobijo od države. Nabiranje denarja za nje je sicer mudno, ali tem častniše bode, ako se s »katoliškim skladom« v svojem času doseže »katol. shoda« blagi namen! »Slovenec« objavlja imena darovateljev. — V Novem mestu se je osnovala mestna hranilnica, v Kranji pa že deluje sem od spomladi. Želimo jima obilo božjega blagoslova. Primorsko. Šolski svet v Gorici je sklenil Stevilo laških ljudskih šol pomnožiti in z novim letom torej se odpreveč tacih po mestu. Za slov. šole pa isti šolski svet nima niti beliča, pač pa sili otroke slov. starišev v svoje laške šole. — Vit. Burgstaller je odložil čast mestn. odbornika v Trstu; ni mu povolji, da je bil izvoljen z večino enega glasu v zastop, v katerem je bil skozi 26 let. Cemu pa je mož, po rodu Nemec, vselej držal z laško iredento? D a 1 m a c i j a. V Zadru so napravili v soboto po noči tamošnji Lahi grdo rabuko zoper hrv. potnike ter so jim klicali: Porchi Groati. Žvižganje in tuljenje je bilo strahovito, nekaj grdob so zaprli, ali najbrž ne pravih razbojnikov! Hrvaško. Ker je škof dr. Strossmavr v Krapinskih toplicah, prišlo je tje tudi več hrv. rodoljubov, med njimi Anton Starčevič. Pravi se, da se stranki obeh zjedinite in poslej stopite trše na prste »Narodni stranki«. Dobro bi že bilo, toda v dež. zboru imate obe stranki skupaj le malo število poslancev. Ne veliko, nekaj pa torej vendar premorete zoper madjarone. 0 g e r s k o. Državni zbor ima sicer počitnice, vendar pa delajo vse stranke z veliko silo, vsaka za svoje namene, tudi zunaj zbora. Ministri pa so na sredi med strankami, kajti nobena jim ni popolnem udana. Njim prihaja pa sedaj še celo Kossuth na pomoč — vse za lo, da se ustreže judom, ki imajo mošnjo v rokah. Vunanje države. R i m. Sv. oče Leon XIII. so ukazali zboru sv. obredov preiskovati, kako se naj cerkvena glasba urejuje, da bode godba v resnici za v cerkev, ne pa ob enein lahko tudi za gledišča. 11 a 1 ij a. Kakor po drugih državah, tako čutijo tudi v tej raladi državi težo militarizma — boja v miru, kajti za vojaštvo izdaje se dan na dan po eden milijon lir. To je lep denar in ni čuda, če jim ga čemdalje bolj primanjkuje. — V mestu Piezzo se je prikazala kolera in je sedaj, poleti, jako nevarno, da se ne raztegne na široko okoli, če se hitro ne zatare. Francija. Predsednik Carnot je blizo da ozdravel, vendar se ne vdeležuje ministerskih posvetovanj. — Nek Norton je spisal listine ter jih je izdal uredniku Ducroi, češ, da so iz angleškega ministerstva — tedaj ukradene. Kakor pa se kaže, ni on storil tega na svojo roko, ampak so ga podkupili, da bi spravili tako ministerstvo v zadrego pri angleški vladi, kajti rekel je, da je tatii ministerstvo plačalo. — Oni jud, ki je največ pograbil pri »panamski družbi«, Kornel Hertz, je v Londonu umrl na ukaz ali recimo na željo francoskih republikancev! Z njim je padel marsikomu kamen iznad prsij. Anglija. Razprave o homerule ali ustavi za Irsko se vleče po malem naprej, doslej še precej dobro zanjo. Daj Bog, da se obdrži do konca! Vsaj nekaj pridobi ubogo irsko Jjudstvo z novo ustavo. Nemčija. Volitve v državni zbor so blizo že h koncu in dne 4. julija se snide novi drž. zbor. Kolikor se sodi iz volitev, je mogoče, da bode večina poslancev za vojaško predlogo. Do cela pa še volitve niso znane in vsled tega še je dvomljiva le-ta večina. Drž. zbor hoče neki cesar sam odpreti ter se naj s tem očitno dokaže, da se vsprejme vojaška predloga, da-si seže globoko v žep Ijudstva. Rusija. Kako mil je sedanji car, Aleksander III., vidi se med drugim iz tega, da je odpravil »šibo« pri ženskih, če so se tudi zagrešile toliko, da jih pelje pot v Sibirijo. Tacih žensk pa tam ni malo. — Veliki knez Konstantin se poda te dni čez Berolin na AngleSko, v London in to ni brez pomena. Zastonj ne pošlje car svojega sina k neraškemu cesarju in od todi k angleški kraljici! Bolgarija. Tudi v tej državici so prepoznali, da je treba bili človeku varčnemu, če noče, da pride na bobenj. Posebna komisija dela sedaj na to, da pazi, kje bi so dali stroški prikrajšati. — V ministerstvu za uk in bogočastje jim primanjkuje mož, ki bi bili za učitelje v srednjih solah, ne mara pa za tujce. Prav je tako! Srbija. Ni bilo dobro od škupščine, dajesklenila djati prejšnja vladarja Rističa in Belimarkoviča, na tožnjo klop, češ, da sta grešila zoper pravico ljudstva. Zakaj ne ? Njima se ne zgodi nič, ker nista ve<5 v deželi, nju pomagače pa stvar le razdraži in jih dela nezadovoljne! Turčija. Sultan ima priložnost sedaj, da se ižkaže za milosrčnega vladarja ter pomilosti tiste Armence, katere je sodnija obsodila na smrt, ker so se spuntali zoper vlado. Reve so zapeljali amerikanski, lutrovski misijonarji, ali ti so jo previdno popihali nazaj v Ameriko, kedar so izpoznali, da jim »zvezda ni mila».